37. številke.
Msdbor, ffn» 11. septembra 1919.
53. letnik,


List ljudstvu v pouk in labav*.
vsak četrtek in velja s poštnino vred fii v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta i sam po niega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. —	m ne
aoro&l&a, iassrste in	*
ee ¡tisčuje od enostopne petitvrste ta enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 všn. Za nSnto stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 35 vin. — I as«.'* ti se sprejetasio do tsstst
8 K.


Kmetski prijatelji.
0 srečni kmet, kako dobro se ti godi! Vsi drugi stanovi te morajo zavidati za tvojo neizmerno srečo, da imaš tako mnogobrojne prijatelje! Dohtarji so tvoji dobri prijatelj. V svoji liberalni ali demokratski stranki so ustanovili za tebe kmetski svet in temu-le kmetskemu svetu bočejo pri vodstvu svoje gosposke stranke dati ne sicer prvo, pa vendar odlično bese -do. Glej, kako si srečen! Oblizani, lepo dišeči gospodje v črnih frakih in visokih cilindrih se ti globoko klanjajo in celo odkrivajo.
Socialdemokratski agitatorji, ki znajo svojim vernim ovčicam pridigovati brez evangelija, sv. pisma in Boga, glej, ti čez vso moč učeni gospodi so se tudi ponižali k tebi. Izdajajo za tebe posebni časopis „Ljudski Glas' in pišejo, da boš tudi ti kmet lahko živel, ako boš osem ur spal ali ležal na polju. Poslušaj, dragi kmet, kaj ti obljubljajo ti novi preroki tvoje nove sreče! Ali ne boš hitel v objem na njihovo od ljubezni do tebe čisto goreče srce?
Pa počakaj, dragi kmet, nisem še vseh tvojih prijateljev naštel. Vrsta tvojih častilcev se še ni pretrgala. Počasi prihajajo, niso tako gibčni kakor lah-konogi advokati ali širokoustni socijaldemokraški a -gitatorji. Pa ne zameri tem poslednjim težkonogim tvojim častilcem. Njihovi prepolni trebuhi jih ovirajo, da bolj počasi prihajajo, da se ti manj globoko pri -klanjajo.
Kdo so ti tvoji poslednji častilci? Brezverni mo-šetarji, kupčevalci, nekateri od kmetw obogateli oderuhi, gostilničarji in veleposestniki — laži-kmeti brez žuljev na roki. Tudi ti gospodje so ustanovili za tebe posebno stranko s posebno mikavnim in zapeljivim i-raenom „Samostojna kmetijska stranka." Za vero se ne zmenijo ti gospodje — seve, vera ne nese nič — pa ker kmet veruje, mu besedičijo, da so za vero, le samo za duhovnike ne, da ga lažje dobijo na svoje limanice. Ti najnovejši odrešeniki kmetskega stanu mislijo, ako kmeta ločimo od duhovnikov, potem bomo lahko storili z njim, kar hočemo. Da boclo pa nam rajše verjeli, da za vero smo, samo za duhovnike ne, bomo pristavili še od kmeta tako sovražene advoka -te. Geslo „proč z duhovniki" pri kmetu ne vleče veliko, pač pa geslo „proč z duhovniki in advokati, kmeti bomo sami za sebe, ne potrebujemo voditeljev. Naši prijatelji advokati nam tega ne bodo zamerili, še veselili se bodo, če jim na tihem razodenemo staro liberalsko ljubezen in prekanjene spletke. Vrana vrani oči ne izkljuje, mešetar in advokat spadata sku
LISTEK»
na
paj, kakor lisica in lisjak.. Pa kmet je neumen, zato ga pa vlečimo, da le gre naša mešetarska pšenica v klas.
T^.ko modrujejo tvoji dozdevni prijatelji, slo -venski krščanski kmet, in te vabijo v svoje zanjke . Slovenski kmet pa tem svojim „prijateljem" ne bo nasedel, zahvalil se jim bo za njihove zveličavne nauke in jim pokazal vrata. Kmet in duhovnik sta od nekdaj skupaj držala, duhovniki so kmetski sinovi, kri od njegove krvi. Se nikdar ni bilo slišati, da bi kak duhovnik spravil kakšnega kmeta na beraško palico, različni advokati, socijalistični potepuhi, mešetarji in debeli podeželski oderulii-veleposestniki pa so že premnogega kmeta, ki je imel nesrečo, da je prišel tem „prijateljem" v pest, popolnoma sezuli in slekli. Za -torej stran, gospodje „prijatelji", od našega kmeta! Vez med slovenskim bratom in duhovnikom je pretrd-na, da bi jo pretrgale take mešetarske spletke.
aiaj napove do® hodni»!» in vojti davek.
Na željo čitateljev „Slovenskega Gospodarja" hočem našemu ljudstvu kot strokovnjak z naslednji -mi vrsticami vsaj nekoliko olajšati razumevanje te že toliko omenjene dohodnine in mu v kratkem pojasniti, kaj da je dohodek in kaj mu je , dovoljeno si odraču -nati.
Točka 156 državnega zakona odloča, da služijo za obdačenja vsi dohodki ali pridelki preteklega leta (torej za leto 1919 dohodki iz leta 1918). Ce obdače -nec ni užival celo leto 1918 pridelkov ali dohodkov , torej le samo eden ali par mes°cev, se morajo dohodki na podlagi tega časa preračuniti na celo leto.
Pri kmetovalcih pridejo za odmero dohodnii pred vsem v j oštev dohodki iz zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in glavničnega premoženja od leta 1918.
Danes nekaj o dohodkih iz zemljišč in iz po -slopij:
a) Med dohodke iz zemljišč je prištevati doneske prodanih pridelkov (ne samo dobiček!) iz njiv, vrtov, travnikov, gozdov, vinogradov, izkupiček za prodano živino, mleko, jajca, mast itd. K temu je prištevati še denarno vrednost vseh pridelkov, katere je davčni zavezanec pridelal v svojem kmetijstvu in v domačem gospodinjstvu za sebe in svojo obitelj (ženo in o-troke) porabil. To so: moka, mleko, vino, mast, me-
so, jajca, drva itd. Odšteti od teh kosmatih dohodkov, pa zamore izdatke za vzdrževanje in zavarovanje gospodarskih poslopij, živega in mrtvega inventarja — nadomeščenje živine, orodja itd. — za nakup semen itd., za kurjavo in razsvetljavo gospodarskih poslopij (ne pa lastnega stanovanja), za mezde poslov in za dninarje, le samo tiste, katere mora v gotovini izplačati.
Dohodki in izdatki iz zemljišč bi se torej lahko sestavili po sledečem primeru:
Dohodki: 1. Prodani donesek iz njiv (krompir, žito, čebula, zelje itd.) 800 K; 2. donesek iz travnikov (prodano seno) 400 K: 3. donesek iz vinogradov (10 hI vina po 5 K) prodano 5000 K; 4. donesek iz vrta (zelenjava itd.) prodano za 100 K; 5. done&ok iz sadonosnikov (sadje, mošt) 500 K; donesek iz gozdov, (les, drva) prodano za 2400 K; za prodano živino in »icer: konji, goveda, svinje, kuretina, .seveda le samo za to, katera ni za obdelovanje posestva neobhodno potrebna 3000 Iv; 8. za prodano mleko, jajca in mast itd. 400 K: 9. vrednost v hišnem gospodinjstvu porabljenih pridelkov (za gospodarja, ženo in otroke) 3000 K; skupaj 15.600 K
Izdatki: 1. Vzdrževanje (poprave, razsvetljava, amortizacija) gospodarskih poslopij 500 K; 2. Vzdrževanje živega in mrtvega inventarja (orodja, 1 svinjo prodal, zato pa moral 2 mali kupiti) 1000 K; 3. Zavarovanje proti škodi in nezgodi 100 K; 4. Nakup semen, gnojil, galice, žvepla, kolja za vinograde 3000 K; 5. Mezde poslov in dninarjev (2 dekli, 1 hlapec , dninarji, 150 dni po 6 K 3300 K; skupaj 7900 K; torej ostane 7700 K.
b) Med dohodke iz poslopij je prištevati, pe so dane v najem, najemnino; razven tega pa tndi najemninsko vrednost onih prostorov, v katerih davčni zavezanec in njegova obitelj stanujeta; če so dana poslopja ali njih deli v najem, se od najemnine odbijejo s'roški za vzdrževanje, popravo in amortizacijo poslopja, nadalje za razsvetljavo in za razna zavarovanja.
Kmetijska šola [v Št. Jurju cb Južni železnici.
Minuli in prihodnji tečaj za fante.
Dne 4. t. m. se je sklenil 10 mesečni tečaj, ki se je začel dne 11. novembra 1918. Sprejetih je bilo 30 učencev, od teh jih je prišlo 25. Tekom šolskega
B. s.
(Slovenskemu ljudstvu v poduk in svarilo.)
(Nadaljevanje.)
Na mizi ste bili prižgani dve sveči, na sredino pa je, bila položena mrtvaška lobanja. Za obravnavo si je obtožni komisar svečano oblekel rodeč telovnik si omotal rudečo kravato in pokril rudeč klobuk, na prsa si je privezal znak z mrtvaško glavo in dvema kostmi, ped tem znamenjem sodne oblasti pa je bil napis: Jagott (pravica).
Obsodbe rcvolucijonarnih sodišč so se glasilo navadno prav kratko ali: vešala, svinec, ali pa za vsako malenkost po pet do dvajset let ječe. Slišal sem sam, ko je bil mož in oče neoporečene preteklosti radi osumljenja, da je ukradel kokoš, obsojen na 12 let težke ječe. Pri vseh obsodbah so bile vselej merouaj-ne izpovedi krajevnih zaupnikov boljševiške stranke. Ni čuda, da je sodnija za ravno isti prestopek obtoženca v Sopronu oprostila, v Gyoru pa obsodila, na smrt. Posebno poglavje v zgodovini boljševiškega ropanja po Ogrskem pa bodo tvorile obravnave in so !-be napram političnim obtoženpem, proti revolucionarjem, veleizdajalcem in špijonom.
Pade» sem ieta 1914 v roke avstrijsko usode, da sem moral 14 mesecev presedeti v zaporih in ječah po Gradcu in Dunaju. Kako se je postopalo z nami v teh zamržlenih kletkah, je javnosti deloma zna-
no, ker popolnega opisa tega trpljenja ne bo zmogel nikdo spisati in podali. Vendar madžarski boljševiški trinogi so še prekaša.i svoje staroavstrijske sodruge v trpinčenju svojih žrtev. V marsičem so pa bili avstrijski zapori, življenje in postopanje v njih za las podobno onim na Ogrskem. V Avstriji je bila osobito slevansica duhovščina, ki je neumorno delajoč za narod.- z njim tudi trpela. Tudi po madžarskih ječah sem našel ondotne duhovnike, ki so radi junaškega nastopa p^oti živalski podivjanosti boljševizma se vi. cali in trpeli v verigah, mukah in nečloveškem trpljenju po državnih zaporih. Ogrski boljševiški kolovodje so kar trumoma zapirali duhovščino, se trudili zatreti verski in narodni čut med ljudstvom, odtrgati cerkev od države, pometati križ in krščanski ni.uk: iz šole in zabraniti vsako javno pobožnost. Foleg duhovščine pa so ječali po graških ječah tudi naš; narodni izobraženci iz Spodnje Štajerske. Pa Avslivja je skrbno zaklepala duri ječ, v katere so bile napha-ne naše žrtve: boljševiki pa so tirali in silili politične kaznjence na delo in robstvo." Videl si poleg sključeno osivelega duhovnika, profesorja in mladega jčitel, ja, uradnika kakor aktivnega in rezervnega častnika, plemeuitaša, visoke diplomate itd.1 In kakor si je vzgojila Avstriju s svojim krivičnim "zapiranjem najhujše državne nasprotnike — srbofile, istotako so si tudi ogrski holjševiki s svojim nezmiselnim preganjanjem nedolžnih, poštenih ljudi, kopali grob svoji tri-noški vladi in boljševizmu sploh.
Duševne in telesne muke s katerimi so trpinčila revolucionarna sodišča obdolžence, so neprimerne. Najgroznejše so bile glavne obravnave. Pri teh se je sicer obdolženca izpraševalo bore malo, obveljale so vsikdar le izpovedi boljševiških zaupnikov.
Težje obtožence, radi protirevolucijonarnega gibanja je sodil minister T.ibor Samuely sam. Prišel je enkrat tudi sodit čoruske veleizdajalce v spremstvu svoje telesne straže. Obtoženih je bilo 54 samo boljših in imovitejših meščanov. V teku pol ure je bila končana cela obravnava. Obsodil je ta 26 letni boljši viški nadsodec, gališki žid, 8 mož na vešala, 6 na usmrtitev s kroglo in ostale pa v zapor, vse skupaj na 480 let. Smrtne obsodbe je njegova telesna garda v njegovi navzočnosti izvršila na licu mesta. Pred usmrtitvijo teh žrtev pa si je dovolil ta grozni židovski krvoses tole grozodejstvo: Poklical je k sebi, po njem na vešala obsojenega veleposestnika Josipa Gla-serja in ga nahrulil: „Slišal sem, da si nezadovoljen z našo vlado!" Ni čakal niti na odgovor obsojenca* ampak mu je zaukazal iztakniti desno oko, rekoč: „Z levim očesom dosti vidiš, da boš lahko gledal, kako bodo pred teboj obešali sedem tvojih prijateljev". Njegova zapoved se jo tudi izvršila. Omenjeni Glaser je bil največji posestnik celega okraja, brat dr. Glaser-ja v Bratislavi in tudi žid kot njegov sodnik.
Tibor Samuely, na Ogrskem znan pod imenom „Krvni pes", je uprizoril za časa Kunove vlade na Madžarskem grozodejstva, kakoršnih še menda rimski preganjalec kristjanov cesar Neron ne. Hvalil se jo nekoč sam, da je meseca junija samo v enem dnevu pustil usmrtiti 300 .meščanov. Uradno se sedaj poroča, da je bilo za razsojanja in divjanja boljševiške strahovlade v Budimpešti sami usmrčenih '900 oseb« Tega krvnega psa Samuelyja je pa že tudi doletela božja kazen. Ko je hotel po padcu boljševizma 2. in 3. avgusta pobegniti v varnost Nemške Avstrije, ga je blizu Dunajskega Novega mesta ustavila straža. Dasi je imel pri sebi potne listine na napačno ime,

leta jih ,ie izstopilo 11; 2 radi ponovitve zastarehh bolezni, 9 radi premalega zanimanja za stvar iii nezadostne vztrajnosti. Tekom leta se jih je izjemoma, z oz'rom na posebne razmere, sprejelo še 3. Tečaj je je dovršilo vsega skupaj 17 učencev, medtem ko je prostora za 28.
Prihodnji tečaj se bode začel v začetku novembra t. 1. ter bode trajal 11 mesecev. Podaljšanje od ¡10 na 11 mesecev je potrebno,: ker se je razširila u-«čna sno/ z vinogradništvom in kletarstvom in tako odpravil eden dosedanji pomanjkljaj tega zavoda. Njegova glavna smer pa ostane še naprej živinoreja , travništvo in poljedelstvo.
Učcnci za ta tečaj se nabirajo sedaj. Koleka proste prošnje sprejema ravnateljstvo do 1. oktobra t. 1. Prošnjam je priložiti: domovnico, oziroma tudi rojstni lisi, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti,, izjavo starišev, oziroma varuhov, s katero se isti zavežejo, prevzeti stro-gke šolanja, in izpričevalo o nravnosti.	•
Prostih mest je deset. Prosilci za ista naj dokažejo, da jim ni mogoče obiskovati tečaja na lastne stroške.
Za plačujoče učence je določen znesek K 1000 iti se morajo plačati naprej v polletnih obrokih. S tem so poravnani stroški za preskrbo.
Učenci, ki so doma izven Slovenije, plačajo razentega še 200 K šolnine.
Pomena strokovne izobrazbe za kmečki naraščaj v to svrho ni treba še posebno poudarjati. Javnost je tozadevno že precej na jasnem.
Po mnogih vprašanjih soditi, so pa potrebna še nekatera pojasnila glede pogojev za sprejem. Da doseže zavod svoj smoter v polni meri, mora odločno zahtevati od učencev-novincev gotove kakovosti. Žalosten, prej neznan pojav, da je minuli tečaj dovršil od vzačetka vstopivših 25 učencev samo 14, ima svoj vzrok v nekaki popustljivosti pri sprejemu, ki jo vte-meljena v zmešnjavah lanske jeseni. Učenci, ki tekom šolskega leta zapustijo zavod iz kateregasibodi razloga potem ko so vzačetku izpodjedli mesta drugim, se smatrajo za parazite, ki so koristim javnosti y kvar.
Zahteva se odločno: 1. starost najmanj 10 let; navzgor ta ni omejena; 2. primerna (ljudskošolska) predizobrazba z dobrim uspehom in ne pre\eč neopravičeno zamujenimi učnimi urami; 3. telesna sposobnost. zdravniška izpričevala naj bodo straga, da se ne sprejemajo novinci, ki bi radi starih bolezni ali slabotr.osti morali prekiniti šolanje; 4. pravo veselje in zanimanje za stroko ter vztrajnost. Te lastnosti zamore spoznati šola, žal, še-le po vstopu. Obljube v sprejemnih prošnjah preredko obveljajo.
Opozarja se, da kmetijska šola ni kako zaba-vališce ali pribežališče grešnikov, ali sredstvo za korekturo napak prejšnje odgoje temveč resno, koristim kmetijstva, kot priznano velevažnega narodno-gospo-darskegh činitelja, toraj koristim celi javnos i v državi namenjeno podjetje.
Nikar torej s paraziti v njo. Stariši, ki nimajo dovolj odločnosti in oblasti, naj obdržijo svoje fante rajše doma. Nikar se naj ne spravlja ne dovolj resnih. pač pa razvajenih fantov v zavod, kjer mora vladati stioga disciplina in pa resno delo.
Da se parazitizem vsled lahkomišljenega pohajanja v kmetijsko šolo čimbolj omeji, se naprosijo občine, čijih korist je, imeti čim več strokovno izobraženih kmetovalcev, župnijski uradi, šolska vodstva itd., da pomagajo pri izbiranju novincev s posebno strogostjo pri izpričevalih.
Opozarja se tudi, da se morajo plačevati pristojbine polletno naprej in se ne vrnejo, če učenec brez tehtnega razloga predčasno izstopi, da imajo toraj dotičniki škodo.
Dobro bi bilo, da tudi denarni zavodi in druge korporacije, ki žrtvujejo za strokovno šolanje kmečkega naraščaja štipendije, nastavijo pogoj, da morajo stariši v slučaju, če zapuste učenci predčasno neo-pi avičeno tečaj,, povrniti vse izdatke.
V	kmetijsko šolo naj bi prišli le novinci s svoj-stvi, potrebnimi, da napravi šola iz njih resnično na-prerme kmetovalce.
Vinogradih pernéil®.
Ormoško-ljutomerske gorice, začetkom septembra 1919.
V	zadnjem času se v vinogradih ni mnogo iz-premenilo. Bolezni — zlasti peronospora in plesen ali
ga je vendarle spoznal eden izmed stražnikov in hotel zapreti. Samuely pa je potegnil revolver in ustrelil samega sebe. Mrtvega so preiskali in našli pri njem 14.000 K denarja švicarske in francoske valute in precej zlata, seve, vse skrito in zašito v obleki. Židovska verska občina v Dunajskem Novem mestu ni dovolila, da se ga zagrebe na njihovem pokopališču, zasuli so ga na proslem kot divjo zver, ki je poginila na prostem.
Vsa višja mesta v boljševiški vladi in uradih so bila zasedena od čifoiov — kumonistov. Koliko izmed ton junaktfv je bilo res prepričanih boljševikov, ki bi bili v notranji zavesti prisegali na Kunov program, pač nisem mogel dognati, dasi sem bil večkrat prisiljen občevati s temi vražjimi strici. So pač resnično pične Ljeninove besede, ki pravi: „Med 100 boljševi-ki najdeš komaj ednega pravega in prepričanega, G0 jen občevati s temi vražjimi strici. So pač dokaj resnica. Gorje vsaki državi, kjer so se pospeli vsled nezmožnosti vladnih krogov ti blazneži na najvišja mesta!
Dalje prihodnjič.
oidium — so precej napredovale, ne tako zorenje grozdja. To silno počasi napreduje. Od leta 1884. sem ko je prirastla zloglasna kiselca, takozvani „meksi-kaner", se stari ljudje ne morejo spomniti, da bi bilo grozdje v tem času tako trdo, kakor letos.| V dobrih, oziroma v najboljših legah se začne žlahtnina, tu 111 tam tudi silvanec mehčati, vse drugo vkljub lepim solnčniin dnevom le slabo napreduje. Ni se torej čuditi, ako vinogradniki trdijo, da bode letos treba s trgatvijo do Božiča čakati.
Viničarii spravljajo travo marljivo iz gorice, da more tako solnce z vso svojo močjo vplivati na vinsko trto in na nje sad.i V vinogradih, kjer je trava že pokošena in kjer se je ne suši v snope, povezano na koleh, marveč jo sproti nosijo iz vinograda, se blagodejni vpliv solnčnih žarkov tudi bolj pozna nego drugod, zato je želeti, da se spravi trava čimnajhi-trej iz vinogradov. Ze stari naš vinogradni veščak Jančar, ki je leta 1867 izdal „Umnega vinorejca" je zapisal o tem sledeče pomenljive besede:' „Da se mora pokošena trava zunaj vinograda sušiti, to se samo po sebi razume. Jako škodljivo ravnajo one ženske, ki Iravo v snope vežejo in jo na kole natikajo in tako suše. Ako kdaj potrebujejo trta in grozdje svetlobe, zraka in gorkega solnca, gotovo je sedaj (t. j. meseca avgusta in septembra) skrajni čas, da se trti privošči ta neobhodna potreba: Ven torej s travo, ven s snopjem!"
Avstrijska republika podpisala mirovno pogodbo.
Kakor znano, poiskusili in napeli so Nemci v zavezniški družbi bratov Italijanov vse sile, da bi predrugačili v svoj prid mirovne pogoje. Hoteli so nam na vsak način potom ljudskega glasovanja iztrgati Maribor ter Radgono. Kar se tiče Maribora .jim roparski poizkus ni uspel, Maribor pa je in ostane — jugoslovanski! Mesto Radgona je s priklopit-vijo k Avstriji, in ker bo stalno odrezana od žrijen-sko bogatega našega Prekmurja, izročena pomanjkanju in lakoti. Vsi radgonski nemški trgovci, obrtniki in gostilničarji so brzojavili v Pariz odločen protest, da bi se združila Radgona z Avstrijo, kar bi pomenjalo gospodarsko uničenje mesta. Seve, Pariš je enkrat govoril in ostalo bo pri sklepu: Radgo-j na ostane nemška. Avstrijski Nemci so sprejeli ko-nečno mirovno pogodbo z 97 glasovi, proti je glasovala Velika nemška zveza z 23 glasovi. Nemški listi slikajo is podpis mirovne pogodbe, kot čin nasilja in smrtne obsodbe za Avstrijo. Ni zanje nobenega izhoda, požreti morajo, kar se jim je predložilo na krožniku iz Pariza. Vsi nemški zastopniki so se sicer postavili v Parizu proti mirovni pogodbi kot pred mogočen zid, ki pa se ni dal omajati vsled trdovratnega klubovanja entente, Cehoslovaške in Jugoslavije. Avstrijci jadikujejo in psujejo, ker se je ravno v njihovi mirovni zadevi samoodločba narodov poteptalo v skrajni brezobzirnosti., Avstrijci se klanjajo mirovnim ukrepom, pa le, ker rabijo entento, sicer bi glada poginili. Na kak oborožen odpor od strani Avstrijske republike niti misiiti ni, ker se ni upala ententi zoperstaviti z orožjem niti „vsemogočna' Nemčija.. V torek je tudi pooblaščenec Avstrijske ljudo vlade kancler dr. Renner v St. Germainu podpisal mirovno pogodbo avstrijskih. Nemcev in s tem podpisom je padel zastor za naše sosede res usodepolne žaloigre, katero so začeli na naš jugoslovanski račun in kožo, pa so jo doigrali v svoj lasten propad in pogin, iz katerega se Avstrija tudi pri vsem delu in pridnost deset in desetletja ne bo mogla izkopati. Kdor drugemu koplje jamo, sam v njo pade. Mi pa privoščimo našim Nemcem v Avstriji dober tek na iz Pariza poslanem prigrizku miru, na katerem si bodo oglodali vsenemške zobe, ki so hoteli nam snesti Slovenijo do — Adrije. Nemški most do Adrije preko Jugoslavije je podrt za vse veke. Božji mlini sicer počasi meljejo, pa tokrat so zmleli in zdrobili nemško grabežljivost, nenasitnost, oholost in trinoštvo kar na mah in za. vedno. Bodita zahvaljena za to delo svetovno pravične osvete Bog in Pariz!
Politični pregled,
; Naša demokratsko socijalistična vlada \ Beogradu je uvidela vsled opozicije in neznatne večine
pri glasovanju svojo nezmožnost in začela se je pogajati z raznimi strankami in klubi, da se sCKtavi za celo kraljevino edino rešilni koncentracijski kabinet iz vseh strank in klubov. Kakor poročajo listi, se je dosegel med opozicijo in vlado sporazum in imenuje so žo tudi seznam novih ministrov. MiiUotrski predsednik: Ljuba Davidovič, podpredsednik: dr. Korošec. Min;ster za konstiluanto: Stojan Proiič, za notranje stvari: Josa Nestorovič. Zunanji minister: dr. A. Trumbič, za vojno:gen. St. Hadžič. Za pravosodje dr. B. Marinkovič ali dr. Alb. Krarner. Za promet: Milodar Draškovič, za trgovino: dr. Moručilo Ninčič. Za zdravstvo: dr. Slavko Miletič, za socijalno oskrbo: Anton Kristan. Za verstvo: dr. Tugomir Alau-povič, Zci pošto in brzojav: dr. Edo Lukin.č. Za javna dela: Miloš Kopefanovič, za agrarno reformo: Kosta Timotijevič al^ Avramovič. Za kmetijstvo: Vi-tomir Korač in za prehrano Viljem Bukšeg.
Glede Istre in Dalmacije so se zavezniki med seboj tako zedinili, da pripade vsa Istra I tali i i. Reka z majhnim okrožjem bo svobodno1 mesto. Vsa Dalmacija bo jugoslovanska, le otok Vis bo italijanski. Mesto Zader, bi naj bilo avtonomno ali samostojna« 3fl
Tedeestee novi««*
Gospodarsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo so sklenili v Beogradu, kakor pišejo nemški listi. Nemška Avstrija dobi ogromne množine živil in drugih surovin iz Jugoslavije. Jugoslavija pa bo dobila iz Nemške Avstrije železa, papirja, vžigalic, soli, pohištva, strojev itd., kolikor bo hotela. Dunajski listi pišejo, da bo Jugoslavija ena najbogatejših držav.
Kmečka pisarna. Slovenska Kmečka Zveza je otvorila v Cirilovi tiskarni v Mariboru tajništvo naše stranke, ki daje somišljenikom Kmečke Zveze brezplačno pojasnila v davčnih, vojaških, šolskih, zavarovalnih in drugih zadevah.
Shodi SKZ se vršijo: Dne 14. septembra: pc prvi božji službi v Poljčanah v šoli (dr. Juvan, Marko Krajnc), pri Sv. R u p e r t n v Slov. goric. (Zebot), v K a m n i c i (Hlebič) in pri Sv. Urban u pri Ptuju (Brenčič, Goleč), popoldne po večernicah v M a k o 1 a h (dr. Juvan, Kranjc) in pri Sv. Barbari v Slov. gor. v šoli (Zebot). Dne 21. septembra po rani službi božji v Selnici ob Dravi v Kroiso-vi hiši (Goleč, Zebot), na Ptujski gori pred cerkvijo, po božji službi v S t. Lovrencu na D. p. (Govorniki se še določijo.) Prosimo zaupnike, da shode dobro razglasijo po vseh občinah. Oblasti naznani shode tajništvo SKZ.
SKSZ v Mariboru pričenja ta teden s svojimi rednimi tedenskimi predavanji. Predavanja bodo namenjena vsem organizacijam in društvom, ki so podrejena tej Zvezi. Vršila se bodo vsak petek ob '/219. uri v dvorani Strokovne Zveze v Mariboru v Flosar-ski ulici in bodo obsegala najrazličnejša polja sodobne znanosti. Vstop vsakomur prost. Prvo predavanja v petek, dne 12. septembra ob označeni uri. Predava Zvezin tajnik o kulturnih ciljih Zveze. Pridite!
Kmetski tabor v Slivnici pri Mariboru. Svečano se jo izvršilo zborovanje Slov-. Kmečke Zveze v Slivnici dne 8. septembra. Velika dvorana društvenega doma je bila polna zavednih mož, žen in mlade-ničev. Shod je otvoril poslanec in župan Pišek. Za predsednika je bil izvoljen posestnik Kmetec iz Ho-tinje vasi. Zborovanje je vodil zelo spretno. Podpredsednika sta bila vrla župana Rečnik iz Rač in Fran-gež iz Bohovo. Govorili so: poslanec Pišek o delovanju naših poslancev, urednik Goleč o političnem položaju in o programu raznin strank, kmet Ivan Hlebič od Sv. Križa c naših nasprotnikih, urednik Zebot o političnem in gospodarskem programu Slov.-Kmečke Zveze.
Naši shodi v Konjiškem okraju v nedeljo in pondeljek so krasno uspeli. V Cadramu pred cerkvijo se je zbralo nad 300 ljudi, ki so pazljivo sledili in pritrjevali govoru dr. Leskovarja in dr. Jerovšeka, Ravnotako je bilo v Z r e č a h. Posebno lepo pa je bilo v L o č a h. Tam ljudje dozdaj še ne pomnijo nobenega političnega shoda; Kmečka Zveza jim je priredila prvega. Zato je pa bila tudi udeležba narav* nost veličastna.
Krajevni odbori Kmečke Zveze naj takoj pišejo po tiskovine za organizacijo K. Z., ki jih ima na razpolago Tajništvo Kmečke Zveze v Mariboru, Ci * rilova tiskarna.
Kmečka Zveza ima sedaj na razpolago večje število govornikov za naše shode. Oglašajo se tudi kmetski govorniki. Pozivamo naše zaupnike, da nam nemudoma poročajo, kje so shodi najbolj potrebni. — Tajništvo K. Z. v Mariboru.
Krajevnim odborom SKZ. Izvedite našo organizacijo do zadnje kmetske in delavske hiše na deželi. Poročajte sproti o vseh važnejših pojavih v domači politiki Kmečki Zvezi. Članarino in prispevke za organizacijo pošiljajte SKZ, Maribor, Cirilova tiskarna (začasni blagajnik dr. Anton Jerovšek.)
Mladinska organizacija. Mladinska društva , Orli, Mladeniške in Dekliške Zveze, ki žele govornikov in pojasnil, naj se obrnejo na uredništvo „Straže" v Mariboru.
Kušar in Medved. V Cirkovcah in okolici se za nemčursko-liberalno Samostojno Kmetijsko Stranko najbolj pehata Ornigov oproda, zakrknjen Stajer-čijanec Kuschar in — cirkovški Medved. Kušar pljuva svoj nemškutarski strup po slovenskih kmetskih rodoljubih in kolne zraven kakor cigan. Medved pa sladkomijo vabi župane iz okoliških občin na shode Samostojne. Naši krščansko-narodni župani pa prav nič ne verjamejo Medvedovim obljubam in gredo raje na shod Kmečke Zveze. Medved bi rad postal poslanec. A oglaša se jih že sto in sto: Medved nam po-slančeval ne bo.
Na drž. gimnaziji v Mariboru se vršijo sprejemni izpiti za I. razred dne 22. t. m., od 10. ure dalje; za vpis se naj pošljeta do tega dne krstni listin spričevalo. Prvošolci, ki so bili že julija sprejeti, pa pridejo dno 24. t. m. ob 8. uri naravnost v šolo. — Dne 23. septembra od 8. do 11. ure bodo ponavljalni in dodatni izpiti, od 11. do 12. ure pa vpisovanje lanskih učencev, ki se morajo zglasiti z lanskim izpri -čevalom in sicer dijaki drugih zavodov osebno pri ravnateljstvu, dijaki naše gimnazije pa le pri vpisu-jočem profesorju v veži. — Dne 24. septembra začetek poduka.
Konjercjskl odsek II- slovenske kmetijske družbe (nekdaj Spodnještajersko in Prekmursko) prirede so.jme za žrebčeke izključno mrzlokrvnih pasem v starosti do 18. mesecev, to je lanskih in letošnjih in sicer 22. t. m. v Radincih, 23. t. m. v Ormožu, 2L t. m. v Sv. Jurju ob južni železnici in 25. t. m. v Žalcu, na tamošnjih sejmiščih. Odsek je za te sejme zainteresiral inozemske kupce in ima upanje, da bo*

de vlada do tega časa vse potrebno glede izvoza toga konjskega materijala, za katerega v drugih pokrajinah našega kraljestva ni uporabe, uredila. Bode torej najbrž to edina priložnost te žrebčeke leioj prodati, priženite toraj vsi konjerejci, kateri sle pri-morani odprodati, kateri pa imate dovolj klaje in prostora pa Vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tddi domačini, kateri želiti take žrebčeke kupiti. .Trgovanje konj vsake druge vrste, kakor omenjenih žrebčekov bode na teh sejmih strogo zabranjeuo. •Predpisi glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drndi sejem.
Sejmi za žrebce. Spodnještajerski konjerejski odsek Slovenske kmetijske družbe priredi sejme za Izključno le mrzlokrvne žrebce v starosti do 18 mesecev in sicer: dne 22. septembra v Gornji Radgoni, dne 23. septembra v Ormožu, dne 24. septembra pri Sv. Juriju ob južni žel., dne 25. septembra v Žalcu. Izdavanje živinskih potnih listov za navedene kraje se dovoli izjemoma.
Živinski sejmi so po celem Slovenskem Stajer-ju zaprti, ker se je v velikem pojavila pri goveji živini kuga-slinovka. V naše kraje se je zanesla ta nevarna kuga iz Hrvaškega. Da se slinovka še bolj ne raznese po naših krajih, svetujemo, naj živinorejci vsak posamezen sumljiv slučaj takoj naznanijo okr . živinozdravniku.
Za jesensko saditev imamo lepe jablane, kruš-ke in slive (češplje) v zalogi. Vrsto in cene na znhte-vo pismeno. Ker je jesenska saditev veliko ugodnejša nego spomladanska, priporočamo takojšnjo naroči-tev. Razpošiljati se začne v drugi polovici vinotoka, in sicer po vrsti, kakor bodo dohajala naročila. Sadna drevesnica, graščina Mokrice, pošta Jesenice na Dolenjskem.
Žatec, 5. septembra. Hmeljski trg zelo živahen. Na deželi je že mnogo tisoč stolov,hmelja prodanega, cene se vsak dan dvigujejo. Danes se plača za 50 kg 1200-1250 K.
Veliki ljudski shod za najbolj spodnji del slovenskega Korotana se vrši v nedeljo, dne 28. t. m., pri Sv. Križu nad Dravogradom. Sv. Križ, ki je 526 m nad morjem in pol ure od železniške postaje Dravograd—Meža, leži na krasnem hribčku na šta -jersko-koroški meji. Od tu prelep razgled po Mežiš -ki, Mislinjski, Dravski in Labodski dolini. Priprave so v najboljšem teku. Govorniki in pevci zasigurani. Dragi bratje in mile sestre iz lepe zelene Štajerske, prihitite vsi k nam! Natančni spored še naznanimo pozneje.
Občni zbor Kmetijske podružnice za Maribor in okolico se je vršil 17. avgusta. Ta podružnica je biia, dosedaj včlanjena pri kmetijski družbi v Gradcu. Na tem občnem zboru je prišla ta podružnica v slovenske roke, ter se je takoj sklenilo pri stop iti^k-Sloven-ski kmetijski družbi v Ljubljani. Članarina znaša za posameznika 10 kron na leto. Poleg drugih ugodnosti dobivajo člani za ta znesek mesečno dvakrat izvrstno urejevan ilustrovan strokovni list „Kmetovalec" s prilogo „Konjerejec". Podružnica* katera si je nabavila za svoje člane bogato knjižnico, ima bogat inventar za, svoje člane, kateri je istim brezplačno na razpolago. Ima svoje skladišče za raznovrstne kmetijske poirebščine. Podružnica bode brez dobička oskrbovala za tovarniško ceno različna umetna gnojila. Vsako prvo nedeljo v mesecu se vrši v' prostorih okrajnega zastopa podučno predavanje in na to razgovor. V. mesecu septembru bo 7., točno ob 9. uri zanimivo predavanje. Vsi bivši člani in taki, ki hočejo postati, se tem potom najuljudneje vabijo k sestanku ter po-Zivljejo k pristopu, oziroma, da plačajo zaostalo članarino. Pri tej priliki se bodo tudi naročila za apnen dušik, kateri je podružnici za tovarniško ceno na razpolago, sprejemala. Pridite torej vsi, katerim je zbolj. šanje vašega materjelnega stanja na srcu.
Izgubila je neka dama dne 1. t. m. okoli 15. u-re v kolodvorski restavracifi II. razreda ali na peronu glavnega kolodvora zlato zapestnico s priveskom štiriperesno deteljico. Najditelj naj jo odda proti na -gradi pri policijski oblasti.
Orožniškl stražmojster Puschauer, ki je leta 1914 in med vojno bil pri Sv. Marjeti ob Pesnici groza in strah zavednih Slovencev, ki je ovajal ljudi kot veleizdajalce glavarstvu in sodniji, je dobil sedaj varno službo kot okrajni stražmojster nekje v Prlekiji. Kdo razume to umetnost vladnih organov in SHS o -rožniškega poveljstva ?
Zaradi praznikov je izšla današnja številka le samo na štirih straneh.
i
lloplsl.
ORLOVSKE ZVEZE
Orlovski tečaj v Mariboru, 14., 15. in 16. t. m. se bode vršil v Mariboru tečaj za vaditelje in .organizatorje Orlovskih odsekov. Za1 stanovanje in nrano bode preskrbljeno. Pozivamo vse že obstoječe odseke, da prijavijo udeležnike na naslov: Mariborski Orel, Maribor, Koroška cesta 5. Tudi iz krajev, kjer še ni odsekov, naj pridejo fantje, da bodo mogoče jeseni v vsakem važnem kraju ustanoviti telovadni odsek. Na-tančneji vspored tečaja objavimo prihodnji teden. Pripomnimo samo, da jo navzočnost vse tri dni neobhodno potrebna. Vodstvo tečaja bode v rokah odposlancev Orlovske zveze.
Slovenci širite naše liste
i !
Pobrežje pri Mariboru. V četrtek, dne 18. septembra, se vrši v občinski pisarni glasovanje hišnih posestnikov, ker je občinski sosvet sklenil, da poviša stanarinske vinarje od 4 na 5%. Glasuje se z da ali no. Hišni posestniki se uljudno vabijo, da se udeleže tega glasovanja. Tisti, ki ne pridejo, se smatrajo, da so za to povišanje in se bodo kot taki šteli. Glasovanje se prične ob 6. uri zvečer.
Vertojba ob Pesnici. Da se naša samostojna trojica Schwarc, Mermolja in gospod Hoinig bolje spozna, se bomo morali že,malo bližje z njimi seznaniti. Schwarz naj bo že nekaj vreden in ne zvit nernškutar, ker je bil po Mermoljevim mnenju „naš" strankar. Gotovo je pa, da se Schwarzj ni. spremenil v Sarca ne prej ne sedaj, česar ni treba' dokazovati. Dalje nas ne zanima, ako se Mermoljevi računi v korist goriškega kmečkega stanu popolnoma vjemajo, radi česar ta dokaz za enkrat odpade. Hočemo pa se potegniti za pesniškega kmeta, katerega so hoteli gospod Hoinig in tovariši osrečiti z nemško ljudsko šolo (Kernstockschule) in vprašamo: Kam je prešel za zidavo šole pripravljeni materijal, kam se je naložila nernala zbirka, nabrana za gradnjoi šole? Za pesniškega jugoslovanskega kmeta bi zadeva ne bila samo zanimiva, ampak bolj koristna nego za bivše neni-škutarje! Pa ne, da bi bila to stvar pobasala feiid-marka ?
Pesnica. G. Schwarz nam zatrjuje, da ni nernškutar, ampak hoče biti zaveden krščanskomisleč Slovenec. Vzamemo na znanje.
Sv. Anton na Pohorju. V soboto, dne 13. t. m.,
gremo k Sv. Križu počastit Višarsko Mater božjo. Do Dravograda se peljemo zjutraj z vlakom, od tam pa gremo v procesiji.
Cirkovce. V nedeljo, dne 7. t. m., smo imeli po rani službi božji pred cerkvijo lep shod Kmečke Zveze. Poslanec Vesenjak je poročal o svojem delovanju v Narodnem predstavništvu, vladni komisar okrajnega zastopa Brenčič in urednik 2ebot o načelih in o programu Kmečke Zveze. Slednjič smo izvolili žup -nijski odbor. — Istočasno je zborovala Samostojna Kmetijska Stranka pod predsedstvom Jožefa Medve -da ter hotela z velikim truščem privabiti ljudstvo k svojemu shodu. Toda cirkovški kmetje se bomo oklepali le Kmečke Zveze, ki je pred vojsko in med vojno za nas že mnogo storila, ne pa Samostojne Kmetijske Stranke, ki je prišla med nas kmete samo de -lat razdor.
St. Janž na Dravskem polju. V velikem številu so se zadnjo nedeljo, dne 7. t. m., zbrali naši ljudje k ustanovnemu shodu Kmečke Zveze. Urednika Januš Colec in Franjo Zebot sta nam razvila pro -gram Kmečke Zveze ter nas opozorila na nevarnost Samostojne Kmetijske Stranke, ki se hoče vsiliti tudi pri nas. G. župnik Sagaj nam je pokazal posledice , ki bi zadele kmečko ljudstvo, ako bi se do skrajnosti izvajal program Samostojne Kmetijske Stranke.
Ptuj. Podružnica Slovenske kmetijske družbe v Ptuju vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 14. t. m., v gostilni g. Zupančiča v Ptuju . Dnevni red: 1. Volitev zastopnikov za družbeni ulični zbor v Ljubljani in določitev predlogov za ta občni zbor. 2. Predavanje g. dr. Zavrnika o živinoreji. — Odbor.
Ptuj. Zadruga trgovcev za okolico Ptuj vabi svoje člane na redni občni zbor v nedelio, dne 14. t. m., ob 14. uri, v dvorani g. Zupančiča. Z ozirom na važnost dnevnega reda se pričakuje polnoštevilna u-deležba.
Razgrled po ireta«
Vrnjeni stol. Neki grof je pogostil svoje kmete. Oskrbniku je ukazal, naj jih dostojno sprejme in jim odkaže prostore. Zadnji prilo-masti najmočnejši ovčar. Ker je bilo že vse zasedeno, se obrne do oskrbnika in ga prosi za stol. „Tu ga imaš", mu pravi ta in mu da krepko brco. Ovčar Dič ne reče, si sam poišče klop in se vsede na njo. Po obedu pa gre k oskrbniku in mu vrne brco s tako silo, da se ta onesvesti. V gradu je nastal velikanski vrišč. Ovčarja peljejo pred grofa. Na vprašanje, kako se drzne nastopiti tako pioti oskrbniku, pravi: „Gospod grof, nisem vam hotel odnesti hišne oprave in sem vrnil oskrbniku stol, ki ga mi je bil posodil.
Koliko starost dosežejo nekatere rastline ? Visoko starost učaka takozvana stoletna aloa, ki cvete v svoji domovini vsako šesto do deseto leto, pri nas pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. Palme učakajo starost 250 let, bršljan raste do 450 let. Pravi kostanj živi čez 800 in hrast celo 1600 let.
Koliko dežja pade vsako leto? Vsako leto pade približno 446.000 km3 vode v obliki dežja na zemljo. Ako bi se ta neizmerna množina vode enakomerno razlila po vsem površju zemlje, bi stala voda po celem svetu 91 cm visoko.
Po beneški pokrajini je 30. avg. besnel grozovit vihar. Ciklon (vrtinec) je prišel s tako silo s ! da je nekoliko ljudi z vozovi vred, ki so se na- [
hajali na polju, dvignii v zrak. Razkril je ta vrtinec vse hišne strehe po okolici, mnogo hiš celo popolnoma porušil. Upostošanje je trajalo 5 minut. Celo težko ranjenih je bilo nekaj oseb, nad 1000 jih je pa brez strehe.
Trupla članov carske rodbine. Iz Omska se poročajo podrobnosti o bodočih kazenskih razpravah! proti 163 udeležencem na umoru Carjeve družine. Komisiji, katero je svo.ičas odposlala omskovska vlada na poprišče, se je posrečilo najti trupla velikega kneza Sergija, velike kneginje Elizabete in drugih članov družine Romanov. Umorjeni so bili v Permu, v bližini ondi, kjer so bili usmrčeni, pokopani v skupnem grobu. Trupla, ki jih je bilo po večini mogočo, spoznati, so odpravili v Omsk. Nikakor pa ni bilo še mogoče najti trupel carja Nikolaja in njegove soproge. Preiskava je dognala, da sta bili trupli carske dvojice takoj ob pričetku pokolja razsekani in na grmadi sežgani. Za carsko dvojico je bil umorjen pre -stolonaslednik, ki je moral gledati umor svojih stari-šev. Tudi njegovo truplo je bilo sežgano. Odkritje groba, v katerem so se nahajala trupla carjeve družine, je pripisovati čudnemu naključju. Pes ene med carjevih hčerk, ki je ostal pri nekem kmetu v bližini, je vsak dan tekal na prostor, kjer so ležala pokopana trupla umorjenih. Ker se je to ponavljalo, so mu sledili in na ta način je bilo mogoče najti skupni grob, čigar sledove so skušali morilci skrbno izbri -sati. Trupla so bila popolnoma oropana. Poročilo komisije o umoru carske družine bo prevedeno v več jezikov in izročeno evropski javnosti kot dokaz za krivdo boljševikov na tem grozodejstvu. Poročilo bo ob -javljeno o početku kazenske razprave z drugimi spisi vred.
Prireditve.
V	nedeljo, dne 14. septembra:
Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozarjamo sosedna društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati. — H o č k i Orli priredijo ob pol štirih popoldne pri g, županu Antonu Vernik igro „Trije ptički." — Velik mladeniški shod na B r i n j e v i g o r i pri Zrečah z začetkom ob 10. uri. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se vprizorijo v šoli dve igri „Vse naše" in „Čevljar." Med odmori udarjajo domači tambura-ši. Po igrah prosta zabava na vrtu Cafove gostilne:! srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri. — Izobraževalno in bralno društvo pri Sv. Rupertu v Slov. gor. ponovi igro „Mala pevka" s petjem in tudi „Stotnik in njegov sluga" ob 3. uri popoldne v poslopju nove šole. — Izobraževalno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi ob priliki slovesne otvoritve „Krekovega doma" ob pol treh popoldne narodno igro „Deseti brat" s petjem in tamburanjem in narodno veselico (srečolov, šaljiva pošta, licitacija). — V Središču priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo ob 15. uri na vrtu Društvenega doma veseloigro: „Pri gospodi" in „Zupanova Mi-cika." — Po rani službi božji priredijo učenci ljudske šole pri S m a r j e t i ob Pesnici prvo šolarsko veselico in sicer v šolskih prostorih. Na vsporedu so deklamacije, petje ter igri „Darežljivi otroci" in „Kaznovani šaljivec." Vse Smarječane, posebno stariše t vabijo k obilni udeležbi prireditelji. Vstopnina pros t ta, prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo. — Ja-reninsko bralno društvo priredi v F r a m u pri gos-pej Turner veselico. Na sporedu je: igra „Moč uniforme", med odmori nastopa pevsko društvo, moški in mešan zbor. Po igri prosta zabava z godbo, šaljivo pošto, srečolovom, licitacijo itd. Prireditev se vrši v. prid dijaški kuhinji v Mariboru. K obilni udeležbi se vabi. — Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi zopet dva viničarska shoda za stanovsko združitev vi-ničarjev in sicer pri Sv. Tomažu pri Veliki ne -delji po ranem opravilu in popoldne po večernicah pri Mali Nedelji. Viničarji, udeležite se vsi Vat šega shoda!
V	nedeljo, dne 21. septembra:
Fantje in dekleta iz S t. Ruperta in T r« nove prirede veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre" in „Dva gluha", burko v enem dejanju. Kdor se hoče to popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne v našo kaplanijsko dvorano!
Najnovejše vesti.
Pogajanja za sestavo ministrstva so se v zad -njem trenutku razbila. Stojan Protič je izjavil, da ra-dikalci vstopijo v vlado samo, ako vstopi tudi Jugo -slovanski klub. Nato je pozval Ljuba Davidovič k sebi dr. Korošca in ga vprašal, pod kakimi pogoji bi ta klub vstopil v vlado? Odvrnil je, da zahteva dva ministrska sedeža. Demokrati so se posvetovali dolgo, slednjič pa odvrnili, da je to nemogoče: 6 mini^ strov dobe radikaloi, 3 socijalisti, 2 sta izven strank\ lorej na morejo dqti Jugoslovanom 2. Socijalisti so izjavili, da ne vstopijo v vlado, kjer bodo tudi Jugoslovani. Slednjič so otvorili sejo, ki je bila pa nesklepčna, ker so se demokrati preslabo udeležili, dasirav -no se je opozicija udeležila nje, hoteč omogočiti sklepčnost. Tako smo po krivdi demokratov in socijalistov, brez ministrstva in brez delavnega drž. zbora.


Mala naznanila.
Krasna sll&anašega priljubljenega generala Maistra je ravnokar izšla. Ljudstvo naj mu izkaže hvaležnost s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 kron, po poštnem povzetju 24 kron pri založniku Vilko Weixl, knjigarna v Mariboru.
1606
P&*oda se:
Železna napi3na tabla za tvrdke, 6 m dolga, 1'60 m visoka in kompletna železna sesalka za vodnjak s kolesom. Povprašati pri Mestnem kopališču Maribor.
1529—308
Za3vini6arije
se sprejmejo 3 viničar-ske družine pri g.
F. C. Schwab
Ptn], Glavni trg. 312
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič = 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 24, ' 30, 36 1 klopčič ... K 6— 1 ducat.... K 69-—
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNIDŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6
fOli H^SEh^
suhe, jurčke (krauše ali globanje) suhe leBičke, ovčjo volno, kakor tudi rdeče maline, kupuje po najvišji ceni Pavle Staro vašnik, ek-
sport gob in deželnih pridelkov Vitanje, Štajersko.	326
Lepo posestvo jc na prodaj. Obstoječe iz njiv, travnikov in 20 oralov gozda, vsega skupaj je 30 oralov, za ceno 100.000 K za izplačati je v gotovino in le resni kupci se vabijo. Sp. Kapla, p. Brezno.	341
Opekarna v Račah
prodaja od 1. septembra 1919 naprej zopet svoje priznane prvovrstne izdelke, kakor razno opeko in vsakovrstno drugo strešno opeko, zidno opeko, cevi za dre-maže itd.	336
Lnžni kamen, za kuhanje mila, pralno in toaletno milo, vrči za med in mast, škafi za vodo, čajna esenca najboljša, sir trapist in Grojer, sukanec, ducat od 48 kron dalje in domače platno 8e dobi najceneje pri
Alojziju Olifžiž, Ljubljana
1601 Staritrg 2.	276
Proda se:
Železna napisna tabla
za tvrdke 6 m dolga, 1'60 m visoka in kompletna
železna sesalka za vodnjake
g kolesom. Povprašati pri kteBt-nem kopališču, Maribor. 319
P. n. občinstvu nljudno naznanjam, da sem otvoril
1. jngoslov. posredovalnico za nafcup in predajo posestev in hiš
v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamin Ipavčeva cesta štev. 12.
Komeri6ky Miloš. 1459—225
Deček 7 in pol leti star se da na hrano. Tegetthoffova cesta 49, vrata 13, dvorišče, Maribor. 350
Proda se lepo kmečko posestvo 2 in pol ure nad Mariborom v ravnini blizu železnice. Kdor želi kspiti, naj vpraša pismeno R. Lopfinger, Cvetlična ulica 8, Maribor.	330
Vinižarja išče
baron TWICKEL, Maribor. 828
MAjER s 4—6 delavskimi močmi ae sprejme pri g. Ogrizek, Sturm-berg Pesnica.	340
SUMEGOBE
kumno ia druge deželne pridelke kupuje SEVER & Komp. Ljubljana.	1539
Kopi 88 parna žagi. Ponudbe poslati na družbo „IMPFX" v Ljubljani.	834
Ovčjo volna kupi po najvišji ceni 1. Oswald, Velikovec, Koroško.
331
Pridnega delezmožnega viničarja s 4 delavskimi močn>< so sprejme proti ugodnimi pogoji pri Fricu Winkler v Rošpohu 116 na „baronovem" pri Mariboru. 332
Hiapac 30 let star, želi stalne službe, trezen in pošten, izkušen pri konjih, živini in vseh gospodarskih opravilih. Nastop takoj ali pozneje. Vinko Ratej, Nova vas 2, pošta Konjice.	344
Železna skrinja staro, umetno in stanovitno delo 8 tremi ključavnicami, primerna za shranjevanje denarja in drugih vrednosti se takoj proda. Poizvedbe pri V. Močniku, Nagvjeva ulica it. 11, Karibor. "	367
Službe išče 33 let stara žena s 51etnim fantom zmožna tndi vsakega gospodinjstva. Ponudbe na S. J. Ptujska gora._377
Govorite povsod slovensko!

* Sprejme se dijak na stanovanje i in hrano. Več pove uprava, j	1580—325
i Permutatio. Infrascriptus est pa-' ratus permutare: porculos vel etiam porcos natu maiores pro vino de vite vel pro vino ex ma-lis seu piri3 confecto. R. Vaclavik, župnik v Gotovljah, p. Žalec. 373
Vlnogradsii iafar, oženjen, vešč vzgoje amerikanskih trt, obdelovanja vinogradov, izurjen kletar in Badjerejec, kojega žena tudi pri deln pomaga, se išče do 1. oktobra v službo. Pismene ponudbe na oskrbništvo Vudler v Špilju.
365
V Smiheln nad Mozirjem je sluš-ba organista in cerkovnika razpisana. Združena je s cerkveno krčmo. Nastop lahko takoj. Več pove župni nrad istotam. 362
Tehtnica mostna za 5000 kg se proda. Ivan Pelcl, Sv. Bolfenk v Slov. gor.	358
Učenec se sprejme pri g. Jožef Plohi, miz. mojster, Maribor, Ur-banigasse 26.	359
Lepo posestvo
proda Karel Roj, posestnik v Selnici ob i?uri, p. St. Ilj v Slov. gor. Cena 30.000 K.	356
Majer s 5 delavskimi močmi išče službo Šnnko Ivan, Kamnica 39, Maribor.	366
200 podkev za vole se proda. Ho-tinjavas pri F. Primec, kmet, Slivnica pri Mariboru.	354
VIničar z 4—5 delavskimi močmi si ičče stalne službe. Jurij Novak, Hajdoše 15 pri Ptuju.	353
Viničar z dobrimi spričevali in 8 4 delavnimi močmi se išče. 0-glasiti se je pri g. Dominkuš na Zgornji Polskavi.	378
Katorl stariši brez otrok bi hoteli sprejeti mladega vojaka brez doma, vajenega vsakega dela, da bi isti vsaj na dopust lahko kam prišel. Kdor hoče imeti ljubeznji-vo postre9bo na stare dni naj piše pod naslov B. 8. poštno ležeče Vetrinje, Koroško. 379
Lep voz se proda pri g. Reiben-schub, Pokopališka cesta, Pobrež-je pri Mariboru.	388
Dijaki se sprejmejo na celo ali polovično oskrbo. Gospejna nlica 2, MariborJ	387
Svinja breja, žrebica v drugem letu S3 proda. Dolgoše 30, foari-bor.	382
Na prodaj je posestvo na Teznu 29 isaribor in ena lepa njiva zraven ter 2 kravi.	384
Stance za rože delati se proda. Erzherzog Eu gen str. 5, I. ndstr. Maribor.	188
Potrebujem več drvarjev in oglarjev. Plača in hrana po dogovoru. Drago Kobi, lesna trgovina Maribor, Franc Jožefova cesta 15.391
Dljsk iz dežele za I. gimnazijo se spie.me na stanovanje in hrano pri enem učitelju. Bismarkova ulica 3, III. ndst. Maribor. 383
IMjsko ali dlj fcinje 2—4 se
sprejmejo na stanovanje event. na hrano, ako se dostavi nekaj živil. Na razpoli go v uporabo nov pianino, tudi pouk ako se zahteva. F. S. H. Celje-Gaberje 75. 368
Prodajali, a
dobro izvežbana iu spretna v trgovski stroki, z dobrim ve;letnim spričevali se sprejao do 15. okt. pri Karel Sima; trgovina z mešanim blagom v Poljčanah. 381
- --."V	i
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se odda I potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923, to je za štiri leta
restavracija
v zdraviliškem domu proti najemnemu znesku 8000 kron in pa 15% za obrabo inveetarja, kateri se bo cenil še le koncem sezije.
Navedeni najemninski znesek je smatrati za najmanjši ponudek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišji ponudek.
P. n. interesenti za gori razpisano restavracijo se vabijo, da si isto sedaj na licu mesta ogledajo dokler še traja sezija.
Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu državnega i zdravilišča v Rogaški Slatini je poleg ponudb j zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	O strokovni usposobljenosti.
2.	O narodnosti.
3.	O zadostni višini obratne glavnice.
V Rogaški Slatini, dne 31. avgusta 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča .Rogaška Slatina".
380
Kupim vsako množino
sena, slame in ovsa I
l
357	ter plačam isto takoj po
Einatvilji dnevni sani _ j
E. Konjeclic, Maribor Koroška c 80
Sprejmem za takoj ali za čimprej mogoče
odvetniškega s s koncipiienta»
ki ima tudi sodno prakso in doktorat. Novo Mesto, 3. septembra 1919.
Dr« ScheguBa« o
856	odvetnik.
Tretjo notarsko pisarno
odpre s 15. septembrom 1919
n^t. namest* 1 tan Ušič
v Mariboru, Marijina ulica šte\r 10
(poleg sodnije.)
1613—386—187
Rogaška sli	itina
lili lili	
T^mpel vratoc:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
S*y;ia vrelec:
Zdravilna voda proti kroničnemu katarja želodca i a čre-1 ves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in 1 tekn. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Dosiati wslec:
Najmočnejši vrelea svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
solina
je najbolj priljubljena ;n se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rud-ninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
JIH Uli
logaška slatina!
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, j :: katera nima n kdar siabega okosa ali duha. :: |
>V / V ;; -v i -v--
Tužnim in potrtim srcem javljamo sorod-n kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljuba žena, oz. mama in stara mama, gospa
Terezija Zagos&a,
posestnica v Prelaskem,
dne 28. avgusta v 64. letu ob 7. uri nepričakovano mirno v Gospoda zaspala.
Pogreb predrage rajnke je bil v soboto, 30. avgusta ob 9. uri na Polja.
V Prelaskem, dne 28. avgusta 1919. Bodi ji zemlja lahka.
Janez Zagozda, mož. Franc Zagozda, Marija Kužner, Terezija Staroveški, Francka Kliček, Josipina Fauland
Antonija Zagozda, Jerica Zagozda, otroci. Alojz Kužner, Mihael Staroveški, Jožef Kliček, Ant.
Fauland, zeti. Vnuki in vnukinje. 364
VABILO na
redni občni zbor j
Kmečkehranilnica !n posojilnice v Skalah ;
reg. zadruge z neomejeno zavezo	.
ki se vrši v nedeljo, dne 14. septembra 1919 ob j 3. uri popoldne v prostorih Bralnega društva.
DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Od obritev računskega zaključka za 1. 1918. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni - zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	3/2
Živini in zobozdravnik
M. U. dr. Ivan Jurečko
174 v MARIBORU v Grajski ulici it12 1543-323
Živčne bolezni: od 8.—9. in 13.—15. ure. Zobotehnični oddelek: od 9.—12. in 14.—17. ure.
I-' ? Ä • ' '■'<■:
•	\Y rr-;
Potrra neizmerne žalosti, naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu-jočo, tužno vest, da je najina iskrenoljubijena, nenadomestljiva, predobra, skrbna in blaga
sestra
Katica Sever,
v cvetu svojega življenja, stara še-le 22 let, v torek, 26. avgusta t. 1. nepričakovano nagle smrti zapust la to solzno dolino.
Pogreb nepozabne rajnke se je vršil v četrtek, 28. avgusta t. 1. mimo podružne cerkve sv. Ivana na Humu, kjer se je brala sv. maša zadušnica na tukajšnje pokopališče.
Tem potom izrekava najprisrčnejšo zahvalo za tako obilne dokaze globokega sočutja in za številno udeležbo pri pogrebu.
Zlasti se zahvaljujeva domači čž. duhovščini, pevcem in pevkam za ganljive žalo-stinke na rojstnem domu in ob grobu, fantom in dekletom za krasne vence, šopke in cvet-ljice, blagi obitelji g. nadučitelja Porekarja in g župana Štermana ter vsem, ki so se udelevili pogreba.
Vsem Bog plati stotero, blago, nepozabno pokojnieo pa priporočava v molitev in blag spomin.
Hum pri Ormožu, 30. avgusta 1919.
Božidar in Marica Sever, 363	brat in sestra.
3"*■"»'«»?:>" ;?i	rvat tiskovno >u.atv<».
Odtio^Hii urednik frank» Zebnt.
Tisk tiskarne ev. Cirila y Mariboru«.