'■r "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje - ~ 'T ' ff "" D- Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanska Socialistične Z GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1420. Kulere«! m >tr««4-rU*a Müller. I Wee m Wer |M»T, «t tke •I 4 blro«e. III, «Mlrr Ilir Ar« af < «aarr»a »i Marek .iré. t tffl«t I NT». CHICAGO, ILL., 28. NOVEMBRA (November 28), 1934. •i« Published iMtfcl; al VV. Mik St. LETO — VOL. XXIX. SPLETKARSTVA EVROPSKIH VLAD NA REŠETU MUSSOUNl SE ZAVZEL Tožba, kakršno vlada vselej izgubi ZA OBOROŽENO OGRSKO ru ^^^M|K^0L0MA pAČ PA DEPRESIJA, PRAVI POROTA Italijanski tisk v boju proti obdolžitvam Jugoslavije, ki so zdaj prod ligo narodov Pavelič ostane pod pokroviteljstvom Rima. — Nove intrige prete miru v militarizirani Evropi EVROPA je prepojena z intrigami takozvanih državnikov in vlad, kakor malokdaj. Fašistične diktature so politično situacijo z ozirom na spletke veliko poslabšale. Toda kdor se z ognjem igra, se opeče. Intrig je bilo preveč — privedle so do atentata v Marseiju in zdaj je prizadetim neprijetno. Ju-goslavi)a je izgubila svojega kralja in vlada v Beogradu je pretila, da ta zločin ne sme kar tako mimo. Hotela je obdolžiti odgovornosti za umor Ogrsko in Italijo. Francoska in češka vlada sta jo svarili, naj se ne prenagli, ker bi povečala komplikacije. Kajti ako obdolži Italijo, bi občutljivi Mussolini v interesu svojega prestidža izzval vojno. Jugoslovanska vlada se tega ni bala, . neglede na posledice, tod« vladi v Parizu in Pragi sta storili vse v svoji moči, da odločujoče kroge v Beogradu pomirita in jih pripravita v hladnejše razsojanje. 1 Toda nase ljudstvo zahteva akcije, so rekli v glavnem mestu Jugoslavije. Končno so se domenili, da naj se odgovornost za atentat v Marše ju pripiše Madžarski in jugoslovanska vlada naj zahteva od lige narodov, da uvede preiskavo ter to dejstvo še posebej ugotovi. Obtožbo proti Ogrski, ki jo je Jugoslavija poslala ligi narodov, sta odobrili tudi ostali članici male antante (čehoslo-vaška in Rumunija). Svoje soglasje z njo sta izra; ;li tudi Grčija in Turčija. Tako je bila Italija izpuščena, ker je njen diktator s svojo veliko armado prenevaren. Zadeva je s tem po mnenju Pariza in Prage izolirana, če ostane omejena le na Madžarsko, je drugo vprašanje. Kajti vlada v Budimpešti ne kaže volje, da bi bila samo ona izbrana za tarčo. Časopisje v Italiji ji je že zagotovilo, da ji ostane Italija zvesta zaveznica. Ampak zvestoba italijanske vlade je od nekdaj naprodaj, kar v Parizu dobro vedo. Zato se Francija glede gala Italija. In kakor na Ogrskem, so tabori hrvatskih "u-stašev" tudi v Italiji. Italijanski denar jih podpira. Jugoslovanska in francoska policija trdita, da je atentat v Marseiju pripravil dr. Ante Pavelič in navajata dokaze. Francoska policija je naslovila italijanski vladi zahtevo, da naj dr. Pave-lica pošlje v Francijo, kjer bo izročen sodišču. Italijanska vlada ga je res aretirala, toda poslala ga ne bo nikamor, ker bi s tem obtožila samo sebe. Italija je v tej zadevi torej zelo kompromitirana, Četudi6je jasno, da ni podpirala Paveliča zato, da bi instigiral atentat v Marše ju, ampak da bi organiziral revolucijo Hrvatov na Hr- vatskem proti Jugoslaviji Ita- y Nemčjji je Z(Jaj &1 koncen hja hoče Dalmacijo in ortalidsl|tracij8kih taborov, v katerih je Sprideno meso, zanič konserve, pokvarjena moka za brezposelne ter njihove družine V Toledu, O., i« nekaj ljudi, ki prejemajo relif, zbolelo. Zdravniki •o ugotovili zastrupljanje is nato •o preiskovali. Dognali »o, da je konzervirano meto v zalogi relif a ▼•o zastrupljeno. Posledica: 60,000 kositarnih škatelj toga mesa »o vrnili. Brezposelni vsepovsod se pritožujejo mod slabo kakovoetjo «vil, za kater« relif drago plačuje. Veliko jo aeuiitaik. Zastrupljanja Also nič izrednega. Maogokjo dajejo trg« viae na stroške relif a breapo« • elnim družinam moko, ki j« napora b na. Vos relif ni sistem se rasvija v ogromen 44demokratski" graft. Prošlo soboto se je v Ckieaga vršila valika demonstracija brezpo-selaik. Med aapizi, ki so jik nosilr. zo bili tudi sledočis «Mi Hočemo sveže, ae pa 'balmiraao' meso!*' Ko j« sla dopwtacija brezposelnih v županovo pisarno, j« izvedela, da ga ai doma. Odšel j« v Now York priaoztvovati nogometni igri mod kolegijem Notra Dama i a ar-medno skupino. "Kaj k očete več! Saj vaz vlada iivif" Toda podpore so bila v novembru znižane, kajti volitva so miaik^v Stotiae policajev j« kil« aa ulicah ob paradi demoaztraatov ia vsa draga p«licij« j« bila pripravlja«« M slučaj "incidentov". Ako U z« oblazt toliko brigal« m« poštenost v relifu, kakor — v šikaniranju potrebnih brezposelnih, bi bilo veliko boljž« s« njeno b«-dol nosi. Tako pa ja čaka škandal, ki ja v tek okolščiaak neizogiben. VELIKANSKI GRAFT V UPRAVAH RELIFA Svobodna Nemčija Kranjske. Za to ceno bi Hrvatom dovolila "svobodno" Hrvatsko. Bosna naj bi ostala Srbiji. Madžarska bi dobila tisti del sedanje Hrvatske, ki je bil pred vojno popolnoma njen. Meje okrog 41,000 političnih jetnikov. Nacijski teror ni še prav nič ponehal. V severni Nemčiji je bilo nedavno aretiranih več sto delavcev, največ v Hamburgu. Tajna policija jih je obdol- raznih spornih vprašanj "pogaja" z Italijo. Ako jo pridobi, bo grško, zato da bi Ogrska spet "svobodne" Hrvatske naj bi bi- žj,a pr?padanja k zdaj neiegal- le iste kakor pred vojno. Takai^ ^ciaklemokratični stranki. Hrvatska naj bi sklenila carinsko in gospodarsko zvezo z O-1 v Brfcslavi je bilo obsojenih šla zvestoba italijanskega zavezništva z Ogrsko k vragu, kakor je šlo ob času svetovne vojne njeno zavezništvo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Za zdaj je še v interesu Italije, da izrablja v evropski politiki Ogrsko za svojo žogo ali pa za svojo karto, kakor ji že pač bolj-e služi v njeni igri. Jugoslavija obtožuje Madžarsko krivde atentata v Marseju zato, ker je dajala zavetje hrvatskim teroristom in finančno vzdrževala njihov tabor v Jan-ka-pusti. Tu so se vežbali za atentate in v vojaških spretnostih pod vodstvom ogrskih oficirjev, trdi obtožnica jugoslovanske vlade, in v potrditev tega je priložila fotografične slike, ki so jih ji preskrbeli njeni policijski špijoni. Madžarska je res podpirala hrvatske separatiste. V svojih mejah je res vzdrževala tabor hrvatskih "revolucionarjev". Njeni tajni agenti so jih res zalagali z denarjem, da so lahko tiskali letake, kovali spletke in intrigirali po Evropi. Hodili so na Dunaj, v Pariz, v Berlin, v Rim in v fcenevo. Izdajali so na vlade proglase, da zahtevajo Hrvati svobodo, in v tej zahtovi je Ogrska podpirala tisto stru-jo, ki zahteva ločitev Hrvatske od Jugoslavije. Prav tako jo podpira Italija. Voditelj hrvatskih separatiitov v inozemstvu je dr. Ante Pavelič, ki živi v Italiji. Z denarjem ga je zala- imela svobodno pot v Reko, ki pa bi ostala Italiji. Kljub temu je jugoslovanska vlada * obtožila samo Ogrsko, četudi ni v Evropi nikaka tajnost, da podpira takozvane hrvatske "teroriste" in njihovo separatistično gibanje Italija veliko bolj kakor Ogrska, ker je pač večja, ker je velesila in ker ima v take namene več denarja in boljši diplomatski ter propa* gandistični aparat. Prav tako je res, da podpira hrvatske separatiste klerikalni fašistični režim v Avstriji in podpira jih tudi Vatikan, ki želi iz Avstrije, Ogrske in Hrvat- (Nadaljevanje na 2. strani.) zaradi veleizdaje 44 delavcev na 63 let zapora in trdega dela. Kakšen je njihov prestopek, ni povedano. Razprava proti njim se je vrnila za zaprtimi vrati. Ampak teror ima za posledico nasprotna teroristična dejanja. Mnogo policijskih in drugih nacijskih uradnikov je že bilo umorjenih. Oblast mrzlično preiskuje, toda storilcev v veČini slučajev ne more izslediti. "Gozdarska armada" Preračunali so, da bodo znašali stroški armade gozdarjev (CCC) na podlagi načrta, kakor si ga je zamislili Roosevelt, $312,000,000 na leto. Važnost delavskega lista Vzrok, da ti ameriško ljudstvo ne more najti poti is krize, je, ker čita liste, ki ga zavajajo in »lepe. Resnico o razmerah, o namenih kapitalističnih vlad in o sistemu sploh pitejo listi, ki so v boju proti uredbi kakršna je in predlagajo namesto nje nov gospodarski sistem, v katerem bo izkoriščanja in nesifurnosti za delavce konec. Eden takih listov je Proletarec. V tej številki na"pnri strani prinaša članek o intrigah kapitalističnih vlad, ki tirajo svet v novo vojno. Na isti strani je članek o dragi obravnavi proti špekulantom z ljudskimi prihranki in srečo, in o njihovi oprostitvi. Poleg teh je v tej številki mnogo drugih prav tako zanimivih člankov, opisov, komentarjev in dopisov. Izbrano vzgojno in af itacijsko gradivo prinaša tudi na angleški strani. V vašo korist je, da Proletarca či-tate in da mu pridobivate novih naročnikov. Senator Borah poudarja na shodih, da se dogajajo v uradih, ki upravljajo relif, čezda-lje večje sleparije. Na stroške ljudske mizerije si polnijo žepe demokratski politiki, ki poleg tega u poslujejo v uradih relifa tisoče nepotrebnih uslužbencev samo zato, ker so "demokrati" in ob volitvah agitirajo za "svojo" stranko. V Chioagu so pred volitvami najeli v relifni urad blizu tri tisoč klerkov, "investigatorjev" itd., katerih edina naloga je bila vleči plačo iz relifne blagajne ter agitirati za demokratsko stranko. Po volitvah 6. novembra so jih okrog 2,600 odslovili. Vseh skupaj je bilo do volitev v čikaškem okraju 10,000 uradnikov in uradnic v slu&bi za razdajanje relifa. Ker "politiki" rinejo v relifni urad večinoma ljudi dvomljivih tipov, se goljufije množe. čikaška Tribuna pravi, da so tudi "hudlumsi na relifu" in navaja slučaj en«ga, ki ima avto in dovolj denarja za gasolin, veseljačenje in za revolverje ter municijo. Ko je s svojim avtom zadel v drugega in začel rentačiti ter pretiti, sta k sreči za ogroženega prišla mimo dva policaja in ga rešila. "Hudlum" je imel v rokah revolver, policaja sta nato šla še v njegovo stanovanje in našla še dva revolverja in brez težave ugotovila, da imata opravka z "nevarnim človekom". "Kdo je kriv, da taki lum-parski tipi dobivajo relif?" vprašuje omenjeni list. Odgovor je, da vsi tisti, ki agitirajo za stranki graftarjev, torej pripada Tribuni njen delež odgovornosti. Senator Borah dobiva dan na dan pisma z opisi korupcije v relifni akciji, in preti Roosevel-tovi administraciji s kongresno preiskavo. Ampak če pride do nje, bodo demokrati "preiskovali" samega sebe, odslovili nekaj graftarjev, oprali največje in pustili ostalim graftati dalje. BUTLERJEVO "ODKRITJE" "WALL STRETT FAŠIZMA" Denarja na razpolago za fasistični puc kot čre-pinj, pravi major-general. — "Branilci" ustave Finančni Wall Street je eelo navdušen za ameriško ustavo— tako zelo, da bi bil pripravljen vreči predsednika Roosevelta in njegovo administracijo ter kongres šiloma z vlade, torej "protiustavno", ko hitro bi postal načelu privatne svojine in profitu resnično nevaren. Nekaj časa so se že bali, da se bo predsednik Roosevelt spozabil in bo res šel predaleč v svojem "socializmu". Wall Street je bil na straži in pripravljal fašistični puČ. Vsaj tako zatrjuje major-general Smedley I). Butler, dvoja odkritja je objavil v enem newyorškem dnevniku in ob enem jih ustmeno sporočil kongresni komisiji, !<: preiskuje "aktivnosti prevratnrikih gibanj". Butler je navedel osebe, njihove izjave, vsote, ki jih imajo na razpolago, podkupovanja na konvencijah Ameriške legije, načrt za polastitev vlade s pomočjo privatne armade pol milijona mož, ki bi se rekrutirala iz Ameriške legije, in pa namen tega ustanka. On trdi, da so promoterji fašizma ponujali njemu vrhovno poveljstvo nad armado, katere še ni bilo, in na- vedel je dva druga visoka častnika, ki sta prišla v upoštev zato, ker se on ni dal "kupiti". Vsi obdolženci so Butlerjeve trditve ogorčeno zavrnili in jih nazvali za narodne izmišljotine. "To ni drugega kakor But-lerjeva iz trte izvita laž," je rekel eden. Butler je pustolovec svoje sorte, v vojaških krogih zelo znan, jako "dinamičen in se rad umeša v vsako stvar. Nedvomno je v njegovem razkritju precej izmišljenega, toda kljub temu je dejstvo, da so se voditeli a-ameriških financ in industrije zelo resno ukvarjali ob vprašanju, kaj naj store, če bi začel predsednik Roosevelt v svoji administraciji gibanje za socializacijo. Naravno, da se bi po-služili, ako bi bilo za njihove koristi potrebno, fašističnega puča. Pa ni bilo potrebno, kajti kar sedanja administracija želi, je reformiranje kapitalizma v takem smislu, da se bi mu dalo stabilnost in s tem sigurnejšo bodočnost. Ker ne bo mogla uspeti, je fašistična nevarnost v tej deželi zelo preteča stvar. V 'kritičnem momentu se Lahko iz-cimi preko noči. ZVIŠA VANJE DAVKOV "Mi obljubujemo, ako bomo izvoljeni, znižanje davkov". Tako trdijo kandidati v politične urade pred volitvami. Po volitvah pa odobre prejšnje davke in tečejo kako bi naložili nove. V Illinoisu je bila legislatura sklicana takoj po volitvah na izredno zasedanje. Governer Homer ji je predložil edino vprašanje na dnevnem redu: Davek. Pred dobrim letom je sprejela zakon, ki določa tako-zvani prodajni davek (sales tax). Vsled silovitega protesta je zbornica sprejela takrat ta zakon samo "začasno" in potekel je to jesen. Zdaj je spet odobren za "nedoločen čas". Ta davek, ki znala milijone dolarjev na leto, je davek na potrebščine in zadene v resnici le ljudstvo, kajti bogatašem se nič ne pozna. Pravi ljudski zastopniki bi sicer obdavčili bogastva, namesto kruh in druga živila, ampak demokrati pač niso pravi ljudski za stopniki. Neumna vladna gonja in več sto tisoč dolarjev stroskov za v naprej znan izid obravnave ZVEZNA vlada je potrošila par sto tisoč dolarjev ljudskega denarja, predno je ubeglega Samuela Insulla privedla - nazaj v Zed. države in ga tirala pred federalno sodišče. Obtožila ga je, in ob enem šestnajst njegovih tovarišev, da so ociganili ljudstvo za 114 milijonov dolarjev in v ta namen izrabljali pošto, kar je kaznjivo. Obtoženci so si najeli vplivne advokate za svoje zagovornike. Njihov glavni pravnik je bil pred leti kandidat demokratske stranke za governerja Illinoisa. V imenu zvezne vlade je vodil tožbo proti krivcem justični department, ki je poleg zveznega distriktnega pravdnika poslal na obravnavo njemu v pomoč kup drugih "pomožnih proseku-torjev". Najel je precejšnje število veščakov v knjigovodstvu, računarjev in drugih "ekspertov", ki so delali več mesecev v , preiskovanju Insullovega švindla. Ko je bila vlada na obravnavo" "pripravljena", so izbrali porotnike in legalna farsa se je pričela. Trajala je osem tednov. Končana je bila 24. novembra. Porotniki so bili poslani v svojo sobo, da odločijo o krivdi ali nekrivdi obtožencev. "Posvetovali" so se eno uro m se vrnili v sodno dvorano s sporočilom, da so obtoženci nekrivi. Nihče, ki pozna sestavo ameriškega sodnega sistema in njegovo razredno ideologijo, ni pričakoval, da bodo obtoženci obsojeni. In tudi «ko bi jih porota "spoznala krivim" in jih bi sodnik obsodil, ne bi bilo treba nikomur izmed njih nastopiti kazni, Kadar pride takim obtožencem na pomoč kardinal, kadar se zanje za kulisami potegnejo najvišji politiki, je pribito, da je obravnava le radi tega, ker ljudstvo ve, da je nekdo kriv sleparij, ki so se dogodile, pa je potrebno, da se mu dokaže nasprotno, namreč da so krivci v resnici žrtve, da jih vlada preganja kakor da bi bili zločinci, ne pa ugledni ljudje, in končno jih porota oprosti. Tako je storila v slučaju multimilijonarja Mellona v Pennsylvaniji, Mittchella v New Yorku in v vsakem drugem, kadar je bilo "milijon dolarjev" na zatožni klopi. Amerikanec pa je naučen respektirati "milijon dolarjev" bolj kot karkoli drugega na svetu. Koliko vika in krika je bilo proti Insullu v časopisju! Ameriška vlada ga je s svojimi agenti lovila po Franciji, Grčiji, po morju in ga končno zagrabila v Turčiji. Toda čimbolj se je približeval datum obravnave, bolj je to časopisje spreminjalo ton "sovražnosti" v simpatijo do Insulla in dru«gih žrtev persekucij zvezne vlade. Vse to je bila preračunana igra. Ljudje, ki so izgubili v Insullovih delnicah, so bili razkačeni. Torej jih je bilo treba "potolažiti". Insulla bo zagrabil za vrat sam Uncle Sam in mu pokazal, kaj se to pravi, izrabljati ameriško pošto v goljufive namene I In tako so ogoljufane ljudi pomirili. To vzame par let. Začelo se je zelo zanimivo. Prizadeta Insullova družba pride v konkurz. Zvezni sodnik ji imenuje sodne upravitelje, in v ta namen izbere tudi Insulla, "ki ima skušnje". Toda Insull je preveč zapleten, naj se torej prostovoljno umakne. To je storil, njegova družba pa mu je določila $25,000 pen-zije na leto. Toda na dan prihajajo čezdalje hujše stvari, če bi Insulla tedaj zagrabili, bi ga morali vsled silnega gnjeva med prevaranci obsoditi. Torej Insull, umakni se! Odšel je poti-homa v Francijo in njegov brat v Kanado, časopisje pa je poročalo, kakšen revež je zdaj Insull, vse do centa je izgubil! Ampak vseeno, vjeti ga je treba in pripeljati nazaj. Toda to vzame časa! Ubogi Insull, ki je vse izgubil, si je najel v Ameriki dra->gih advokatov, v Grčiji ladjo in advokate, pravne zastopnike v Franciji in sploh povsod, kjer jih je potreboval. Tako je zvezna vlada torej izgubila svojo pravdo! Advokati na obeh straneh in razni "eksperti" so zaslužili kakega pol milijona dolarjev, ako ne celo več. Ves ta denar je bil izprešan iz ljudstva, kajti ljudstvo je edino, ki izgubi. Taka je "justica' v kapitalistični državi. Obsoja le male sleparje in male tatove, delavske agitatorje in stavkarje. Kajti .za slednje ne priča noben kardinal in nihče, ki je "ugleden" in vpliven politik. Richberg vabi kapitaliste na sodelovanje z vlado S pomikanjem administracije v Waahingtonu "na levo" ne ¿o nič, ker je zašla že predaleč "na desno". To dokazuje tudi govor Donald Richberga dne 22. nov. v Washingtonu. Richberg je eden najvažnejših funkcionarjev v NRA in član Roose-veltovega "možganskega tru-sta". Bil je dolgo na glasu za človeka z napol socialističnimi nazori in za zagovornika ljudskih koristi. On je eden predstavnikov sedanje administracije in kadar govori o gospodarskih problemih z ozirom na industrijo, izraža ne svoje osebne nazore, ampak stališče vlade. V svojem govoru omenjenega dne je med drugim dejal, da vladi ni za državni socializem, ampak za ohranitev ameriških "svobod in individuali/zma", in zato vlada upravičeno upa ter se zanafta, da bo privatni business v tej krizi zadostno zapo-padel svojo odgovornost in sodeloval z vlado, da se reši problem brezposelnosti. Kajti samo radi tega se vlada umešava s svojimi naredbami v privatno gospodarstvo kapitalizma. Ko te potrebe ne bo več, bo svojo kontrolo nad businessom rade-volje umaknila. PROLETAREC «HB 28, 1934. ■ ■■i - - r=r Izhaja vsako sredo. J«,*.!*».-* DryàVa. ti..«!«.. Hl ~ Glasilo Jugoslovan«k« Socialist»*«** Z»«s«. NAROČNINA ▼ »edinjsnih driavah sa ctlo Isto $3.00; sa pol leta f 1.75; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo : «a celo leto |3.50; sa pol leta 00^ Vsi rekopi»» in oglasi ^ajo biti v na*em uradu najpozneje do pondeljka pupoldne sa prioMitsv ■ v its V ilk* tffctft'gl iffy*. PKOLETAR E Pubhshad e?«ry Weili ravno tako pridni. Začeli so s službo pisarniškega pikola in se dokopali s svojo vztrajnostjo ip sposobnostjo do visokih ravnateljih mest ter bogastev. Ampak preklicana kriza jih je vrgla pp vsem tem trudu na beraško palico pe- čejo zato, da apelirajo na sentimente n«u^ih porotnikov). . Oboževanje milijonarjev, ki so si nagrabili milijonska premoženja ne da bi sami kaj prispevali zraven, je maslo kapitalistične prppa-gande. Zdrava pamet t|či člpveka, da so bili ti milijoni vzeti na en ali drug način iz žepov tistih, ki producirajo, torej so bili izprešani iz delavcev in farmarjev. Zdaj pa naj ji^h delavci in farmarji še časte radi njihove "Sipret-nosti". GLASOVANJE V I 0 SPREMEMBAH Tajništvo JSZ je te dni razposlalo klubom glasovnice h spremembami in dodatki k pravilom. V Proletarcu fo bili pri-občeni dvakrat, da .4 je lahko vsak član seznanil s predlogi. Predlogov oziroma sprememb ie sedemnajst. Vsak član JSZ lahitu vzaine glasovnico domov, jo prečita, glasuje in nato vrne tajniku. Na tajnike klubov pa apeliramo, da raedele glasovnice vsem članom. Ako jih ni n§ sejo, pošljite jim jih po po-_ Potrebno je, da se člani in članice poglobe v te predloge in da tudi glasujejo o njih. Rezultat o (glasovanju morajo poslati tajniki klubov glavnemu uradu JSZ najkasneje 18. januarja 1935. Poleg tega je zdaj v klubu splošno glasovanje o kandidatih v odbore JSZ. Končano bo 22. decembra. Tudi v tem slučaju naj tajniki klubov skrbe, da dobe glasovnice vsi člani in se tu*Ji udeleže glasovanja. ERNST TOU-ER—IV. VUKi * SVATBA V MAROKU Šestnajstletni ženin in enajstletna nevesta. MnanumiM nemški pinatelj, Emnt Toller, hi je bil glavtii 1/ovomik na du- brovniikem kov j/trnu "Penklubov" 2*. ¡V. J 933, moi odločnosti in renniine književnosti, knjige katerega bo, iluti »eigane na nucional-aocialiatiini armadi t Uerlinu, poznane vtem in ie vkaljene v ognju lainjive civilizacije in kulture, ostale hrugoeenejie, kakor no bile, ni *umo liraki ¡teanik, /»iaatelj in dramatik, nego iutotako prignan kot dober potopiaec. ¡Aini j* Krnat Toller ootoval jk» Afriki in nai*»al celo vrato znamenitih opisov deiele, ljudi in običajev. Tu *eiu prevel enega is njegovih potopisov it Maroku. IV. WK• Noge so Čvrsto uprte v tl Kovčeg posta-ročni postelji so ležale visoko . i!în MM KHnrln dirnvUAa F ftnfûlr naložene blazinice. Godci so igrali z gosli z eno struno in bobnali v lesene gonge. Pri tem so peli sure iz orana in stare arabske ljubezenske pesmi. Pijemo čaj in jemo sladkarije. 2enin, dečko, ki mu še ustnica ne izpušča brk, hodi od gosta do gosta, a oni ga sprašujejo, če je srečen. Mora biti srečen. Izposodil si je mnogo durov, da proslavi ta praznik, kakor ga praznuje sam kalif. Iznad dvoriAč-a, zaprtega od vseh strani s hišami, postaja modro-črnikasto marokansko nebo vse mračneje. Velike in svečane južne zvezde bleste v topli no-vemberski noči. Na strehi, druga poleg druge, čepe ženske kakor čudne bele ptice, pa cvr-Čijo in se smejejo tiho, kakor grlice, a vroče črne demantne oči bliščijo skozi feredžo, ki z vijo na sredo dvoriSČa. Fantek stopi iz njega. Nosilci se vrnejo na ulico. Odprejo se vrata sobe. Nevesta se poslavlja od očeta in matere, oba jo peljeta k nizkemu in ozkemu kovčegu. Položita ji v roke kruh, v katerega je zamesen eden duro. 2enske se hitro vračajo iz sobe, oče gre h dvoriščnim vratom, jih odpra, pokliče nosače. Nosači vstopijo, dvignejo mali kovčeg zopet na ramena, godba zopet zaigra in povorka krene k ženinovi hiši. (Dalje prihedn#ič.) 5. Širjenje tociali*tirnih brošur in knjig. Ako se lotimo tega dela vsi, in stori vsak sodrug in vsaka sodružica, v enem ali drugem oziru kolikor more, bo uspeh velik in nam vsem v ponos! pobožni ljudje iz sekte Qisana in začnejo plesati. * "Alah il Alah!" ponavljajo neprestano v zboru podobnem na govor. Za edinatvo v socialistični stranki Odbor socialistične stranke v državi New Yoilk je izdal proglas, v katerem apelira na obe struji v sedanjem frakcij-skem boju na pomirjenje in za izravnavo diferenc. Izjavlja, da če se bo boj nadaljeval, bo trpelo posledice socialistično in de-davsko gibanje v obče. Odbor, ki je proglas podpisal, pripada takozvani "stari gardi" socialistične stranke. »I* ^rtave". Soayndli* Vulka v Berlinu je mati sedmih otrok. Njen mož je že doltfo brezposeln. Ker je Zid, ga ne marajo nikamor.^ltroke in njega je Scayndla preživljala s bivanjem oblek in s prodajanjem blaga za obleke. Dne 23. novembra pa je bila ta žena obsojena na tri meneče "strogega zapora". Čemu? Dogodilo se je takolp; Prišla je s svojim blagom v neko pekarijo in «a ponujala gospodinji v nakifp. Rekla ji je med drugim: •'Kupite, frau, kajti ne bo dolgo, ko bo v Nemčiji vse blago izdelano iz papirja, zraven pa bodo <|dM»ne naredbe, kaj in koliko smete kupiti " Ena izmed ženpk, ki jo je slišala, je hitela v nacijski urad ter Scayndlp denuncirala. poiskali so jo in aretirali. Njen zagovornik jo je branil, češ, nekateri ljudje jo sovražijo, ker je poljska Židinja, pa so se maščevali nad njo. ^\mpak sodnik ni pustil omehčati. "Take opazke, ki jih je napravila ona, so nevarne tretjemu rajhy. Jri mesece zapora !" iijgna družina je zdaj še bolj v bedi. Mati bo vsle I kazni najbrž uničena za vse življenje. Ampak kaj zatp! Spj se gre etjjnple za zaščjto države. "Zabita države!" Kako zelo se diktatorske vlade poslužujejo te lažnjive fraze. Sebe ščitijo, svojo kliko, ne pa državo! Kajti če se smatra, da je država ljudstvo, je vendar oči-vidno, da je delo teh vlad proti ljudskim koristim. ^ .i Koliko ¡p komunistov? Urednik čikaške Tribube pravi, da nič koliko, ako bi sodili po nemiru, ki ga sejejo, in vpitju, ki ga povzročajo. A na volilne dneve jih ni. In sklepa, da jih bodisi sploh ni, razen nekaj kričačev, k} se uveljavljajo z vpitjem daleč nad proporčnostjo svojega števila, če pa je komunistov res cele množice, tedaj na volilne dneve glasujejo tako, kakor ogromna večina drugega ljudstva, namreč demokratsko in republikansko. Za primero navaja editorial v Tribuni Milwaukee, kjer so komunisti še posebno glasni. Prirejajo demonstracije, preplavljajo mesto z letaki in iščejo spopadov s policijo in človek je tu cel plaz komunistov. Toda na volilni dan 6. novembra so dobili komaj par sto glasov! Editorial nato vprašuje, čemu se v časopisju tem par sto ljudem posveča toliko pozornosti in čemu je policija proti njim toliko obzirna? Editorial v Tribuni je namenoma ali nenamenoma temeljno dejstvo pri tem prezrl. Najvažnejša naloga komunistov v Milwaukeeju je namreč "razkrinkavati" župana Hoana ter druge socialiste v uradih in ob enem med delavstvom oznanjati, kako zanič je socialistična stranka. Njihovo glasilo Daily Worker izide včasi posebno urejeno za milwauški okraj. Hoan je to in Hoan je ono. Kakšni lum-pi so socialistični voditelji! — Delavci, obrnite se proč od njih, ker vas izdajajo in prodajajo! Vsako tako "milwausko" izdajo svojega glasila razpečavajo komunisti v Milwaukeeju pred dvoranami, kjer se vrše socialistični shodi, pred delavnicami in jia ulicah. Napadalne letake proti socialistom dele stalno. Mar naj take "komuniste" kapitalistični tisk v Milwaukeeju ignorira? čemu, ko pa je njihovo početje v korist kapitalističnim interesom ! Vse za »vobodo in pravico. "Father" Coughlin si je letos ustanovil svojo posebno unijo za socialno pravičnost. Nekaj drugih demokratov, med njimi praktični katoličan Al Smith, pa so že prej ustanovili Liberty League. Smithova liga je za svobodno izkoriščanje, zato nasprotuje vsem zakonom, ki ga omejujejo, ker niso v skladu z "ameriškimi tradicijami" in so nevarne ameriški svobodi ter ustavi! Na čelu te lige so trije ali štirje vodilni demokratski politiki in par republikanskih, zato pravi, da je "nestrankarska". Tudi Coughlinova unija je "nestrankarska" in pad strankami. Ta pravi, da se bori za svobodo malega človeka in proti socialnim krivicam. Nekaj časa je Coughlin samo hvalil Roosevelta in njegovo politiko. Ker je pretkan politik, in ker ve, da bo Rooseveltova zvezda vsled neizpolnjenih obljt^b začela zatonjevati, si hoče ohraniti oboževalce in pristale s strate-gičnim umikom iz demokratske stranke in se *ob enem izdajati za boljšega demokrata, kakor je kdorkoli drugi v demokratski stranki. Ljudstvo pa je naivno, ga obožuje in uživa njegove "radikalne" govore. Ne razume, da je Coughlin v kapitalistični politiki le ventil za izpuščanje pare. Peroxide in arijci. Ministrski svetnfk dr. Staehle je dejal na zboru nemških učiteljic, da si v Nemčiji nič koliko žensk moči lase s peroxrdom, da postanejo "blondinke". S to barvo las bi pokazale, da so čistokrvne arijke. Pa jim ne bo pomagalo, je za pre til. Ker pa je bilo med učiteljicami tudi precej brunetk, jih je rešrl zadrege z izjavo, da je v marsikateri ženski s temnimi latami plemenito srce In heroična duša. Kaj bo s celibatom? Država Yucatan v Mehiki je odrediia, da smejo v bodoče opravljati službo duhovnikov samo taki, ki so bili rojeni v Mehiki in ki so oženjeni. Ta odredba se tiče duhovnikov vseh ver. E. ZOLAi RIM miN KRISTAN (Nadaljevanj«.) [ picrrc jc mo|ČM|. aarejJ je c.uti] da ho se njegovi argumenti drug za drugim razbijali kakor ob gluhi, slepi, nepredirni »kali. Nič bi ne koristilo, bilo bi, kakor da «e roga sam sebi, če bi se zaganjal vanjo, čemu, ko ne udre nič valijo? Le ena misel mu je Mala; presenečen se je vprašal, kaJco je mo-' d» s» mož tolike inteligentnosti, tolike čaMjhlepnosti ni napravil jasnejšega in toč-nejšega pojma o modernem svetu. Oči vid no [' je bil o vsem poučen, je pazil na vse, je imel -neizmerni zemljevid krščanstva z njegovimi potrebami, upi* dejanji v glavi, in sredi kom-plicirane zmede d iplomatičnih bojev mu je pogled ostal jasen in »bister. Pa vendar take velikanske vrzeli! Drugače ni moglo biti, kakor da je vedel o svetu le to, kar je videl v kratki dobi svoje nunciature v Bruslju. Potem je postal škof v Perugiji, kjer se je bil vmešaval le v življenje mlade, komaj porojene Italije, in zdaj je že osemnajst let zaprt v svojem Vatikanu, ločen od drugih ljudi, pa občuje z narodi le s posredovanjem svoje okolice, ki je pogostoma neinteligentna, lažniva in nezvesta. Razuntega je italijanski duhovnik, papež, praznoveren, despotičen, uklenjen od tradicije, podvržen vplivom pasme in okolice, denarnim in političnim potrebam — ne glede na svoj velikanski ponos, na prepričanje, da je Bog, ki ga morajo ljudje slušati, da je edina zakonita in razumna oblast na zemlji. "In Vaš zločin, moj sin," je nadaljeval Lev XIII., "je ta, da ste se drznili zahtevati novo vero. To je brezbožno, blasfemično, sveto-skrunstvo. Vera je le ena — naša sveta rimo-katoliško apostolska. Izven nje ne more biti nič drugega kakor noč in pogubljenje... Dobro razumem, da hočete baje povzročiti po-vratek h krščanstvu. Toda pregrešni, prokleti protestantovaki krivi nauk tudi ni imel druge pretveze. Kdor opusti le v najmanjšem strogo priznavanje dogem, brezpogojno spoštovanje tradicij, se strmoglavi v najstrašnejše prepade. Oh razkol, razkol! Moj sin, to je zločin, za katerega ni odpuščanja, to je umor resničnega Boga, nečista žival izkušnjave, naščuvana od pekla za pogubo vernikov, če bi obsegala Vaša knjiga le besedi "nova vera", bi jo bilo treba uničiti, sežgati kakor smrten strup za duše." 1 Se dolgo je govoril tako. Pierre pa je mislil na to, kar mu je bil don Vigilio pripovedoval o jezuitih, ki so v temi, v Vatikanu kakor povsod vsegamogočni in ki neomejeno vladajo cerkev. Torej je res, da je ta državniški papež z večno budnim oportunizmom, ki misli, da je ves prekinjen z nauki sv. Tomaža, sam neve-doma njihov, vdano orodje v njihovih spretnih socialno osvojevalnih rokah? Tudi on se pogaja s stoletjem, prihaja svetu nasproti, se mu lastka, da bi ga pridobil. Se nikoli ni Pierre tako okrutno globoko občutil, da je cerkev poslej prisiljena vladati s papuščanjem in z zvijačnostjo. Zdaj šele se mu je odprjo za francoskega duhovnika začetkoma tako težko razumevanje tega rimskega duhovništva, te cerkvene vlade, ki jo predstavlja papež s svojimi kardinali, s svojimi prelati. Zdaj se je Pierre sramoval svojih solz. Oh, njegovi ubogi živci! Oh, ta slabost občutljiv-ca, fantasta! Tako se je sramoval, kakor da je tukaj pokazal naigoto svoje duše. Veliki Bog, in kako brezkoristno je bilo to! Toda Lev XIII. je govoril s svojim tolstim, neizčrpanim glasom, govoril in govoril, in Pierre je slišal, ko je dejal: "Zakaj ste napisali tisto od hudobnega duha omadeževano mesto o Lurdu? Lurd, moj «in, je izkazal veri velike usluge. Večkrat sem izrazil ljudem, ki so mi pripovedovali o ginlji-vih, skoraj vsak dan se ponavljajočih čudežih jame, svojo živo željo, da bi najstrožja znanost dognala in potrdila te čudeže.. Ali izza vsega, kar sem -čital, se mi zdi, da ne morejo dandanes niti zlomiselni ljudje več dvomiti, zakaj oni čudeži so zdaj tudi znanstveno za vse čase neoporečno dokazani... Znanost, moj sin, mora biti božja dekla. Zoper Boga ne premore ničesar in le z Bogom doseže lahko resnico. Prišel bo dan, ko bodo spoznali, da so vse rešitve, ki so jih baje res našli in ki navidezno razdirajo dogme, napačne; zakaj resnica božja bo zmagala, ko se izpolni čas. Saj so to povsem enostavne gotovosti, ki jih poznajo že mali otroci in ki bi zadostovale za mir in blaginjo ljudi, če bi se le zadovoljili z njimi... In prepričani bodite, moj sin, da vera ni nerazdružljiva z razumom. Nimamo li svetega Tomaža, ki je vse videl naprej, vse razložil, vse uredil? Vašo vero je omajal na- skok raziskujoč ega duha; seznanili ste se z vznemirjanjem, s plaili, ki naj jih nebesa prihranijo duhovnikom te staroverne dežele, temu s krvjo neštetih mučenikiv poškropljenemu Himu. Toda mi se ne bojimo duha razisko- vanja: le učite se dalje, čitajte temeljito svetega Tomaža, in vaša vera se vrne krepkega, odločnejša, zmagoslavna." •Pierre je poslušal vse te reči zme len, kakor da su mu padali kqsi neba na glavo. O Rog resnice! Lurški čudeži so znanstveno dokazani, znanost je dekla božja, vera je združljiva z razumom, sveti Tomaž zadostuje zh gotovost stoletja! O Bog, kako bi odgovarjal? Čemu bi odgovarjal? "To je najpregrešnejša, najnevarnejša knjiga, kar jih je," je Lev XIII. zaključil. "2e sam njen naslov Novi Rim je sam po sebi laž in strup. Tembolj je ta knjiga vredna proklet-stva, čimbolj zapeljuje s svojim slogom, čim več obsega pokvarjenosti plemenitih utvar — z eno besedo, to je knjiga, ki jo mora duhovnik, če jo je sestavil v uri zmote, sežgati z ono roko, ki je spisala te krive, pohujšljive liste." Pierre se je nenadoma vzravnal in je stal "pokonci. V neizmerni tišini, ki se je razlila po tej izumrli, slabo razsvettjeni sobi, ni bilo ničesar, le zunaj, pred okni je bil Rim, nočni, s sencami preplavljeni, ogromni, črni, samo z zvezdnim prahom posuti Rim. "Res je," je hotel zaklicati,. "izgubil sem bil vero, toda mislil sem, da se mi vrača v usmiljenju, katero mi je beda sveta polagala v srce. Vi ste bili moje zadnje upanje, pričakovani odrešenik. Sedaj so tudi to le sanje. Vi ne morete prinašati miru ljudem na predvečer strašne bratomorne vojne, ki se pripravlja. Vi ne morete zapustiti prestola in iti z malimi, z reveži po deželi, da bi dopolnili delo bratstva. Dobro torej, vse je pri kraju, konec je Vašega Vatikana, konec Vašega Svetega očeta. Vse se podira pod naskokom vstajajočega ljudstva in rastoče znanosti. Vas ni več, ničesar ni tukaj več razun razvalin." Toda teh besed ni izrekel. Poklonil se je in dejal: Sveti oče, pokoravam se in zametujem svoje delo." Glas mu je drhtel od grenke zoprnosti; raz-kriljene roke so napravile brezmočno kretnjo, kakor da izpuršča dušo. Kakšna strašna ironija! Ta knjiga, ki je bil prisegel, da je nikdar ne prekliče, za katere zmago se je tako strastno bojeval —zdaj jo naenkrat zatajuje, uničuje sam, ne da bi se mu zdela kaznjiva, temveč ker je spoznal, da je brez pomena, utvara, kakor Želja zaljubljenega, kakor pesnikove sanje. Oj da, čemu vztrajati v iluziji nemogočega prebujenja, ko se je bil tako motil, ko je sanjal, ko ni našel tukaj ne Boga, ne onega duhovnika, po katerem je hrepenel zaradi sreče človeštva! Bolje je, da vrže svojo knjigo kar na tla kakor izsušen list, bolje, da jo zataji kakor mrtev, nepotreben in nezmi-sein ud. Lev XIII., ki je bil od nagle zmage nekoliko presenečen, je nalahno vzkliknil od zadoščenja. "To je zelo lepo, zelo lepo, moj sin! Izrekli ste edino modre besede, ki se Vam spodobijo kot duhovniku." "Sicer pa, moj sin, nisem pričakoval nič drugega od Vašega izrednega duha. Večjega užitka ni, kakor spoznati svoje napake, pa se pokoriti in podvreči." Z nekakšno zaupljivo kretnjo je zopet prijel za kozarec s sirupom in je še enkrat pomešal z dolgo žlrčico, preden je izpil zadnji požirek. Pierre je zapazil, da je bil zopet videti tako strt kakor začetkoma in kakor da je padel z višine svojega veličanstva; podoben je bil prav staremu malomeščanu, ki pije v samoti svojo sladkorno vodo, preden gre spat. »Postava, ki se je bila povečavala in je žarela, kakor na cenitu vzhajajoča zvezda, je zašla na horicontu, tik ob tleh, zopet v svojo človeško vsakdanjost. S svojim tenkim Vratom, ki je bil podoben vratu malega bolnega ptiča, s svojo starčevsko nelepoto je bil zopet videti bolan, betežen. Ta nelepota je otežčavala izdelovanje njegovih portretov, bodisi na slikah ali fotografijah, bodisi v zlatih kolajnah ali marmornih poprsjih; zakaj pravil je, da se ne sme portretirati Papa Pecci, temveč Lev XIII., veliki papež, čigar slika bi morala potomcem1 ostati sijajna. In Pierra je zopet zmotil na papeževih kolenih obležali robec in nesnažni, s tobakom zamazani talar, katerega trenotek ni bil več videl. Ničesar drugega ni več util, le ginjen je bil in smilila se mu je ta visoka, «čista, bela starost, le globoko je občudoval trdovratno življensko silo, ki se je bila umaknila v črne oči, obhajalo ga je spoštovanje delavca do velikih, od tako mnogoštevilnih misli in dejanj prekipevajočih možganov z njih neizmernimi načrti. Avdijenca je bila pri kraju; globoko se je poklonil. (Dalje prihodnjič) STAVKOVNI BOJI SE NISO PONEHALI if. Agitaci jski fond JSZ in Proletarca Slik« prikasuje prizor is itavkc d«lavc«v W«rr«n Piece Dy« Work* v North Bergenu, N. J. Kakor po v »od, jo bila tudi tukaj oblast »a strani delodajalcev. J« pravi ¿udri. kako mor« ameriško delavstvo kar aaprej gloso vati sa stranki, ki mu uslugo povraéata a batinami, sa tiranjem, solsavkami in težkim izkoriščan jem. Starofforäki: KAKO DELUJEJO NASI SODRUGI ZA POKRET V STAREM KRAJU A Tf f \ *te prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami ** v naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, hi zeli, da ga precitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Precitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi äst, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Miinobežne brleškr iz izletu rdečih kovinarjev V tem drugem /mročilu opisuje socialistični žurnalist Staro-gorski ¡tod naslovom "To smo mi" izlet socialistično organiziranih kovinarjev iz Ljubljane m Jesenice. V prihodnji številki objavimo njegov opis koncerta delavskih pevskih zborov v Zalogu pri Ljubljani. utrditev borbene sile proletari-jata. Odgovoril je v imenu moščan-skih in ljubljanskih rdečih kovinarjev sodrug-kovinar, ki je tudi povdaril, da so ti sodruini obiski drug drugega porok medsebojnega razumevanja vseh, ki so izkor^ani. Tako stopamo na oder javnega življenja, da nas vidijo tudi tisti, ki bi nas ne videli radi in nas niso videli dosedaj. Rdeči zastavi sta se dvignili v višino zaplapolali in stopili s perona na cesto. Za zastavami pa mi in bilo nas je, ko smo šli proti tovarni KID, pol kilometra dolga vrsta. Godba je igrala koračnice, da so noge nehote same stopale po taktu in nam je bilo, kakor bi jih ne čutil in kakor da nam one go^odarijo. Iz vseh hiš so nam mahali v pozdrav in "Družnost" je bilo slišati od vseh strani, špalir ob cesti pa je bil kakor živa stena, ki je pozdravljala. "Gotovo!... Odhod!" — Beseda je bila izrečena pri lokomotivi, vrata vagonov so se zaprla, v lokomotivi je tiho za-cvnčalo, za:umelo in para je sunila bat, da so se zganila kolesa, .zavrtela in vlak, posebni — izletniški vlak moščanskih in ljubljanskih kovinarjev je spolzel po progi, pljunil iz dimnika lokomotive debeli dim, zasopel razigrano kakor žrebe na paši in leteli smo po gorenjski progi proti Jesenicam. Zelenje je bilo na vagonih, med zelenem rdeče cvetice, rdeči robci deklet so mahaJi po zraku, kakor da hočejo vsem, ki jih vidijo sporočiti: "Hej, to smo MI!" V vagonih je bilo pa pisano, veselo, razposajeno. Dekleta so imela okrog vratu rdeče, nežne roibce, da so brle, kakor mak na polju, ljubežnive in vse pomlajene, fantje pa korajžni, kava-lirski, dobrodušni, da sem se sam počutil kakor da sem nekje v krajih kjer se malokdaj dogodi nekaj tako prijetnega in prijaznega. In povsod na postajah na gorenjski progi so nam mahali v pozdrav, železničarji nam prijateljsko salutirali, kakor bi nam govorili: "Bodite pozdravljeni, rdeči kovinarji." Sava ob progi je v svoji strugi šumela kakor bi tudi njen šum hotel sodelovati z vriskajočimi grli fantov in s petjem deklet. Gorski grebeni: Storžec, Stol, Triglav, škrlatica pa so zvedavo gledali na dirjajoči, ovenčani vlak, na mak, ki je gledal iž oken in mahal s cvetjem, kakor bi hoteli rzpraio-Čutil svobodno in priprosto. V dvorani Delavskega doma pa so se vrteli pari v poskočnih in valujočih plesnih ritmih. Mladost in razigranost je dajala duška svoji svežosti, dasi je bil zunaj pasji dan julijskega dneva. Na Jesenicah se je ustavil vlak in se oddahnil z dolgo sapo, ki je govorila: "Pripeljal sem Vas, razgrajači, naposled srečno na Jesenice. Samo glejte, kako se boste >ostaviLi na Jesenicah, ker kakor vidite, že dve rdeči zastavi čakata tam." Iz vagonov se je vsulo, kakor bi kdo trosil raznobojno cvetje na trotoar. Marjetice, gartrože, mar, narcise, rožmarin, fajgeln in kaj vem kaj vse je napolnilo peron fn se pomešalo med gorske cvetove, encian, rododen-drom, planinke, da nisem vedel kam naj pogledam, kje naj ustavim svoje oči. "Družnost", so odjekali vzkliki in pozdravi, roke so stiskale, kovinarska delavska godba pa je zaigrala pozdravno koračnico, da so poskakovala srca v prsih. Rdeči zastavi sta se poklonili, pozdravili in ko je godba u-tihnila, je spregovoril kovinar v imenu jeseniških rdečih kovinarjev pozdravno besedo. Povdaril je, da so takšni iziletniški sodružni sestanki moč in krepitev proletarske solidarnosti, spoznavanje drug drugega in Dva dni je trajal izlet. Ogledali smo si tovarniške prostore KID, svojevrstno državo, oziroma svojevrsten svet, v kateri gospodujejo in delajo vsakovrstna bitja-stroji, ustvarjena od Človeka, ki se gibljejo po določenih zakonih, ki jih je predpisal človek-bog. Različna govorica se sliši pri teh foitjih-strojih, grmeča, klepetajoča, tu nagla in bistra, tam počasna, preračunjena. Precizne, na sekundo določene kretnje teh prebivalcev-stro-jev vzbuja čudenje in sam človek-bog, stvaritelj tega ljudstva se čudi svojim umotvorom. Kaj je res tako mogočen človek-bf*g, da je zmogel ustvariti tak narod, jeklen in železen, dresi-ran na predpisane zakone, kakor nikdo dosedaj in katerih redkokedaj kit*i. In če jih krši, gorje takrat človeku-bogu, če se pomeša med nje. V žebljarni je nešteto delavcev-strojev, večji in manjši, eni s hodom kakor bi tekmovali v dirki, drugi takt-no-počasni, kakor bi šteli minu- Zvečer nas so pa zopet Jeseničani z godbo na čelu spremili k vlaku, ki je že čakal in globoko dihal. Kilometrska vrsta je bila spremljevalcev, na peronu pa gnječa, glava pri glavi, kakor na travniku marjetice ali na njivi mak. Ko so se vagoni zganili, je bil vrisk in krik razigranih glasov, zadnji pozdrav Jeseničanom in odhajajočim, mahanje rok, tolik, da so se akordi godbe jedva slišali in bili, kakor da so se spojili s človeškimi glasovi. Mogočen je tak trenotek, kajti sila množice je neizmerljiva. In prijetno je živemu človeku v taki sredi in s ponosom prizna in potrdi: "Najlepše in najprijetnejše je biti v družbi proletarcev, med ljudmi, ki so 6e iivi, ki u-stvarjajo novo dobo življenja." Zato pozdravljeni! v ag;tacijski fond JSZ in Prol«. tarca, katerega namen jo, da s« polije agitatorje v naselbine, so prispevali »ledetf: III. IZKAZ. No. Chicago, III. Konferenca k'u-bov JSZ in Prosvetne matice, »¿verni Illinois in Wisconsin, del prebkka od l>ro*lave 14, okttAra, $50.00. (Poslala Prances Zakovfiek.) Strabane, Pa. Lou a Britz $1; po 50c: John Terčel in Louis Humar, skupaj $2.00. (Poslal John Tercel.) W. Aliquippa, Pa. John Mravlja (Imperial) 60c; po 25c:Frank Urfcan (Imperial), George Smrekar (West Aliquippa); Bartol Verant 23c, skupaj $1.23. (Poslal Bartol Ycrant.) Elisabeth, N. J. Amelija Oblak $1; po 25c: Andrew »progar in M. Bra-Lanich; Neimenovan (Union) 16c, skupaj $1.65. (Poslal Andrew Spro-KTsr.) Tiro Hill, Pa. Ignatz Smer 50c; po 25c: Fabian Horvat, Ix>uis červ, Jacob Puntar in Martin Krasovetz; po 10c: Anton Zaverl in Joseph Zupan, skupaj $1.70. (Poslal Martin Krasovetz.) Detroit, Mich. Frank Česen $5; Joseph Kotar $1; po 60c: Louis Perhaj in Lotih Mentón, skupaj 97.00. (Poslal Frank Česen.) Gowanda. N. Y. John Matekovich 75c; po 60c: Charles Sternisha, Joe Bohinc^ Louis Lemont, Louia Korbar, Joe Pednik, James Dekleva, Bartol Krašovec, Anton Klun, Michael Pri-mozich; po 25c: Joe Leonard, Math Oman, ,Joe Stich, Anton Bratush, Louis Salan, Joe Zumer, Anton 8ever, Rafael Sladich, Anton Kralj, Frank Stibel, Frank Smrke, Ciril Kumer, Leo Stavanja in Anton Lenkh; Louis Buttaj 20c; po 15c: Joe Widgoy in Ludvik Sternad; Silvester Jezek 10c, skupaj $9.35. (Poslal John Matekovich.) Chicago, III. Anton Medved 50c; iose Mi tiskamo ▼ slovenskem, hreaikem. sloeaikem, ieikem, kakor tudi V angleikem I« aemikeut jealku. NAIA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE VTISI Z AGITACIJE PO NAŠIH NASELBINAH Piie Nace Žlemberger (Nadaljevanje.) Na 6. junija zvečer me je so-drug Križaj peljal iz Salema v Girard. V avto prisedeta tudi Kriiajeva soproga in Mihevče-va. Grede se oglasimo v Nileeu pri sodrugu Johnu PHshtarju," ki ga pa ni bilo doma. V Girardu se ustavimo v narodnem domu pri Johnu Kosinu. On je *iar in prepričan socialist. Tudi je priljubljen in vsi ljudje ga imajo radi, le preveč j t zaposlen. Je zastopnik Proletaroa in klubov tajnik. Bila sva vesela, ko sva se prvič osebno spoznala. Od Um smo šli k s. Antonu DobravoIcu in nato vsi sliirpaj k s. Johnu Tanceku. Tam je bilo nekaj drugih zbranih, med njimi tudi s. Jontez iz Cleve-landa. Od gostoljubnih Križajevih in Mihevčevih se poslovim z dogovorom, da se v soboto večer dne 9. junija zopet vidimo na veselici, katero so priredila v SND girardska društva SNIPJ. Pri Tanceku naredimo načrt za čim uspešnejšo agitacijo. Povedal sem jim, naj mi pokažejo rojake, ki še niso naročniki Pro-letarca. Moj načrt je bil dobiti nove naročnike, ker stare lahko iztirjajo domaČi zastopniki, ko jim naročnina poteče. Anton Dobrovok, vnet so-drug, mi reče: "Nace, dokler si v Girardu, lahko pri meni stanuješ. Bolj skromno bo. Ženo imam v bolnišnici. Posteljo si bova skupaj delila. Moja hči Vida je Se mlada in ne more tako napraviti ko izkušena žena. Bolj skromno bo." Tako mi je lepa in mlada Do-brovolčevia Vida kuhala, oprala in zlikala srajce in se prav lepo po slovensko pogovorila. Večkrat mi je rekla: "Kar domači kodite pri nas in pa povejte, kaj šelite." Beseda "dobrovolc" ima lep pomen. Včastti sem aam dobrovolc in tudi marsikdo drugi. Pri Debrcnrolčevih sem bil šest dni. Njihova mati se je tisti čas za en dan domov pripeljala. Je prijazna žena. Potožila je, da si je bolezen nakopala, ko je živela poleg slabih sosedov. Bo-lesen se ji je obračala n>a bolje in sem ji želel skorajšnjega okrevanja* Dobrovolc ml je precej poma- STARI I H'OJF. BODO MORALI SE ČAKATI gal pri agltacii. Dobi) sem nekaj novih naročnikov pa tudi stari so naročnino ponovili. Njegov svak Masle mi je bil ves čas bivanja v Girardu ns razpolago z avtom. Dne 9. julija nas je peljal v Yountgstown do Johna Petriča. Tam pridemo skupaj s Fredom Vidrom, glavnim tajnikom S. N. P. J., ki je bil v tem kraju po jednotinih poslih, zvečer v Girardu pa glavni govornik na priredbi jednotinih društev. Pri Petrichu je bil tudi s. Bogataj, ki je z avtom prišel po glavnega tajnika Vidra, da ga odpelje v Girard. Z njim je bil tudi s. Jontez, ki je rekel, da prodaja PeruŠkove slike. Sodrug Petrich je stara korenina in pioner v našem gibanju. On je sodeloval pri ustanovitvi Proletarca in je ves čas njegov naročnik ter zastopnik. Je tudi izkušen klepar. Žena mu je umrla. Pred par leti je izgubil eno hči, ki je utonila, živi z edino živečo hčerko, ki mu gospodinji. Dolgo let je že tega, kar sva se zadnjič videla v Chi-cagu. Tega svidenja sva bila oba vesela. Ako bi ga ne bil prišel obiskat, bi se mu bil zameril, mi je rekel. Ko je bil še v Chicagu, je bil precej delaven za socialistično stranko. Brez ugovora je prevzel vsako delo in ga brez godrnjanja vestno izvršil. Pa saj je bil tudi zmožen. Pokojni Jože Zavertnik mi je rekel, da je škoda, ker je odpotoval iz Chi-caga. Ponovil je naročnino, dasi sem mu rekel, da nisem prijel zato k njemu. Odpošlje jo naj kar sam, sem mu dejal, kakor to običajno dela. Poslovim se od njega in drug drugemu želiva, da bi se skoraj zopet videla. Z Masletom sva obiskala še par drugih rojakov. Pri Bara-gatu so nama postregli s pijačo in jedjo. Vrneva se v Girard na jubilejno alavnost jednotinih društev. Program se je pričel pozno in je bil dolg. Mladina je težko čakala na ples. Tudi mene so poklicali na oder, da spregovorim par besed. Mladina mi je ploskala, ker sem bil kratek z govorom. Na takih priredbah naj bi se dalo časa samo glavnim govornikom, drujgi bi se pa morali na kratko omejiti. S tem bi se mladini ustreglo. on 171WVWVT1K tirnic It A A Ei 11 SPECIAL! TAKOJ Liberalen popust xa vaš stari čistilec * SAMO '37 .50 N« pre i rite te ponudbe! Je več kot pa navadna kupčija. Noti PremUr fcpeeial, ponebnefa izdelka, popolnoma jamčen trpežen in lahek sa obratovati. Krta6e so na strojni pogon. Ratne dele je lahko premenjati. Opremljen t ohlajevalnim motorjem. Dvanajst Isrednih posebnosti dela Premier Special enega najboljiih čistilnih strojev, kmr Jih Je na trgu. Vprašaji« o njemu is danes. ZA PROflTTO POSKUSNJO — pokličite RANdolph 1200, Locsl 635. At* mUmt tk* *Mir/*rm*nt *U» A tmstt +wn pmywfmt h+lmw« monthly MjBwvSSb ztxavSi wausst COMMONWEALTH EDISON D*wnfum-ri W. Adsais St.—152 So. Dearborn Sc. TiUpU—0 RAtftUlpb I200, Ltmi jjj üBfö as»* Mim federal coupons Kakor J« bil« v tem listu ie poročeno, jo del predsednik Rooseeelt v enemu »rojih govorov po proilih volitvah razumeti, da je sa zavarovanje brezposelnih, ne pa aa starostno pokojnino. To jo po njegovem mnenju problem, lu s« ga mora odločiti. V administraciji jo baje delavska tajnica Fran-cos Perluns edina, ki jo aa takojinjo uvedbo starostne pokojnino. Na sliki •podaj od levo na desno jo newyoriki župan LaCuerdia, delavska tajnice Perkin», in tajnik unijo premogarjev Kennedy, ki so in niso aa starostno pokojnino. Bore so aanjo, toda bres pravega načrta. Na vrhu jo par, sa ka-krtne ta dešela adaj nima drugega kakor nbočnice. Moč more v ubočnico se moške in ona aa ionske. Skoai iivljenje »o borite »kupej. V bodi morata neresen, ako hočete dom. To jo mučno in ra mnoge nesnosno, kar pričajo »amomori. Toda stari, ubočni ljudje so brea vpliva, sato naj čakajo. .. Čakajo česa? >— Da jim bo demokratska stranka iavojevala penaijo? — Ne bodo jo dočakali 1 Na priredbi je pel dve dolgi pesmi Frank Petavs iz Little Fallsa, N. Y. Pesmi je sam zložil, sam vglasbil in jih tudi sam poje. Je samouk in ima lep ba-ritonski glas. Ob tej priliki sva se prvič osebno spoznala. Ponudi se mi, da bo šel z menoj in mi pomagal pri agitaciji za Proletarca. V Little Fallsu, kjer živi, ima nekaj akrov zemlje in pa dom. Prostor da je zelo pripraven za letovišče, mi je povedal. S seboj je imel tudi razglednice o svoji-domačiji. Kazal jih je, da bi zainteresiral socialistično stranko, da bi prostor kupila za letov ¡¿če. Ave. G I V B N Potem sva romala skupaj, obadva debela, on še težji ko jaz. Precej veliko mi je pomagal pri agitaciji. Služil mi je za potujočega pevca (v starih časih so jim rekli trubadurji). Izrabljal sem ga tam, kjer so postajali nejevoljni radi mojega nagovarjanja, naj se naroče na Proletarca. "Le zapoj, Frank," sem mu rekel, "potem bodo gotovo naročili Proletarca. "Tako sva jih marsikje v dobro voljo spravila in dobila naročnika. V Girardu sva prifila skupaj tudi z Johnom Kraševcem, s katerim sva bila skupaj več let v Glencoe, O., in se prepirala. On je bil radikalen, jaz pa bolj zmeren. Večkrat sem mu povedal, da gre socialistična stranka naprej razvojnim potom. Ko ¡bo imela veliko izvežbano armado, bo postala tudi bolj radikalna. On dela v strojarni, stanuje pa pri sestri, omoženi Sekuta. Rekel mi je: "Nace, kar tukaj ostani vsaj štirinajst dni, za hrano in stanovanje bom plačal jaz." In kakor jaz je tudi on še vedno "lejdik" in navadno zmerom lepo opravljen. Je dober unionist in socialist. Naročnino je obnovil za eno leto, čeprav je imel še 20 številk Proletarca plačanih. On naj bo vzgled drmgim samskim fantom. Sekuta si je gradil novo stavbo za prodajalno. On je v veliki zmoti, ker mrzi zavedno slovensko delavstvo in Proletarca. V bizntsu mu to škoduje, ker v Girardu je veliko naročnikov Proletarca — in še več jih bo. Potrebščine bodo kupovali pri trgovcih, ki so naklonjeni delavski in socialistični organizaciji. Časi se spreminjajo, samo v glavah nekaterih se nič ne spremeni. V Girardu sem opazil še drugo mržnjo, ki jo povzroča de-nuncijanstvo in vohunstvo. Tistim, kateri se tega poslužujejo, gotovo ne dela nobene časti. Zaveden delavec mora paziti s kom in kaj govori. Priliznjenci vse "formanom" na nos prinesejo, delovodje pa kompaniji. To posebno v sedanjem času, ko nekateri agitirajo za strokovno unijo in jo grade, priliznjenci jim pa zapreke delajo. S kompanijo vred se boje unije ko hudič križa. Imajo še tisto "izobrazbo", ki so jo dobili s pri-žnice in v spovednici. V Girardu imajo precej nasprotnih listov. V nekaterih hišah kar po dva ali tri. Pri takih sem vprašal, če bi naroČili Proletarca. "Ne," je bil odgovor. "Imamo drugih listov dosti. Imamo Prosveto, ki prav tako piše ko Proletarec." Vprašal sem jih, zakaj imaj6 druge liste po dva in po tri, ko pa vsi enako pišejo za kapitalizem? V Girardu je precej na&ih so-drugov in somišljenikov. Upam in želim, da bodo poskrbeli, da bo Proletarec zahajal v vsako hišo. V tem slučaju sem prepričan, da bi vohunstvo in denun-cijanstvo prenehalo in bi potem živeli v slogi. (Dalje prihodnjič.) slovanskih delavcev in kmetov, potem imajo tam pač slabo knjigovodstvo. Ker je bil Aleksander tudi glavni delničar Trboveljske premogokopne družbe, bodo tamošnji premo-garji, ki stradajo že vsa leta odkar žive v "svobodni" domovini, gotovo z veseljem pozdravili načrt srbskih farizejev. Sicer pa smemo upati, da bodo naAi ameriški lakaji v gotovih uredništvih to lepo priliko porabili in se še enkrat razjokali — sedaj nad svetim Aleksandrom. s Dne 16. decembra se bo vr-'ila "mobilizacija" članstva socialistične stranke po vseh krajih dežele. To pomeni, da se bo agitacijsko delovanje začelo še z mnogo večjo odločnostjo. Pa tudi nauke zadnjih volitev se bo na teh sestankih upoštevalo — istotako mnoge napake, katerih se bo treba v bodoče izogibati. Kakor se razvidi iz dosedanjih dogodkov na razburkanem površju ameriške politike, stojimo v nevarnosti, da bo prišel nekak Mojzes In nam mase pred očmi odpeljal v obljubljeno deželo. Tak Mojzes je lahko Long, lahko pa tudi kakšen Sinclair, Olson, LaFollette ali pa magari Billi Sunday. Ljudstvo ne bo stavilo mnogo vprašanj, kadar bo doživelo to novo razočaranje, ki ga čaka. NaJ>i prijatelji od "enotne fronte" sq storili vse, kar je bilo v njih moči za dosego poraza socialističnega kandidata za assemfcly, sodruga Sostaricha. Ker so toliko pripomogli k zmagi demokratskega kandidata, so lahko sedaj zadovoljni in žrtvujejo svoj čas ponovno za dosego enotne fronte. e Članstvo soc. kluba št. 37 se opozarja na prihodnjo klubovo sejo, ki bo izredno velike važnosti. Poleg tega, da se bodo na tej seji vršile volitve odbora našega kluba in obenem tudi za odbor JSZ, bo na dnevnem redu več načrtov za bodoče delovanje kluba. Te načrte se bo predložilo klubovim članom v razmotrivanje od strani zaupnega odbora. Začetek te seje točno ob 7:80 zvečer. — Frank Novak. bosta socialni drami: "The Trial" in "They Found Themselves". Tretja bo "Shoot, Brother, Shoot!" Slednja je burka. Vstopnina bo samo 26c. Igral bo Mitau orkester iz Bellaire. Občinstvo v vseh tukajšnjih naselbinah vabimo, da pride na to prireditev v soboto 29. decembra v društveno dvorano na Boydsvillu. Ne bo vam žal, ako nas posetite. e ..... Brezposelnost tod nara&ča. Nedavno so zaprli rov št. 6 H. & R. Coal kompanije^ 700 rudarjev je bilo vrženih na cesto. Ostali rovi obratujejo kvečjemu en dan in včasi dva dni v tednu. Jeklarne ne obratujejo niti polovico časa. Mizerija med ljudstvom je velika, toda kljub svoji revščini in nič dobrega obetajoči bodočnosti noče preobrata. Izvolilo je demokrate in nekaj republikancev. Ali se bo to bedno iTudstvo kdaj zdramilo? To je vprašanje bodočnosti in pa aktivnosti socialistov. Ce bomo zadosti agitirali, bodo mase kmalu pr^dramljene. Ce ne bomo, ne bo drugačnih razmer. Joseph Snoy. TO IN 0N0 Milwaukee, Wis. — Kolikšna duševna revščina vlada med slovenskimi duhovniki v Ameriki nam priča dejstvo, da so se morali pri A. S. ponovno poslu-žiti rev. Trunka za "pobijanje" socializma. Ce bi mogel pokojni dr. Krek čitati Trunkove zmazke, bi ne bil prav nič ponosen na take naslednike. In ker je socializem tako mrtev, se morajo klerofašisti posluževati proti njemu strojnih pušk in topov, poleg tega pa še divjih Maročanov iz Afrike, kot naprimer v Španiji. Srbska duhovščina, kot so poročali ameriški časopisi, hoče proglasiti pokojnega kralja Aleksandra za svetnika. Baje je umrl mučeniške smrti — za domovino. Glavno glasilo srbskega klerikalizma, Varda, je priobčilo Aleksandrovo sliko, predstavljajoča kralja, ko je bil v nebesih po samem Kristusu osebno sprejet in povabljen, da zavzame sedež poleg njega. V drugi «liki je Aleksander predstavljen ko prinese v nebesa lastno glavo na krožniku — kot sv. Janez krstnik. Ce je Aleksander v nebesih, potem so gotovo tudi vsi tisti, katere je srbska policija do smrti mučila v Glavnjači v Beogradu — v srbski bastiliji. V nebesih so gotovo tudi vsi tisti, ki so poginili gladu, starci in otroci od onega slavnega dne, ko je bila "nai*a domovina rešena". Ce pa v nebesih ne vedo o onih desetih ali več milijonih dolarjev, katere je "sveti" kralj izprešal iz potu in krvi jugo- RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 dne 18. novembra je bila zelo živahna, ravno tako tudi seja okrajne organizacije, ki se je vršila takoj po klubovi seji. Klub je izvolil Štiri zastopnike in okrajna organizacija Štiri, da se udeleže »zborovanja v prid akcije za zavarovanje brezposelnih, ki se bo vršila 9. decembra v Bellaire. Vsi ti zastopniki imajo navodilo, da morajo nastopati na zborovanju strogo s socialističnega stališča in kot člani socialistične irtranke, kajti v Bellairu bodo zastopane razne organizacije, med njimi tudi komunisti. Preiskovalni odibor tukajšnje socialistične organizacije je bil na volilnem uradu in na seji 18. nov. poročal, kako so nam vzeli listo in glasove. Bilo je nato sklenjeno, da gremo na agitacijsko delo s podvojeno silo. Klub v Martins Ferry je že pričel z učnimi tečaji vsak petek večer. Poročali so, da se to pod-vzetje ugodno razvija in je že pokazalo uspehe. In re», na tej seji sem opazil nove moči, ki so jih pridobili s šolo. Dne 17. novembra sem bil na Power Pointu po opravkih. Ob tej priliki smo se domenili, da e bo vrnila prihodnja konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 27. januarja ob 10. dopoldne na Power Pointu. Drugo bodo poročali sami. Vendar pa naj klubi in društva to naznanilo upoštevajo ter skrbe, da bodo na tej konferenci reprezentirani s čimvečjo delegacijo. Istotako so vabljeni na konferenco v Power Point sodrugi in somiMjeniki iz Girarda, Salema, Barbertona in is drugih naselbin v tej okolici. Po konferenci bo domača zabava. Odmevi waukeg&nske konference Waukegan, III. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za to okrožje je za nami. Bojim se, da bi zastopniki konference in udeleženci popoldanske proslave mislili, da sem se že preselila na drugi svet in z menoj vred blagajna. Sem še tukaj! i Popoldanska proslava se je vrSila v najlepšem redu. Program je bil dobro izbran in tudi dobro izveden. V prvi vrsti gre priznanje socialističnemu pevskemu zboru Sava, ki se je odzval povabilu, in to na svoje stroške. Zapel je več krasnih pesmi in je občinstvu zelo ugajal v mešanem zboru kakor tudi njegov kvartet. Mrs. Kristina Stritar in Frances Artach sta igrali na klavir. Tudi nju je občinstvo nagradilo z močnim aplavzom. Paul Sif-ler je igral solo na klavir in izvajal težke skladbe. Spremljal je tudi kvartet, v katerem so peli: Helena Jereb, Rozi Sifler, Vinko Pink in Tomaž Troha. Tudi naše mlade pevke, Mimi Kirn, Elsi Novak in Julia Končan so pokazale, da se bodo razvile res v prave pevke. Spremljala jih je Frances Kirn. Na odru SND je prvič nastopila Josephine Kaučič, ki poje in igra na kitaro. Občinstvu sta zelo ugajali tudi hčerki sodruga Puncerja iz West Allisa, Wis. Peli sta "Naš maček je ljubco imel." V igri "Vlomilec" pa so nastopili: Andrej Možek, Vinko Pink in Frances Velkovrh. O teh igralcih že dalj časa kroži zelo pohvalen glas. Omeniti moram še na^e ostale somišljenike in prijatelje, ki so delali v spodnjih prostorih pozno v noč: Mike Miller, John Mahnich, Frank ZnldarMč, Anton in Mary Lukančič, Frank Piac, Mary Spacapan, Mary Malovariič in Angela Dobrovoljc. V imenu klubov JSZ in Prosvetne matice izrekam najlepšo zahvalo vsem, ki ste pomagali na kakršenkoli način in pripomogli do lepega uspeha bodisi v moralnem ali gmotnem oziru. Zahvalim se tudi članom in društvenim zastopnikom, ki so se mnogo trudili za lep utspeh, posebno pa še Alojziji Ogrin, ki se je trudila, da je v predprodaji prodala 50 vstopnic, zastopnikom pa pripravila dobro kosilo. Isto velja zunanjim gostom, ki niste pripomogli le finančno, pač pa dali tudi priznanje tistim, ki se trudijo, da dajo udeležencem nekaj duševnega užitka. Skupni dohodki popoldanske priredbe so znašali $271.56, izdatki pa $186.81. Cisti prebitek je torej $84.75. Sklep prošle konference je, da sme pripravljalni odbor te prireditve po svoji previdnosti določiti vsoto preostanka v agi-tacijski fond JSZ. Klubovim in društvenim zastopnikom naznanjam, da je ta odbor na posebni seji določil v ta namen $50, ostalo ostane v konferenčni blagajni, ki znaša skupaj $70.39. Sodružni pozdrav! Francea Zakovsek, tajnica. John Metelko 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. MMMMIMMMftMIMtM FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndule Ave. Chicago, HL Toi. Crawford 13S¿ F ristna In (»kasna domača jedila Cono smerne. Postrežba točna. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON Orr.CE HOUR*,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily ToL Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Anstln 8700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. 72T NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA I SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Klub št. 11 JSZ vpriaori tri igre v angleškem jeziku v soboto 29. decembra zvečer. Dve Piiite po cenik PROLETARCU sss VAŽNOST ODBOROV IN DELA \ SEH ČLANOV V KLUBIH JSZ Odbor - sposobnost odbora - je najvažnejša *tvar v vsaki organizaciji. Po-srkno st» v takih, kakor ho klubi JSZ, kulturna društvu, goM|*om ' tO prej pa 26,700,000,000 mark. Prihodnja prireditev bo me- Pr°Kramm Knjižici, naona! tn. _ ^ , ------ f >rili borna "The Lucky Jade". Koliko je Slovencev, ki se ne spominjajo seca inounju pr eu tev uu Md^in Piano družbi Skupna mezda se je torej, lani januarja. Uprizorili bomo °Kl»sov, craiuwin i isno cruzoi odstotek to- l.nrlcv Koliko i. ** naklonitev piane za koncert dvignil« komai en odstotek to- in vsem duuim, ki so na k ikr- <1« je faktično zelo zniža- Jenkolj ntfi in pomagali pri tej! na- ker vlada hval1» da Je bi" nrirpHKi Tn drtlovmli mneh ilo lani zaposlenih dva in pol milijona delavcev več kakor pa leto poprej. V primeri s tem priredbi iu delovali za uspeh koncerta. Največje priznanje za mora- O volitvah in drugem Latrobe, P*. — Rezultat volit»'v 6. novembra me ni presenetil. Veseli me pa, da je število socialističnih glasov naraslo. Da bi mi zmagali, pa itak nisem pričakovala. V VVestiporelandu so b*|i naši sodrugi zelo delavni v kampanji. Prirejali «o shode, inu'li veliko sej ter posvetovanj in razdelili okrog 26,000 socialističnih pamfletov. Člani kluba soc. stranke v Latrobu smo jih razdali okrog 10,000. Pri tolikšni agitaciji in pri taki mizeriji in brezposelnosti bi človek pričakoval, da bo izvoljenih vsaj polovica socialističnih kandidatov. Ampak delavstvo ni storilo tega, kar bi bilo zanj dobro, ampak je spet glasovalo za sedanji sistem, ne da bi se tega zavedalo. Delavsko ljudstvo ni še v stanju spre-videti, da neglede ali izvoli republikance ali demokrate, v obeh slučajih vladajo kapitalisti. Dokler bo ljudstvo pover-jalo vlado kapitalizmu, bomo živeli v negotovosti in mizeriji. To je neizpodbita resnica, ki bi jo lahko vsak delavec izprevi-del, ako se bi potrudil misliti. Člani kluba v Latrobu nismo razočarani; nasprotno, zavedamo se, da »bo treba še veliko delati, predno bomo v stanju odpraviti med ljudstvom mnenje, da le demokratska ali republikanska stranka štejeta. Tako so jih naučili misliti kapitalisti in tako mislijo. Z^to pa je treba, da gremo mi z delom naprej in se pripravimo za bodoče volilne boje s tem, da ojača-mo svoje vrste kolikor največ mogoče. Tukajšnji klub bo imel na starega leta večer 31. decembra domačo zabavo. Pozneje pa priredi večjo plesno veselico. Pripravljalni odbor je že na delu. Klub ima 34 članov, med njimi 28 moških in 6 žensk. Seje se vrše vsak druigi in četrti četrtek v mesecu. V naš klub la-khd pristopi vsakdo, neglede na narodnost, ker posluje angleško. Ustanovljen je bil pred dvema letoma. International Brotherhood of Foundry Employees Local 72 priredi plesno veselico na Zahvalni dan 29. novembra. To je eden najzavednejših unij-skih lokalov, ki je vedno pripravljen sodelovati v akcijah za delavske koristi. Pod njegovim pokroviteljstvom se obdr- te operete, ki je bila predvajana 1932 v S. S. Turn dvorani t če katerega Slovenca ali §lq- venko veseli pristopiti, se lahko prijavi pri podpisanemu ali pa,,en usPeh te priredbe gre vse-pri Jennie Shuler. če Slovenci kukor našemu požrtvovalnemu res sami ne nremoremo dosti »¿iteiju in njegovi soprogi mr. materiala, potem pojdimo vsaj Muha in mrs. Mary Mu tja, kjer je slovensko vodstvo. Pred to opereto bomo imeli še velik ples v soboto 1. decem-bra ob 8. uri zvečer. Namesto, da greste drugam, pridite k nam in ne bo vam žal. Igrali bodo Lustigovi bratje ("The Lustige Brüder"). John Peulich, 1468 So. 55th Street. O stavbinskih in posojilnih društvih Chic&go. — Prolls konvencije stavbinskih In posojilnih druitev v Illinoisu, ki se je vršila v Peoriji, 111., se je udeležilo nad 300 zastopnikov. Stavbinskih in posojilnih društev je v tej državi okrog 600. Govori odbornikov illinoiske in ameriške zveze kooperativnih hranilnih ter posojilnih zavodov so bili zelo zanimivi. Izvajali so. da so se ta društva izkazala v tej krizi za najbolj solidna, četudi v splošnem niso v stanju izplačevati vlog ko hitro jih člani zahtevajo. VzrQk je, da imajo svoj denar vložen nelikvidno, to je, na nepremične vrednote, in upniki potegi vračajo skozi leta po malih obrokih. Percentuelno so imela ta društva v sedanji krizi v primeri z drugimi finančnimi zavodi najmanj izgub. Varovala so upnike in dolžnike pred ikodo. Vsled brezposelnosti mnogo dolžnikov ni moglo plačevati in to so ljudje začeli oglašati za "izgubo". Toda imovina je tukaj, razmere so se začele izboljševati in zaposlenost je večja. Prišla je na pomoč vlada z velikimi krediti. V ta namen je ustanovila več zavodov. Eden je priskočil na pomoč velikemu številu hišnih posestnikov s posojili, ker prejšnjih hipotek niso mogli poravnati ob času do-zoritve. Druga posojuje hišnim posestnikom za popravila. Tretja je posodila velike vsote stav-binskim in posojilnim društvom, ker so bila v stiski za gotovino. Razne zavarovalnice, trust banke itd., ponujajo ljudem zelo mikavne hranilne načrte. Kupite polico, ki je ob enen) način za hranjenje denarja in ob koncu leta ali pol leta dobite dividende, pripoveduje agent. Tekma je velikanska in stavbinska in posojilna društVa se bodo morala ziganiti, ako nočejo, da bo šlo sto let njihovega konstruktivnega dela v nazadovanje in hiranje. Dasi so stavbinska in posojilna društva varna in neàpekulativna, je njihova številom bi maral biti skupni zaslužek veliko višji, če bi bile oftale v veljavi prejšnje plače. Živila so se letos v Nemčiji ha. Poleg rednih vaj sta dala tako *?dt*in*\ d* je J?0***1* zboru (brezplačno) neštevilno YmG* vlida z da sme' ur4>rQBtega čaaa.^- mladinski0 ^unsti le Uke ^^ mu odseku, solistom, kvartetu, kJ J,m bo določ,la vla' duetu in igralcem v opereti "Sr-1dna kjmisija* ___ ce in denar". Savi sta naklonila, kar človek ne more Jcupiti z denarjem resnično zanimanje in prizadevanje, da iz zbora napravita res dober zbor. Zadnji koncert je pokazal bolj ko kdaj prej, da sta s svojim delom tri-umfirala. Jack in Mary: naj D. W. Hoan predsednik zveze žuj>apov Na konferenci županov velikih ameriških mest v Chicajfu, ki je bila zaključena dne 24. novembra. - je bil izvoljen za predsednika zveze županov bodo te skromne besede moral-1 miiwauški župan Daniel W. no plačilo in najiskrenejša za- Hoan, za podpredsednika pa F. hvala Save za vajin trud! H. LaGuardia, župan mesta Odbor Sive. j New York. Tom Mooney je še vedno samo žoga v ameriški "justici" _ Od časa do časa izvojuje obramba, ki se trudi, da pride Tom Mooney iz ječe kot človek, kateremu je bila storjena neza-slišna krivica, kako zmago. Am- crn » Waukeganu, jm priha-oj zobozdràvaiiki «rad v Chi-858 W. tèrmak Rd., kjer J« Dr. Ray A. Okch prevzel dr. Furlanovo idijenteio ▼ Chicagu Kar ordiaira snaai »loreni^i zobozdravnik dr. Andrew Far lan v««ino ivpj«|« jal w i»oj cafu, 18! Mrrrna bratov Bostic. le dva dni v te inu. Ostale doeve jm isvrieval v t*m uradu sobosdravniiko prakso Furlanov drug dr. R»jr A. OlecK. Zdaj j« »Jednji prevzel vso klijente-lo Furlanovega i« tvojega «rad*. V tej lekarni bratov Bostic ima zdravniški «rad dr. Jokn Zavertnik, tako da imajo pacijeali pri rokah v svojo posluibo obe zdravniški stroki in slovensko lekarno. PRIREDBE KLtBOV Jo &« Z« TOM MOONEY pak dozdaj so bile le "tehničnega značaja ', zato j* Tom še vedno v ječi. Rooseveltov osebni prijatelj in svetovalec Raymond Moley je v svoji reviji "Today" novoizvoljenemu governerju republikancu Merriamu svetoval, da naj Mooneya izpusti, ne zato ker je Mooney morda res kak! V sledečem se s na mu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij ia socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega klaba ni vključena. aam »poročite. DECEMBER. STRABANE, PA. — Piesna rese-lica kluba 2t. i IS JSZ v soboto 1. dec. v dvorani društva It. 13S SNPJ. CLEVkLAND, O. — Klub št. 49 JSZ priredf veselico s sporedom V nedeljo 23. decembra v Slovenskem drlavskem domu, W*lerloo Rd. BfclDGEPOflt, O. — Veselica in dramski sporrH kluba II. 11 v soboto 29. dec. ? društveni dvoranj v Boyds-villu. CHICAGO. — Silvestrov« zabava klube it. 1 v pondeljrk 31. decem^r» v dvorani SNPJ. Druge prireditve klnba it. 1 v Chicagat v nedeljo 3. feb. 1935 dramska predstav* v dvorani £$P!ft} v nedeljo 10. mnrca varijetni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert »#fskega zWa "Sava" v dvorani SNPJ. mmSmmmnmmi 1 1 II' 1 m HiM»mW1*MII»MMtllHM,'HflH>l«l»«. ti(*ir¡Mí»«»»t»Mi ïifHUiMjTi Milwaukee Leader Največji amerliki aodslittiJni dnevnik. — Naročalaa« $6.00 n« leto, $8.00 t« pol ItU, $1.50 sn tri mvMce. Naslov: S40 W. Janeau A V«. MILWAUKEE, WIS. tftim IV H'H'1 M HHflMMOfBIW WIHHWWÍffi'HÜli' OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC L EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPKRATIVE COMMONWEALTH NO. 1420. fubluked Weekly »I 363» W. 26th St. ( MIC AGO, ILL., November 28, 1934. Telephon«! Rockwell 2S«4 VOL. XXIX. DISPUTING ROAD TO POWER WHILE I "st we forget Socialism I* Necessary THE MAIN ARMY IS MARCHING BY With twenty-eight and one- al tprinciples of Socialism. In- is true whether action has re-half miHion votes cant for the ¡stead of this, we suspend the ference to a normal period or parties of capitalism in the fifth ¡ primary job and take up the to a period of chaos or war. year of the deperssion, we have ¡last task first! One would think that we were within reach of me food for thought. We are in the fifth year of measurelei» suffering and yet the ma^es have done the unusual thimg in political history of increasing the strength of the ruling party in an election following a presidential election. It is the first time in party history that this has occurred. Moreover, albout ten . million less votes were cast, which is close to the normal drop in between presidential elections. The politics of capitalism has an overwhelming mandate to carry on, the greatest in American history. The ruling party actually won 12 more seats in the House and 9 more in the Senate; in 24 states the Republicans have no representatives in the House, and in 28 none in the Senate. Th5« is an elemental sweep, more extensive than the| tidal wave that carried Hoover into office in 1928. What is the conclusion for Socialists in the face of this election? For several years we have been quarreling about the road to power, the organization of our troops to travel it, their methods and equipment, and how to manage the march. In the presence of this vast sea of votes, this dispute appears comical. Over twenty-eight millions pass by our debating forums and are not even aware of our existence, and yet we play the role of "stategists" as though a large section of these millions were waiting for our orders to march. It is pathetic as well as amusing. We have not yet recruited one* respectable unit of the army ttyat is to take over power. To do that it is essential to first educate millions in the element- power and the only thing that faced us was the assembling of our forces for final instructions! Instead of this, we have been a little awkward squad camped «by the roadside, equipped with squirt guns while the main army marched by under the command of enemy officers. If Gilbert and Sullivan were alive, they would get a good comic opera out of this. If we are to have vast forces that are willing to march with u*, they must be educated in the first place. We cannot conscript them. The social revolution must first find a reception in their minds before it can take any form of action, no matter what kind of action we may finally deckle to take. This Any othercourse means getting the cart before the horse. Millions of the working class are not with us, an 1 we mitght as well recognize this as a primary fact and base our activities on it. Without the working class, ail »peculation about taking over power a nil quarreling over the process is mere moonshine. This is not to say that we should ignore the problem; it is only saying that making it primary to the exclusion of almost * anything else is futile and Utopian. Let us get an army of followers so large and enthusiastic that the road to power will! be a real issue precisely because we have accomplished the primary job of education, without which everything else k sterile. — The New Leader. "When it «hull be mid in any country tit the world, our /wor What the workei art happy, neither\ ignorance nor ¡dewtand is lhat (listres» if to be found among them; our jails are empty of prisoners, our streets of beggars; the aged are not in want, the taxes are not oppressive, the rational world is our friend, because we are friends of happiness—when tJuse things can be said, then may that country boast of its constitution and government—Thomas Paine. Took It Lying Down The laugh is on the grandson of the frontiersman who killed Indians sq he could have a farm. 1» GjMtflpa'* J»ravery was nothing to brag at>oot, considering th^i hloelnys preferable. All plays submitted should be original and in the English language. 3. The judges of the contest are: Ivan Molek, Jobko Oven, Frank Zaitz, Alice Artach and Estok Menton. In auvrding the prizes, or honorable mentimi, the judges shall be guided equally by the social content and literary merits of manuscript. i. The Educational Committee of the Federation reserves the right, upon recommendation, of the judges, to edit or revise the awarded plays. 5. All acccptcd manuscripts shall forthwith become the property of the Educational Bureau of JS.F.; unawarded plays will, upon express desire, be returned to the author according to arrangements. split with all would-be saviours of Capitalism, liberals and reactionaries alike* Workers who value the liberties of which Americans line to boast had better unite v. ith the Socialists to establish a cooperative commonwealth. In so doing they will spare themselves many years of suffering, avoid the wars which come as a result of commercial and industrial rivalry and shake off the idlers who have been riding on their backs down through the ages. By failing to act with the Socialists the American people are laying themselves open to the same kind of Fascist dictatorship which is crushing human rights in other na- What we have been saying so tions. For recent experience has far in thus editorial is a bald shown that only by such means statement of what must be done can men and machines be re-to preserve the Capitalist Bys- gimented in* the service of a tem. But it is not what Socialists »mall section of the population, want to do. Workers who vote against So- Socialists are tired of sup- cialism are playing a scurvy porting a group of parasites, jtrick upon their children. They have no desire to save Ca-t Reading Labor Advocate. _ _ in use in the, schools because it carried 25 pictures of California and only four of Florida. The Metal Trades Assn. circularized schools warning them of the danger of the closed shops. Speakers representing business frequently sent into the schools to speak, whereas opponents of questionable method« of business arc excluded. "In many places schools arc owned by great corporations, which control whole villages on a feudal basis. This is true in mining towns of Colorado and West Virginia, parts of Kentucky, and Tennessee; in the steel and coal towns of western Pennsylvania; in the mill towns of North and South Carolina. In southern mill dis-tricta teachers are called together for 'pep' meetings and are given instructions what to do. Houses, streets, police, schools and teachers are all owned by the toIIK Colun bia, S. C., hns free school« j artly b cause the mills, \ zilch mi'; lit have controlled Hum are outside the city limits in a m il village where they 'own' schools of their own. kiiuiii^l Iiiiiiiiiiii......... HIHillliiu»».......... - [ARCHLIGHT i Donald 'il . J 1 i Lotrich I We're just bursting with all kinds tion. Altogether 11,000 paraded even " ~ rf the greatest distorting newspaper reported only about &000. The Communists were in the parade and again broke faith with the agreement barring political signs. One thing can be said for them. They follow Communism and the Communist leaders religiously. The same cannot be said of our rank and file. Is plenty too much? ready. The trehnological knowl- This is the hottest question that I edge is all ready. The skill and la-• ' * * ' Andibor are all ready. Ready—as read? as ever—to produce plenty for all. Well, then why not produce plenty for all? The workers stand ready and able to produce plenty for everybody. But the masters brutally declare: Plenty is too much—"quite unnecessary"—for working people. They shall not produce plenty for everybody. This puts it up to the workers— to decide: Shall the nation's industries be manned, and managed to produce profits for a minority, or to produce plenty for all the people? It's noon—12 o'clock—dinner-t'.re—in American industrial development—the time for plenty for all the people. But the stunned, bluffed workers can't hear the bell. Bluffed by the politicians; bluffed by the courts; bluffed by the militia and the army; bluffed by tha private owners of the nation's strategic industries—bluffed to a standstill, they are—and they will continue to be—helplers, hungry, afraid, timidly whimpering for "aid"—un-' til they learn the industrial time of day—and get together, stand together—and, unbluffed, demand the right to produce plenty for all, and demand the right of the worker to have and enjoy plenty—always plenty. Farmers of America—with a 71 per cent mortgage on all your productive property; what's your answer?—Is plenty for everybody too much? How can the multitudes in the towns snd cities buy abundant food and clothing while unemployed or forced to work for far less than rufficient to buy plenty—of your products. What's your answer? You whipped multitude in the mills and mines—forced to live far below the level of plenty—what'* your answer? It plenty too much? Why should the bluffed multitude, toiling on the farms and ia the mills, expect reapect aa long a» their answer plainly ie "Yes" plenty ie too much—/or working people?'* ever scorched a slave's soul, this question is absolutely new in the history of mankind—new because it is now 12 o'clock noon in industry—that if, it is now—at last!—easily practicable to produce plenty for all our people—yes, all of them. The meek, timid, bluffed slave wiM answer "Yes, plenty is too much." The proud, roused slave will hotly answer "No! Plenty not too eiuch." The hour has arrived for a national answer to this new national question: Is plenty too much? — and here is the reason that the question ia new and the anawer must be made and made now — made by a multitude bluffed into meekness, or made by a multitude awake, proud and defiant—yes, reader, here is the reason: In one recent year our total na tional ineome was a