Celje - skladišče
D-Per
159/1979 gorenje
gorenje
V JAVNI RAZPRAVI:
-SPREMEMBE OVREDNOTENJA POSAMEZNIH DEL IN NALOG
-	SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH
-	SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE
-	PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV STANOVANJSKE IZGRADNJE
Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je na svoji 14. redni seji, 22. maja 1979, razpravljal o več izredno pomembnih vprašanjih, ki jih urejajo naši samoupravni splošni akti.
šnih aktov objavljamo predloge in osnutke. Prav temu je posvečena današnja številka Informatorja.
Kot smo že povedali, je delavski svet delovne organ i-nizacije že obravnaval ta vprašanja in jih daje v javno razpravo. Do 28. maja 1979 bodo razpravljali še delegati v delavskih svetih TOZD in DSSS, medtem ko naj poteka javna razprava do 20. junija 1979.
Dogovarjanje in sporazumevanje o tako pomembnih vprašanjih pa zahteva vključitev kar največ delavcev, saj so posamezna vprašanja življenjskega pomena, zadevajo delavčevo socialno varnost, urejajo stanovanjsko vprašanje in še kaj.
Končno besedilo sprememb samoupravnih splošnih aktov in sporazumov bi naj bilo sprejeto na zborih delavcev in referendumu 29. junija 1979.
O vseh spremembah in sprejetju samoupravnih splo-
Spremembe ovrednotenja del in nalog
Ob analiziranju poslovnih rezultatov v letu 1978 in prvem tromesečju tega leta je bilo ugotovljeno, da so znašali poprečni OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu 5.730 din, v občini Velenje pa celo 6.077. Poprečni porast OD v SRS v preteklem letu je znašal v gospodarstvu 22,1 %, v občini 26 %. Poprečni OD v Gorenju so lani znašali 5.090 din, v
I.	tromesečju tega leta pa 5.696,40 din.
Porast življenjskih stroškov v I. tromesečju letos v primerjavi s I. tromesečjem 1978 znaša 19 %.
Iz pregleda izplačanih OD v februarju in marcu letos izhaja, da se gibljejo neto izplačani OD kvalificiranih in srednje-strokovnih delavcev v proizvodnji, kontroli, finančno računovodski in drugih strokovnih službah v poprečju okoli 6.500 — 7.000 dinarjev; to je tudi razlog prevrednotenja del v proizvodnji.
V naših planih smo sprejeli obveznost, da bo v letu 1979 najnižji osebni dohodek znašal okoli 4.000 din. Ugotavljamo, da ob sedanjih razmerah tega cilja ne bomo dosegli, čeprav se produktivnost dela v naši proizvodnji lahko meri z doseženo produktivnostjo v panogi in v podjetjih v Zahodni Evropi. Iz analize fluktuacije je razvidno, da TOZD največ zapuščajo delavci na delih sestavlja Icev, točkalcev, st iskalcev in transporterjev. Tako izpraznjena dela pa je izjemno težko nadomestiti z novimi delavci, ker le—teh ni, oz. jih ne moremo pridobiti zaradi nižjih OD, kot so za enaka dela pri drugih OZD in zaradi tega, ker so ta dela fizično in drugače naporna.
Logično pa je, da moramo sprejete plane izpolniti. Ugotovili smo že, da smo produktivnost dela dosegli in da le—ta more neposredno vplivati na doseganje planov. Izpolnjevanje planov pa nam omogoča stabilna zasedba oz. opravljanje del v proizvodnji. To pa lahko ob drugih stabilizacijskih ukrepih tudi zagotovimo tako, da bolj objektivno ovrednotimo določena — kritična — dela v proizvodnji. Zato predlagamo, da delavski svet prevrednoti vsa proizvodna dela, kot je navedeno v predlogu komisije za vrednotenje.
S tem prevrednotenjem se v smislu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo povečajo sredstva za OD za okoli 1,5 % v vseh proizvodnih TOZD. Ob tem predlogu pa moramo ugotoviti, da še nismo pričeli ugotavljati naše gospodarnosti z vloženimi sredstvi in z delom glede tega, kako ta gospodarnost vpliva na dohodek in sredstva za osebne dohodke. Ravno tako še nismo uredili normiranja dela in ugotavljanja kvalitete dela kot neposrednega merila za določanje višine OD. Zato tudi predlagamo, da DS zadolži strokovne službe za izvršitev teh nalog v tem letu.
Spremembe Pravilnika o delovnih razmerjih
Predlagamo, da se spremeni Pravilnik o delovnih razmerjih in sicer:
1.	odstavek 70. člena se spremeni tako, da se glasi:
..Delavcu pripada za čas letnega dopusta nadomestilo oseb-
nega dohodka kot ga določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in o uporabi sredstev skupne porabe."
2.	odstavek 70. člena se črta.
Obrazložitev:
Zakon o delovnih razmerjih v 110. členu navaja, da pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v primerih odsotnosti z dela v višini, določeni v samoupravnih splošnih aktih.
V pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in o uporabi sredstev skupne porabe je ta višina določena in opredeljena za taksativno naštete primere, med katerimi je poleg izrednega (plačanega) dopusta tudi redni dopust Tako prej navedeni pravilnik v 24. členu navaja, da znaša nadomestilo za letni dopust 100 % osebnega dohodka od povprečja osebnega dohodka doseženega v DO v zadnjih 3 mesecih pred nastopom letnega d.opusta.
Prav tako navedeni Pravilnik navaja višino nadomestila za ostale primere odsotnosti z dela, ki gredo v breme TOZD oz. DSSS.
Na podlagi tega smatramo, da je 2. odstavek 70. člena Pravilnika o delovnih razmerjih nepotreben, ker tako Zakon kot prej navedeni samoupravni splošni akt nikjer ne govorita o urah obračunavanja in evidentiranja, pač pa o nadomestilu za tisti čas, ki bi ga moral prebiti na delu.
Tako bomo odsotnost z dela, ki mu gre nadomestilo v breme TOZD oziroma DSSS, obračunavali po 8 ur za delovne dneve, sprejete s terminskim koledarjem.
Spremembe samoupravne ga sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
Predlagamo, da delavci TOZD in DSSS v sestavi delovne organizacije Gorenje TGO, n. sol. o., Velenje na referendumu po predhodni razpravi sprejmejo spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
S sporazumom se naj bi TOZD in DSSS dogovorile, da bodo sredstva sklada skupne porabe združevale, zakar so se TOZD in DSSS sporazumele v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO Gorenje in zakar daje možnost 118. člen ZZD.
Predlagamo naslednje spremembe in dopolnitve:
1.	57. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
..Delavci TOZD in DSSS izločamo sredstva iz sklada skupne porabe v višini, dogovorjeni s panožnim sporazumom, drugimi samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev in s tem sporazumom.
Delavci TOZD in DSSS združejemo v DO sredstva skupne porabe v naslednjih višinah:
—	do 95 % poprečnega republiškega OD za regres za prehrano
—	do 45 % poprečnega republiškega OD za regres za letni
dopust
—	do 20 % poprečnega republiškega OD za ostale namene skupne porabe
—	do 10 % poprečnega republiškega OD za rekreacijo in kulturo
—	do 5 % poprečnega republiškega OD za novoletna darila.
Vsakoletna višina zneskov skupne porabe, ki jo združujemo v DO, je določena v letnem planu TOZD oziroma z delitvijo čistega dohodka po zaključnem računu."
2.	58. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Z združenimi sredstvi po prejšnjem členu upravlja DS DO.
Sredstva se uporabljajo za namene, določene v Pravilniku TOZD in DSSS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in o uporabi sredstev skupne porabe, v skladu z skupnimi osnovami in merili, ki jih določa ta sporazum.
V primeru, da združena sredstva niso zbrana v planirani višini, se uporabljajo po vrstnem redu združevanja, navedenem v prejšnjem členu."
3.	Doda se nov člen, ki se glasi:
„Delavci TOZD in DSSS smo sporazumni, da bomo vzajemnost in solidarnost pri uporabi sredstev skupne porabe zagotavljali tako, da bomo oblikovali takšna združena sredstva, iz katerih se bodo zagotavljale pravice delavcev v enakem obsegu, ne glede na to pri kateri TOZD oz. DSSS je v delovnem razmerju"'
4.	Sorazmerno z dodanim členom se spremeni zaporedje ostalih členov.
Združevanje in uporaba sredstev za stanovanjsko izgradnjo
S samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo (osnutek objavljamo v celoti) delavci delovnih organizacij Gorenje TGO, Gorenje Promet—Servis, Interne banke in DSSS Gorenje SOZD v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti urejamo združevanje sredstev skupne porabe, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, s ciljem izboljšanja življenjskih razmer delavcev. To nam nalaga tudi Ustava SFRJ in SRSm ju v 32, oz. 34. členu določa, da delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno izboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način. To pomeni, da delavci skupno in enakopravno (vsi in vsak po svojih zmožnostih) izločajo in združujejo navedena sredstva, ki jih tudi skupno in enakopravno upravljajo in odločajo o njihovi uporabi.
Le na ta način pride do izraza solidarnost med delavci, ker se njihova sredstva uporabljajo glede na potrebe posameznikov in ne glede na to, koliko je posameznik vložil. Na ta način pride do izraza tudi solidarnost delavcev, ki že imajo rešeno stanovanjsko vprašanje in izločajo sredstva za potrebe tistih, ki stanovanja nimajo.
Na združevanje sredstev skupne porabe nas napotuje 118. člen Zakona o združenem delu, po katerem delavci združujejo sredstva skupne porabe s sredstvi skupne porabe delavcev druge TOZD. Ker pa so sredstva ene TOZD največkrat premajhna za kritje potreb, je zato potrebno združevanje v širših okvirih in. je v skladu z interesi delavcev potrebno omogočiti in zagotoviti združevanje teh sredstev ne samo na ravni delovne organizacije, ampak tudi na višjem nivoju.
Enako govori tudi 235. člen Zakona o združenem delu, po katerem sredstva skupne porabe upravljajo delavci v združenem delu, ki so ta sredstva združili na način, kot ga določa samoupravni splošni akt. Ta sredstva se lahko združijo na ravni delovne ali sestavljene organizacije združenega dela.
Združevanje sredstev, pogoji, ob katerih se bodo ta sredstva naprej združevala, način upravljanja, pravice, obveznosti in odgovornosti glede uporabe in razpolaganja s temi sredstvi in druga vprašanja, pa se uredijo s samoupravnim splošnim aktom.
Takšna ureditev navedenega področja je v skladu z osnutki stališč in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno—ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki predvidevajo predvsem potrebo uveljavljanja načela vzajemnosti, s čimer se bo zagotavljalo načelo, da vsaka TOZD, ne glede na to, ali stanovanja trenutno potrebujejo ali ne, dolžna oblikovati in združevati del sredstev za stanovanjsko graditev.
Vsa ta načela smo vgradili v navedeni sporazum in jih že uvodoma poudarjamo. Bistveno načelo pa je načelo vzajemnosti in solidarnosti ter enakopravnosti delavcev pri reševanju stanovanjske problematike. Objektivizacija pa je mogoča le ob skupno dogovorjenih osnovah in merilih in skupnem ugotavljanju upravičenosti do stanovanja glede na število stanovanj. Ta del operativnega izvajanja samoupravnega sporazuma je poverjen skupnemu organu. V sporazumu je tudi konkretneje opredeljeno načelo samostojnosti pri reševanju stanovanjskih potreb s tem, da je omogočeno dodeljevanje kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo delavcem, ki so se odločili za takšen način reševanja svojih stanovanjskih potreb.
Predvideno planiranje reševanja stanovanjskih potreb in zagotavljanja sredstev bo tudi realno omogočilo, da bo vsak delavec, ki še nima rešenega stanovanjskega problema, na podlagi sprejetih planov vedel, kdaj bo njegov stanovanjski problem rešen.
INFORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja INDOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk:	Tiskarna
Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
Predlog samoupravnega sporazuma
Na podlagi 118. in 586. člena Zakona o združenem delu ter 108. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD, n. sub. o., Velenje, so delavci TOZD oz. DSSS združeni v DO Gorenje TGO, n. sol. o., Velenje in DO Gorenje Promet — Servis, n. sol. o., Velenje ter delavci DSSS Gorenje SOZD, n. sub. o., Velenje in delavci delovne skupnosti Gorenje — Interna banka, n. sub. o., Velenje,
(v tekstu: udeleženke), na referendumu dne ............
sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo.
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci udeleženk določamo in urejamo:
—	namen in cilje združevanja in uporabe sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	način združevanja in uporabe združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	skupno planiranje stanovanjske gradnje,
—	skupne osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice in za združeno stanovanjsko varčevanje in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil,
—	druge obveznosti in pravice v zvezi z uživanjem stanovanjske pravice oz. koriščenja stanovanjskih posojil,
—	sestavo in način dela skupnega organa ter dela, naloge in odgovornosti strokovne službe,
—	druga, za uresničitev tega sporazuma pcmembna vprašanja.
2.	člen
Nameni in cilji združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo so:
a)	Skupno financiranje stanovanjske gradnje:
—	skupno financiranje stanovanj v družbeni lasti
—	skupno oročanje sredstev pri bankah
—	skupro najemanje kreditov
—	skupno kreditiranje individualne gradnje
b)	Določanje skupnih osnov in meril in ugotavljanje skupne prioritetne liste upravičencev do stanovanj in za združeno namensko varčevanje in druga posojila
c)	Zagotavljanje enakih pogojev za doseganje stanovanjskega standarda delavcev udeleženk
3.	člen
Udeleženke bomo na področju stanovanjske gradnje kot bistvenega elementa socialne varnosti delavcev izhajale
—	iz načela enakopravnosti delavcev ob pogojih in kriterijih, ki jih določa ta sporazum,
—	iz načela objektivnosti pri dodeljevanju stanovanj delavcem,
—	iz načela izjemnih individualnih socialnih primerov,
—	iz načela prispevka k rezultatom dela.
Udeleženke bomo za realizacijo teh načel:
—	določale in sprejemale skupno politiko stanovanjske gradnje,
—	združevale svoja sredstva za stanovanjsko gradnjo,
—	skupaj planirale stanovanjsko gradnjo,
—	skupaj gospodarile s stanovanjskim fondom.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN RAZPOLAGANJE Z NJIMI
4.	člen
Udeleženke združenja vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo, v skladu z določili tega sporazuma in skupaj upravljamo in razpolagamo s temi sredstvi vzajemno in solidarno.
5.	člen
Udeleženke združujemo vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki so v denarni obliki, v obliki naložb, v obliki stanovanjskega fonda ali v kakšni drugi obliki v upravljanju pri TOZD oz. DSSS podpisnicah na dan 1.1. 1979.
Na podlagi tega sporazuma in skupnih planov stanovanjske gradnje bomo združevale tudi:
—	sredstva, ki jih od 1. 1. 1979 naprej izločamo oz. namenjamo za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, prispevka iz osebnega dohodka in amortizacijo stanovanj
—	druga sredstva, ki jih bomo na kakršnikoli osnovi pridobili in namenili za stanovanjsko gradnjo.
6.	člen
Na združenih sredstvih imamo delež, ki je sorazmeren deležu sredstev, ki smo jih po tem sporazumu združile in jih vodimo v svojih knjigovodskih evidencah.
7.	člen
Obveznosti udeleženk iz naslova stanovanjske gradnje so skupne obveznosti udeleženk in se poravnavajo iz združenih sredstev ter evidentirajo v smislu prejšnjega člena.
8.	člen
Udeleženke vodimo v svoji evidneci:
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran po zakonu,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz čistega dohodka,
—	sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz drugih virov
kot vire sredstev za stanovanjsko gradnjo.
V	aktivi vodimo sredstva skupne porabe — del za stanovanjsko gradnjo, združena v združena sredstva za stanovanjsko gradnjo.
9.	člen
V	bilanci združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo izkazujemo:
—	obveznosti za združena sredstva za stanovanjsko gradnjo do posamezne TOZD oz. DSSS, ki je sredstva združila,
—	obveznosti — krediti za stanovanjsko gradnjo
—	dobavitelji za sredstva za stanovanjsko gradnjo kot pa-sivo;
ter
—	denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo,
—	naložbe sredstev skupne porabe za stanovanjsko gradnjo,
—	stanovanjske objekte,
—	druga sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, kot aktivo.
Združena sredstva se vodijo na posebnem računu pri SDK. Knjigovodska in finančna opravila v zvezi z združenimi sredstvi opravlja finančno računovodska služba DSSS SOZD Gorenje.
Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, povečujejo združena sredstva.
Izdatki za realizacijo planov stanovanjske gradnje bremenijo združena sredstva.
Udeleženke smo na prihodkih iz izdatkih iz predhodnega odstavka udeležene v razmerju z vsemi sredstvi, ki smo jih združile za stanovanjsko gradnjo.
10.	člen
Udeleženke bomo združena sredstva za stanovanjsko gradnjo uporabljale za reševanje stanovanjskih vprašanj na način in pod pogoji, ki jih določamo s plani in s tem sporazumom.
Združena sredstva za stanovanjsko gradnjo se uporabljajo za:
—	gradnjo in nakup družbenih stanovanj,
—	dograjevanje stanovanjskih zgradb, ki so družbena last,
—	adaptacija stanovanj v družbeni lasti,
—	za združeno namensko varčevanje delavcev udeleženk in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil,
—	za druge namene v zvezi s stanovanjsko gradnjo (gradnja komunalnih naprav za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, za sofinanciranje gradnje oz. nakupa družbenih stanovanj z drugo OZD, ipd.)
Sredstva za zasebno stanovanjsko gradnjo se lahko dodelijo kot posojilo delavcem za naslednje namene:
—	za gradnjo individualne stanovanjske hiše oz. nakup etažnega stanovanja,
—	za adaptacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše delavca.
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobi posojilo samo za adaptacijo ali povečanje stanovanjskih prostorov. Sredstva po tem členu ne morejo biti uporabljena za gradnjo počitniških hiš ali turističnih sob.
11.	člen
Udeleženke bomo skupaj oročale sredstva za stanovanjsko gradnjo ter skupaj najemale kredite za stanovanjsko gradnjo pri bančnih in drugih organizacijah, na podlagi sklepov skupnega organa iz 55. člena tega sporazuma v skladu s skupnim planom stanovanjske gradnje, zato se
—	krediti za skupno porabo — za stanovanjsko gradnjo in
—	druge obveznosti za stanovanjsko gradnjo vodijo v bi-
lanci združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, kot je določeno v 9. členu tega sporazuma.	,
12.	člen
V primeru izstopa iz sporazuma, razdrtja ali prenehanja sporazuma v celoti, bomo udeleženke sredstva, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, medsebojno razporedile po naslednjem vrstnem redu:
—	najprej bomo razporedile stanovanja po kriteriju njihove uporabe.
—	zatem bomo razporedile ostala združena sredstva v razmerju z udeležbo v združenih sredstvih, ob upoštevanju že razporejenih stanovanj po prejšnji alinei.
Pri razporejanju stanovanj po kriteriju iz 2. alinee tega člena se v številu stanovanj, ki jih uporabljajo delavci TOZD oz. DSSS vštevajo tudi:
—	stanovanja, ki jih uporabljajo upokojenci TOZD oz. DSSS
—	stanovanja TOZD oz. DSSS, ki jih uporabljajo bivši delavci TOZD oz. DSSS, ki niso v delovnem razmerju pri kateri izmed ostalih udeleženk.
13.	člen
Udeleženke bomo iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo financirale tudi stanovanja za kadrovske potrebe vsake podpisnice (kadrovska stanovanja).
Udeleženke financiramo gradnjo kadrovskih stanovanj na podlagi sprejetega plana kadrov. Plan kadrov določa dela oz. naloge, ki so deficitarna in katerih zasedba je možna z zagotovitvijo stanovanja.
Za izgradnjo kadrovskih stanovanj bomo udeleženke s skupnim planom določile višino sredstev, ki jih bomo v ta namen združevale in v letnem planu določile način delitve teh stanovanj.
14.	člen
Z združenimi sredstvi za stanovanjske gradnjo udeleženke upravljamo neposredno ali po svojih organih upravljanja:
—	z odločanjem o skupni politiki stanovanjske gradnje,
—	s sprejetjem skupnega plana stanovanjske gradnje,
—	z odločanjem o višini sredstev, ki jih izločamo, združujemo in namenjamo za stanovanjsko gradnjo,
—	z odločanjem o zaključni letni bilanci združenih sredstev.
Udeleženke pooblaščamo Gorenje SOZD Velenje za sklepanje samoupravnih sporazumov, pogodb z drugimi in opravljanje drugih pravnih dejanj za realizacijo stanovanjske gradnje po določbah tega poglavja.
15.	člen
Delavci TOZD odločamo o stanovanjski gradnji posredno preko delegatov v skupnem organu v mejah pristojnosti, ki jih ima po 60. členu tega sporazuma.
III.	PLANIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE
16.	člen
Udeleženke sprejemamo:
—	skupni srednjeročni plan stanovanjske gradnje,
—	skupni letni plan reševanja stanovanjskih potreb.
17.	člen
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje se sprejema za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnih planov poslovanja udeleženk.
Srednjeročni plan stanovanjske gradnje je skupni samoupravni akt udeleženk, s katerim:
—	določamo skupno stanovanjsko politiko
—	določamo sredstva, ki jih bomo po zakonu in iz čistega dohodka izločale in združevale za stanovanjsko gradnjo in določamo svoje obveznosti do združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev udeleženk oziroma razmerje uporabe sredstev za ti vrsti stanovanjske gradnje,
—	določamo ukrepe za financiranje stanovanjske gradnje iz tujih virov (oročanje sredstev, najemanje kreditov)
—	določamo gornjo mejo sredstev za gradnjo kadrovskih stanovanj v odstotku od skupaj planiranih sredstev za stanovanjsko gradnjo in število stanovanj, ki pripada posamezni udeleženki
—	sofinanciranje stanovanjske gradnje z drugimi OZD
—	število, strukturo in normative stanovanj
—	opredeljujemo druga vprašanja v zvezi z realizacijo skupnega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje
18.	člen
Letni plan reševanja stanovanjskih potreb je izvajalni del skupnega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje, s katerim se le—ta etapno izvršuje. Z letnim planom se določijo razpoložljiva stanovanjska sredstva in določi višina sredstev za kreditiranje zasebne gradnje in ostale elemente, ki jih naj plan vsebuje.
19.	člen
Srednjeročni in letni plan stanovanjske gradnje sprejema DS udeleženke na predlog skupnega organa iz 55. člena.
20.	člen
Plan stanovanjske gradnje mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in usklajen s planom stanovanjske gradnje samoupravne interesne stanovanjske skupnosti.
Plan stanovanjske gradnje je v delu, ki se nanaša na posamezno udeleženko, sestavni del plana poslovanja le—te.
IV.	UPORABA SKUPNEGA FONDA STANOVANJ IN SREDSTEV ZA KREDITIRANJE INDIVIDUALNE GRADNJE
21.	člen
Skupni fond stanovanj predstavljajo stanovanja, katerih vir so združena sredstva za stanovanjsko gradnjo in na podlagi teh sredstev dobljeni tuji viri (krediti) za stanovanjsko gradnjo.
Udeleženke smo udeležene v skupnem stanovanjskem fondu v deležu v razmerju s sredstvi, ki smo jih združile.
22.	člen
Udeleženke razporejamo skupni fond stanovanj po načelih tega sporazuma tako, da njihovi delavci pridobivajo stanovanjsko pravico na tistih stanovanjih, ki jih pridobi udeleženka iz skupne prednostne liste.
23.	člen
Skupno prednostno listo ugotovi skupni organ na podlagi osnov in meril za ugotavljanje prednostne liste po V. poglavju tega sporazuma s soglasjem vseh delegatov v skupnem organu.
24.	člen
Kadrovska snovanja uporabljamo na podlagi planiranih potreb po kadrih v skupnem letnem planu reševanja stanovanjskih potreb.
VI. DODELJEVANJE STANOVANJ V UPORABO
25.	člen
Da bi zagotovili enake pogoje in možnosti reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev udeleženk, smo se udeleženke dogovorile, da bomo dodeljevale stanovanja in stanovanjska posojila iz združenih sredstev po skupnih osnovah in merilih, ki jih določamo s tem sporazumom.
Skupne osnove in merila po tem členu so podlaga za ugotavljanje skupne prioritetne liste za dodeljevanje stanovanj.
26.	člen
V prejšnjem členu navedene osnove, merila so izdelane tako, da z njihovo uporabo delavci uresničujemo poleg osnovnega cilja o objektiviziranju ugotavljanja upravičenosti do stanovanja, še druge pomembne cilje politike dodeljevanja stanovanj, in sicer:
1.	stanovanjski problem se mora prvenstveno reševati tistim delavcem, pri katerih je najbolj pereč,
2.	politika dodeljevanja stanovanja mora biti zastavljena tako, da je dodeljevanje stanovanj v skladu z načelom o delitvi rezultatov po vloženem delu,
3.	da je politika dodeljevanja stanovanj tudi istočasno instrument, ki udeleženkam tega sporazuma pomaga ohranjati stabilno kadrovsko strukturo,
4.	da je politika dodeljevanja stanovanj tudi istočasno sredstvo, ki pomaga vzdrževati ustrezen strokovni nivo naših kadrov.
27.	člen
Delavci udeleženk pridobivajo stanovanjsko pravico ali pravico do stanovanjskega posojila po vrstnem redu iz skupne prioritetne liste oz. po izpolnitvi pogojev za sklenitev posojilne pogodbe, določenih s tem sporazumom. Sestavni del tega sporazuma je tudi metodologija za ugotavljanje uspešnosti delavca.
28.	člen
Postopek ugotavljanja upravičenosti do stanovanja oz. posojila se prične z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu za vlaganje prijav za dodelitev ali zamenjavo stanovanj oz. dodelitev posojila sprejme svet.
Prijave za dodelitev stanovanja se vlagajo ali podajo ustno na predpisan obrazec v službi za stanovanjsko gospodarstvo v DSSS SOZD skladno z določili posebnega poslovnika o delu te službe.
Odgovorni delavec službe je dolžan voditi evidenco o vloženih prijavah in opravljati druge naloge, določene v navedenem poslovniku.
29.	člen
Stanovanja se oddajo v uporabo delavcem, ki so v delovnem razmerju pri udeleženki tega sporazuma z odločbo.
30.	člen
Delavci, ki so napoteni in opravljajo delo in naloge v enotah oz. podjetjih v tujini, so izenačeni z delavci udeleženk.
31.	člen
Če se delavec v 30 dneh od dneva vročitve odločbe o dodelitvi stanovanja oz. obvestila službe za stanovanjsko gospodarstvo o vseljivosti stanovanja, ne vseli v dodeljeno stanovanje, se šteje, da se je delavec odpovedal dodeljeni stanovanjski pravici.
Svet ob nastopu navedenih okoliščin razveljavi odločbo o dodelitvi stanovanja.
32.	člen
Delavec, kateremu je dodeljeno stanovanje v uporabo, sklene z udeleženko tega sporazuma pogodbo o uporabi stanovanja.
Pogodba iz predhodnega odstavka tega člena se lahko sklene samo na osnovi sklepa sveta.
33.	člen
Delavec se ne more vseliti v stanovanje, če je sprožen postopek za razveljavitev sklepa, s katerim mu je bilo stanovanje dodeljeno v uporabo.
1.	Zamenjava stanovanj
34.	člen
Zamenjava stanovanja, ki je po opremljenosti enakovredna, toda različna po površini, predstavlja drugo, kvaliteto kot dodelitev stanovanja.
Postopek za zamenjavo stanovanj se opravlja po postopku za zamenjavo stanovanj, izvaja pa se na podlagi skupnih osnov in meril, za zamenjavo stanovanj določenih v tem sporazumu.
2.	Sofinanciranje z drugo OZD
35.	člen
V primeru, da je zakonec delavca udeleženke zaposlen v drugi OZD, ki ni udeleženka sporazuma, se lahko njegov stanovanjski problem rešuje skupaj z OZD, kjer je zaposlen zakonec, tako, da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja, pri čemer ima ena od udeleženk pravico razpolaganja s tem stanovanjem.
Ustrezen sporazum o skupnem reševanju stanovanjskih problemov pripravi služba za stanovanjsko gospodarstvo. Delavec, ki je vložil zahtevek za skupno reševanje stanovanjskega problema v smislu tega člena, mora poleg ostalih dokazil predložiti tudi ustrezno potrdilo pristojnega organa OZD, pri kateri je zaposlen njegov zakonec.
3.	Dodelitev stanovanj delavcem v poslovnih enotah
36.	člen
Delavcem, zaposlenim v poslovnih enotah, se stanovanja dodeljujejo po naslednjem postopku:
1.	Služba za stanovanjsko gospodarstvo skupaj z organi TOZD izdela osnutek letnega plana nakupa oz. gradnje potrebnih stanovanj v krajih, kjer so sedeži poslovnih enot in ga predloži svetu.
2.	S planom stanovanjske izgradnje se določi lokacija nakupa oz. gradnje stanovanj za potrebe delavcev zaposlenih v poslovnih enotah v smislu določil tega člena.
37.	člen
Postopek ugotavljanja upravičenosti do stanovanja za delavce v poslovnih enotah se prične z razpisom po določbah 30. čl. tega sporazuma. Vrstni red upravičencev do stanovanja v poslovni enoti, v kateri se bo dodelilo stanovanje, se določa glede na vrstni red doseženega števila točk prijaviteljev — delavcev v tej enoti, ne glede na vrstni red upravičencev iz skupne prioritetne liste.
4.	Soglasje za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju in za oddajanje dela stanovanja v podnajem
38.	člen
Za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju je delavec dolžan priskrbeti soglasje udeleženke tega sporazuma.
Stanovanje, katerega je udeleženka tega sporazuma dodelila delavcu v uporabo, lahko uporabijo za opravljanje poslovne dejavnosti samo nosilec stanovanjske pravice in njegovi družinski člani.
39.	člen
Delavec vloži zahtevek iz predhodnega člena pri službi za stanovanjsko gospodarstvo v DSSS SOZD in mora zahtevku priložiti soglasje zbora stanovalcev za opravljanje poslovne dejavnosti nosilca zahtevka.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo zahtevek s potrebno dokumentacijo posreduje pristojnemu organu udeleženke. Na osnovi sklepa sveta, se izda delavcu pismena odobritev, da lahko on ali član njegove družine opravlja določeno poslovno dejavnost ali pa se ga z obrazloženim sklepom obvesti, da je bil zahtevek zavrnjen.
40.	člen
Delavec lahko odda del stanovanja v podnajem samo na podlagi soglasja sveta.
Del stanovanja je treba najprej ponuditi v uporabo stanodajalcu.
V družbenem stanovanju udeleženke se ne morejo oddajati turistične sobe.
41.	člen
Svet lahko da svoje soglasje za oddajo dela stanovanja v podnajem s pogojem, da mora nosilec stanovanjske pravice oddati ta del stanovanja v podnajem samo delavcem udeleženke tega sporazuma.
42.	člen
Soglasje za oddajo dela stanovanja v podnajem se ne more dati imetniku stanovanjske pravice, če ne izpolnjuje pogojev, katere je predpisala skupščina občine za oddajo dela stanovanja v podnajem.
Soglasje ali sklep o zavrnitvi zahtevka se pismeno posreduje imetniku stanovanjske pravice v 8 dneh od dneva, ko je bil sprejet.
3.	Odpoved pogodbe o uporabi stanovanja.
43.	člen
Udeleženka tega sporazuma lahko delavcu — imetniku stanovanjske pravice odpove pogodbo o uporabi stanovanja v naslednjih primerih:
1.	Če mu preneha delovno razmerje v TOZD oz. DSSS tega sporazuma, razen v primerih invalidske upokojitve, začasne prekinitve delovnega razmerja in za čas opravljanja javne funkcije, skladno z zakonom.
2.	Če odda stanovanjske prostore v celoti v podnajem ali ga uporablja za poslovno dejavnost brez soglasja udeleženke tega sporazuma.
3.	Če da stanovanjske prostore v zakup za poslovne namene,
4.	v drugih primerih, določenih v zakonu.
9 V primerih iz 2. in 3. točke 1. odstavka tega člena udeleženka odpove imetniku stanovanjske pravice pogodbo o uporabi stanovanja, če le—ta po prejetem pismenem opominu ni prenehal s takšno uporabo stanovanja.
VI. ZDRUŽENO VARČEVANJE IN DRUGA STANOVANJSKA POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO
44.	člen
Delavcu udeleženke tega sporazuma se dodeli stanovanjsko posojilo kot udeležba za združeno varčevanje ali
drugo posojilo po določilih tega sporazuma na osnovi sklepa sveta.
45.	člen
Posojila za finalizacijo gradnje ali nakupa individualne stanovanjske hiše se dodeljujejo pod naslednjimi, s tem sporazumom dogovorjenimi pogoji:
1.	da je delavec udeleženke zagotovil 70 % lastno udeležbo predračunske vrednosti za nakup stanovanja in sklenjeno kupno pogodbo ali da je gradnja stanovanjske hiše najmanj v V. gradbeni fazi.
Za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali posojilo druge OZD.
2.	da sprejme obveznosti, ki se nanašajo na rok varčevanja, obrestno mero itd., določene s pravilniki bančnih organizacij, s katerimi se urejajo posojila za stanovanjsko gradnjo.
Višina sredstev po določbah tega člena se določa z letnim planom stanovanjske gradnje.
46.	člen
Delavcu, ki ne varčuje namensko za stanovanjsko gradnjo, se lahko posojilo iz predhodnega člena odobri v enkratnem znesku v višini, ki jo določa plan stanovanjske gradnje pod pogoji, določenimi v 1. odstavku 47. člena tega sporazuma.
47.	člen
Prednost pri dodelitvi posojila v smislu določil 47. in 48. člena tega sporazuma imajo delavci udeleženke tega sporazuma, ki se s pogodbo o odobritvi posojila zavežejo, da bodo v dogovorjenem roku izpraznili stanovanje udeleženke tega sporazuma, ki jim je dodeljeno v uporabo.
48.	člen
Delavcu, ki s pogodbo združeno varčuje za gradnjo lastne stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja ali individualne hiše, se odobri posojilo v višini in pod pogoji, ki jih določa plan stanovanjske izgradnje oziroma bančni pravilnik.
V višino posojila po tej določbi niso všteta posojila bank, odobrena na osnovi združenega varčevanja ali namenske vezave sredstev.
Prednost pri dodelitvi posojila v smislu tega člena imajo delavci, ki uporabljajo stanovanje udeleženke tega sporazuma ali bodo gradili oz. kupili stanovanje v bloku in ki zagotovijo čim krajši rok selitve v lastno hišo ali stanovanje, za kar jim je bilo odobreno posojilo.
49.	člen
O odobritvi posojila po določilih 49. in 50. člena tega sporazuma odloči svet s sklepom, s katerim določi višino posojila in ostale pogoje, določene s tem sporazumom.
50.	člen
Vlogo in dokazila o izpolnjenih pogojih za dodelitev posojila v smislu 49. in 50. člena tega sporazuma vloži delavec pri službi stanov, gospodarstva in sicer na podlagi javnega razpisa.
Strokovna služba je dolžna preveriti izpolnjevanje pogojev. O odobritvi posojila odloča svet.
51.	člen
Delavec, kateremu je odobreno posojilo po določilih 49.
in 50. člena tega sporazuma, je dolžan z udeleženko tega sporazuma skleniti posebno pogodbo o posojilu.
S to pogodbo se delavec zaveže, da bo po koriščenju posojila ostal v delovnem razmerju pri udeleženki tega sporazuma in sicer:
—	za znesek do 50.000 din neprekinjeno najmanj 5 let
—	za znesek nad 50.000 din ali do 80.000 din neprekinjeno najmanj 8 let
—	za znesek nad 80.000 din neprekinjeno najmanj 10 let.
52.	člen
Delavec, ki ne ostane v delovnem razmerju celoten čas, določen s pogodbo v smislu predhodnega člena, je dolžan ne glede na obliko prenehanja delovnega razmerja, razen če mu preneha delovno razmerje zaradi starostne ali invalidske upokojitve, udeleženki tega sporazuma vrniti neodplačani znesek posojila v enkratnem znesku in sicer v roku šestih mesecev od dneva prenehanja delovnega razmerja.
VII. SKUPNI ORGAN, SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA IN POOBLAŠČENA OSEBA
53.	člen
Skupni organ podpisnic tega sporazuma je svet za stanovanjsko gospodarstvo, ki ga sestavlja po 1 delegat vsake udeleženke tega sporazuma.
Vsaka udeleženka tega sporazuma izvoli v svet 1 delegata in njegovega namestnika.
Delegata oziroma njegovega namestnika izvoli organ upravljanja udeleženk.
Mandat sveta traja 2 leti.
54.	člen
Svet opravlja svoje delo na sejah.
55.	člen
Delo sveta je javno in se zagotavlja tudi z objavljanjem stališč, sklepov in drugih odločitev v informacijskih sredstvih podpisnic tega sporazuma.
56.	člen
Svet ima predsednika in namestnika predsednika, ki se izvolita na prvi seji izmed delegatov. Seje sveta sklicuje njegov predsednik. V sklicu seje mora biti razviden dnevni red ter kraj in čas zasedanja.
57.	člen
Svet lahko po potrebi pritegne v svoj sestav še zdravnika, socialnega delavca, psihologa in druge strokovnjake.
58.	člen
Svet ima naslednje pristojnosti:
1.	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in planov stanovanjske gradnje ter jih predlaga udeleženkam v poprejšnjo obravnavo in sprejem,
2.	obravnava vprašanja, pripombe ipd. udeleženk in daje o tem mnenja in poročila v zvezi s skupnim poslovanjem o uporabi združenih sredstev in o zaključnem računu združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo,
3.	predlaga udeleženkam skupno stanovanjsko politiko,
4.	sprejema letne etape stanovanjske gradnje in opravlja naloge v zvezi z njeno realizacijo,
5.	sestavlja periodične in zaključne račune združenih
stanovanjskih sredstev in daje zborom delavcev udeleženk poročilo o porabi teh sredstev,
6.	sprejema sklepe o razpisu za dajanje stanovanjskih prijav in vlog za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo,
7.	ugotavlja upravičenost prijaviteljev za dodelitev stanovanj (prioritetna lista)
8.	opravlja tudi druge zadeve, ki jih poleg navedenih v tem členu nalaga ta samoupravni sporazum v drugih določbah.
9.	imenuje komisijo za preverjanje stanovanjskih razmer in komisijo za ugotavljanje ogroženosti stanovanjskih razmer,
10.	izdaja sklepe o dodeljevanju in zamenjavi stanovanj oz. stanovanjskih posojil glede na vrstni red iz skupne prioritetne liste v skladu z realiziranim planom stanov. izgradnje v letu, v katerem je bil izveden javni razpis za dodelitev oz. zamenjavo stanovanj oz. stanov. posojil,
11.	sprejema plan kadrovskih stanovanj in določa kriterije dodeljevanja teh stanovanj,
12.	odloča o dodelitvi stanovanj v izjemnih okoliščinah (poplave, požari in drugi primeri višje sile)
13.	opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik v drugih določbah.
Delo sveta urejuje poslovnik.
Svet sprejema sklepe s soglasjem vseh delegatov, kadar odloča po 3., 4., 5., 7., 10. in 11. tč. tega člena.
59.	člen
Služba stanovanjskega gospodarstva, v sestavi organizacijskega področja DSSS SOZD, opravlja v zvezi z izvajanjem določb tega samoupravnega sporazuma predvsem naslednja dela oz. naloge:
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov in planov stanovanjske gradnje ter jih predlaga svetu in pristojnim organom udeleženk
—	pripravlja elemente planov udeleženk v delu, ki se nanaša na reševanje stanovanjskih vprašanj,
—	opravlja vse zadeve potrebne za celovito planiranje in finansiranje stanovanjske graditve,
—	pripravlja predlog letnih etap stanovanjske izgradnje in odgovarja za pravočasnost pridobitve investicijske in gradbeno—tehnične dokumentacije,
—	pripravlja predloge gradbenih pogodb in pogodb o oro-čanju stanovanjskih sredstev pri TB ter drugih pogodb v zvezi z izvajanjem skupnega plana stanovanjske gradnje,
—	odgovarja za vse postopke v zvezi s pridobivanjem izvajalcev, dogovarjanjem ter tehnično in dokumentacijsko kontrolo del, kvaliteten prevzem stanovanj in zagotovitev odprave napak v garancijskem roku v sodelovanju sSISS,
—	pripravlja poročila o uporabi združenih stanovanjskih sredstev in jih predlaga svetu,
—	pripravlja gradivo (poročila ocene, analize itd) potrebno za delo delegacij za SISS, SZS in SIKS s svojega delovnega področja.
V zvezi z dodeljevanjem stanovanj in stanovanjskih posojil pa opravlja predvsem naslednja dela oz. naloge:
—	pripravlja in izvaja razpise o vlaganju prijav za dodeljevanje stanovanj in posojil,
—	vodi in odgovarja za vsa strokovna opravila za pridobivanje podatkov, potrebnih za ugotavljanje upravičenosti oziroma za preverjanje prijav za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskih posojil,
—	organizira oglede stanovanjskih razmer prijaviteljev in stanj gradnje individualnih stanovanjskih hiš,
—	po izvedenih postopkih daje pristojnim organom udeleženk vso dokumentacijo s strokovno oceno izpolnjevanja pogojev za dodelitev stanovanja ali posojila po določbah tega samoupravnega sporazuma,
—	izdaja odločbe na podlagi sklepa sveta in vodi postopek sklepanja pogodb o oddaji stanovanj oziroma o dodelitvi stanovanjskih posojil,
—	vodi vso evidenco stanovanj v uporabi udeleženk in evidenco stanovanjskih posojil ter opravlja vse posle v zvezi z obveznostmi, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb o oddaji stanovanj oz. pogodb o stanovanjskih posojilih,
—	opravlja vsa strokovno administrativna dela v zvezi z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma.
60.	člen
Za sklepanje pogodb in samoupravnih sporazumov v zvezi z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma, je pooblaščen pomočnik generalnega direktorja za organizacijsko področje v DSSS Gorenje SOZD.
Ta delavec je tudi odredbodajalec za uporabo združenih sredstev na podlagi odločitev sveta in pristojnih organov udeleženk.
Vlil. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
61.	člen
Delavec uresničuje varstvo svojih pravic pri organih upravljanja udeleženk in pri drugih pristojnih organih.
62.	člen
Delavec ima pravico vložiti zahtevo za preizkus sklepa sveta pri delavskem svetu udeleženke v 30 dneh od dneva vročitve odločbe.
Delavski svet udeleženke je dolžan zahtevo delavca rešiti najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena.
63.	člen
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva, in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje.
64.	člen
Ko delavski svet udeleženke odloča o delavčevi zahtevi, je dolžan zahtevati mnenje sindikata.
65.	člen
Če delavski svet udeleženke ne odloči o delavčevi zahtevi v 30 dneh od vložitve zahteve oz., če delavec ni zadovoljen z odločitvijo, ima v nadaljnjih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela.
Delavec, ki se ni najprej obrnil na delavski svet udeleženke ne more zahtevati varstva pravic pri sodišču združenega dela, razen, če uveljavlja denarno terjatev.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66.	člen
Delavec osebno odgovarja za točnost in resničnost podatkov, ki jih vnese v prijavo ali ustno poda pooblaščenemu delavcu v službi za stanovanjsko gospodarstvo v zvezi s prijavo za dodelitev stanovanja.
Če se ugotovi, da je delavec podal netočne ali neresnične podatke v smislu predhodnega odstavka, z namenom pridobitve prednosti pri dodeljevanju stanovanj, se to šteje kot posebno huda kršitev delovne obveznosti v smislu določil pravilnika o delovnem razmerju udeleženke tega sporazuma.
Če temelji prijava na neresničnih podatkih ali dejstvih, kar ugotavlja služba stanovanjskega gospodarstva se takšna prijava ne obravnava v okviru tega razpisa.
67.	člen
Svet za stanovanjsko gospodarstvo mora biti izvoljen najkasneje v roku 30 dni od dneva sklenitve tega samoupravnega sporazuma.
68.	člen
Za prenos sredstev skupne porabe stanovanjskih del udeleženk v združena sredstva so odgovorni računovodje udeleženk. Knjigovodski prenos sredstev se izvrši takoj po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma.
69.	člen
Razlago določb tega samoupravnega sporazuma daje svet za stanovanjsko gradnjo.
70.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvajajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
71.	člen
Ta sporazum stopi v veljavo 8. dan po objavi.
Velenje, dne...................
Udeleženke:	Pooblaščenci:
Predlog
Osnove in merila
za ugotavljanje upravičenosti delavca do dodelitve stanovanja
Kriterij 1: Velikost družine
—	zakonca in 3 ali več otrok	7 točk
—	zakonca in 2 otroka	5 točk
—	zakonca in 1 otrok	4 točke
—	zakonca brez otrok	2 točki
—	samski delavec	1 točka
Razlaga:
1.	Za člane družine štejejo otroci in posvojenci dokler se šolajo oz. tako dolgo, kot veljajo splošna družbena merila po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši.
Za člana družine lahko veljajo tudi starši prijavitelja oz. njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le—ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti oz. ostarelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju.
Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova.
2.	Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci, so po kriteriju 1. obravnavajo kot, da živijo v zakonski skupnosti še z drugim zakoncem.
3.	Samski delavci, ki so stari več kot 32 in samske delavke, ki so stare več kot 30 let, z najmanj 5 let neprekinjene delovne dobe v TOZD ali DSSS podpisnici tega sporazuma, se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage.
4.	Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja, kot da je otrok rojen. Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izida ginekologa.
Kriterij 2: Stanovanjska površina na člana družine
-	pod 3 m2	15 točk
-	3 do 5 m2	13	točk
-	6 do 8 m2	10	točk
-	9 do 11 m2	6	točk
-	12 in več	0	točk
Razlaga:
1.	V stanovanjsko površino se računajo sobe, kuhinja, uti-liti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju.
2.	Tudi pri tem kriteriju velja razlaga, podana pod kriterijem 1, točke 1., 2., 3.
3.	Delavcu, ki živi ločeno od družine, se določijo točke po tem kriteriju iz razmer, v katerih stanuje on osebno.
4.	V primeru, da delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot soupo-rabnik, se le—ti ne štejejo v stanovanjsko površino temveč se upošteva čista stanovanjska površina.
5.	Kadar delavec stanuje v stanovanjski hiši, ki je last staršev, se doseženo število točk po tem kriteriju pomnoži s faktorjem 0,7. Tako dobljeno število točk se vnese v točkovno listo.
Kriterij 3: Neposredna ogroženost zdravja zaradi stanovanjskih razmer
—	stanovanjske razmere ogrožajo zdravje
delavca oz. članov družine	10 točk
—	stanovanjske razmere ne ogrožajo zdravja
delavca oz. članov družine	Otočk
Razlaga:
1.	Po tem kriteriju se točkuje samo v primerih, da delavec živi v zdravju škodljivih razmerah najmanj 2 leti. Dolžina bivanja v teh razmerah se računa do datuma zaključka razpisa.
2.	Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z dveh vidikov:
-	gradbeno-statični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno—statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zdruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko pomanjkljivih stopnicah, podiranju strehe itd.
—	medicinsko—higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti, kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogrevanja.
3.	Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski
ogled stanovanjskih razmer.
Svet za stanovanjsko gospodarstvo v ta namen imenuje komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo:
—	en gradbeniški delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehniška šola gradbene smeri
—	en socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce,
—	en predstavnik sindikata, ki mora združevati svoje delo v eni od udeleženk tega sporazuma najmanj tri leta.
Kriterij 4: Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje na delo.
—	živi ločeno od družine, vožnja
izključena	10 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje
14 in več ur	9 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje
12 do 14 ur	6 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje
10 do 12 ur	2 točki
Razlaga:
1.	Za določanje časa dnevne odsotnosti zaradi vožnje na delo se upoštevajo časi prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in čas potreben, da pride delavec do javnega prevoznega sredstva in nazaj.
2.	Maksimalno število točk po tem kriteriju lahko dobi le delavec, ki živi ločeno od svoje družine in je vožnja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi zaradi velike dolžine poti in organizacije javnih prevozov izključena.
Če je vožnja na delo možna, delavec pa vseeno živi ločeno od družine, točkujemo, kot da bi se delavec na delo vozil in upoštevamo koliko bi bil v takšnem primeru dnevno odsoten z doma.
3.	Delavec ima pravico do točkovanja po tem kriteriju pod pogoji, da je bil do dneva zaključka razpisa za dodelitev stanovanja najmanj 2 leti v opisanih razmerah.
4.	Samski delavec ali delavka se po tem kriteriju točkujejo tako, da dobljeno število točk pomnožimo s faktorjem 0,5. Ta omejitev pa ne zadene vdov z otroki, vdovcev z otroki, razvezancev z otroki, mater samohranilk in očetov samohranilcev, kot tudi ne samskih delavcev starih več kot 32 in samskih delavk, ki so stare več kot 30 let in imajo najmanj 5 let delovne dobe v TOZD ali DSSS, udeleženki tega sporazuma.
Kriterij 5: Dolžina izpostavljenosti opisanim stanovanjskim razmeram
—	2 do 3 let
—	3 do 4 let
—	5 do 6 let
—	7 in več let
1	točka
2	točki
3	točke 5 točk
Razlaga:
1.	Po tem kriteriju točkujemo v primeru, če je delavec dobil točke po kriteriju 2 ali kriteriju 3 oz. kriteriju 4.
Kriterij 6: Skupna delovna doba
—	do 5 let	1 točka
—	5 do 10 let	3 točke
—	10 do 15 let	5 točk
—	15 do 20 let	7 točk
— nad 20 let
9 točk
Kriterij 7: Delavčev staž v TOZD oz. DSSS udeleženki tega
sporazuma
—	do 2	let	1 točka
—	2 do	4 let	4 točke
—	4 do	6 let	10 točk
—	6 do	8 let	14 točk
-8 do 10 let	17 točk
—	10 in več let	20 točk
Razlaga:
1.	Šteje le neprekinjena delovna doba v TOZD oz. DSSS podpisnici tega sporazuma. Mirovanje delovnega razmerja (kot v primeru služenja kadrovskega roka v JLA) se ne šteje kot prekinitev delovnega staža.
Kriterij 8: Strokovnost
—	visoka in višja strokovna izobrazba	7	točk
—	srednja strokovna izobrazba	5	točk
—	poklicna šola	3	točke
—	nekvalificirani — priučeni	1	točka
Kriterij 9: Delavčeva uspešnost pri delu
—	je mnogo bolj uspešen kot drugi
delavci istih kvalifikacij	8	točk
—	je bolj uspešen kot drugi delavci
istih kvalifikacij	7	točk
—	je toliko uspešen kot drugi delavci
istih kvalifikacij	4	točke
—	je manj uspešen kot drugi delavci
istih kvalifikacij	1	točka
—	je mnogo manj uspešen kct drugi delavci
istih kvalifikacij	0	točk
Razlaga:
1.	Delavčeva uspešnost pri delu se ugotavlja po posebni metodologiji iz katere rezultira gornjih pet kategorij. Svet za stanovanjsko gospodarstvo skrbi za izpopolnjevanje te metodologije ob sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami. Metodologija je sestavni del sporazuma.
Kriterij 10: Deficitarnost kadrov za dela in naloge, ki jih opravlja prijavitelj
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra
je zelo velika	8 točk
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra
je precej velika	7 točk
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra
je srednje velika	4 točke
—	deficitarnosti ustrezno usposobljenega
kadra skoraj ni	1 točka
—	deficitarnosti ustrezno usposobljenega kadra ni 0 točk Razlaga:
1.	Ocena se poda na podlagi posebne metodologije ugotavljanja deficitarnosti kadrov.
Metodologija je sestavni del sporazuma.
Kriterij 11: Število članov družine zaposlenih v Gorenju
— v Gorenju zaposlena oba zakonca
ali več članov družine	6 točk
Kriterij 12: Sodelovanje v NOV
—	priznano sodelovanje v NOV pred 9. 9. 1943	5 točk
—	priznano sodelovanje v NOV po 9.9. 1943	2 točki
Razlaga:
1.	Prijavitelj dokaže priznanje sodelovanje z ustrezno odločbo oz. uradnim dokumentom.
OSNOVE IN MERILA
za ugotavljanje upravičenosti delavca do zamenjave stanovanja
Kriterij 1: Zdravstveni razlogi
—	bolezen družinskega člana je trajna in takšnega značaja, da je za bolnika
potreben lasten prostor	15	točk
—	bolezen oz. invalidnost družinskega člana je trajna in takšnega značaja, da jo sedanje stanovanjske razmere pospešujejo, zamenjava pa bi stanje lahko
izboljšala	10	točk
—	bolezen oz. invalidnost družinskega člana je trajna in takšnega značaja, da sedanje stanovanjske razmere povzročajo občutne težave, ki bi po večini odpadle ali se bistveno zmanjšale, če bi stanovanje
menjal	5	točk
Razlaga:
1.	Za člane družine štejejo otroci in posvojenci dokler se šolajo oz. tako dolgo, kot veljajo splošna družbena merila po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši.
Za člana družine lahko veljajo tudi starši prijavitelua oz. njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le—ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti oz. ostarelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju.
Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova.
2.	Bolezensko stanje oz. invalidnost, na osnovi katerega je upravičen do točkovanja po tem kriteriju, mora prijavitelj dokazati z uradnim potrdilom pooblaščene
zdravstvene ustanove. Kriterij 2: Heterogenost družine — zakonca in 1 otrok	3 točke
— zakonca in 2 ali več otrok istega spola do 10 let	5 točk
— zakonca in 2 ali več otrok različnega spola do 10 let	8 točk
— zakonca in 2 ali več otrok istega spola nad 10 let	13 točk
— zakonca in 2 ali več otrok različnega spola nad 10 let	20 točk
Razlaga:
1.	Če je v družini še drug odrasel član, prištejemo na tem kriteriju dobljenemu številu točk še 5 točk.
2.	Za določanje pojma družinskega člana velja razlaga 1 kriterija 1.
3.	Matere samohranilke in očete samohranilce, vdovce in vdove, razvezane in samske delavce in delavke obravnavamo pri tem kriteriju enako kot zakonce.
Kriterij 3: Tesnost stanovanja
—	pod 8 rr>2 na člana družine	15 točk
—	8 do 10 m2 na člana družine	13 točk
—	10 do 12 m2 člana družine	10 točk
—	12 do 14 m2 na člana družine	6 točk
—	nad 14 m2 na člana družine	0 točk
Razlaga:
1.	Za določanje pojma družinskega člana velja razlaga 1. kriterija 1.
2.	Pri ugotavljanju velikosti stanovanjske površine so merodajni podatki o stanovanju s katerimi razpolaga služba za stanovanjsko gospodarstvo.
Kriterij 4: Potreba po delovni (študijski) sobi
—	značaj dela je tak, da je študijsko delo doma
neposredno nujen pogoj za uspešno delo na delovnem mestu	20	točk
—	značaj dela je tak, da je študijsko delo doma pogoj za uspešno delo na delovnem
mestu	10	točk
—	značaj dela je tak, da je študijsko delo
doma zaželeno	5	točk
Razlaga:
1. Po tem kriteriju se lahko točke podelijo samo v primeru, če prijavitelj dobi pri kriteriju Tesnost stanovanja vsaj 6 točk.
Kriterij 5: Deficitarnost kadrov za dela in naloge, ki jih opravlja prijavitelj
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra je zelo velika
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra je precej velika
—	deficitarnost ustrezno usposobljenega kadra je srednje velika
—	deficitarnosti ustrezno usposobljenega kadra skoraj ni
—	deficitarnosti ustrezno usposobljenega kadra ni
Razlaga:
1. Ocena se poda na podlagi posebne metodologije ugotavljanja deficitarnosti kadrov.
To metodologijo sprejme Svet za stanovanjsko gospodarstvo na osnovi predloga ustreznih strokovnih služb.
Kriterij 6: Število članov družine zaposlenih v Gorenju
—	v Gorenju zaposlena oba zakonca ali
več članov družine	10 točk
Predlog
METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA USPEŠNOSTI DELAVCEV
1.	Opisana metodologija se uporablja za ugotavljanje uspešnosti delavca, ki kandidira za dodelitev ali zamenjavo stanovanja.
2.	Ocenjevanje uspešnosti izvede Komisija za delovna razmerja (KDR), TOZD oz. DSSS.
10 točk 8 točk 6 točk 3 točke 0 točk
Po potrebi lahko KDR pritegne k ocenjevanju še druge delavce svoje TOZD, oziroma druge delavce, ki poznajo us pešnost delavcev, katere je treba oceniti.
3.	Za ocenjevanje uspešnosti se uporablja analitičen pristop ocenjevanja in sicer se uspešnost ocenjuje po 19 kriterijih, ki so naslednji:
1.	Točnost prihajanja na delo
2.	Odhajanje z dela
3.	Vinjenost na delu
4.	Jemanje odmorov med delom
5.	Količina dela
6.	Kvaliteta dela
7.	Napake pri delu
8.	Samostojnost pri delu
9.	Urejenost delovnega prostora
10.	Gospodarnost ravnanja z materialom
11.	Odnos do delovnih priprav in naprav
12.	Varen način dela — upoštevanje varnostnih predpisov
13.	Iniciativnost
14.	Vztrajnost pri delu
15.	Čut odgovornosti
16.	Iznajdljivost pri delu
17.	Priučljivost za nove delovne operacije
18.	Priljubljenost med sodelavci
19.	Odnos do sodelavcev
4.	Vsak od teh kriterijev je stopnjevan na 5 stopenj: najnižja stopnja (1) pomeni najmanjšo prosotnost določene pozitivne lastnosti ali pa pomeni negativno skrajnost te lastnosti, najvišja stopnja (5) pomeni najmočneje izraženo pozitivno lastnost. Vmesne ocene (stopnje) so še 2, 3 in 4. Vsebinski pomen vsake od teh stopenj znotraj vsakega kriterija je določen v ,,Definicijah stopenj".
Za primere, ko katera lastnost (kriterij) ni odločilna za ugotavljanje uspešnosti delavca se izpolni rubrika ,,ne rabi".
Sestavni del te metodologije je tudi:
1.	Navodilo za delo ocenjevalne komisije
2.	Individualna ocenjevalna lista
3.	Zbirna lista ocen uspešnosti
4.	Definicije stopenj kriterijev.
5.	Služba za stanovanjsko gospodarstvo pošlje komisijam za delovna razmerja TOZD oz. DSSS individualne ocenjevalne liste za vse delavce teh TOZD oz. DSSS, ki so se prijavili za dodelitev ali zamenjavo stanovanja. Individualna ocenjevalna lista mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek delavca, osebna številka, TOZD oz. DSSS, v kateri dela in dela in naloge, ki jih opravlja.
Komisijam za delovna razmerja se pošlje tudi za vsakega člana komisije po en izvod navodila za delo ocenjevalne komisije in potrebno število obrazcev ,,Zbirna lista ocen uspešnosti".
6.	Ocenjevanje se na Individualni ocenjevalni listi izvrši tako, da se vpišejo vsi podatki o ocenjevanem delavcu, nato pa se pri vsakem kriteriju (lastnosti) z znakom „X" označi ocena (stopnja) ki naj bolj ustreza ocenje-vanjemu delavcu.
V primeru, ko neka lastnost pri delavcu ni odločilna za uspešnost, se znak „X" vpiše v rubriko ,,NE RABI" Po končanem ocenjevanju morajo člani ocenjevaine komisije ocenjevalno listo lastnoročno podpisati in zapisati datum ocenjevanja.
Tako izpolnjena ocenjevalna lista se pošlje Službi za stanovanjsko gospodarstvo.
7.	Služba za stanovanjsko gospodarstvo na vsaki ocenjevalni listi iz podanih ocen izračuna oceno uspešnosti. Ocena uspešnosti se izračuna tako, da se ocene po posameznih kriterijih pretvorijo v ponderirane točke, ki se vpišejo v kolono ,,PONDER TOČKE", nato pa se ponderirane točke seštejejo.
Pri kriterijih, kjer je komisija označila rubriko ,,NE RADI", se vpiše izračunana ponderirana ocena, ki se izračuna tako, da se izračuna poprečna stopnja (t.j. konvencionalna ocena), s katero ie delavec ocenjen po vseh ostalih kriterijih.
Iz te povprečne ocene pa se z linearno interpolacijo izračuna ponderirana ocena, ki bo jo delavec najverjetneje dobil, če bi bil po tem kriteriju ocenjen. (Če je izračunana vrednost 4,30, prištejemo k ponderirani oceni za stopnjo 4 še proporc 0,30 od ponderirane ocene za stopnjo 5 — istega kriterija.)
Ponderji, ki se pri tem uporabljajo, so dobljeni z metodo primerjanja v parih. V postopku primerjanja v parih je sodelovalo 74 sodelavcev iz Gorenja TGO, Gorenje Promet Servis in Gorenje Interna banka, dobljeni ponderji so podani v naslednji tabeli:
LASTNOSTI OCENJEV. PONDERJI
	1	2	3	4	5
Točnost prih. na delo	0	7	17	25	30
Predčas. odh. z dela	0	8	20	29	35
Vinjenost na delu	0	7	16	38	45
Jemanje odmorov med d.	0	6	16	23	28
Količina dela	1	15	32	46	56
Kvaliteta dela	1	16	36	53	64
Napake pri delu	0	13	30	48	58
Samostojnost pri delu	0	14	37	53	64
Urejenost delovnega prostora 0		7	20	29	36
Gospod, ravnanje z mater.	0	14	40	59	76
Odnos do del. pripr. in na.	0	11	38	54	64
Varen način dela — upošt. varnostnih predpisov	0	13	29	43	52
Iniciativnost	0	20	45	66	80
Vztrajnost pri delu	0	15	30	45	54
Čut odgovornosti	0	16	39	58	68
Iznajdljivost pri delu	0	15	31	45	54
Priučljivost za novo delo	1	18	35	54	65
Priljubljenost med sodel.	0	5	13	20	24
Odnos do delavcev	0	8	26	40	47
10.	Ko služba za stanovanjsko gospodarstvo izračuna ocene o uspešnosti za vse delavce, ki so se prijavili za dodelitev ali zamenjavo stanovanja, izvrši analizo teh ocen. Če analiza pokaže, da je katera od komisij pri ocenjevanju uporabljala občutno drugačne kriterije in bi njeni delavci zaradi tega bili drugače obravnavani kot ostali, komisija ocenjevanje ponovi.
11.	Vse komisije za delovna razmerja pa ne morejo imeti enake stopnje strogosti kriterijev. Ob sicer vestno in odgovorno opravljenem ocenjevanju se torej ocene od komisije do komisije lahko razlikujejo, kar pomeni, da je ista stopnja uspešnosti lahko v različnih komisijah različno ocenejna.
12.	Zato se v službi za stanovanjsko gospodarstvo ocene transformirajo na normalno distribucijo, hkrati pa se
pri tej transformaciji izvrši še pretvorba dobljenih ponderiranih ocen, ki so določene v osnovah in merilih za ugotavljanje upravičenosti delavca do dodelitve stanovanja.
13.	Transformacija se izvrši po naslednjem postopku:
1.	Za točkovne ocene (vsota ponderiranih točk na vsaki ocenjevalni listi) iste komisije se izdela frekvenčna distribucija ocen. Distribucija naj ima vsaj 5 razredov, lahko jih ima tudi več — odvisno od števila ocenjevalnih list.
2.	Ocene, t. j. razredne sredine, pretvorimo v z —vrednosti in sicer nelinearno, preko proporcev.
3.	Oba koraka izvršimo s pomočjo tabele, ki ima naslednje kolone
Razred ponderiranih	—
f F Fp z
ocen (i = x)	X
pri čemer je:
i = razredni	interval	(zarazrede ponderiranih ocen)
x = razredna	sredina
f	=	število primerov v razredu (= frekvenca)
F	=	kumulativna frekvenca, t. j. število vseh primerov
do zgornje meje posameznega razreda
Fp = kumulativna frekvenca izvršena v proporcu od celotnega numerusa
z = odčitana z-vrednost, ki se ugotovi iz vrednosti Fp (iz tabele površin).
3.	Zdaj imamo za posamezne ponderirane točkovne ocene (to je na ocenjevalni listi vsota ponder. točk) ustrezne z-vrednosti. Te pretvorimo v točke, kot določajo osnove in merila za ugotavljanje upravičenosti delavca do dodelitve stanovanja.
To naredimo po naslednjem ključu
z—vrednost	točke po osnovah
in merilih
-3,0 do-1,8	0
— 1,8 do — 0,6	1
-0,6 do+ 0,6	4
+ 0,6 do+ 1,8	7
+ 1,8 do+ 3,0	8
5.	Dobljene točke se vpišejo v ocenjevalno listo. Delavec, ki je opravil opisano transformacijo, se podpiše na predvidenem mestu ,,za transformacijo odgovarja".
6.	Opisan postopek se uporablja, če je število ocen, ki jih je podala ista komisija 10 ali več.
7.	Vsi primeri, ko je število ocen iste komisije manjše od 10, se obravnavajo skupno, kar pomeni, da vse ocenjevalne liste (vseh grup, ki ne dosegajo števila 10) distribuiramo v eno frekvenčno distribucijo in nato izvršimo transformacijo ocen po opisanem postopku.
Predlog
NAVODILO ZA DELO OCENJEVALNE KOMISIJE
1.	Komisija za delovna razmerja je dolžna skrbeti, da uspešnost delavcev ocenjuje čimbolj objektivno.
2.	Z namenom, da še poveča objektivnost ocen, lahko komisija pritegne k ocenjevanju druge delavce, ki ocenjevane delavce dobro poznajo.
3.	Pri ocenjevanju mora biti prisotna večina članov komisije, ne glede na eventuelno sodelovanje drugih delavcev pri ocenjevanju.
4.	Komisija mora pri ocenjevanju uporabljati definicije stopenj, ki so sestavni del metodologije ugotavljanja uspešnosti delavcev.
5.	Komisija pri ocenjevanju uporablja princip vertikalnega ocenjevanja. To pomeni, da mora vse delavce oceniti najprej po enem kriteriju, nato vse po naslednjem kriteriju i. t. d. Na ta način se zagotavlja večja objektivnost.
Pri vsakem kriteriju komisija najprej izbere delavca, ki zasluži najvišjo oceno in mu vpiše ustrezno stopnjo. Nato izbere delavca, ki si po tem kriteriju zasluži najnižjo oceno in mu vpiše ustrezno stopnjo. Zatem izbere delavce, ki so po tem kriteriju poprečni in jim vpiše stopnjo „3”. Preostalim delavcem, ki so med poprečnimi in podpoprečnimi ter med poprečnimi in nadpoprečnimi po tem kriteriju prav tako pripiše ustrezne stopnje, to je stopnjo 2 in stopnjo 4.
Takšen postopek se ponovi pri vseh naslednjih kriterijih. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora biti delavec po različnih kriterijih praviloma različno ocenjen. Če je pri enem kriteriju najboljši ni nujno, da je najboljši tudi pri drugih kriterijih.
6.	Pri opisanem postopku vpisuje komisija ocene v zbirno listo ocen uspešnosti. Ko postopek ocenjevanja konča, mora narediti analizo svojih ocen, Znotraj vsakega kriterija bi se morale ocene distribuirati takole:
Ocena (stopnja)	% od vseh ocen	Približno število znotraj enega kriterija, če je število ocenjenih delavcev 20
1	3 % do 4 %	1
2	24%	5
3	45 %	8
4	24%	5
5	3 % do 4 %	1
SKUPAJ:	100%	20
7.	Če razpored ocen ni približno takšen kot v primeru
iz točke 6, je potrebno ocene ponovno preveriti in jih po potrebi korigirati.
8.	Ko so ocene dokončno opredeljene, se iz zbirne liste prenesejo na individualne ocenjevalne liste.
9.	Ocenjevalne liste nato vsi člani komisije lastnoročno podpišejo in dostavijo v službo za stanovanjsko gospodarstvo.
10.	Delavec je upravičen zahtevati od članov komisije informacijo o oceni njegove uspešnosti.
11.	Člani komisije morajo opravljati svoje delo vestno in odgovorno.
DEFINICIJE STOPENJ KRITERIJEV
Definicije stopenj so pripomoček, ki se uporablja pri ocenjevanju, da se strogost kriterij med ocenjevanjem ne bi spreminjala.
Definicija posamezne stopnje pove, kaj ta stopnja pomeni oz. kaj si pod posamezno stopnjo (oceno) predstavljamo.
Zato je nujno, da ocenjevalec pri ocenjevanju uporablja in upošteva te definicije.
1.	Točnost prihajanja na delo
Stopnja 1 — Delavec je v pogledu prihajanja na delo mnogo slabši od drugih delavcev: Redno zamuja na delo.
Stopnja 2 — Delavec je v pogledu prihajanja na delo slabši od drugih delavcev. Prilično pogostokrat zamudi na delo.
Stopnja 3 — Delavec je v pogledu prihajanja na delo približno enak kot drugi delavci: Redkokdaj zamudi na delo.
Stopnja 4 — Delavec je v pogledu prihajanja na delo boljši od drugih delavcev: Skoraj nikoli ne zamudi na delo.
Stopnja 5 — Delavec je v pogledu prihajanja na delo mnogo boljši od drugih delavcev: Nikoli ne zamudi na delo.
2.	Odhajanje z dela
Stopnja 1 — V pogledu odhajanja z delaje mnogo slabši od drugih delavcev: če le more, se izmuzne z dela predčasno.
Stopnja 2 — V pogledu odhajanja z dela je slabši od drugih delavcev: Prilično pogostokrat odide z dela predčasno.
Stopnja 3 — V pogledu odhajanja z dela je približno tak kot drugi delavci: Redkokdaj odide z dela predčasno.
Stopnja 4 — V pogledu odhajanja z dela je boljši od drugih delavcev: Skoraj nikoli ne odide z dela predčasno.
Stopnja 5 — Vpogledu odhajanja z dela je mnogo boljši od drugih delavcev: Z dela ne odhaja predčasno.
3.	Vinjenost na delu
Stopnja 1 — Zelo pogostokrat je vinjen na delu.
Stopnja 2 — Pogostokrat je vinjen na delu.
Stopnja 3 — Samo včasih je vinjen na delu.
Stopnja 4 — Skoraj nikoli še ni bil vinjen na delu.
Stopnja 5 - Nikoli še ni bil vinjen na delu.
4.	Jemanje odmorov med delom
Stopnja 1 — Čim more, si vzame odmor med delom.
Stopnja 2 — Med delom si jemlje več odmorov kot drugi delavci
Stopnja 3 — Med delom si jemlje toliko odmorov kot drugi.
Stopnja 4 — Med delom si jemlje manj odmorov kot drugi.
Stopnja 5 - Med delom si jemlje mnogo manj odmorov kot drugi.
5.	Količina dela
Stopnja 1 — Glede količine dela dosega izrazito podpovprečne rezultate.
Stopnja 2 — Glede količine dela dosega nekoliko podpovprečne rezultate.
Stopnja 3 — Glede količine dela dosega povprečne rezultate.
Stopnja 4 — Glede količine dela dosega nekoliko nadpovprečne rezultate.
Stopnja 5 — Glede količine dela dosega izrazito nadpovprečne rezultate.
6.	Kvaliteta dela
Stopnja 1 — Pri delu dosega izrazito podpovprečno kvaliteto.
Stopnja 2 — Pri delu dosega nekoliko podpovprečno kvaliteto.
Stopnja 3 — Pri delu dosega povprečno kvaliteto.
Stopnja 4 — Pri delu dosega nekoliko nadpovprečno kvaliteto.
Stopnja 5 — Pri delu dosega izrazito nadpovprečno kvaliteto.
7.	Napake	pri	delu
Stopnja	1	—	Pri	delu dela veliko več napak kot drugi.
Stopnja	2	—	Pri	delu dela več napak kot drugi.
Stopnja	3	—	Pri	delu dela toliko napak kot drugi.
Stopnja	4	—	Pri	delu dela manj napak kot drugi.
Stopnja	5	—	Pri	delu dela veliko manj napak kot drugi.
8.	Samostojnost pri delu
Stopnja 1 — Pri deluje povsem nesamostojen, potrebuje stalno pomoč in kontrolo.
Stopnja 2 — Pri deluje dokaj nesamostojen, pogosto potrebuje pomoč in kontrolo.
Stopnja 3 — Pri deluje povprečno samostojen, občasno " potrebuje pomoč in kontrolo.
Stopnja 4 — Pri deluje dokaj samostojen, redko potrebuje pomoč in kontrolo.
Stopnja 5— Pri deluje povsem samostojen, ne potrebuje pomoči in kontrole.
9.	Urejenost delovnega prostora
Stopnja 1 — Na delovnem prostoru ima stalno nered.
Stopnja 2 - Delovni prostor ima velikokrat neurejen.
Stopnja 3 — Glede reda na delovnem prostoru je takšen kot drugi.
Stopnja 4 — Delovni prostor ima v glavnem bolj urejen kot drugi delavci.
Stopnja 5 — Delovni prostor ima vedno brezhibno urejen.
10.	Gospodarnost ravnanja z materialom
Stopnja 1 — Sploh ne pazi na material, uporablja ga negospodarno.
Stopnja 2 — Material uporablja dokaj negospodarno.
Stopnja 3 — Po gospodarnosti uporabe materiala je povprečen.
Stopnja 4 — Material uporablja bolj gospodarno kot večina delavcev.
Stopnja 5 — Vedno gleda, da uporablja material čimbolj gospodarno.
11.	Odnos do delovnih priprav in naprav
Stopnja 1 — Do priprav in naprav ima zelo slab odnos, pogosto so okvare, orodje izgublja itd.
Stopnja 2 — Do priprav in naprav ima slab odnos, večkrat pride do okvar, orodje izgubi itd.
Stopnja 3 — Do priprav in naprav ima povprečno dober odnos, ne prihaja do večjih okvar ali podobnega.
Stopnja 4 — Do priprav in naprav ima pravilen odnos, boljši kot večina delavcev.
Stopnja 5 — Do priprav in naprav ima povsem pravilen
odnos, jih zna čuvati, v tem pogledu je mnogo boljši od večine delavcev.
12.	Varen način dela — upoštevanje varnostnih predpisov
Stopnja 1 — Njegov način dela ni varen
Stopnja 2 — Njegov način dela je manj varen.
Stopnja 3 — Njegov način delaje še dovolj varen.
Stopnja 4 — Njegov način dela je varen.
Stopnja 5 — Njegov način delaje zelo varen.
13.	Iniciativnost
Stopnja 1 — V primerjavi z drugimi je izrazito neiniciati-ven.
Stopnja 2 — Kaže manj iniciativnosti kot drugi delavci.
Stopnja 3 — Kaže toliko iniciativnosti kot drugi delavci.
Stopnja 4 — Kaže več iniciativnosti kot durgi delavci.
Stopnja 5 — Kaže mnogo več iniciativnosti kot drugi delavci.
14.	Vztrajnost pri delu
Stopnja 1 - Pri delu je mnogo manj vztrajen kot drugi delavci.
Stopnja 2 — Pri delu je nekaj manj vztrajen kot drugi delavci.
Stopnja 3 — Pri delu je toliko vztrajen kot drugi delavci.
Stopnja 4 — Pri deluje bolj vztrajen kot drugi delavci.
Stopnja 5 — Pri deluje mnogo bolj vztrajen kot drugi delavci.
15.	Čut odgovornosti
Stopnja 1 — Ima mnogo slabše razvit čut odgovornosti kot drugi delavci.
Stopnja 2 — Ima slabše razvit čut odgovornosti kot drugi delavci.
Stopnja 3 — Ima toliko razvit čut odgovornosti kot drugi delavci.
Stopnja 4 — Ima bolj razvit čut odgovornosti kot drugi delavci.
Stopnja 5 — Ima mnogo bolj razvit čut odgovornosti kot drugi delavci.
16.	Iznajdljivost pri delu
Stopnja 1 — Pri delu je izrazito neiznajdljiv.
Stopnja 2 - Pri delu se slabše znajde kot drugi delavci.
Stopnja 3 — Pri delu je toliko iznajdljiv kot drugi delavci.
Stopnja 4 — Pri delu se znajde bolj kot drugi delavci.
Stopnja 5 - Pri delu se znajde mnogo bolj kot drugi delavci.
17.	Priučljivost za nove delovne operacije
Stopnja 1 — Zelo težko osvoji in sprejme nove delovne operacije.
Stopnja 2 — Težje osvoji in sprejme nove delovne operacije-
Stopnja 3 — Ima manjše težave preden osvoji in sprejme nove delovne operacije.
Stopnja 4 — Hitro osvoji in sprejme nove delovne operacije.
Stopnja 5 — Zelo hitro osvoji in sprejme nove delovne operacije.
18.	Priljubljenost med sodelavci
Stopnja 1 — Med sodelavci ni priljubljen.
Stopnja 2 — Med sodelavci je le malo priljubljen.
Stopnja 3 — Med sodelavci ne izstopa po priljubljenosti. Stopnja 4 — Med sodelavci je precej priljubljen.
Stopnja 5 — Med sodelavci je zelo priljubljen.
19.	Odnos do sodelavcev
Stopnja 1 - Ima zelo nekorekten (nepravilen) odnos do sodelavcev.
Stopnja 2 - Ima nekorekten (nepravilen) odnos do sodelavcev.
Stopnja 3 - Ima še kar korekten (pravilen) odnos do sodelavcev.
Stopnja 4 — Ima korekten (pravilen) odnos do sodelavcev.
Stopnja 5 - Ima zelo korekten (pravilen) odnos do sodelavcev.