UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frani^l^msVa n'ien rt. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure i:\ stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 0. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in {praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • : :	sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po počti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10"t>0, Cetrtlelna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26,40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pi-uzuiMtv •* •* •"	oh	pot	11.	Uo|toi(!ne.	. \ ,
UPRAVNISTVO se nahaia v Seleril)inyovi ulici štev. 6, H., in uraduje za slianke od 8. do 2. dopoldne in id 3. do 7. zvečei inseiali: enostopnn petilvistiea 30vin., porejen prostoi. poslana :::	m icMoji« 41 vin. — Irtenite i-jrtjena ti| lavmSIvo.
Nefrankirana ali premalo Irankirana pisma se ne sprejemajo
<—•——	Reklamacije lis la so poštnine prosi e. ■	1	-
Stev. 803.
V Ljubljani, v torek dne 10. februarja 1914
Leto IV.
Gospodarstvo in politika.
Gospodarska kriza Je tako huda, pomanjkanje zaslužka tako veliko, da so začeli podjetniki javno tožiti, če bodo s svojini apelom kaj dosegli, je pa drugo vprašanje. Pomoč pričakujejo od vlade; njo hočejo v prvi vrsti upo-zarjati na svoje zadrege. Ali to je pravzaprav nepotrebno delo. Kajti vlada mora vedeti, kakšna je situacija, ker ima vse pripomočke za to in ker je bila vrhutega že davno upozorjena fia krizo. Sedaj se oglašajo stavbni podjetniki. Lani je zveza industrialcev na svojem zborovanju strastno kritizirala avstrijsko politiko in zahtevala drugo smer.
Kapitalisti, ki so takrat sklepali resolucije proti Berchtoldu, niso bili nikakršni navdušeni oboževalci Srbije; marsikateri med njimi pomiluje kakšnega kralja Petra, čigar palača v Belgradu ti se mu zdela preslaba za kratko poletno bivališče. In Če sliši kaj o balkanskih narodih, se mu zbero ustna na porogljiv nasmeh, kakor da se govori o Botokudih in Sa-mojedih. Spoštovanja ali pa celo ljubezni imajo do Balkancev toliko, kolikor do neznancev na mesecu. Toda industrialci vedo, da Je Balkan trg. na katerem bi se lahko dobro prodajali izdelki Iz njihovih tovarn in bi nosila kupčija lepe dobičke, če ne bi Srbi, Grki itd. naročali svojih potrebščin v Italiji, v Nemčiji, v Belgiji, namesto v Avstriji. To pa delajo iz političnih razlogov; m zaradi tega zahtevajo kapitalisti tako politiko, ki ne bo odbijala odjemalcev, temveč ki privabi še nove kupce.
Interesi delavcev se v tej točki vjemajo z hiteresi podjetnikov. Za delavce Je važno, da je v državi mnogo dela, ker Jim daje delo edino priliko za zaslužek. Tudi delavci potrebujejo politiko, ki se ozira na potrebe industrije.
Ko pa so lani industrialci prišli s svojo resolucijo. je grof Berchtold zavihal nos, češ da sc politika ne more ozirati na take kramarske želje. In nič druzega ne bodo podjetniki doživeli sedaj od grofa Stiirgkha. Zakaj našim ofi-cielnim politikom je pomen in namen politike še vedno uganka. Oni delajo politiko za »velesilo«, za »prestiž«, za »internacionalni ugled«, ne pa za prebivalstvo — ne za široke sloje ljudstva in niti za gmotno blagoslovljeiiejše pridobivajoče kroge ne. Za velika mrtva gesla delajo politiko, pa za nič živega ne.
Industrialci'pa še vedno niso spoznali, da so s svojimi pritožbami na napačni poti. Oni apelirajo zdaj na Berchtolda, zdaj na Stiirgkha, pa ne opazijo, da se ne eden ne drugi ne zmeni za njih želje, ker se ne enemu ne drugemu ni treba zmeniti zanje. Grof Berchtold dobi svojo večino v delegacijah, grof Stiirgkh jo dobi v parlamentu, ker so gospodje sami poslalj v državni zbor vladne mameluke, pripravljene, da odobre vse, kar store ministri.
Ustavni in demokratični duh hna v meščanskih slojih še tako malo moči, da pričakuje tudi podjetništvo neprenehoma pomoč od zgoraj m se ne domisli, da stremi vsaka vlada po Cim večji neodvisnosti od ljudstva, to se pravi, ua hoče biti absolutistična — četudi ne po obliki, pa vendar v dejstvu; protiutež proti temu stremljenju more biti le močan parlament, ki
prisili vlado, da izpolnjuje njegovo voljo. Industrialci apelirajo na vlado, namesto da bi skrbeli za parlament, ki bi zastopal njih interese.
Z zunanjo politiko je seveda križ, kajti av-Stro-ogrska skupna vlada, ki ima to visoko politiko v svojem delokrogu, sploh ni parlamentarna. Ali med našim meščanstvom tudi ni nikjer opaziti Stremljenje, da bi dobilo v svoje roke odločevanje o tistih zadevah, ki jih opravljajo skupni ministri. Na Francoskem, na Angleškem ne bi mogel voditi zunanje politike človek, ki ni prišel iz parlamentarnega življenja; pri nas ni med parlamentom in zunanjim ministrstvom sploh nobenega stika. Ali od zgoraj tudi v tem oziru ne pride nobena izprememba In dokler bo prebivalstvo trpelo te razmere, bo visoka politika korakala svojo pot, ne da bi se ozirala na žive interese ljudstva.
Kadar so volitve za državni zbor, se podjetniki pač zganejo. Ali takrat so kratkovidni. Svoje kandidate postavljajo, agitirajo, vplivajo na delavce z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Ali njih pogledi dosegajo le enega nasprotnika — socialno demokracijo. Na vse krip-Ije se dela tedaj, z besedo, z denarjem, s pritiskom, da bi le ne bilo izvoljenih preveč socialnih demokratov. Kajti rdečkarji bi zahtevali socialne reforme, in to bi veljajo denarja. Povečala bi se moč delavstva in pomnožili bi se socialni boji. Torej le ne socialistov!
Zdaj se kažejo posledice te modre taktike. Socialisti hočejo prav tako kakor podjetniki, da se razvije industrija, če bi vladala v Avstriji tista politična smer, ki jo zastopajo socialisti, ne bi bilo treba podjetnikom sedaj tarnati. Miljoni,' ki Jih pogoltne militarizem po nepotrebnem — po nepotrebnem tudi s stališča sedanjega družabnega reda — bi se bili lahko porabili za plodonosna javna dela; z Balkanci nam ne bi bilo treba priti navskriž in naše blago bi se izvažalo tja dol, pa bi imele tovarne dela, na železnicah bi bil promet, trgovina bi bila živahna, vse gospodarsko življenje, ki sedaj pada in pada, bi se dvigalo.
Socialisti bi seveda zahtevali socialne reforme in tudi industrialci bi morali nekoliko poseči v žep. Ali plačevali bi od dobička, in večji 'del profita bi še. vedno ostajal v njihovih blagajnah. Sedaj ovira parlamentarna večina socialno reformo. Podjetniki prihranijo nekoliko tisočakov; izguba, za katero se imajo zahvaliti politiki vlade, ki jo podpirajo ali pa vsaj trpe njihovi zastopniki, pa znaša miljone. Tako je, kakor da gospodje rajši nočejo krone, kakor da bi morali od nje oddati par vinarjev.
Malokdaj se je zveza med politiko in gospodarstvom tako jasno, tako očitno, tako plastično pokazala, kakor prav v sedanjem razdobju avstrijske politike. Ali zdi se, da meščanstvo tudj seda] še ne spoznava teh tesnih stikov. In če bi ljudske mase čakale, da se tam zdrami demokratična zavest, bi morale predolgo čakati. Zbuditi se morajo same in s svojo organizirano silo priboriti politično moč, da ustvarijo z boljšo, demokratično politiko tudi boljše gospodarske razmere.
Militarizem maršira.
Blaznost oboroževanja, ki ima svoje prve začetke v velikih državah, ne pozna nobenih ineja. Človek ima ne Je posamič, ampak tudi v večjih skupinah veliko opičjega na sebi; mali radi posnemajo velike, kakor da bi se s tem sami povečali. Tudi v državnem življenju je tako, in posebno opažamo to sedaj na polju militarizma. Velesile, ki so združene v trozvezi in v vzajemni trojici, kupujejo dridnote, pomno-žujejo armade, trošijo miljarde za topove, puške, vojašnice; male države se pa napihujejo kakor žaba. ki je hotela biti velika kakor vol, ter zapravljajo narodno premoženie za enake neproduktivne namene.
Izza vseh evropskih velesil, ki so lani in letos pritegnile davčni vijak za militarizem, prihaja sedaj tudi Švedska. Skandinavske države so bile dolgo v tem oziru treznejše. Naenkrat so prišli na Švedskem’ nekateri ljudje do prepričanja, da je dežela v velikanski nevarnosti. Znani Sven Hedin, ki si je kot zemljepisni raziskovalec pridobil slavo, je stopil na politična Ha. katerih ne pozna, ter izdal knjigo, v kateri »dokazuje«, da »mora« Rusija preko Švedske iskati pot do morja. Zaradi tega zahteva, da mora tudi Švedska postati militaristična država in se pripraviti za vojno z Rusijo. Zelo globokoumno dokazuje učeni mož, da Švedska lahko zmaga, Če pride do te »neizogibne« vojne in razvija takoj svoj strategični načrt.
Seme hujskanja je padlo lia rodovitna tla. •'mahi so se oglasili še drugi agitatorji, in kralj TV1,™ ie sam postavil na čelo. Vlada pa je iz-uciala Predlogo, s kojo zahteva sredstva za po-'Uiioznev armade, za podaljšanje aktivne voj. Službe m za nakup ladij. UČcnci pa pogostoma prekašajo svoje učitelje in tako so tudi švedski mogoter podali svetu zajed. kako se lahko vodi mihlarističria agitacija, z imenitno re/ijosopri-r< ilili navadno oredstavo. Jej tiai iniDonira vsai
deželi in poveča veselje prebivalstva za — plačevanje.
V	Stockholmu so te dni zbrali tridesettisoč kmetov iz vseh krajev dežele, da demonstrirajo za oboroževanje. Vlade navadno ne gledajo rade demonstracije mas; to pa so gospodje ministri sami aranžirali, demonstrante pa je pozdravil celo kralj, jih nagovoril in jim dovolil, > da so defilirali pred njim. Da je bila vsa stvar vsaj v poročilu Čim veličasnejša, so korakali kmetje posamič mimo kralja, tako da je defili-ranje trajalo šest ur. Kralj se je naravnost žrtvoval, da je sedel tako dolgo na prestolu; povrh je še dajal kmetom svoje slike.
Tudi pri ministrskem predsedniku se je oglasila deputacija in v njenem imenu je zahteval veleposestnik Tršiff več obrambni sredstev. Na tej postranski epizodi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil minister pri tej priliki nehote razkril, s kakšnimi sredstvi sc vodi militaristična agitacija. Deial je namreč med drugim to:
»Iz raznih krajev dežele je bilo slišati neresnične vesti. Ena je pripovedovala o špionaži, druga o tem, da se že neposredno pripravlja napad na našo deželo. Prosim vas, vplivajte doma na to, da ne bo splošnost verjela takim govoricam. To so izrodki domišljije, ali pa pre-računjeiia brezvestnost.«
Ministrski predsednik popravlja zdaj te govorice. Toda kdo ve, Če bi se bilo brez njih porodilo tisto navdušenje za militarizem, ki ga je želela vlada in ki ga je hotel kralj?
Poročilo o veliki demonstraciji je šlo v svet in je hotelo napraviti vtisk, da vsa dežela strastno zahteva nove čolne in puške. Ali če je vlada zbrala 30.000 kmetov od vseh koncev in krajev, jc enostavni poziv socialno demokratične stranke v samem Stokholmu in okolici spravil .30.000 oseb na noge, ki so demonstri-
rale proti militarizmu. V imenu te množice je socialistični poslanec Branting izročil ministrskemu predsedniku Staaffu peticijo, ki zahteva, naj se izdatki za militarizem znižajo. Ta demonstracija je bila gotovo bolj prostovoljna kakor ona za militarizem.
Švedska je majhna država. Kljub temu se
bodo ministri velikih držav sklicevali nanjo in njeno oboroževanje bo dalo militaristom velesil pretvezo za nove zahteve. Tako se plodi oboroževalna blaznost, širi se od države do države in se od zadnje povečana vrača v prvo in nastopa zopet svojo pot po svetu, da delajo naj-večji kapitalisti profite s prodajo pušk in topov.
Dnevne beležke.
— Ker se Je Jarc blamiral in potegnil v svojo blamažo vsaj deloma Slovence sploh, se zvija »Slovenec«, da bi opravičil velikansko akcijo zaradi Ebnerjeve knjige, v kateri je profesor in poslanec Jarc zamenjal Slovence z živino iz slovenskih krajev. Klerikalno glasilo se zelo prisiljeno razburja in togoti, češ kaj to ni kruta žaitev, da nas Ebner imenuje »bindi-šarje«? Pobožnemu listu bi bilo prav od srca svetovati, naj se malce ohladi, kajti sicer blamira Slovence s- svojo sveto jezo še enkrat.
V	Ebnerjevi knjigi predvsem Slovenci nikjer niso imenovani »bindišarji«, ampak rečeno Je, da Jih ljudstvo imenuje »Windische« iri razlaga na svoj način postanek tega imena, s katerim seveda ni treba ravno soglašati. Alt za to ne gre; odkod prihaja beseda. Ootovo pa je, da ne pomeni izraz »windisch« sam na sebi nič grdega, nič smešnega, nič podlega; tudi če bi se beseda res izvajala od »Weidende«. ne bi bilo v njej nič takega. Pastirski narodi so bili naposled že na višji kulturni stopnji od lovskih. Ali seveda — naše pravo ime je »Slovenci«. Naj 11 Komo zato res v dno duše užaljeni, če nas kdo'imenuje »Windische«? Nemci pravijo Italijanom in setntertja tudi Francozom »VVelsche«; »Welsch!and« se pogostoma čita v nemških spisih. Mi pravimo Italijanom »Lahi«, pa jih s tem imenom gotovo nočemo poniževati. »Vlah« — iz česar je nastal tudi izraz. »Lah« — je po vsem Balkanu zelo razširr jen. izraz za ljudi, ki nikakor niso »Vlahi« ali »Valahi«; tako n. pr. imenujejo Hrvatje v mnogih krajih Srbe in sploh pravoslavne »Vlahe«; v Dalmaciji so prebivalci mest tako imenovali prebivalce z dežele. V Bosni je vsak tujec »Švaba«, pa ni treba, da bi bil Nemec; tudi Slovenca okrstijo tako. Dalje na vzhodu je »Frank« tak izraz za nedomačine. Kdor se zaradi takih imen razburja, ne kaže, da ljubi svoj narod, ampak da je malenkosten. In vsako premalenkostno naziranje — blamira.
— Odkritje Schuhmeierjevega spomenika. Poročali smo že včeraj, da šo odkrili v nedeljo dopoldne na ottakrinškem pokopališču krasen nagrobni spomenik umorjenemu sodr. Scliuli-meierju. Jutri, 11. februarja, bo poteklo eno leto, odkar je zavratna morilčeva krogla končala življenje eneniu najboljših iz proletarske armade. O slovenosti odkritja nam poročajo z Dunaja: K odkritju spomenika so se zbrali zastopniki različnih organizacij, Schuhmeierjevi sorodniki in njegovi osebni prijatelji. Poleg teh so bili navzoči državni poslanci sodrugi: Sever, Volekrt, David. dr. Ellenbogen. Tomschik, Ska-ret, Bretschneider, Polke, Reumann in Leuth-ner. Slovesnosti so se udeležili tudi univerzjtet-ni profesor dr. Tandler, zbornični svet. Mendl, odvetnik dr. Orenstein itd. Pevci so zapeli najprej žalobno koračnico iz Wagtierjeve opere »Gotterdammerung«. Potem je govoril sodrug dr. Ellenbogen, ki je dejal: »Komaj je minilo leto, ko nas je zadela grozna vest v dno srca, in še vedno krvavi rana. V Schuhmeierju smo gledali živo izraz velikanskih sil, ki spe v proletariatu. V njem je bilo živo to, kar drugače le slutimo in želimo iz vsega srca. Vzlet proletariata. Spomenik je le dokaz hvaležnoslti ti-sočev, ki lih je vzgojil k višjemu stremljenju.
—	Dr. Ellenbogen je izročil nato spomenik v varstvo ottakrinskega delavstva. V imenu otta-krinškega delavstva je prevzel spomenik sodrug Sever. Pevci so zapeli »Pesem o delu« in s tem je bila slovenost končana. Ko so izzveneli zadnji zvoki pesmi, so pa prišli v velikanskem sprevodu ottakrinški delavci in delavke in vsak je zagnal rdeč klinček na grob, da je bil kmalu ves pokrit z žarečimi cvetkami. Spomenik je postavljen prav na onem mestu, kjer je govoril Schuhmeier zadnje besede v slovo žrtvam 17. septembra.
— Za 25 odstoktov je življenje v Budimpešti ceneje kakor po drugih mestih, ker ima budimpeštanska mestna uprava vzorno urejeno prodajo življenskih potrebščin in sili tako druge trgovce, da ne zahtevajo pretiranih cen. Da ima budimpeštanska mestna uprava lastne pekarne, o tem je »Zarja« poročala že pred leti. Te pekarne so se obnesle tako izvrstno, da jih bo mesto močno razširilo. Iz mestnih pekarn kupuje kruh 20 odstotkov vsega mestnega prebivalstva in Budimpešta ima skoraj 1 miljon prebivalcev. Dalje ima mesto lastno klavnico za prašiče in koštrune, dalje velik perutninarski zavod, prodaja jajca in slanino Za prodajo teh življenskih potrebščin ima centralno prodajalno in 23 filijalk. Te filijalke so po tržnicah in na trgih in so izvrsten regulator za cene. Kakor hitro dopušča konjunktura, zniža občina cene in prisili s tem trgovce tudi k znižanju. Občina ima tudi lastno tovarno za izdelovanje klobas, kjer se uporablja le najboljše meso in kjer ne barvajo klobas kakor po drugih tovarnah. Izdelki iz mestne tovarne so tudi mnogo cenejši. Govejega mesa ne prodaja občina Ko pa so se nekoč raznesle vesti, da občina tudi prodajo
govejega mesa izvrši v lastni režiji, so znižali mesarji cene mesa takoj za 20 vinarjev pri kilogramu. Ker se budimpeštanska občina tako resno bavi z aprovizačijskim vprašanjem, ima na tem polju zelo lepe uspehe in zato je življenje v Budimpešti za 25 odstotkov ceneje kakor po drugih mestih. Tudi štiri druga ogrska mesta —- Scgedin, Arad, Mako in Miskolcz — imajo prav dobro urejene lastne mesnice. Ko so ta štiri rnesta pričela z lastno prodajo mesa, so tamošnji mesarji takoj znižali cene mesa za*
25 odstotkov! In mesar j so izjavili, da ostanejo vedfio pri teli znižanih cenah, če le mestna uprava preneha s prodajo. Tega seveda občine niso storile, ampak so naznanile, da bodo napravile tudi mestne pekarne.
— Sodrug Clprlanl, ki je bil izvoljen v Milanu z ogromno večino za italijanskega državnega poslanca in ki živi v pregnanstvu v Pa^ rizu, je odklonil izvolitev. V pismu, ki ga Je poslal svojim volilcem, pravi, da preveč sovraži monarhijo in da bi Jej zato ne mogel priseči zvestobe, kakor mora storiti vsak poslanec,
V	osmih letih, ki jih je prebil v italijanski ječi, pravi, da je vsesal sovraštvo do monarhije vase.
Bodoča socialistična družba in nebesa.
Avgust Bebci je nekoč debatiral z duhovnikom, ki je bil voditelj katoliškega centruma v nemškem parlamentu. Debata je trajala več dni. Končno je duhoven zahteval, naj mu Bebci razloži, kako bo v podrobnostih izgledala bodoča socialistična družba. Bebci je odgovoril, da socialisti danes ne morejo odgovoriti na to vprašanje, ker podrobnosti socialistične družbe zavise od bodočih razmer; social’ ne maramo biti preroki, da bi podrobno slikali stvari, ki pridejo za nami. Duhoven se je razkoračil na ta odgovor in z velikim brunom ie nadaljeval: »Vi socialisti torej priznavate, da nič ne veste o bodoči socialistični družbi, a kljub temu silite miljone delavcev v to družbo.
Vi zavajate miljone ljudi'v svet, ki vam je neznan.« Bebel se je mirno obrnil proti duhovnu rekoč, da mu naj popiše podrobnosti v nebesih. Duhoven se je zdrznil. Odgovoril je plašno, da noben živ človek ne ve, kako je v nebesih in da edino Bog to ve. Nato je odgovoril Bebel:!
»Vi duhovni torej priznate, da nič ne veste o nebesih, a kljub temu silite miljone ljudi, da morajo verovati v nebesa.« Debata je bila končana.
— Korupcija ua Japonskem. Izza kitajsko-japonske, še bolj pa izza rusko-japonske vojne so prišli mali rumeni prebivalci japonskih otokov zelo na glas v Evropi. Vsak dan lahko slišimo, kako so dovzetni za kulturo, kako sprejemajo evropske šege in kako napredujejo. Seveda ~ razun splošnih fraz ni ravno preveč znano o njihovi moderni kulturi. Tem slavnejše so rijih vojaške kreposti, ki veljajo v gotovih krogih kar za merilo kulture. Na suhem in na morju so se Japonci odlikovali, da lahko služijo evropskim vojakom — pravijo — za zgled.
Na to bleščečo slavo pa je kanila umazana packa. Vsa japonska javnost je razburjena, ker objavljajo časopisi, da so se dali visoki mornariški častniki pri dobavljanju marinistič- ♦ nega materijala podkupiti. Strastni članki se pišejo, velike demonstracije se prirejajo, zahteva se demsiija vlade, znižanje mornariškega proračuna itd. . . . Ubogi Japonci! Vendar so
še naivni in ne vedo, kaj Je kultura, če hočejo prevzeti vse pridobitve od Evrope, tedaj jim ne pomaga nič; prevzeti morajo tudi korupcijo. Kultura, katero si nabavljajo iz Evrope, jc kapitalistična, kajti druge ni sedaj v naših krajih na prodaj. Kapitalizma pa ni brez korupclle; kdor presadi prvo na svojo njivo, se ne ubrani panamističnega plevela. Da so .se dali ravno junaški admirali in mornariški oficirji podkupiti, je bridko; toda od podjetja, ki dela profite z ladjami ali pa s kanoni, vendar ne morejo pričakovati. da bo podkupovalo rekrute ali oficirske sluge, ki mu ne morejo koristiti. Vidi se, da poznajo Japonci še pemalo kulturo; pa jo bodo že še boije spoznali.
— Tujci na Kranjskem. Po zadnjem liud-skem štetju od 31. decembra 1910 je bilo na Kranjskem 5661 tujih državljanov in sicer: 695 oseb z Ogrskega, 3063 s Hrvaškega in iz Slavonije, 53 z Reke in reškega ozemlja, 36 iz Bosne in Hercegovine, 1170 iz Italije, 296 Iz Nemčije, 69 iz Švice in Liechtensteinske kneževine, 31 z Ruskega, 44 iz balkanskih držav,
65 s Finskega. Španskega in Portugalskega,
12 iz Belgije, Luksemburga in z Nizozemskega, 10 z Angleške In iz severnih držav, 117 iz drugih delov sveta in neznancev. Od teh tujcev je bilo v Ljubljani 1066 oseb. V vsej Avstriji je bilo 583.126 tujih državljanov in sicer 294.784 moških In 288.342 ženskih. Statistika poudarja, da narašča naseljevanje tujcev v naši državi od leta do leta.
— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub Hani vabi k plesnemu venčku, ki ga prire»v
v soboto 14. svečana 1914 v zgornji veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Igra ljubljanski društveni orkester. Začetek točno ob 8. zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina: Za člane pevskega zbora Glasbene Matice in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Vstopnice se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer venčka pri blagajni.
— Da nadkriljuje »Slavčeva« maškarada vsako leto ljubljanske prireditve, bodisi z ozirom na raznovrstno neprisiljeno zabavo, kakor tudi glede lepo urejenih skupin in pestrih mask, ter lepili narodnih noš, to mora vsak obiskovalec 7. mirno vestjo priznati. l)a tudi letošnja maškarada, katera se vrši na pustno nedeljo dne 22. t. m. pnd imenom veliki pustni korzo, ne bo zaostala za drugimi, to trdimo z gotovostjo že danes. Predpriprave so ži v najboljšem tiru. Podrobnosti so razvidne iz lepakov iti iz inse-ratov, kateri so priobčeni na uvodni strani tega lista, Nihče naj ne pozabi prečitati, ker je važno za vsakega.
Svarilo pred nakupom in prodajo vina od tvrdke Giacomo Bovi v Rivi na Južnem Ti-reiskeuu V drugi polovici pretečenega mesecu je neki Giacomo Bovi, vinski trgovec v Rivi prodafftl 'V Ljubljani in ljubljanski okolici dvoje sladkih vin pod imenom »Moscatello« in »Vino Santo di Castel Toblino« po 0‘80, odnosno po 2.50 K liter, in sicer kot zajamčeno pristna vina. Dognalo sc je pa uradno, da obe vrsti nista uiti z vinom mešani, marveč popolnoma umetno napravljeni pijači (Kimstwein). Zlasti takozvano Vino Santo« (sveto vino) je prav dobro ponarejeno, .tako da lahko vsakega prevari. Ker je prodaja takih umetno napravljenih pijač glasom novega vinskega davka z dne 12. aprila 1907, drž. zak. števj 210 pod kaznijo prepovedana, iii ker je proti prodajalcu Boviju vložena ovadim kljub položitvi večje kavcije pri tukajšnjem deželnem sodišču (Bovi je bil namreč vsled te sleparije nekaj dni tu zaprt), se opozarjajo vsi oni naročniki na Kranjskem, ki so naročili in dobili gori navedene pijače, bodisi v steklenicami v sodčkih, naj jih nikar več ne točijo, ter naj. takoj pismeno ali ustmeno sporeče naravnost c. kr. kletarskemu nadzorniku Fr. Gombaču v Ljubljani množino dobljene in dosedaj prodane pijače ter eventualno s to naročbo združeno škodo. Pa tudi tozadevnih računov ni treba poravnati, čeravno bi mogoče Bovi to zahteval. istotako se mu ne smejo te pijače vračati.
— Nezgoda na stavbi. Tesarju Matiji Valentinčiču, ki je podiral pri cerkvi sv. Jožefa odet;, je padel na vrat tram in ga podrl na tla. Valentinčič ima na glavi in desni roki težke poškodbe.
—• Nezgode. V nedeljo |si je pri sankanju zlomila desno nogo gospodična Ana Mehlova.
— V soboto popoldne je na dvorišču im Dunajski.cesti št. 04 hlapcu Mihatu Kraljiči spodrsnilo ter si je pri padcu prebil kost pod levim kole-norti. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Na južni železnici je Šel sprevodnik Franc Gnezda po stopnicah iz železniške delavnice, na stopnjicah mu je spodrsnilo. da je padel ter si izpahnil desno nogo.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Regina Škoda, usmiljenka, 26 let. — JerneJ Bernot, že-lezhjški pripenjač v pok., 83 let. —Ana Žarna, hiralka, 63 let. — Ignacij Marolt, berač, 70 let.
— Josip Mencel, fijakarski hlapec, 50 let. — Apolonija Steiner, preužitkarica, 72 let. — Josip PefrŠe, šolski učenec, 12 let.
— Pazite na otroke! Tri prste na desni rokije odsekal v Žirovnici dveletnemu dečku njegov osemletni tovariš, ko sta se igrala. Odsekal mii jih je popolnoma.
— Predrzni konjski tatovi so se zopet pojavili na Dolenjskem. Figerja Hinka sodišče vže leto dni išče, a ne izda ga nihče. Januarja se Je pojavil s konji v Brežicah. Zandarmerija ga je prijela, a je patrulji zopet utekel. Figer-jev najboljši prijatelj. 26ietni Janez MoJan iz Bakuš; pa se je pojavil v Trsteniku pri Št. Rupertu. Njegovo obnašanje je zbudilo sum in ga je orožništvo zasledovalo do Mirne. Na Mirni ga Je aretiralo, hoteč ga peljati k občini. Pred žandamierijsko vojašnico ga je pustilo stati s parom konj — 6- in 24etnima kobilama v vred-
snosti' 800—900 kron. Molan pa je raje pustil lepi
Za resnico.
Roman.
Spisal J o ž e f L a J e h t e r.
(Dalje.)
Potožila ie utrujeno glavo na blazino, roke pred se in ležala nepremakljivo nekaj časa. Ivan se je bal motiti tihoto z govorico. Pomiloval je Kattnko.
»Pisali ste mi o Baškirčevovi,« je začela zopet razgovor, ko se je .odpočila. »Toda niste se nadejali, da me zagledate v takem stanju, kakor Je bila Baškirčevova, preden je umrla «
Katinka je čisto resno uprla velike oči v Ivana. Zdelo se je, da šiloma išče odgovora na njegovem obrazu.
»Ne govorite tako,« je šepnil Ivan nesmelo »Saj se varit bo zopet zboljšalo, saj se pozdravite.«
»Veste, to je nenavadno huda nervoznost,« je odgovorita v njegovo začudenje dosti mirno. »Morda se ozdravim, toda časih me kar premaguje. Vrhu vsega sem dobila še ta kašelj.«
»Cernu pa ste nie vabiti ua ples, kaj vas je napotilo k temu?« je Ivan obračal razgovor hitro drugam, ker je bil baš v tem oziru radoveden,
•^Mislila sem si,« se je,pošalila Katinka, »da najdete tam ložje kako bitje, po kakršnem hrepenite. in da pozabite na tisto neznanko; katera vas je mučila s svojimi pismi in katero poznate sedaj. Toda včeraj me je pekla vest in poslala sem mamico k vam. Potem bi pa še nekaj rada izvedela od vas. Ali poznata doktorja Hanuša ? Seveda ga poznate, čemu vprašujem?«
iVan se je zdrznil.
živali in je pobegnil. Kobili hrani sedaj občina v Mirni že od 6. t. m. Molana pa zasleduje oro-žništvo. Čigave sta kobili, še ni znano, gotovo pa je, da so kje iz Hrvaške. Ta dva moža bi zelo rada dobila v roke novomeška sodnija, ker veljata za najnevarnejša konjska tatova. Pojavita se po sejmih, češ, hočeta kupiti živino, a vedno samo »glihata«. To glihanje traja do prodajalčevega doma in to zato, da si ogledata kraj — potem pa sčasoma zelo dobro kupita
—	t. j. žival ukradeta.
Štajersko.
— Štajerski deželni zbor je sklican na kratko zasedanje dne 17. t. m. ter bo zboroval do konca meseca. Rešil bo proračunski n-ovizorij, v razpravi bodo lokalne železnice, ceste in manjša gospodarske zadeve. Vprašanje zvišanja učit. plač v tem zasedanju ne pride na vrsto. Deželni odbor je sklenil od dež. zbora dovoljenih 10 miljonov kron posojila za konvertiranje najeti pri štajerski eskomptni banki in pri graški filijalki češke »Union« banke.
— Deiravdacija v Ljubim. Natančna revizija blagajniškega poslovanja v trgovski in obrtni zbornici v Ljubnu je dognala, da je doktor Reiscbl defravdiral 12.587 K 52 vinarjev. Ta znesek so baje Reischlovi sorodniki že povrnili. Za drja. Reiscbla je bilo na sodišču vloženih 7000 K kot kavcija, da izpuste Reischla. Ker pa je Reischlov zločin take vrste, da ima lehko za posledico večletno ječo, mora o tem sklepati nadsodlšče v Gradcu.
Koroško.
— Dva vloma. V pralnico in likalnico trgovine Umlauft v Celovcu je vlomil neznan taft in odnesel iz predala za denar 100 K drobiža. — V gostilni Haider v celovšhi okolici je vlomil neznan tat v predal gramofona in odnesel za približno 30 K drobiža.
— Nasilen kaznenec. Ogenj je hotel zanetiti v celovški kaznilnici neki Leo Wultsch, ki je zaprt zaradi tatvine. Znosil je na kup slamnrce in rjuhe. Ogenj je pogasil njegov tovariš v celici, pri čemur ga je hotel Wultsch zadaviti. Med pretepom je prišel ječar, ki je nasilneža spravil v drugo popolnoma prazno celico.
— Napad. Pri Sv. Štefanu pri VolŠperku sta napadla brata Ignac in Ludvik Grellach župana Schoberja; ker jima ni hotel dati podpore, ker sta sirovo in predrzno nastopala. Brata sta napadla župana, njegovo ženo in sina z noži. Med pretepom sta ranila župana precej nevarno, ženO pa lahko. Sin je poklicat orožnike, ki so napadalca aretirali. Dognalo se je, da sta brala Greilach silno nevarna in nasilna tatova in goljufa, katere že dlje časa iščejo.
Goriško.
—	Kotna) čakajo. Kakor jastreb na plen čakajo vznemirjeni narodnjaški krumirji na stavko v Nabrežini. To je zares od vraga, če človek ne more izvršiti svoje nakane kakor bi sam hotel, ampak je odvisen od drugega, ki mu lahko skvari ves račun. Zaenkrat se je N. D. O. zastonj veselila, drugič bo pa lahko pokazala svdj krumirski značaj, ki nam je že itak dobro znan. Gonja teh narodnjaških potuhnjencev ne bi imela pomena, če ne bi je Caharija Ivan in njegov brat Josip tako ljubeznivo pospeševala. Značaj N. D. O. poznamo, žlobudranje Caharije pa tudi. Kaj je njemu mar, kdo in kakšne narodnosti je voljan delati in zato ker ve, da potrebuje take elemente, je porabil že na dolžnosti in ugled svoje javne funkcije, ki jo opravlja kot župan, postavil se je na čelo hujskačev in jz-zivačev. Nemara misli, da mu bo ljudstvo šlo danes tako na limanice, »za blagor naroda« kakor je šlo 1898., ko ga je znal pošteno razburiti in ko je bilo še nezavedno. Danes je pričel župan -7. enako gonjo, vendar v drugi obliki. Hujska, ne da bi se oziral na to, da je javen funkcionar in če mu se zdi, pa začne klicati orožnike in vojake, češ, da se kali javni mir in red. To je danes njegovo delo, tako opravlja posle občinskega načelnika! Preveč težko nalogo bi
»Baje je ženin,« je nadaljevala Katinka, »včeraj sem zvedela. Sicer sem vedela, da pojde na ples. Ali ne veste, ali se je dobro zabaval ? Kako neumno vprašujem!« si je dejala gladeč z roko lase. »In prosim vas, ali ga ima vaša gospodična sestra zelo rada... veste, zelo? Ali sta se zaročila iz ljubezni?«
Ivan je iskal besed, in bil v Zadregi. Razumel je.
In tu je Katinka zapazila, da je razumel in lice ji je zalila rdečica. Pokašljala je in naenkrat dejala:
»Naposled sem tiapram vam popolnoma odkritosrčna. Veste — doktorja Hauuša imam rada. Sedaj veste vse.«
Lici sta ji goreli, v zadregi se je smehljala. Ivana ni spuščala iz oči, očividno čakaje vtiska, ki ga napravijo njene besede. »In on,« je dostavila za malo časa bolj tiho, »je mene imel včaši tudi rad. Morda me je imel rad. Samo da je od tega že preveč dolgo. Vidite, torej enaka povest, kakor v Macbarjevem Confiteorju, samo da je obrnjena.« V- naročju je prekrižala roke in upirala pogled nekam v daljavo.
IVan je imel na jeziku vprašanje, pa se je bal prerušiti tihoto. Tu ga pa je Katinka naenkrat pogledala in rekla z dobrohotnim nasmehom :
»Til vi si sedaj bržkone mislite, da sem ljubosumna in nesrečna. Pa saj mu privoščim. Kaj bi pa počel z menoj...? Saj jaz dobro vem, da se mi ne da pomagati, pa ne maram strašiti mamice.«	v	:
Ivan se je nehote zdrznil in obrnil pogled od Katiuke. Naenkrat je sedel pred njo kakor grešnik. Čutil je, da mora nekaj reči, da mora ugovarjati, a hkratu je bil prepričan, da Katinke niti trcnotek ne bo prevaral ijegov odgovor, da bo SDOznala laž.
imel Ivah, Če bfmoral ta'posel izvrševati sam; to je on zelo dobro vedel, zato je razmišljal, kdo bi mu lehko pomagal. Domislil si je nekaj res pametnega, danes je že docela prepričan, da bo šlo. Seznanil se je z N. D. O., katera mu že iz vsega začetka ni mogla utajevati svojega značaja, zakaj ona je jako dobro vedtla, v kakšno svrho jo misli uporabljati. Dala mu je trdno zagotovilo, da ga hoče rešiti, ker je Slovenec in ker se še vedno najdejo delavci, ki ne poznajo lokavosti N. D. O. Te naloge ne bi mogla izvršiti N. D. O. sama, zato sta se Ivan in N. D. O. vzajemno podpirala. Ivan ui mogel nič brez N. D. O., N. D. O. pa ne more brez Ivana nič, zato sta sklneila kompromis. Pred kratkim je obiskal Caharijo gosp. Mandič iz Trsta, ki je tolažil vznemirjeno srce županovo. Čez par dni, 31. januarja, je bil pri Caliariji strokovni tajnik krumirske organizacije B. in mu sporočil, da bo N. D. O. v torek 3. t. m. delala. Ta je pa res smešna! Konsorcij nabrežinskih gospodarjev je sklenil, da v slučaju stavke ne sine nihče delati, torej bi na ta način morali de-lavoljni tudi zapustiti delavnice. Kaj se vam zdi g. Caharija, ali je prav tako? Zdi se nam, da ste kot javni funkcionar prezrli najvažnejšo stvar. Vložili ste nekoliko tisočakov kot garancijo v blagajno konsorcija iti s tem potrdili sklep Kaj bo pa tedaj, ko bodo prišli k vam delavoljni in zahtevali po sili dela, ker ste jim že toliko lepega in dobrega obljubili? G. Caharija res ni imel potrebe vlagati garancije; zanj bi bilo mnogo boljše, da prepušča tako ošabno nastopanje bolj premožnim. Trezno misleči ljudje se smejejo in se rogajo njegovi budalosti, to smo že zdavna tudi mi storili.
— Občinske volitve v podgorsko-pevmskl
občini. Podpisani odbor naznanja sodrugom, da so imeniki za občinske volitve razgrnjeni v občinski pisarni ob uradnih urah, t. j. ob pondelj-kih, četrtkih in sobotah od 8. do 11. predpoldne. Sodrugom iz Podgore in Pevme, ki imajo volilno pravico, posebno onim, ki plačujejo osebni davek v tovarni, priporočamo, da se prepričajo, če so vpisani v imeniku. Za informacije o vseh zadevah, ki se tičejo občinskih volitev, naj se sodrtigi obračajo na sodruga V. Komavlija v Podgori. — Krajni politični odbor jugoslovanske soc. dem. stranke.
— Požar. V Konninu je izbruhnil v soboto ponoči ogenj v trinadstropni iiiši, v kateri se nahajata tudi dva razreda ljudske šole. Ker je manjkalo vode, je ogenj vso hišo vpepelil. Vojaštvo je rešilo le nekaj oprave. Posestnik je zavarovan za 50.000 K, škoda je pa baje večja.
Trst.
— Tržaška občina je dala tiskati mestni proračun tiskarni Capriu, katera bi bila prisiljena podpisati novo tarifno pogodbo. Da se pa to ne zgodi, so gospodarji Spazzal c compagnia bella prevzeli nalogo, dovršiti proračun sami. In res so šli v tiskarno in delajo pod nadzorstvom c. kr. policije. Proračun bi moral biti izročen že pretekli teden —- pa se ni zgodilo; naravno, da je delo obširno in »stavci« niso dovolj izvežbani. Socialistični meštrii svetovalec sodr. Cerniutz je že parkrat vprašal župana za motivacijo cele zadeve, a ta mu je odgovoril, da ima občina s tiskarno sklenjeno pogodbo in da on ne more nič, če tiskarna ni mogla vzdržati svoje naloge. Seveda, težko je g. Valeriju braniti delavske interese v odvisnosti gospodarjev!
— Kriitnini so bitja, ki izpreminjajo človeštvo iz svobodne v družbo sužnov, razdeljujejo službenstvo v prodano meso in bogataše v konglomerat valptov. Sejmarji za značaje so, ki ne ločijo pošteno od nepoštenega, pijavke delavskega znoja in mozga so in uničevalci družin. Plemenito osebo objame mrzlična polt, ko sliši tako etiketo in tudi hudobneža ni nič manj sram biti krumir. Današnja splošna stanovska naredba ne Sili več posameznika v taka zlodejstva in niti sodobna kulturna stopnja ne dopušča nikomur toliko teme, da bi ne vedel, kdo in kaj je krumir. Izjemo delajo le gotovi gospodje, ki so baje prosvitljeni z neko visoko uredniško izobrazbo. Krumitji so zato, da se prikupijo svojim gospodarjem. Vemo, da neke »višje« moči gonijo tiskarnarje v boj
Preden pa je izpregovoril, je Katinka sama dejala:
»Verjemite, smrti se ne bojim prav nič. Cesto se mi je že dozdevalo, da je blizu. Časih ležim po kašlju vsa onemogla, tako slabotna, da se ne morem niti premakniti. In v takem hipu se mi zdi, da je življenje že za menoj — samo oči bi zatisnila in umrla. Tako lahko in krasno mi je... in vrjemite, še ne veselim se ne preveč, ko se znova vsega zavedam. To so mili, krasni trenotki... in nekako tako krasna je smrt. Ne bojim se je.«
Ivan je malo pomolčal in čakal, če bi Katinka še nadaljevala. Sedel je s povešeno glavo. Končno je zasopel in potrto dejal:
»Kakšne misli pa imate — na kaj takega nikar ne mislite, zopet boste zdravi, pomlad pride...«
Katinka je lahno zamahnila z roko. »Ne govoriva torej o tem,« je rekla in zopet zakašljala.
XLIIL
Nato sta začela govoriti o Ženski Reformi, o članku, ki ga je poslala, in o članku, ki ga Je pripravljal Ivan. In znova sta govorila o plesu, in Katinka je natančneje razlagala, zakaj ga je pravzaprav povabila na ples. Ivan Je pravil, kako je Žofin vplival nanj. Potem sta se vrnila zopet na žensko vprašanje In Katinka je rekla;
»Kakor sem vam pisala o Roiisseauu! Izborno je znal ženskam sugerirati življenski cilj. Svetu dajati može, vzgajati jih, skrbeti zanje, ugajati jim. tešiti jih, jim življenje lepšati in olajšati, a hkrati rie imeti nobene pravice na svoje lastno življenje, biti samo to, kar iz vas napravi mož za svoje potrebe, interese... ah ni to dobro izmišljeno? Toda baš zato so ženske boljši nego moški. Ženske so bolj nesrečne nego moški in vsled tega so boljše. Mene je
proti svojim uslužbencem, vemo, ca m usul< žbenci morali plačati to igro s svojim življenjem in zato se branijo in upirajo, Trotje bi hoteli, da se vrnejo tisti zlati časi, ko so tiskarnarji veleli svojim uslužbencem po umornem dnevnem delu: »Janez, pojdi v svisli spat!« S svojo posredovalnično »pariteto« ugrabljajo tiskarnarjem utrdbo, katero so si priborili po hudih izkušnjah. S svojo »izbero« društvenega zaupnika omajujejo tarifne pravice; s svojim nerednim urnikom uvajajo odvisnost; s svojim akordnim delom mečejo ljudi v grob. Idealni uredniki pa, ki za svoje prepričanje tudi stradajo, se delajo sedaj Kitajce in poudarjajo važnost eksistence, dobro vedoč, da se boj suče v drugem okvirju nego le v tiskarskem tarif«. Ti uredniki, takozvani oznanjevalci luči in svobode dvajsetega stoletja, tirajo ljudi v starove-ško odvisnost in zato utemeljujejo to dejo z dokazi, katerim ne veruje niti najtrdejši »Čič: .
—	Le »dvigajte« žtirnalistiko, le držite se etičnih« interesov in ljubite »stvar«, a potem ne bo čudno, če začne svet krasti za — dobrodelne namene!
Umetnost in književnost.
—	Za II. koticert Valborge Swardstromove
je v Ljubljani veliko zanimanje. Vsak, kdor je to svetovno veliko pevko slišal, trdi, da tako globokega vtisa od petja in poezije še v svojem življenju ni občutil kakor od predavanja in umetnosti te pevke. Pela bo zopet veliko število novih, pri nas docela nepoznanih Skandinavskih najlepših pesmi.
Knjige »Matice Slovenske« za leto 1913. so pravkar izšle. Za leto 1913. dobe društveniki naslednje knjige: Slovenska bibliografija za 1. 1907 do 1912. Sestavil dr. Janko Slebinger; 15. snopič »Slovenskih narodnih ptesml«, uredil dr. Glonar; roman »Gospodin Franjo«, spisal Podlimbarski; drama* Tekma«, spisal Anton Funtek; II. zvezek Mencingerjevih »Izbranih spisov«; Hrvatsko-srbske narodne pesmi«, priredil dr. Branko Vodnik.
Raznoterosti.
Velik političen proces. Pred porotnim sodiščem v Piotkowu na Ruskem se prične v kratkem velik političen proces. Obtoženih Je 82 moških in ženskih, ker so bili baje člani revo-luiconaren struje poljske socialistične stranke, Obtožnica je zelo obširna in dolži obtožence, da so se udeležili 32 terorističnih dejanj, atentatov in ekspropriacij, katerih žrtve so bili uradniki, tovarnarji, policijski agentje in druge osebe. Dejanja so bila izvršena v letih 1909 in 1910. Več obtožencev je že nad.tri leta v preiskovalnem zaporu. Poljski socialistični list »Naprzod« priobčuje pravkar važna razk^Ha
o	vlcgi ruskih zloglasnih provokaterjev. Dva znana zločinca in provokaterja, Sukiennik in Farantowicz, sta ovadila večino obtožencev.
Časi se izpretnlujajo. Poročali smo že, kako ostro da je nastopila katoliška cerkev proti 'plesu tango. Posebno se je razvnel pariški nadškof in priporočal svojim vernikom prav posebno, naj plešejo valček. Ob tej priliki je pa neki pariški list izkopal Članek od 24. junija 1824 v listu »Fleur de Lys«, ki napoveduje vojno — valčku. Oni članek iz leta 1824. sklepa z besedami : »Duhovniki so že dobili nalog, da prekolnejo s prižnic valček, ker valček napravlja zmedo med ljudmi, uničuje srca in zastruplja duše.« Pred 901eti je bil torej valček najbolj protinravni ples, danes pravijo škofje, da naj verniki plešejo le valček. Morda bodo čez sto let blagoslavljali tango, ki ga danes preklinjajo.
Moški v ženski obleki. Iz Berlina poročajo: Berlinska policija je dovolila d vem a gospodoma, nekemu arhitektu in trgovcu, da smeta na cesto v ženski obleki. To dovoljenje je izdala na podlagi zdravniškega izreka. Oba gospoda sta stara okolo 40 let, poročena, imata otroke in živita v srečnem zakonu. Oba sta popolnoma normalna, tudi zunanjost njihova nima pra v nič ženskega, vendar pa se ju polasti od časa do časa neodoljiva sila, da se oblečeta v žensko obleko.
vaš časopis malo pograbil... v njem se tudi pojavlja tista moška samozavest in osebnostna domišljavost. Za ženske hočete delati nekaj po lastnem receptu, podariti Ji nekaj od svojega lastnega duha. Ne — oprostite — moški morajo preje pometati pred svojim pragom in veliko, jako veliko pometati...«
Tu sta se začela pogovarjati o spoznavanju samega sebe, in Ivan Je navdušeno začel pripovedovati Katinki, za koliko jj je v tem oziru dolžan hvaležnosti. »Pa to boste spoznali iz mojega članka. Sam vem najbolje, kaj pomenja v mojem življenju ta dan, ko sem prejel vaš članek in vaše pismo.«
In tu se je v njegovi duši ponovilo vse tisto razburjenje, v katerem je živel od onega tre-notka. Spomnil se je previdnosti, kateri se je zahvaljeval, da ga je seznanila s Katinko. V njegovem srcu se je rodilo mnogo sanj. Zagledal se je v Katinko* a naglo je povesil oči in naenkrat se je zelo razžalostil. Sedel Je osuplo, v zadregi ni vedel, kam zasukati pogovor.
»Toda ako človeku niti ne zadošča spoznanje samega sebe,« Je naglo rekla Katinka, »ima še nekaj, kamor se laiiko zateče. Ali veste, kaj počenjam, kadar n»i ie najhuje ? Ko takole ležim ponoči in zrem v strop in Je okplo temno m tiho in jaz ne spim? MoHtn. Seveda,« se je nasmejala, »to tudi nič ne pomaga, toda Jaz vendar mislim, da nekdo zame ve, da me sliši — je že tako nekaj v meni.«	J
Ivana so presenetile te besede. Pogledal j« Katinko vprašujoč Jo z očmi, ali naj ji veruje, Njene besede so se mu zdele malo nečimerne, nekoliko so jo poniževale pred njim. Cez nekaj časa e dejal:
(Dalje.)
OL.EZM1.
ULICA-4 JGANG
Cenik! se dobe zastonj in Iranko
4 dni! KalvefJa scnzacija scianlosii! 4 dni!<>n aimo* m
(OS o 9	fsa	-v	o	«	11*
5 fotograficmm aparatom — na bojišču.
■trfelr
lb>
1 /v.
Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah ===== bojujočih se arniad. =====
Petek 13.
E110 uro ’
trajajoče
predstave
vsa”- dan
ob 3., 4„ 5„ fi„ 7„ 8. in 9.
Past za bolhe. Angleški raziskovalec dr. tiindle je našel na svojem potovanju po zapadlem Kita ju nenavadno pripravo, ki priča o praktičnem duhu Kitajcev, namreč past za bolne. Past je napravljena iz dveh bambusovih palic, ki segata druga v drugo. Zunanja palica je približno en čevelj dolga in ima v premeru ’6 centimetrov. Notranja palica je prav tako dolga, ima pa v primeru le 2 do 3 centimetra. Notranja ftalica je polepljena, zunanja je le za ščit. Past nastavljajo med posteljnino. Ker ima zunanja palica v svoji dolžini več lukenj, prihajajo skozi te luknje bolhe na polepljeno palico,' kjer se seveda primejo.
Zadnfe vesti. *
ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 10. Pododsek odseka za socialno zavarovanje je sklican na 17. februarja popoldne. Na dnevnem redu te seje so predlogi poslancev Burivala in Leona Wintra glede organizacije in jezikovnega vprašanja socialnega zavarovanja.
NACIONALICI IN KRŠČANSKI NA DUNAJU.
Dunaj, 10. Med vodstvom krščansko socialne stranke in tukajšnjimi nemško nacionalnimi organizacijami so se vodila kompromisna pogajanja zaradi skupnega nastopa pri občinskih volitvah. Pogajanja pa so ostala brezuspešna. Predlog za kompromis je prišel od krščansko socialne strani. Udeležili so se pogajanj od krščanskih socialcev župan VVeiskirch-ner, nadkurator Steiner in vladni svetnik Schinied, od nacionalcev pa Stransky, Bodlr-sky, Vetter in Wottawa. Ker se je pogajanje razbilo, postavijo nemški nacionalci svoje kandidate.
KRŠČANSKI MED SEBOJ.
Dunaj, 10. Nadškof dr. Piffi je v zadevi spora med katoliškimi organizacijami poslal uredništvu lista »Katholisches Sonntagsblatt« pismo, s katerim ga poziva, naj v bodoče ne dolži več drugih katoliških organizacij, češ da so > okužene od kelmorajnske smeri«, da niso več. katoliške ali pa da so premalo katoliške, ker pristoja sodba o tem le cerkveni oblasti. Če bi uredništvo ne ubogalo, bi moral nadškof Piffi izjaviti, da je postopanje Sonntagsblatta nekatoliško in da škoduje cerkvenim interesom.
KMEČKI STRAH USTRELJEN?
Gradec, 10. Tukaj je razširjena govorica, aa ie neki lovec iz Admonta, ki se je pred par »htevi odpeljal v St. Pavel na Koroškem, ustrelil na zapadni strani Koralpe pumo. Natančnejšega ni nič izvedeti.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Lvov, 10. Deželni zbor bo sklican 12. t. m. na plenarno sejo. Pričakuje se, da bo dotlej volilna reforma v odseku gotova.
Odsek za volilno reformo.
Lvov, 10. Sejo odseka za volilno reformo, ki je bila napovedana za včeraj, so odgodili, pa bo šele danes.
Nezadovoljni Rusini.
Lvov, 10. Državnozborski ukrajinski klub IeJmeI včeraj |3C)l)oldne sei°- Potekla je zelo viharno, ker je več poslancev protestiralo proti kompromisu zaradi mandata za mestni okraj Lvov-Kulikov. Seja je trajala pozno v noč.
Nezadovoljni Poljaki.
Lvov, 10. Poslanca poljskega centruma dr. Kozlowskl in vitez Czayskl, ki sta nezadovoljna s kompromisom o volilni reformi, sta Izstopila Iz kluba In odložila mandata.
ŠLEZKI DEŽELNI ZBOR.
Opava, 10. Na včerajšnji seji deželnega zbora sta bila izvoljena dva posebna 12članska odseka za pripravo novega deželnega volilnega reda in za nov občinski red in občinski volilni red.
KRUMIRSKI AGENT - MORILEC.
Tešin, 9. Neki berlinski agent po imenu Pavel K e i 1 i n g Je Iskal po Nemčiji stavkokaze za avstrijske tiskarne, ki so izprle svoje delavce. Tukajšnji: tiskarji so izvedeli, da je prišel; seni in se nastanil v hotelu »Pri mestu Pragi*. Nekoliko njih, med njimi tudi strojnik b o h 11 n g e r, ki je načelnik pomočnikov tarifnega odbora, so odšli v hotel, poiskali Keilinga, ter ga pozvali, naj odpotuje s stavkokazi, katere je pripeljal in ki večinoma niti niso tiskarji. Kefllng je postal grob. Vsi argumenti niso nič zalegli. Naposled se je hotel izmuzniti tako, da je odšel v kuhinjo. Sohlfnger je stopil za njim, hoteč mu dopovedati, da ne opravi nič s stavkokazi. Naenkrat je Keiling potegnil revolver in streljal na Sohlingerja. Zadel ga je v vrat. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer je davi ujnri. Keilinga so izročili okrožnemu sodišču v Češki Lipi.
Tovarna
TRIJE OTROCI UTONILI.
Jablonec, 10. Blizu Železnega Broda so prišli 'elavski otroci pri sankanju na Iznri pod ivu in so utonili.
HRVAŠKI SABOR.
Zagreb, 10. Na včerajšnji seji je sabor prejel v Mejem čitauju zakon, s katerim se odpravlja celibat za učiteljice. Nato je poročal odsek za deželnozborske zadeve in predlagal, naj se podpredsedniku prejšnjega sabora, ki je zboroval pod Tomašičem, ne izplača zahtevana plača, ker gre plača le predsedniku. Proti predlogu je govoril Radič, večina pa ga je sprejela. Prihodnja seja bo danes. Posl. Radie hoče interpelirati zaradi izjave, ki so jo podali hrvaški delegati v ogrsko-hrvaškem državnem zboru. Predsednik dr. Medakovlč misli sam odgovoriti na to interpelacijo.
KRIZA V SUSASKI OBČINI.
Reka, 10. Ker je odstavljen župan na Sit-šaku dr. Domazetovič, bo najbrže razpuščen ves občinski odbor. Ko je hotel na zadnij seji prebrati okrajni predstojnik Rojčevic odlok ogulinske 'koinitatne oblasti, v katerem so navedeni vzroki suspendacije, je občinski odbornik Petrič prebral izjavo, da protestira občinski odbor proti postopanju komitatne oblasti in izjavil, da se občinski odborniki tako dolgo ne bodo udeleževali sej, dokler oblast ne prekliče suspendacijo župana. Nato so odšli vsi občinski odborniki in okrajni predstojnik ni mogel prebrati odloka. O suspendaciji so razširjene najrazličnejše vesti, najbrže je bil; pa odstavljen župan zaradi neredov v računih.
ARETACIJA SRBOV.
Reka, 10. Okrajna oblast na Sušaku je zaslišala več oseb, da bi dognala, če so te dni aretirani srbski podaniki, dva oficirja in trije rezervisti, vohunili. Nekatere osebe so izpovedale, da je dobival rezervni častnik Bogojevič, ki je uradnik v belgrajskem ministrstvu za javna dela, od srbske vlade po 200 K mesečne plače, odkar je bival na Sušaku. Druge priče so izpovedale, da aretirani Srbi niso vohunili, pač po so vršili velikosrbsko agitacijo. O uspehih preiskave je poslala oblast obširno poročilo vojnemu ministrstvu.
ČRNE KOZE.
Zemun, 10. Tukaj sta se primerila dva slučaja črnih koz, oba s smrtnim izidom.
TANGO.
Spljet, 10. Tukajšnji škof Gjivoje je izdal pastirsko pismo za svojo, škofijo, v katerem prepoveduje vernikom, plesati tango, Tudi gledati ne smejo tega pregrešnega plesa.
BOLGARSKE VOLITVE.
Sofija, 9. Uradno poročajo: Včeraj so priredili socialisti v Plovdivu javen protesten shoduroti razpustu občinskega sveta. Eden govornikov je s svojim provokatoričnim tonom svojih izvajanj izzval ostra nasprotja. Prišlo je do pretepa. Neki policijski uradnik je hotel vzpostaviti red. Govornik je streljal nalij in ga lahka ranil. Udeleženci so nato razburjeni zapustili shod. Drugih posledic ni bilo. Proti sklicateljem shoda in proti omenjenemu govorniku je uvedeno kazensko postopanje. (Poročilo je precej nejasno; kazensko postopanje je menda glavna stvar.)
ALBANIJA.
Deputacija za princa Wieda.
Valona, 10. Deputacija iz centralne Albanije ki pojde princu Wiedu v Potsdam ponuditi albanski prestol, je sedaj sestavljena. Uradno javljajo sledeče delegate. Za Valono Juzuf Kanina; za Berat Elias beg, Vrioui in Gumurteka; za Argirekastro Ekrem beg Libohova in dr. Ovleka; za Korico Abdul beg. Hupi beg in dr. Adamidi ali pa namesto zadnjega dr. Turtulis.
Boji v južni Albaniji.
Valona, 10. Oficielne vesti potrjujejo, da so d bombardirali albanske vasi od Bolene do Pora. Mnogo hiš se je vnelo. Prebivalci so zbezali v hribe in Grki korakajo v kraje, katerih mso imeli doslej zasedenih. Albanski častniki so zahtevah navodila za slučaj napada. Prebivalstvo v \ aloni hoče prirediti protestno manifestacijo.
V	ITALIJI SE PRIPRAVLJAJO.
Rhn, 10. E11 bataljon pehotnega polka na Mesini Je popolnoma pripravljen kakor za voi-
1	no. V javnosti se pa ne izve, ali je pripravljeno vojaštvo za Cirenejko ali za Albanijo. Tudi v Sirakuzi je pripravljen en bataljon pehote. Splošno sodijo, da sta namenjena oba bataljona za Albanijo.
VEN1ZELOS in PAŠIČ.
Bukarešt, 10. Grški ministrski predsednik \ emzelos odpotuje šele danes odtod, ker se hoče peljati s Pašičem skupaj čez Beterad. Slišati je, da se odpelje tudi grški prestolonasled-
NekaJ glavnih prizorov: Infantei ijskih krogel] streli v prsi.
— Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lekti. — Bajonetni uhodi, — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. -- Del lobanje odstreljen,
— Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumajh —« Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in granate.
■••=== Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. r--. : ■ ■■
nik čez Belgrad v Atene in se nemara pridruži ministroma.
30.000 MOŽ ZA UPORNE SENUSE.
Rinifl 10. Guverner na Cirenajki, general Ameglio, pripravlja za spomlad ekspedicijo, da ukroti uporne Semiše. Vlada mu bo dala na razpolago 30.000 mož.
PO ZABERNSKI AFERI.
Berlin, 10. Za podtajnika v ministrstvu za Alzacijo in Loreno je imenovan ravnatelj v pruskem justičnem ministrstvu dr. Frenken, ki prevzame oddelek za justico.
STAVKA DELAVCEV V LUKI.
Milan, 10. Od sobote stavka v napoljski luki 10.000 delavcev. Italijanska zveza lučnih delavcev napoveduje splošno stavko, če se stavka napoljskih delavcev ne konča Uspešno.
ODVETNIŠKA STAVKA.
Milan, 10. Osrednji odbor zveze italijanskih odvetnikov je sklenil v protest proti kraljevskemu dekretu, s katerim se vpeljuje nov sodni red, da se odvetniki po vsej Italiji ne udeleže sodne razprave. V Genovi in nekaterih drugih krajih traja ta stavka že nekaj časa.
UMOR V SAN REMU.
Milan, 10. Pred kratkim je bil ustreljen med avtomobilno vožnjo v San Remu bogati trgovec Sigall iz Lipškega. Sedaj sta priznala zakonska Wolf-Longfield, da sta ustrelila Sigalla. VVolfova soproga je zelo lepa in iz ugledne nemške rodbine. Njen soprog, ki ima nenavadno oblast nad njo, jo je prisilil, da je pričela razmerje s Sigalloin, kateremu Je bila mlada žena zelo všeč. Med vožnjo v avtomobilu je ustrelila Wolfova soproga trgovca v hrbet, da bi ga oropala.
POSTE RESTANTE.
Bruselj, 10. Belgijska vlada je izdala ukaz, da sc smejo na pošti ležeča pisma (poste re-
slante) izročati mladeničem izpod 17 let in deklicam izpod 18 let le tedaj, če pokažejo pismeno, uradno potrjeno pooblastilo očeta ali njegovega namestnika. (Ubogi fantje in dekleta! Ampak še bolj ubogi uradniki, če bodo morali na nosovih čitati, če je dekletu že 18 iet, fantu pa 17 let!)
NOVI PORTUGALSKI MINISTRI
Lizbona, 10. Predsednik republike Arriago je sprejel na gradu Belem novoimenovane ministre. Mornariški minister je kapitan Neuparth, ne pa Perez Rodriguez.
EKSPLOZIJA V ELEKTRARNI.
Pau, 10. Eksplozija mine v tukajšnji hidro-električni centrali je ubila enega delavca, dva pa težko ranila.
ŠVEDSKI KRALJ.
Stockholm, 10. Kralj je zapustil glavno mesto in odpotoval na graščino Trockingholm, da se spočije od razburjenja zadnjih dni. Po megli) se žiri govorica, da je kralj vsled razburjenja resno zbolel. (Kaj bi ne, če je moral sedeti šest ur na tronu, da so marširali kmetje mirne njega!)
       1         —■■■  
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Jzdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
»v*#*
SlavČeva
maškarada
Veliki postni korso
pustno nedeljo 22 februarja v veliki, dvorani hotela „UNION“.
jMP" V blagohotno uvaževanie! "^PII Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop sploSen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. CeSarkove v Šelenburgovl ulici in v trgovini gosp, L. Černeta v Wolfovi ulici. — Podrobnosti o mas.aradi glej društvene vesti.
Okrajna bolniška blagajna v Zagorju
vabi delegate in zastopnike na
letni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 15. februarja 1914 ob 2, popoldne v gostilni gosp. Josipa Repovž-a v Zagorju.
DNEVNI RED:
/1. Poročilo poslovanja v letu 1913.
2. Poročilo računskega sklepa za leto 1913.
3. Volitev nadzorovalnega odbora.
4. Volitev v razsodišče.
5. Raznoterosti.
NB. Legitimacije za občni zbor mora vsak delegat prinesti s seboj.
Načelstvo.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
=............................ strojev
in stroje za pletenje (Stric kmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
TTozna kolesa.
Tržiču
(Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije)
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
v Cojzovi hiši.
Potniki
v severno In južno AMERIKO
m wdJo Mds] le p« jpfifl avB*rQskl pragi
AVSTROAMERTKANA
Trs(-Nfwy#rk, Buenos ASres-Rle ie Judrt
brioj,
tralMa kraefevon, m fcjferik je m
w*ef putatkm pri^irtflie«, eeet knk, peeMJe, keyeq (UL
i*unk*c~'isu-~r i	*.	-.	% ri^rt k-rttie1 j •£ rzKtiena
— ' Odhoo parnikov:
r. Amerik« v«tko soboto, v jažao Amerik« vsakite 14 d«.
Trst-New-York, vsako soboto Trst~Jti±na Amerika, vsakih 14 dni, Trst-Kanada, vsak mesec.
Vmfcevntna potonila daje drace volje brezplačno pri glavni agentovi za Kranjsko, Štajersko la Koroiko:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
Kolodvorska ulica itev. 26. ——-----
Občno konsumno društvo v Idriji
ssznanji s tem, da je v svoji seji dne *. svečana 1918 ekteaflo, da se hranilne vlage ha
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni
30 dni te obresti prost. Cez 90 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po d odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej.	ss
Hranilne vloge sprejema drsitvo vsak dan med uradnimi arami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter cd 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki oo pri drattva najprimernejši in varnost vlog aajboljka, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član nadalje zanpa
svoje prttnaake svojemu uvoda.
Načelstvo.
i Družinski kruh i
S
■
S
■
■
■
■
■
s
■
8
iz pekarne ^Konaumnega društva za I jubjjano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg vejjajo samo 56 vin.
Dobi ae v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
:
i:
li
is
i:
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
ae priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri LjubijanL	n
• • to
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
to
to
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem času.
oo
oo
Konsumno društvo za Ljubljano
— tu okolico 7tsj=
■S" j, V *SK\*V>'T'
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
0
2
od dne vloge 0 do dne dviga.
hranilne vloge članov po
Dosedanje stanje hranilnih vlog 5L000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli
Celovška cesta.
Načelstvo.
* > • •
Nadzorstvo.