iteviika 1 am*
Lelo I
Stet. iS.
poštnina pavsanrana.
V Uufelfani, v saSi^to 12, mala 1923.:

VO$TI
NAiiee^® RAOHtM.NI BNHVMHt
i
:?
föiaia «sek dan zlutral izvzemSI poadeUke. Meseöra naročnlnaš
* UtAQard Dm fO-, po pošti Din 12*--, inosemstvo Dfn 29*-
Urednfittro: Woffova ulica št 1/L — telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMJutsJjana*. Upravništvo: Marijin trg Št 8. — Telefon it 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovot Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
mm*
.Evropa zadržuje *apo‘
Vd miega stalnega pariškega dopisnika.
Dr. A. P. Pariz» 8. maja.
Eđea izmed radikalnih politikom, ki zavzema sedaj ostro stališi© proti gospodu Poincarčju, je podal Vašemu lopisnlku sledečo sliko evropskega po-ožajat
»Lahko se reče, da Evropa — in ne •samo Francija ter Nemčija — v splošni napetosti zadržuje sapo. Nikdo ne vč, kaj se utegne zgoditi Francoska nota vsekakor ni bila nikako iznenađenje.
V	sedanjih razmerah vsebina in stilizacija nista mogli biti drugačni kakor je hotela francoska vlada. Zagotavljam vas pa, da je razburila šovinistične kroge. Nota tvori, kar lahko ugotovite pri površnem študiju, nekak kompromis. Öre samo za vprašanje: kateri strani se je posvetilo več pažnje? Odklonilni «li sporazumu naklonjeni strani tega dokumenta? Da je Belgija priporočala zmernost, o tem pač ni dvoma. Tokrat so bili v Bruslju natančno informirani o nazorih Londona. Sploh pa so Belgijci s svojim finim psihološkim razumevanjem za mišljenje drugih narodov presodili dano situacijo mnogo pravilneje nego Francozi,
Nemčija je brez dvoma dobila utis, da g, Poincareju ni mnogo ležeče na tem, da se vodi diskuzija do pričetka pogajanj. Konkretna izvajanja v dokumentu so manj intrasigentna nego duh, ki ga preveva. Ce vzamete v roke ponudbo nemškega kancelarja in jo primerjajte s francosko noto, boste z začudenjem opazili, da obe stališči, ne oziraje se na nekatera načela, nista ma-terijelrso bogvekako oddaljeni. Lahko se pa reče: še nkdar po sklepu mirovna pogodbe se nista ponudba in povpraševanje zbližala tako, kakor sedaj. Cs v navadnem življenju, recimo v kupčiji ra kako hišo, dva človeka Vztrajata pri barantnju za neko malenkostno diferenco, je skoro gotovo, da bo kupčija v kratkem perfektna. Ali mislite, da je psihologija v življenju posameznika različna od psihologije narodov?
Predaja francoske note pa je ustvarila trenutno sledečo situacijo v splošnem: Anglija Je prosila za vpogled v noto, »en temps utile« pred izročitvijo.
V	splošnem se je mislilo, da hoče Anglija s pomočjo kritike še v zadnji uri povzročiti spremembo dokumenta. Taktika je nekoliko preveč umetna in jedva odgovarja metodam angleške politike. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je Po-incarejev sklep, izdelati noto neodvisno od Anglije, vzbudil v Londonu mnogo ogorčenja. Dasiravno stojita Francija in Belgija sami v Poruhrju in četudi sta vsled tega povzročili le sami nemško ponudbo, je vendarle jasno, da je slednja bila naslovljena na skupnost zainteresiranih sil, tudi na Zedinjene države. Pričakovati je bilo, da Francija ne t» odgovorila brez predhodnih stikov f svojimi zavezniki, to pa tembolj, ker je velika Britanija zainteresirana z J2 odstotki na nemških odplačilih. Toda g. Poincarfi je hotel očividno dati nemškemu kancelarju diplomatično in materi-Jclno lekcijo. On se naj zaveda, da ima odločitev Francija v svojih rokah in da metodične poteze in intrige, akoravno so še tako duhovito nastavljene, ne vodijo k zaželjenemu cilju. Veliko je odvisno od angleškega odgovora.
Okoli vsebne in tona tega odgovora se suče sedaj splošna diskuzija, saj je odvisen od teh činiteljev razvoj bližnje bodočnosti. Odgovorili bosta Anglija in Italija najbrže skupno. Al} hoče Anglija ofenzivo v mirnem stanju? Ali ima korajžo, naperiti to ofenzivo naravnost proti Franciji, ki so jo onstran kanala 2® parkrat imenovali edinega razgra-v Evropi? V tem slučaju še nekaj:
, ražpoIaga Nemčija s potrebno mo-ra*10 silo, prenašati nepričakovano zmago brez zmage pijanosti? Ali se nemška javnost udaja iluziji, da bi v slučaju angleške pomoči moral® zbrati vse svoje sile, ce hoče, da se reSi repa-racijski problem?
To so težka vprašanja. Trenutno je nanje težko odgovoriti. Kdor zadržuje sapo, ne more dosti govoriti. Nemo pretreseni narodi pričakujejo dogodkov««
Tako radikalni prvak. Njegova izvajanja se dotikajo jedra problemov, ki jih je v diplomatičnem oziru ustvarila izmenjava obeh dokumentov, o možnosti notranje krize v Franciji, o kateri se je danes že zopet govorilo, ni spre-oovoril niti besede.
Kraljica Marija v Splitu.
Zagreb, 11. majat, CZ) Iz Splita javljajo, da je sinoči 10. t m. ob 6. uri in pol dospela v Split Nj. Vel kraljica Marija s kraljico materjo in ostalim spremstvom. Cela obal je bila zasedena od ludstva, a okrašeni parobrodi in ladjice so šli v veliki masi kraljici nasproti. Parobrod, na katerem se je vozila kraljica, je pristal med silnim streljanjem in urnebesnim vzklikanjem ljudstva. Vsa okna so bila razsvetljena z veličastno iluminacijo, na morju pa Je
bil prirejen čaroben beneški večer. Po celem mestu so svirale godbe in prepevala pevska društva. Kraljicama so napravili špalir Sokolstvo, Orjuna, ženske zadruge, kmetje in vse šole. Po tem svečanem sprejemu je kraljica sprejemala različna odposlanstva, nato pa sta se kraljici sprehajali po mestu v avtomobilu. Po sprehodu sta se vrnili v svoje bivališče. Pozno v noč jima je prirejalo meščanstvo manifestacije, -
Iz verifikaciiskesa odbora.
Beograd, II. maja. »Politika« poroča: Včeraj popoldne je v verifika-cijskem odboru po svojem povratku od g. Pašiča spravil g. Marko Gjuričič v razgovor slučaj g. dr. Ribara. Po daljši debati se je sklenilo, da se potrdi mandat dr. Jovana Kockarja, a da se o mandatu dr. Ribara sklepa šele takrat, kadar se bo sklepalo o Radičevih mandatih. S tem je verifikacijski odbor verifi-ciral vse mandate razven 68 mandatov Radičeve stranke. Radikalci so odredili kot poročevalca dr. Kojiča in Kotiča, demokrati pa Pero Markoviča. Namestnik bo oddal svoje posebno mnenje. Zanimivo je, da se ne more vedeti, da-li bodo klerikall in muslimani podpisali poročilo skupno z radikali, ali pa bodo imeti svoja posebna poročila. Danes po-
poldne se sestane odbor, da se izročijo poročila. Po poslovniku se morajo ta poročila v roku največ treh dni natisniti in razdeliti Šele 24 ur po razdelitvi se lahko skliče seja. Poročila se bodo razdala v nedeljo, tako da se bo mogla seja sklicati za pondeljek. Debata o ne izpodbijanih mandatih lahko traja največ en dan, o izpodbijanih pa največ pet dni Govori smejo pri tej priliki trajati največ pol ure.
MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA V PRAGI, Beograd, 11. maja. (Z) »Tribuna« poroča: Kot radikalski delegati za medparlamentarno konferenco v Pragi so izbrani gg.: Veilzar Jankovič, dr. Vaša Jovanovič In Velja Popovič,
Redukcija uradništva.
Beograd, 11. maja. (Z) »Politika« poroča med drugim: Na sinočni seji ministrskega sveta, ki je trajala do pol 8. ure. Razven splošnih razgovorov o položaju in o delu verifikacijskega odbora, se je rešilo nekoliko manj važnih resortnih vprašanj. Znano je, da se bo s sprejetjem uradniškega zakona izvršila redukcija uradnikov. Pred to redukcijo hoče izvršiti vlada samo eno redukcijo. Načrt za to redukcijo je izdelal nedavno ekonomsko-finančni komite ministrov. Na sinočni seji je bil načrt ekonomsko - finančnega komtteja sprejet v celoti. Ta načrt vsebuje v glavnem sledeče odredbe: vsa ministrstva morajo najpozneje do 1. julija t. 1. zmanjšati število svojih uradnikov za 10 odstotkov in sicer tako, da bo to zmanjšanje tud finančno efektivno, t. j. da se zmanjša proračun za eno desetino. Redukcija te desetine uradništva ne bi imela obsegati samo najmlajših, temveč vse in se ne bi nanašala samo na ministrstva, temveč na vse uradništvo raznih ministrstev v vsej državi Za izvedbo te rudukcije se bo sestavila posebna komisija, ki bo sestojala Iz 1 predstavnika ministrskega sveta, 1 predstavnika ministrstva financ in
predstavnika tistega ministrstva, s če-gar uredništvom se bo komisija bavila. Na ta način ne bo število članov komisije nikdar večje nego tri Komisija bo sklepala, katera mesta se imajo izprazniti. Kdor jih bo reduciral, ta bo moral tudi poskrbeti za izvršitev redukcije. Vsa ministrstva bodo sestavila opise o redukciji uradnikov tako, da se bo o priliki zasedbe izpraznjenih mest vodila o teh osebah evidenca. Na tako izpraznjena mesta se bo sprejemalo v slučaju potrebe in v kolikor imajo potrebno kvalifikacijo le one osebe, ki so bile o priliki sedanje redukcije odpuščene. Pri isti kvalifikaciji bodo reducirani uradniki imeli prednost. Na sinočnji seji je bil odobren zaključek raznih konvencij, katere je sklenilo naše ministrstvo zunanjih del, z naslednimi državami: s Češkoslovaško, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo. Z vsemi temi konvencijami se regulirajo razni odnošajl V Crni go. ri je obstojala dosedaj železniška proga od Vir—pazarja do Bara. Ta proga je bila v rokah neke italijanske družbe, ki je imela koncesijo. Na sinočnji seji je naložil ministrski svet ministru saobra-čaja, da reši vprašanje odkupa te železnice.
Angleški ultimatum Rusiji.
London, 11. maja. (D) Nota, ki jo je poslal lord Curzon moskovski vladi je precej ostra ter obravnava zadržanje sovjetske oblasti napram francoskim državljanom, nadalje protiangle-ško propagando sovjetske vlade na Angleškem in v Indiji ter ji očita kršenje določb, ki jih vsebuje svoječasno sklenjena trgovinska pogodba. Sovjetska vlada mora v roku desetih dni sprejeti angleške predloge.
London, 11. maja. (D) Iz Helsing-forsa poročajo, da bo sovjetska vlada zanikala v Curzonovi noti navedene očitke in obtožbe.
London, 11. maja. (D) Listi v splošnem kritizirajo ostrino note ter opozorjajo vlado na okolnost, da Anglija v nobenem slučaju ne more pridobiti v političnem oziru. Edina »Morning Post« odobrava brezpogojno Curzono-vo noto.
Pred ansfeiko-ifalijanskim odgovorom Nemčiji.
Pariz, 11. maja. (D) »Intransi-geant« piše, da vodi sedanja Italija svojo lastno politiko, katere ne namerava spremeniti Mussolinijeva vlada sicer ni poslala v Porührje italijanskega vojaštva, pač pa inženjerje, ki delujejo v francosko-belgijski gospodarski komisiji Mussolinijeva vlada zahteva, da Nemčija izpolni svoje obveznosti in da plača, kar mora plačati Italija potrebuje nemških plačil. Zato bo odgovor italijanske vlade najbrž različen od odgovora angleške vlade.
Napad na Caillauxa.
Tonlose, n. maja. (D) Včeraj popoldne je večje število neznancev napadlo s palicami bivšega ministrskega predsednika Caillauxa, ko je šel v spremstvu svojih prijateljev mimo poslopja Trgovinske zbornice. Caillauxe je ranjen na glavi in na rokah, ter so ga morali ««peljati v bolni».
London, 10. maja. (Br.) Kot piše »Star«, je angleška vlada sicer obžalovala zasedbo ruhrskega ozemlja, vendar pa ne dopušča, da bi nemška vlada še nadalje zahtevala odpoklicanja francoskih čet prel začetkom neposrednih pogajanj. Britanska vlada upa, da sc bodo Nemci v treh tednih odločili . a-praviti novo ponudbo. Britanski kabinet baje zelo želi da se francoska občutljivost ne razžali in bo zahtevala od Berlina, naj stavi ponudbo, višjo od ene milijarde 50D milijonov funtov šterlin-gov in naj da Franciji bolj točne garancije.
Sala ljubljanskega občin* skesa sveta.
Mariborski občinski svet.
(Glej poročili na drugi strani)
Po atentatu v Lausanni.
PODROBNOSTI IN VZROKI ATENTATA. — ATENTATOR CLAN ŠVICAR-SKE FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE. — ŠVICARSKA VLADA OBŽALUJE
ETEN TAT.
Lausanne, 11. maja. (D) Snoči ob pol 10. uri je izvršil mlad švicarski fašist atentat na člane ruske delegacije, ki so kakor navadno večerjali v veliki dvorani hotela »Cedi«. Pri sosedni mizi je večerjal nepoznan mladnič. ki je naenkrat ustal, potegnil iz žepa revolver in bliskovito sprožil več strelov na ruske delegate. Atentat se je izvršil tako hitro, da je bilo nemogoč preprečiti napad. Vsled hitrih zaporednih strelov so bili navzoči gostje in hotelski natakarji tako preplašeni, da bi mogel atentator nemoteno zbežati, kar pa ni storil, temveč se je prijavil sam z besedami: aretirajte me! Delegat Vorov-skij je bil takoj mrtev, tajnik delegacije Sturm(?) je težko ranjen, član delegacije Ahrens pa je zadet v ramo in v nogo. — Ime atentatorja še ni zna m, ker je na poliriji podal napačne osebne podatke. Ugotovljeno pa je, da je švicarski državljan italijanskega pokcl*-nja.
Lausanne, 11. maja. (D) Atentat se je izvršil iz političnih nagibov ter je v zvezi z dogodkom, ki se je pred par dnevi odigral v hotelu »Cecil«, kamor je prišlo par članov švicarske h-šistovske organizacije, ki so zahtevali razgovor z Vorovskim. Kolikor je znano. so ga hoteli pozvati, naj nemudoma zapusti Švico, ker ni ofidjelni član konference. Deputacijo Je sprejel tajnik Ahrens, ki je izjavil, naj sporoče zadevo svoji vladi. Še isti večer pa so zastopniki časopisja vprašali Vorovskega, ako je res, da misli odpotovati iz I.au-same. Vorovski, ki je bil v službi Izmet paše, je odgovoril, da on ne ve ničesar o tem, ter pristavil, da moskovska vlada zahteva prisotnost svojih delegatov na konferenci. Novinarjem }e nadalje Izjavil, da Rusija sedaj ne more podpisati konvencije glede dardanel-skih ožin, da pa se vsebina pogodbe ravno tako lahko spremeni, kakor se lahko spremeni stališče ruske vlade. O Švicarskem fašizmu se Je izrazil precej zaničljivo ter pristavil: V Italiji Jc fašizem opravičen, ker je posledica dvatisočletnega zgodovinskega razvoja, ne pa v Švici ki se bi udeležila svetovne vojne. Končno je omenil, da švicarski fašisti zasledujejo rusko delegacijo.
Lausanne, 11. maja. (Švicarska brzojavna agentura.) Ob pričetku drugega dela lausannske konference je kantonski policijski korespondcnl ki mu je bila poverjena organizacija policijskih odredb za konferenco, vprašal Vorovskega, ali smatra posebno varstvo ali nadzorovalno službo za rusko delegacijo kot potrebo in umestno. Ce-
t Ulđariko Donadinl.
Zagreb, 11. mala. (Z) Včeraj je umrl v Zagrebu mladi in nadarjeni književnik Uidriko Donatinl Podlegel je tuberkulozi Pogreb bo jutri popoldne.
Borzna poročila.
Beograd, II. maja. (Z) Devize: Pariz 638—636, London 442.75—442.50, Milan 462.75—461.50, Ženeva 1730—1725, New York 96-96.50, Berlin 0.257—0.255, Praga 0—285, Solun 0—119, Dunaj 0.1345—0.13423, Budimpešta 1.83—1.80, Bukarešta 46—45.50. Valuto:	Češkoslovaške krone 234—2S2,
dolarji 94.75—94.50, leji 73.5U.
Zagreb, 11. maja. (Z) Devize: Amsterdam 3800—0, Dunaj 0.135—0.136, Berlin 0.2525—0.2475, Budimpešta 1.80 do 1.85, Itali’a 469—462, London 444.50-445.50, New York, ček 95.75-9525, Pariz 635— 639, Praga 286- 287.50, Švica 1730—173730, Varšava 0205—0.207. Valute:	dolarji
94.75—93.23, češkoslovaške krone 2S1 do 283, francoski franki 0—630, romunski leji 0—47.
Zagreb, 11. maja. (Priv.) Devize: New York 95.75—96.25, Pariz 6.35-6.39, Švica 17.30—17.375, London 444.50-ri45.50, Dunaj 13.50—13.60, Praga 2.84—2.875, Budimpešta 1.80—1.85, Italija 4.59—4.62, Berlin 2525—25.75. Valute: dolarji 94.75—
95.75.
Curlh, IL maja Otvoritev: Berlin 1.47, Holandija 21720, New York
556.75,	London 25.65, Pariz 36.70, Milan 26.50, Praga 16.52. Budimpešta 10.50, Zagreb 5.825, Sofija 4.40, Varšava 1.18, Dunaj 78.125, avstrijske krone 7825.
Curlh, 11. maja. Zakljnček: Berlin 1.42, Holandija 217.50, New York 557250, _ London 25.67, Pariz 36.70, Milan 26.70, ! raga 16.53, Budimpešta 10.50, Zagreb 5.80, Sofija 4.40, Varšava LIS; Dunaj 78.123. avstrijske krone 78.25.
P a naj, 11. maja. Devize: Beograd 741—74$ Berlin 1.74—1.84, Budimpe-ita 13.20-1220, London 327200-327200,
tudi delegacija nima oficijelnega značaja, bi se tako varstvo rade volje odredilo. Vorovskij je izjavil, da tega ne smatra za potrebno in v bodoče se j« ravnalo po tej njegovi želji. Poleg tega Vorovskij ni nikdar oblastvom sporočil o kakem ogrožanju, ki bi mu bil izpp? stavljen.
Bern, 11. maja. (K) Na prošnjo, predsednika političnega oddelka je sklical zvezni predsednik danes zjutraj sejo zveznega sveta, da zavzame stališče glede položaja, ki je nastal z umorom Vorovskega. Na koncu seje je bil izdan sledeči komunike: Zvezni svet je. z ogorčenjem prejel vest o atentatu, ki se je snoči izvršil v Lausanni proti Vo-ro\skemu, Ahrensu in EKvilkovskemu. Zvezni svet ugotavlja, da gre za zasebno dejanje maščevanja, ki je tembolj obžalovanja vredno, ker se je zgodilo v kraju, kjer ravno zboruje mednarodna konferenca. Zvezni svet ga obsoja javno kot kršitev morale in zakonov, ki varujejo demokratičen pravni reti Sklenil je, da odpošlje v Lausanno višjega uradnika političnega oddelka, ki rial izreče žrtvam - Htata in njih svojcem sožalje,
Bern, 11. maja. (Švicarska brzojavna agentura.) Na zvezni svet je danes predpoldne dospela prošnja za podelitev potnega vizuma za šefa sovjetske misije v Berlinu ali pa za kakega drugega člana ter misije v svrho, da odpelje truplo Vorovskega iz Lausanne, Vizum je bil podeljen.
Lausanne, 11. maja. (K) Truplo Vorovskega je bilo danes predpoldne prepeljano v patologični inštitut univerze v svrho avtopsije. Položaj obeh ranjencev je neizpremnjen. Bila sta prepeljana v bolnico. Morilec je pridržan v zaporu, kjer bo na razpolago preiskovalnemu sodniku.
Umorjeni ruski delegat Vorovskij je po končanih inženjerskih študijah vstopil v državno železniško službo. Kot pristaš skrajnih socialističnih nazorov pa je moral kmalu končati svojo karijero v caristični Rusiji Bil je obsojen in deportiran v Sibirijo, Od koder je po prestani kazni odpotoval v inozemstvo. Deli časa je živel v Berlinu, kjer je skupno deloval s prijateljem Krašinom, ki ga je »spreobrnil« k boljševizmu. Ko so priš'i v Rusiji na površje boijševiki, se je vrnil v Moskvo ter deloval v boljševiški vladi, ki ga je kot prvega svojega »poslanika« poslala najpreje v Stockholm, L 192Ö pa v Rim. Vorovskij je tvoril vez med italijansko in moskovsko vlado, zato obžalujejo v Italiji njegovo nepričakovano smrt. Sicer pa je bil Vorovskij v bistvu zcio malo boljševik. Najraje sc je kretai v takozvanih, boljših krogih ter je imel lepo število prijateljev med italijanskimi fašisti
Milan 33.66—33.74, (inozemski nalogi do lO.OOGlir sprejeti v celoti, nad 10.000 lir pa samo 20 odstotkov), New York 71.025 do 71.175, Pariz 4679-4691, Praga 2112—2148, Sofija 571.50—572.50, Curih 12.735—12.765. Valute: dolarji 70.700--71.000, levi 550 do 554, nemške marke 1.65—1.95, angleški funti 323.500—326.500, francoski franki 4620—4650, lire 3332.50—334720, jugoslovanski dinarji 731—735, Hi 329—331, švicarski franki 12.640—12.700, češkoslovaške krone 2095—2105, madžarske krone 1L50 do 11.70.
Praga, 11. maja Dunaj 4.53, Berlin 8.45, Rim 163.25, avstrijske krone 4.53, lire 163.25, Budimpešta 63, Pat iz 220.75, London 156.125, New York 1J4.10, Curih 602.75, Beograd 36.25.
Berlin, 11, maja. Dunaj 55.55, Budimpešta 7.53, Milan 1912.50, Praga 1200, Pari-. 2548 ^ , London 185.535. New York 40.373.81, Curih 7241.85, Beograd 418.45.
ĐasvsSn!© prrredltve.
V	Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: Na ?a$t srbskim gostom, sle ra »Pjevački družini Stankovič« iz Beograda-»Gorenjski slavček«. Izv. Začetek ob 4 uri popoldne.
V Unloiri: »Koncert pevskega društva »Stankovič« iz Beograda, ob 8. uri zvečer.' Kino Matica: »Maxiste in kaznjenik.«
Kino Ideal: »Med razbojniki in divjimi zvermi«
Kino Tivoli: »I i moja ženica.«
Max Linder.
V	Mariboru:
Narodno gledišče:	»Zvesti tovariš.«
Premiera. Izv.
Nočna lekarni Juiba v Ljubljani: Tekoči teden:	lekarna Procba.-ka na
Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti, is Jošt v Sp. Šiški- Celovške cesta.
Anglija in Italija.
AngleSka kraljevska dvojica je büa v Italiji od dvora, vlade in naroda sprejeta na prav navdušen in prisrčen način. Ta manifestacija se da razložiti brezdvomno vsled dejstva, da italijanski narod z veseljem pozdravlja vsako priliko, ki mu nudi parado. Slednjič je pa Anglija, kot konstatira pariški »Le Oauilois«, pred odpotovanjem kralja in kraljice na jako spreten način uredila vprašanje Džobulanda, ki je bilo več let odprto. Ta mali teritorij, ki leži ob etijopski meji, ima samo za Italijo vrednost radi njene kolonije Eristreje. Britanska vlada je bila mnenja, da jo ne bi dosti stalo, če bi odstopila ta zemeljski pas Italijanom. Kot je znano, so pa naši laški sosedje zelo občutljivi za prijaznosti, tudi v tem slučaju, 5e nič ne stanejo onega, Id jih je izkazal.
Vprašanje je pa, ali bo londonski kabinet radi tega kraljevskega obiska in akta prijaznosti, ki ga je izvršil, dosegel cilj, katerega si stavi in ki obstoji v tem, da spet dobi na Italijo oni vpliv, kot ga je imel prej, ali pa vsaj izboljša odnošaje med obema vladama, ki so se nekoliko časa, posebno z italijanske strani, lahno ohladili. Ta oblak je bil prišel radi tega, ker Angleži niso resno vzeli Mussolinija, saj so v principu sovražni vsaki diktaturi in vznemirjeni vsled razmaha fašizma.
Na drugi strani pa rimska vlada ni odobravala angleške politike v orijen-tu, pa tudi ne njenega stališča napram Nemčiji Bila je mnenja, da Jo interesi Italije bolj vabijo, iskati prijateljstvo Franclje. Ker danes razumeva angleška politika nevarnost, ki obstoji v tem, da si odtuji simpatije morske velesile, ki je v polnem razvoju, skuša z zbliža-njem odstraniti občutek nezaupljivosti ki mu ga kaže en del italijanskih političnih krogov. AH bo imela pri tem uspeh? Danes še ne moremo pozitivno odgovoriti na to vprašanje.
Na vsak način je pa jasno, da Italija ne bo neobčutljiva napram britanskim prijaznostim, da pa bo predvsem delovala v svojo korist.
Tako tudi ne bosta Anglija in Italija poslale skupen odgovor Nemčiji, kakor je to želel lord Curzon. Italija sl hoče ohraniti svobodo delovanja. Sicer je pa z Veliko Britanijo istega mnenja, kar se tiče note, katero bosta poslale v Berlin, namreč, da se bo izjavila, da je nemška ponudba nesprejemljiva in da naj Nemčija stavi nove pogoje. —2n—
Iz pmfncp ži9ljB0]a.
— Spored koncerta, ki ga priredi danes zvečer, točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union« pevačka družina »Stankovič«, obsega sledeče točke: 1. Pesmi iz Stare Srbije, II. rukovet. 2. Pesmi Iz St. Srbije in Macedonije, VII. rukovet 3. Hajduk Veljko v narodnih pesmih, VL rukovet 4. Pesmi iz Srbije, III. rukovet 5. Pesmi iz Bosne, XIV. rukovet. 6. Turške pesmi. 7. Pesmi iz Macedonije, XV. rukovet 8. Pesmi iz Ohrida, X. rukovet. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni cel dan, zvečer od 7. ure dalje pa pri koncertni blagajni Vljudno vabimo, da se ljubljansko občinstvo v največjem številu odzove vabilu pevskega društva »Stankovič« ter poseti koncert ki obeta Izreden užitek za Ljubljano.
— »Gorenjski slavček« po znižanih cenah. Na čast članom Pevačke družine Stankovič Iz Beograda se vprlzorl v soboto 12. t. m. ob štirih popoldne izvirna slovenska opera »Gorenjski slavček«. Cene so znižane dijaške. Občinstvo brez izjeme se na to predstavo opozarja In vabi, da se je v čim večjem številu udeleži.
— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v soboto, dne 12. t. m. prvo vodstvo po deželnem muzeju. Vodi ravnatelj muzeja dr. Jos. Mantuani. Sestanek ob 3. popoldne pri zadnjih vratih muzeja.
— Razstava naših umetnikov v Atenah. Na prizadevanje umetnikov Djuriča in Krkleca in v sporazumu z našim poslanikom v Atenah Baiugdžičem bodo naši umetniki priredili v Atenah razstavo svojih del. Poznejte bodo priredili Grki svojo razstavo v Bdogradu.
— Smrt gledališkega igralca. V nedeljo je umrl v Zemunu eden izmed najbolj znanih in mogoče najstarejših ter najboljših srbskih kemikov, bivši član stare garde srbskega Narodnega gledališča v Beogradu, g Svetlslav Dinulovlč. Humor, ki je bil ne-usähijiv vir njegove umetnosti, ga ni zapustil do poslednjega časa. Z njegovo smrtjo zgubi srbska stara igralska generacija enega izmed najboljših svojih članov.
— Kulturno-zgodovinska razstava mesta Varaždina. V prvi polovici meseca junija priredi »Narodno Jedinstvo« razstavo nekaterih predmetov, ki pa morajo biti stari najmanj 60 do 70 let. Razstavljeno bo pohištvo, slike, vozovi, zlatnina itd. Ta razstava je prva te vrste na Hrvatskem ,111 sploh na balkanskem polotoku.
Organizacija NRS.
— Rudarji NRS v Trbovljah so se I potom glavnega tajništva odločno zav-'zeli za stavkujoče rudarje v Zagorju.
1 Poziv. Da pridemo v čim ožji stik 3 ! pristaši NRS v Srbiji, priporočamo na-; šlm krajevnim organizacijam, da naro-'če list »Samouprava«, ki je oficijelen [grgan NRS.
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Ljubljana, 11. maja.
Mariborski ©bonski svet
Maribor, 11. maja.
Župan dr. Perič otvori sejo, imenuje overovatelja zapisnika, ugotovi odsotnost svetovalca I. Bonača, ki se je opravičil. Namesto svet. Klemenčiča je bil določen Gruber, ki pa se je odpovedal in se imenuje na njegovo mesto g. Miklošič. Namesto svet. Adamiča pride g. Jos. Pirc. Odobren je bil zapisnik zadnje seje. — V za-stop Mestne zastavljalnice je bil določen za namestnika svet. Moškerc, pri Mestnem pogrebnem zavodu pa svet. Alb. Zajc. Nato so sledila poročila
pcrsonalno-pravnega odseka.
(Poročevalec svet. Pirc.) — Odobri se osnutek pravilnika za mestno vrtnarsko gospodarstvo in poslovanje mestnega vrtnarskega gospodarstva v smislu pravilnika ter naj se Izdela službeni red za osofje mestnega vrtnarskega gospodarstva. Za zaupnika v zemljiško-knjižnih zadevah sta bila izvoljena gg. Franc Jančigaj, magi-stratnl nadsvetnik in inž. Stembov. — Prizivu Schlechta v Narodnem domu za odpis davščine za ponočni obisk se ne ugodi, prizivu Juvan se v toliko ugodi, da se ji zniža na 100 Din, ne ugodi se tudi prizivom za odpise Mikliču in pa Strgulcu na Gosposvetski cesti. Motiv za zavračilo prošenj je bil ta, da se hoče s tem ta davščina sabotirati. — Članoma prostovoljnega gasilstva Antonu Perteklju in Ivanu Tomažiču se podeli v priznanje 40 letnega delovanja ljubljansko meščanstvo, pristojbin prosto. Sprejeto je bilo tudi poročilo mestnega knjigovodstva glede zvišanja občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn. Proti temu je protestiral svet. Kavčič, češ, da gostilničarji niso proti davščini, vendar pa tudi niso sluge občine, da hodijo po listke in jih prodajajo, kar je osobito v večjih obratih nemožno brezhibno izvrševanje.
Plače mestnih uslužbencev.
Poročevalec dr. Lemež poudarja pred vsem, da je nujna potreba urediti mestno upravo ter odstraniti prvo tozadevno oviro, to je zadovoljit! mestne uradnike, uslužbence in delavce. Gmotno vprašanje in pa regulacija službene pragmatike se mora urediti od ravnatelja do mestnega cestnega pometača. Tozadevni predlog finančnega odseka je v bistvu ta-le: Mesečna osebna draginjska doklada do 500 Din se priznava a) vsem uslužbencem, uvrščenim v činovne razrede, plačilne kategorije in stopnje; Dalje vsem pogodbeno nastavljenim uslužbencem, upokojencem in vdovam uslužbencev. Dnevne rodbinske doklade po 10 Din (dosedaj 5 Din) na osebo imajo vsi preje imenovani uslužbenci ter sirote in pa pri delavcih otroci do 16. leta, če otrok sam ne služi, če pa obiskuje višjo šolo do končanega študija, dalje nezakonski otroci in pa stariši, če žive z otroci v skupnem gospodinjstvu in nimajo nlkakih dohodkov. — Mestnim uslužbencem ne gre rodbinska doklada za ženo ali otroke, ki imajo kak drug dohodek, ki presega mesečno 300 Din, ali če dobiva mož ali žena že kje rodbinsko doklado, če pa jo dobiva v manjši izmeri, se izplača diferenca.
Odpravi pa se mestna aprovizacija, pri čemer presega kljub temu povišek preko eno tretjino dosedanjih dohodkov. Miloščina za žene umrlih uslužbencev brez pokojnine In ponesrečencem se izpremeni v preskrb-nino, kateri se doda mesečno še 300 Din — teh je okoli osem. Sirote dobe mesečno doklado 100 Din poleg dosedanjih 10 Din. Upokojenci prejemajo službeni dobi odgovarjajoče odstotne plače in oseb. drag. doklade aktivnega osobja. Ukine se 5% odtegljaj za pok. sklad. Odtegljaji od 1. jan. 1923 se jim naknadno izplačajo.
Iz mestne službe se imajo s 1. junijem izločiti vsi upokojenci, ki opratljajo kako službo pri občini. Priznava se v pokojnino vštevna stanarina letnih 1000 Din onim, ki imajo manj, se popolni, oni, ki imajo višjo, pa jo obdrže. Kdor ima stanovanje, ne dobi stanarine, če pa kaj plača za stan, se mu črta. Ukinejo se posebne osebne doklade za vodilne uradnike s 30. aprilom 1923, na njih mesto pa stopijo funkcijske doklade v letni izmeri 1500 do 4000 Din. Tehnično osebje, ki opravlja važna In odgovorna tehnična dela, dobi posebne službene doklade, katere predlagajo odseki fin. odseku. — Oficijan-tinje dobe po 5. letu oseb. doki. mes 75 Din. Nadure preko 8 ur se plačajo s 50% poviškom zaslužka (plača te oseb. drag. doki.). Nočni šihti v obratih brez prestanka s 35% poviškom norm. zaslužka. Izvenurno nočno delo, delo ob nedeljah se nagradi s 100% poviškom norm. zaslužka. Mes. drag. doki. ter povišana rodb, doki., prejemki ukoko-jencev, vdov, sirot in preskrbovancev se izplačajo za nazaj od 1. marca 1923, ostale funkcijske In službene doklade, stanarina in petletnice pa od 1. maja 1923 dalje.
Mestna blagajna ima diference izplačati 1. junija 1923.
Mestni delavci se dele po službeni dobi v stalne in nestalne, po plačilu pa v tri kategorije. Vseh je sedaj 365. Prva (najnižia) kategorija, neicvaliiicirani delavci 4 Din minima]ne (lahko več) urne mezde, druga polkvalificirani pom. del (rokodelci, pazniki, preddelavci) 6 Din min. metode, in tretja kategorija (profesijonisti. kurjači nadkurja-čl) 8 Din min. mezda na uro. Kočijažl hlapci in vozniki dobe tedensko 288 Din brez Surnega delavnika, ker imajo krmljenje, zato pa prosto stanovanje. Po 5 Din rodbinskih doklad ne oziraje se na storjeni šilit, dobi vsak delavec in delavka zase in za člane kot gori navedeno. Mestni delavci nfe dobe doklade za ženo ah otroke, če ima kdo drag dohodek preko 150 Din. — Nadure se imajo plačati s 50% poviškom norm. mezde. Izvenurno nočno in nedeljsko delo se plača s 100% poviškom. Ce se ustavi deb brez krivde delavca, ima delavec pravico do plače izgubljenih ur, vendar mora biti občini vedno na razpolago. Uvesti se morajo plačilne kuverte.
Delovni čas je 8 ur na dan.
Delavci, ki niso več sposobni za delo In spadajo v starostno oskrbo, se morajo Izločiti. Diference mezd in doklad se Izplačajo nazaj od 1. aprila, onim pa, v so že dve leti v službi, pa za nazaj o* 1. marca. Povišek plač znaša letno 5,576.284 Din. Od tega odpade na mestna podičila pri delavcih 1,394.676 Din in pri uslužbencih 676.736 Din, kar se krije pri podjetjih in ostane 'še 3,504.872 Din, kar je treba iskati pri novih davkih. Kritje se sestavlja sledeče: višja trošarina na vino, rum in alkohol davka na vozila, reklamni davek In višji dobiček pri mestnem vodovodu in elektrarni skupaj
4,148.000	Din.
Dr. Ravnihar Je grajal način poročanja, Id je izzvenelo, kot W bila za ureditev samo večina n« pa tudi skrajna desnica.
N« V tam regulacijo, marveč ie sa tnak*-
nično zvišanje, ki nam je pa v toliko nesimpatično, ker se je merilo vse z istim vatlom in se ni zvišalo vsem v isti meri. Zvišanje bi moralo biti proporcijonalno in progresivno, vendar pa noče danes zavlačevati s spreminjevalnimi pogoji, izraža pa željo, da se to uvažuje pri prihodnjem slučaju.
Svet. Tavčar poudarja s strogo gospodarskega stališča štedljivost, ki je jako potrebna, ker se deficit silno viša. Je proti nastavljanju novih uslužbencev. Klici: Koga smo pa nastavili? Turk: Žlahto! Razpisujejo se nova mesta, da se pribore za svoje ljudi. Klici: Vi ste preje nastavljali nekvalificirane! Turk: Vi pa žiahto!
Pirc poudarja da je štedljivost lepa stvar, tu pa jo smatra za natolcevanje, ker se nastavlja ljudi po potrebi ne za to, da se nastavijo naši marveč strokovno izobraženi ljudje. Sprejet je bil tudi dodatni predlog za upokojence in vdove, glede katerih naj se prouči za koliko so okrajšani za čas od 1. jan. do 28. febr. 1923, da se jim to naknadno doplača. Tudi glede drag. doklad za otroke je bil sprejet predlog, da se dä te doklade delanezmožnim in bolnim ljudem brez omejitve let. Poročilo fin. odseka je bilo z dodatnimi predlogi soglasno sprejeto.
Nove davščine.
Zviša se trošarina na alkoholne pijače v sodih in steklenicah, kar bi znašalo letno
2,200.000	Din. Ta ukrep postane pravomo-čen že z 12. t. m., da se prepreči predčasna nabava večjih zalog.
Zviša se davščina na vozove in avtomobile od 1. jun. dalje, in sicer za tovorne avto po 100%, za osebne po 200% višje, kar bi zneslo letno 100.000 Din. — Vozila izvoščkov obrtnikov so tega poviška oproščeni. — Zviša se obč. davščina na ponočni obisk gostfln in kavarn povsod na 1 Din, kar bi neslo 500.000 Din.
Razno.
Tržnina in uvoznina se podaljša za dobo 5 let. — Sprejme se predlog glede odplačila nekaterih obč. dolgov iz izkupička za prodana zemljišča.
Razveljavi se pogodba o- prodaji prostora podaljšanja Čopove uiice. Dovoli se kredit za nadaljno tlakovanje mestnih cest in ulic. Dalje se dovoli potreben kredit za zgradbo 2. mestne stanovanjske hiše za Bežigradom do zneska 2 milijona ter se izroči zgradba tvrdki Acceto, ki jo bo že letos v jeseni dogotovila. Dalje se dovoli kredit 20.000 dinarjev za popravo dimnikov v vojašnici Vojvode Mišiča.
Razvila se je nato jako živahna in mestoma ostra debata o raznih zadevah mestnega poklicnega gasilstva in sicer: glede preureditve Mestnega doma v Gasilski dom. Mestni vojaški urad naj bi se nastanil v Kresiji, prostor pred Domom pa naj bi se rezerviral za gasilske vaje. Zgrade naj se posebne delavnice za poklicno gasilstvo. Napravi naj se čistilna jama v av-togaražl za motorno brizgalno in nabavi naj se rešilni avto. Za vse to so bili dovoljeni krediti v zneskih 110.000 Din, 520.000 Din in 250.000 Din, kateri denar naj se stavi v proračun. Ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu se dovoli brezplačna razsvetljava in kurjava. Z ozirom na kulturni značaj raznih društev se je zaprosilo, da bi se gotove družbe in društva oprostile veseličnega davka. Sklenilo se je, da se oprosti tega davka enkrat za vselej Narodno gledališče, ostala društva Glasbena Matica, Filharmonična družba, Jugoslovanska Matica in Zveza godbenikov pa morajo prositi za vsako oproščenje. Predlog dr. Ravniharja, da se dovolijo iste ugodnosti kot Narodnemu gledišču tudi Jugoslovanski Matici je bil zavrnjen. Za prevoz vojnih žrtev iz Judenburga v Ljubljano se določi 5000 Din podpore, obenem pa se da mestni pogrebni zavod na razpolago zastonj. Za sprejem pevskega društva »Stankovič« iz Beograda prispeva mestna občina, ne za banket ali večerjo, marveč za prireditev koncerta 5000 Din. Dijaški zadrugi v Pragi se dovoli 2500 Din podpore. Mestno stavbišče na vogalu Aleksandrove in Tomanove uice se proda produktivni zadrugi kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev in krovov in sicer kvadratni meter po 150 Din. Stavbišče meri 745 kvadratnih metrov. Zadruga se mora obvezati, da prestavi na lastne stroške tam stoječo barako in da postavi na to mesto primerno reprezentativno stavbo. Skiene se, da se udeleži mestna občina pri opekarniškem podjetju Emona z 51 odstotkov vseh delnic, ki 13 bodo nosile po 8.33 odstotkov obresti in se dovoli v to svrho posojilo do 1 milijona kron. Sprejme se ponudba Ane žabec za prodajo njene posesti Na Stolbi št. 4 mestni občini in se dovoli v to svrho najem posojila po 50.000 Din, nasprotno pa se odkloni nakup posesti Franceta Možeta ob Poti v Rožno dolino, ker je to vila in bi nudila sorazmerno z nakupno vsoto premalo stanovanj.
Na predlog več obč. svetovalcev je bila občinska seja radi pozne ure in še obi-lega preostalega gradiva preložena in sicer radi poseta pevske družine Stankovič iz Beograda na pondeijek zvečer ob 6. url.
Iz sovjetske Rusije.
Stanovanjska kriza je v sovjetski Rusiji mnogo hujša, nego v drugih državah. Stavbe, ki so bile leta 1918 nacijorializi-rane, se nahajajo v takem stanju, da je v Moskvi skoraj 75 odstotkov vseh poslopij razvalina in da se je moralo od 1. maja t. L
360.000	ljudi izseliti iz svojih stanovanj radi opasnosti zrušitve. Boljševik! sedaj ponujajo prejšnjim lastnikom njihove hiše nazaj v zakup, da bi jih ti popravili. Ker pa h treba plačati ogromno najemnino in ker v’ "Kidana n [kaka gotovost, da bodo v slu-
popravit ve stavbe mogli lastniki razpolagati - -^nravljenimi hišami, noče ni-kdo rr-'»iotavati svojega denarja.
Poljedelstvo silno trpi radi pomanjkanja živine. Leta 1914 je bilo v Rusiji 22 milijonov konj, 18 m^ijonov krav, 4jj mi. hjonov ovac, 12 milijonov svinj, leta 1922 pa samo 8 milijonov konj, 6 milijonov krav, 0.5 milijona ovac, 3 milijone svinj. Največ živine je poginilo vsled pomanjkanja živl-nozdravnikov In pa zdravil za živino. Mnogo živine so požrli tudi volkovi ki so v današnji podivjani Rusiji i^o številni, da je obljubila sovjetska vlada 400 kg plenice kot premijo za vsakega ustreljenega volka.
Meseca aprila je obkolila »zelena armada« Novorosisk. Med rdečimi častniki je bila odkrita velika zarota proti vladi vsled j česar jih Je bilo mnogo ustreljenih. Tudi delavstvo se je večkrat uprlo, tako na prl-
Današnjo sejo občinskega sveta je otvori! župan Grčar z običajno polurno zamudo ob 7.30. Po odobritvi zapisnika zadnje seje prečita interpelacijo socialističnega kluba glede adaptacije hladilnice mestne klavnice, katero je baje izvršil ravnatelj klavnice Kern na lastno pest. Interpelacija izprašuje, zakaj zadeva ni bila v občinskem svetu in kje so računi o stroških. Župan pojasnjuje, da je predmetne adaptacije izvršila izvozna tvrdka Predovič na lasten račun in da občina pri tem ni bila prizadeta. Ravnatelj Kern je o zadevi poročal županu, ki je to povečanje mestnega premoženja odobril brez pomislekov. Občinski svetnik B a h u n zahteva, da se izvoli preiskovalna komisija, ki naj zadevo prouči. Župan odgovarja, da z interpelacijo še ni podana obdolžitev ter da bo o stvari natančno poročal v prihodnji seji, nakar bo mogoče sklepati o nadaljnjih korakih. Nato poroča župan, da je občinski svetnik dr. Rudolf Ravnik (NSS) odložil svoj mandat, ker je bil izvoljen na listi NSS, je pa sedaj izstopil iz te stranke (pristopil je k radikalom). Bivši podžupan R o g 1 i č NSS Izraža svoje zadoščenje na tem, češ, da je dr. Ravnik z odožitvijo svojega mandata ravnal možato, dočim neki drugi član stranke, ki sedi danes v dvorani pri drugem klubu, tega ni storil. (Govornik nami guje s tem na člana kluba NSS Uršiča, ki se je pridružil občinskim svetnikom klerikalne stranke).
V zadevi sprejema češkoslovaških gostov, ki dospejo v Maribor o binkoštih, se razvije daljša debata. Župan opozarja, da so to odlični gostje iz bratske države, s katero moramo iskati stike zlasti v gospodarskem oziru ter je za to, da se občina oficijelno udeleži sprejema. Občinski svetnik dr. S e r n e c (JDS) poudarja, da mora župane, ki so med temi gosti, pozdraviti kot prva mestna občina ter predlaga, da priredi občina banket in se naj v to svrho votlra primeren znesek. Predlog se sprejme. — Odbor za prenos judenburških žrtev je poslal mestni občini vlogo, v kateri prosi, naj se sestavi v okrilju občinskega sveta poseben odbor za sprejem narodnih mučenikov. Občinski svetnik R o g 1 i č poudarja, da so bili to prvi bojevniki za razorožitev Avstrije ter da zaslužijo vse poča-ščenje in spoštovanje. Občinski svetnik B a h u n izjavlja, da imajo v prvi vrsti socialisti zmisel za žrtve kapitalističnega mo-loha-vojne in se pridružuje zadevni akciji. Dr. Leskovar SLS izjavlja v imenu svojega kluba, da se z ozirom na stališče njegove stranke v Jugoslaviji razume samo po sebi, da soglaša s tem, da se sprejem izvrši kar najveličastnejše, ker so ravno te žrtve dokaz, da je gibanje za osamosvojitev naroda izšlo iz naših vrst, ko naši južni bratje na to niti še mislili niso. Zato pozdravlja ta predlog še prav posebno. Občinski svetnik Kejžar se v imenu kluba JDS v polnem obsegu pridružuje predgovornikom, nakar je bü izvoljen nastopni od-
bor, ki prevzame nadaljnjo zadevno akoro: Zupan Grčar, dr. Leskovar, Kejžar, Roglič in Druzovič.
Za sprejem nevske -.a društva »Stankovič« se dovoil Glasbeni Matici podpora 1000 dinarjev. Obenem se skiene, da se občina oiicijelno udeleži sprejema. H koncu poroča župan, da je zastopnica glavnega odbora pomladka Rdečega križa gdč. Schönberger jeva iz New Yorka stavila predlog, da zgradi to društvo v meščanski šoli že svojčas projektirano šolsko kopelj, če se izjavi občina, da bo skrbela za nje nadaljnje vzdrževanje. Predlog je bil sprejet brez debate.
Ponudba obrtne centrale za nakup 61 komadov šolskih klopi po izredni ceni 75 dinarjev za komad se sprejme. Poročevalec tretjega odseka Weixl je poročal o obračunu občinske mesnice, o kateri so trdili listi Slovenske ljudske stranke, da je povzročila občini okrog 50 tisoč dinarjev škode. Iz poročila sledi, da dejansko ni bilo nikakšnega deficita, da je primanjkljaj, ki je nastal vsled nepoštenosti nastavljenega mesarja popolnoma krit z vrednostjo nabavljenega inventarja. V debati o tej zadevi je padlo mnogo pikrih očitkov na račun mesarjev, ker slučaj občinske mesnice dokazuje jasno nesolidno poslovanje mesarjev, kajti občinska mesnica je imela kljub temu, da je prodajala meso pod tržno ceno, v kratki dobi štirih mesecev 23 tisoč dinarjev čistega dobička. Končno se sprejme predlog dr. S e r n e c a , da se obnovi poslovanje občinske mesnice, ki se je izkazala dober regulator tržnih cen mesa. Žitni zavod je predlagal občini dobavo žitaric. Občinski svet je po daljši debati sklenil, da se poskrbijo informacije o cenah na žitnem trgu.
Poročevalec četrtega odseka podžupan Druzovič poroča: Mestna hranilnica naznanja, da je računski zaključek za leto 1922. dovršen, ter prosi, da pregleda račune pregledni odbor mestne občine. Sestava odbora je bila prvotno poverjena odseku, ker pa dr. Jerovšek SLS ni sprejel funkcije v odseku, bi se moral voliti nov odbor. Dr. Leskovar izjavlja v imenu SLS, da njegova stranka ne reflektira na delovanje pri tem odboru. Odseku se naroči, da v svojem območju izvrši pregled računov in poroča občinskemu svetu. Vsled ugovora zadruge stavbenikov je bila daljša debata o oddaji občinskih stavbenih del zasebnikom. Iz poročila stavbenega urada je posneti, da je občina s tem, da je izvrševala stavbena dela v lastni režiji prihranila visoke vsote. Radi tega sklene občinski svet, da izvršuje stavbeni urad tudi nadalje v lastni režiji lastna dela na občinskih zgradbah. Končno se je sklepalo o oddaji tekočih del mestne občine za leto 1923, ki so se ločeno po strokah oddala najcenejšim ponudnikom. Po 10. uri je bila javna seja zaključena, nakar se je vršila tajna seja. Nadaljnja javna seja bo prihodnji petek 18. maja.
Klerikalna po-SitiSna morala.
V 52. številki »Straže«, v najstrupe-nejšem klerikalnem reptilčku, je nagro-tnacih profesor moralke na mariborskem bogoslovnem semenišču g. dr. Josip Jeraj toliko ostudnih laži in očitanj na račun Srbov, vlade in naših državnikov, da moramo kot pošteni in zavedni Slovenci registrirati ta najnovejši izbruh dr. Koroščeve politične morale. Tu ne gre toliko za osebo mladega teološkega profesorja, kolikor za dejstvo, da vzgajajo taki ljudje naraščaj slovenske katoliške duhovščine.
Članek omenjenega gospoda nosi pompozen naslov »Naš odgovor Velesrbom« — kakor da se Beograd nima pečati z drugimi stvarmi, kakor s čitanjem mariborskega glasila klerikalne stranke — in je dozdevno odgovor na izvajanja beogradskoga »Vremena«. Že v začetku postavlja člankar svojo državnopravno tezo o treh narodih. Toda pustimo klerikalcem to veselje, kakor ga imajo zagrebški federalisti. Naravnost nesramne trditve pa kopiči učitelj moralke na onem mestu, kjer govori o »privilegiju« (Srbov seveda) in »dobrotah«, o katerih pravi avtor sledeče: »Tako sklicevanje na kake zgodovinske privilegije ali predpravice ima še manj pomena, ako se izkaže, da so vsi privilegiji ali »dobrote«, ki so jih Srbi izkazovali Slovencem in Hrvatom, več ali manj Imaginarne. »Kaj pa imamo mi Slovenci od Srbov?...« Nadalje: »Srbi pravijo: vse. Ml pa pravimo: nič...«
Priznati moramo, da že dolgo nišmo čitali pamfleta, ki bi tako absurdno blatil srbske zasluge za naše osvobojenje. Kdo nas je osvobodil nemškega jarma?! Jezuitska argumentacija brez primre je, če dokazuje nekdo, ki se ne zaveda historične misije male Srbije v svetovni vojni, češ, da smo se sami osvobodili... Da ni bilo zmagovite srbske vojske, bi bila dane» Slovenija napol nemška in napol italjanska kolonija. Toda slavni zavezniki na zapadu so začutili veliko dolžnost napram mali in junaški Srbiji, zato je bilo slovensko ozemlje v Parizu že tedaj dodeljeno Srbiji čeprav si ga je v severu lastila Avstrija, na jugu pa Italija. Ml pa pravimo, da tudi Maribor ni bil s pomočjo francoskega vpliva dodeljen Jugoslaviji radi lepjh oči gospoda Korošca, marveč kot pravična nagrada junaški Srbiji za njeno vztrajno borbo proti germanstvu.
Kar se pa tič« državniških sposobnosti srbskih državnikov, naj se g. dr. J. J. popolnoma pomiri. Dokler bo vodil našo državno ladjo g. Pašič, za njim Ljuba Jovanovič in ostati odlični prvaki iz vrst radikalne stranke, se ni treba ničesar bati Še enkrat bodi povedano: Našo svobodo so izvojevaii zavezniški topovi strojnice in tanki ''r hekatombe srbskih žrtev na krvi in blagu, ne pa n. pr. podpisovale! majniške deklaracije. Ljudje, ki ne poznajo bistva politike spraviti v sklad z velikimi rezultati zgodovinske epohe, naj raje molče in naj s svojimi izbruhi ne zastrupljajo skaljenih slovenskih studencev. Mi hočemo skupno, ednstveno državo kot rezultanto historične borbe za končno osvobojeni«. Elementi pa, ki sejejo kot moralisti '«m0 sovraštvo, nas poštenih Slovencev s svojimi plitvimi in obrabljenimi argumenti o »slovenski revolucijonarnosti« ne bodo spravili od edino pravilne teze. 52. številka »Straže« je dokaz klerikalne Inferiornosti, srčne nekulture in popolnega nepo-snavauj« 4*janskih razmer.
h Češkoslovaške.
Izdajaščeva usoda.
Izdajalca slovaškega naroda, dr. Jeh-lička, ie končno doletela zaslužena kazen. Vsak izdajalec, pa naj se poslužuje kakršnihkoli sredstev, izgubi prej ali slej zaupanje vseh, ki jih je zaslepljeval in zavajal na kriva pota. Tudi dr. Jehlička je sedaj dobi! odločilni udarec, ki ga je popolnoma osamil in mu onemogočil vsako nadaljnje politično delovanje. Dr. Jelilička je agitiral za krščansko Poljsko tako na Poljskem, kakor tudi na Madžarskem. Deloval je na to, da se odtrga Slovaška od Češkoslovaške republike in da se priklopi Poljski. Posluževal se je pri svojem izdajalskem delovanju sredstva, ki v prostem narodu najbolj učinkuje, to je vera. Pridigoval je, da je ogrožen katolicizem na Slovaškem in da je zato potrebno, da se Slovaška odcepi od Češke ter se priklopi Poljski, ki je znana kot najbolj »katoliška« država na svetu.
Njegovo izdajniško delovanje je rodilo pojmljiv odpor ne samo na Češkoslovaškem, temveč celo na Poljskem. Izzvalo Je odpor tudi v Vatikanu, ki je zahteval o tem delovanju natančnejših podatkov. V ostalem je dr. Jehlička baje že izobčen ter Je ravno vsled tega postal popolnoma osamljen, kajti s tem mu je odvzeta vsaka možnost, agitirati za odcepitev Slovaške od Češke radi »ogroženja katoličanstva«. Njegova usoda je preziranje in zaničevanje, ki ga ima do takega človeka vsak poštenjak.
NOVA STRANKA NA SLOVAŠKEM.
Iz Žiiine poročajo: Krščansko-socialno krilo slovaške ljudske stranke je sklicalo na 6. t m. v Žilini shod, da bi se preustrojilo v samostojno stranko. Shod se je vršil v prostorih licejskega poslopja in se ga je udeležilo 184 odposlancev, torej iz cele slovaške dežele. Delegati so soglasno odobrili dosedanjo taktiko krščansko-socialnega krila. Ustanovitev nove stranke I« soglasno sprejeta, na kar Je bil za njenega predsednika izvoljen poslanec Jos. Vrabec. — S shoda šo bile poslane pozdravne brzojavke Masaryku, zboru slovaških škofov, ministrom, drjn Kallayju, dr ju Šrarnku. drjn Benešu ter slovanskemu prijatelju Scotu Viatorju. — Kakor je videti, poslanec Vra. bec uspešno deluje proti Hlinkovi separatistični stranki Slovakom se polagoma le odpirajo oči da je njih bodočnost samo v zvezi z brati Čehi
Grško preganjanje
Bolgarov.
Beograd, 11. maja. (Z) »Tribuni« poročajo iz Sofije: Minister notranjih del g. Buravijev, je obiskal predstavnika grške vlade v Sofiji in tnu naznanil, da prihaja vsak dan veliko 5te* vilo bolgarskih rodbin iz Trakije, katere grške vlasti neusmiljeno preganjajo iz njihovih domačij. Minister je izjavi!, da je Bolgarska v veliki zadregi radi takega prihajanja velikega števila ljudi brez strehe in opozoril, da naj grška vlada posveti resnejšo pozornost tem pritožbam. Ako se bo to nadaljevalo, bo Bolgarska ukrenila sama potrebno pro« takemu postopanju grške vlade, s ta« da bo o istem obvestila velesile.
Beograd, H. maja. (Z) »Trii»»« na« poroča iz Sofije: Izšel je kraijov ukaz, s katerim se postavlja za mW* Str» g, Dimitrije EagrofriA


POZDRAVLJENI, BRATJE!
Bela Ljubljana se danes raduje, ker sprejema v svojo sredino mile nam brate iz prestolnice naše države. Prvič po osvobojenju prihaja prvo kulturno društvo Beograda, da tudi nam Slovencem pokaže umetniško višino srbske narodne Pesmi, ki je tudi naša pesem. Pjevačka družina Stankovič je prevzela kot najbolj poklicano društvo lepo in nadvse vzvišeno nalogo, da v beli Ljubljani utrdi ugled srbske pesmi, srbske narodne duše. Koliko predsodkov bo danes izginilo, ko bodo zadoneli otožni in v srce segajoči akordi, ko bodo vztrepetale duše v silnem poletu srbskega čuvstvovanja! Pesem je ona silna in neodoljiva sila, ki ne razdvaja: ona združi duše v harmonično celoto.
Bodite pozdravljeni iskreno pozdravljeni srbsid bratje in pevci! Naša srca se radujejo in so polna veselja nad prijetnim dejstvom, da nas boste danes osrečili s svojo narodno pesmijo. S pesmijo, katere motivi niso izgubili svoje večne lepote ne v albanskih platanah in ne m krvavih grebenih balkanskih gora... Vlijte nam danes novih upov v skupno bodočnost in razblinite zadnjo sled krivega mnenja, ki ga v nesrečni zmoti gojijo med nami le tisti, ki niso poznati Vaše pesmi in v njej izražene ljubezni do nas in do naše skupne domovine ...	'
— Spored sprejema »Stankoviča«. V soboto ob 13. uri zbiranje korporacij z zastavami pred univerzo. Ob 14. uri odhod z godbo na kolodvor. Ob 14.21 prihod »Stankoviča«. Sledijo pozdravi, povorka po Dunajski cesti-k Prešernovemu spomeniku, kjer bo razhod. Ob 20. uri koncert v Unionski dvorani. V nedeljo ob 7. uri odhod gostov z glavnega kolodvora na Bled. Ob 18. url povratek s postaje Bled v Ljubljano. V pondeijek ob pol. 9. uri zbirališče pred kavarno »Zvezdo« ter nato ogled mesta. Ob 12. uri se odpeljejo gostje v Celje.
— Minister n. r. dr. N. ŽupanIČ Je dne 7. t m. likvidiral posle svoje kabinetne pisarne v poslopju finančnega ministrstva. Stranka naj se torej ne obračajo več na naslov pisarne. — Minister dr. Županič je dopotoval včeraj v Ljubljano, kjer ostane do nadaljnega.
— Milijonsko darilo v kulturne namene. Ljubljanska kreditna banka je na predlog upravnega svetnika g. Jelačina ml. votiraia na svojem zadnjem občnem zboru 1 milijon kron društvu »Trgovska akademija«, ki se Je letos ustanovila, da zgradi naši trgovski akademiji lastno poslopje in da zbira sredstva, ki so potrebna, da se strokovni zavod dvigne na višino zahtev modernega časa. Ce vpoštevamo, kolike gmotne težkoče in zapreke se stavijo ustanovitvi in vzdrževanju posebno našega strokovnega šolstva, ker od strani poklicnih faktorjev ni dobiti v ta namen zadostnih sredstev, moremo še-le preceniti velikanski pomen velikodušnega čina Ljubljanske kreditne banke. Dala sl je s tem najlepše spričevalo za svoje delovanje na polju pospeševanja narodnih interesov in v tem pogledu postavila Ostalini gospodarskim krogom naravnost odličen vzgled, sebi pa najčastnejši kulturni spomenik. Njen čin je izzval v naši javnosti Splošno odobravanje in hvaležnost.
— Ponovni pregled invalidov. Kakor smo te poročali, ie Izdal ministrski svet na predlog ministra za socijalno politiko odlok za ponovni pregled vseh invalidov. V to Svrho le bila sestavljena posebna komisija !Y kateri je zastopano ministrstvo za socijalno politiko in volno ministrstvo in sicer Vsako s 3 člani. Komisija prične s svojim selom še tekom tega meseca.
— Udruženje za pomorsko pravo v krase vini Srbov, Hrvatov In Slovencev. Nedavno se je na podlagi pravil, ki jih je po-pokrajinska uprava za Hrvatsko in Slavonijo, vršila v Zagrebu leonstituiraioča skupščina imenovanega udruženja. Namen !*ega udruženja je delovanje za razvoj po-Jhorskega prava s ciljem njegove unifikacije. Sedež udruženja je v Zagrebu. Udruže-oje je afiljirano Comiteu maritime international v Bruslju. Znano je plodonosno delovanje tega svetovnega udruženja, ki je sto-tho mnogo za internacijonalizacijo pomorskega prava in odločno vplivalo na zakonodajno delo držav. Ker je naša država mla-«a Pomorska sila, čaka udruženje velika in Odlična naloga na tem polju. Upravni odbor ■udruženja je nastopni: Predsednik dr. Otokar Rybar, polnomočni minister in izredni Poslanik v Bruslju, i. podpredsednik dr. Anjin Verona, podpredsednik stola sedmorice, Sddelek B, in privatni docent v Zagrebu, M. podpredsednik Sigismund Kopajtič, pred-*«dnlk »Jadranske plovitbe« na Sušaku, taj-£*k dr. Milorad Stražnicky, vseučiliškl prostor v Zagrebu, tajnikov namestnik dr. Ju-21 Mogan, odvetnik in privatni docent v Zgrebu; odborniki: Avramovič Ranisav, ?°Pločnik prometnega ministra v Beogradu, Varič Juraj, ravnatelj navtične šole v Jelši, "f: Kolin Mišo, ravnatelj atlantske plovitbe »Kačič« v Zagrebu, dr. Stjepo Knežević, od-hffiik v Dubrovniku, dr. Sardelic Rudolf, H.l/t nl letnik v Beogradu, dr. Josip Silo-tiew	Profesor v Zagrebu dr. ve-
koslav Skarjea, odvetnik v Splitu, dr. Ljuba ilomašlc, odvetnik v Zagrebu, Verona Ni-Jrola, načelnik Pomorskega oddelka v trgovinskem ministrstvu v Beogradu, in dr.
nHCC?a ,IV?’ Pir*«* v Zagrebu. - Clan ^druženja Je lahko vsak državljan kraljevi-
S	?rvÜt0* Slovencev. Prijave
ga Pristop k udruženju nai se ^1^ na pasrov prof. dr. M. Stražnlckv vseučilišče Zagreb, all Spiro Peručlč, ^neraln" ainfk !®orze v Zagrebu.	^
— Borštnikov »Stari Iltja« T N Fnestu. Z ozirom na našo včerajšnjo n Jnoramo objaviti, da se v soboto 12 1 Jfšra za enkrat še ne ponovi. Tudi moi sporočiti, da je novomeški salonski c •ter zopet pričel s svojimi vajami, s.
,	•— Mestna zastavljalnica v Ljut
r&ta tomesečno dražbo septembra 1P22 |*‘®vijenJh p. edraetov 17. t, ta. ob 3. uri ipobtae,
fs©¥@§fl.
— Opozorilo šoferjem, veznikom In kolesarjem. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani objavlja: Ker se ie pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu več nesreč, katere so zakrivili kolesarji, vozniki in šoferji vsled malomarnega izvrševanja cestnopoii-cijskih predpisov, se opozarjajo vsi šoferji, vozniki in kolesarji na določbo cestnopoli-cifskega reda, predpise min. naredbe z dne 28. aprila 1910 drž. zak. 81,’in tuuradni razglas z dne 18. decembra 1922, Ur. list štev. 131, zlasti pa 1. da mora biti vsako navadno kolo opremljeno s signalnim zvončkom in zavoro, vsako motorno kolo pa z visoko-donečo hupo; 2. vsi avtomobili morajo biti opremljeni z globokodonečo hupo in je uporabljanje raziičnh piščalk, siren in fanfar po mestu strogo prepovedano; 3. raba svetilk z žarometi je v mestnem okolišu prepovedana in sicer za vsa vozila brez izjeme; 4. vsi vozniki se morajo na znamenje varnostnega organa takoj ustaviti in se odredbam slednjega brezpogojno pokoriti; 5. nadalje ponovno odreja policijsko ravnateljstvo na podlagi § 7 ces. nar. z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št 96, da morajo vsi kolesarji, vozniki in šoferji voditi svoja vozila vedno po levi strani ceste, ozir. ulice, ter prehitevati vedno na desni strani. Prestopki te odredbe se bodo strogo kaznovali v zmislu § 11 ces. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96.
— Otvoritev telefonske centrale v Pe-trovcih. Pri pošti Petrovci je bila otvorje-na dne 23. aprila t. 1, telefonska centrala z lavno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
— V Mariboru je umrl g. inžener Drago Švigelj, profesor na Srednji gospodarski šoli. Umrl je na posledicah malarije, ki si jo je nakopal na soški fronti.
— Smrtna posledica male poškodbe. Dne 3. maja se je v Sp. Brulcih vrezal v desni prst ISletni posestnikov sin Janez Žnidar. Fant se za malenkostno rano ni dosti zmeni! in rano zanemaril. Na en ali drugi način pa si je zastrupil kri in 8. maja so ga morali peljati v bolnišnico. Bilo pa je že prepozno, fant je v bolnišnici umrl.
— Sreča v nesreči. V Florijanski ulici poleg Dach sove gostilne je priletela iz veže Sletna deklica Jožefa Grilova v trenutku, ko je pripeljal mimo voz električne železnice. Podrl jo je na tSa in jo kljub takojšnji zavori voznik potiskal nekaj časa pred seboj. K sreči je dobila deklica samo prav lahke poškodbe. Voznik je vozil predpisno in je deklica zakrivila nesrečo sama.
— Pobegnila ie od svojih staršev na Glincah 201etna Alojzija Skopec. Dekle je bilo medtem en teden zaprto in se potika sedaj po okolici.
— Ženo in otroka je pustil in pobegnil 341etni Invalid Ivan Potočnik iz Kamnika, Graben 33. Manjka mu leva noga in hodi z umetno nogo in palico. S sabo je vzel ves denar več tisoč dinarjev.
— Tat v tramvaju. Med vožnjo od glavnega kolodvora do magistrata ie ukradla neka neznana ženska trgovki Mariji Osolin zavitek, v katerem je imela dve temnosivi odeji vredni 1800 kron.
— Našla se je na dvorišču gostilne Novak na Rimski cesti moško kolo znamke »Panzerrad« črno pleskano. Lastnik naj se zglasi pri policiji.
— V Domžalah na kolodvoru je bil ukraden nakladalni mostiček na dveh kolesih. vreden 1000 kron.
— V Gabrovniku sta ukradla dva potepuha moški in ženska pos. Alojziju Bogatinu dve moški obleki, več perila in nekaj čevljev v vrednosti preko 30.000 kron. Kam sta potepuha pobegnila, še niso ugotovili.
— V Močilniku je bila ukradena veleposestniku Lenarčiču iz Verda 5000 kron vredna, 108 kg težka železna traverza, na enem kraju večkrat preluknjana.
— V Kamnjaku pri Goričah je bik) vlomljeno v samotno hišo Franceta Mezekoviča in pokradeno več metrov sukna, nekaj obleke in perila ter hleb kruha. Škode Je okrog 8000 kron, vlom sta izvršila dva cigana, ki sta se potikala par dni po okolici.
— Celjske novosti. Srbsko pev sko društvo Stankovič iz Beogradi pride v Celje v pondeljek popoldne ob po 3. url z osebnim vlakom. Na kolodvoru si vrši oficijelni pozdrav. Poje Celjsko pevski društvo. Goste pozdravi župan mesta Celji g. dr. Hrašovec. Nato se gostje podajo 1 Narodni dom, kjer se jim nakažejo stano vanja. Ob pol 6. uri je v slučaju ugodnegs vremena promenadni koncert železničarski godbe v mestnem vrtu. Ob 8. uri je slav nostni koncert v mestnem gledališču. P< koncertu odidejo gostje v Narodni dom kjej se vrši komerz v veliki dvorani; pr istem bo ponovno oficijelen pozdrav gostm tn odzdrav Istih. Mestno županstvo je izdalo poziv na hišne posestnike, da v pozdrav gostom razobesijo na svojih hišals zastave. — Na smrt obsojen. Pod terr naslovom smo v prilogi na praznik podal: resnično zgodbo o umoru lastne matere m Slogonskem pri Brežicah. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je te dni izvršil zadnji del te drame. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Celju je bil na smrt obsojen Fr Stergar, posestnik v Slogonskem, ker je umoril svojo lastno mater in jo vrgel v vodnjak. Pri razpravi sta bila zaslišana tudi zakonska Franc in Marija Gerlovič ter hčerka Marija Stergar, katera se je kmalu po opro-stini razsodbi poročila z morilcem Stergarjem. Kot priče so pod prisego krivo izpovedale v več važnih okoiščinah. Te dni so bili pred celjslcim okrožnim sodiščem obsojeni radi krive prisege Fran Gerjevič na 8 mesecv, Marija Gerjevič na 3 mesece in Marija Stergar na 6 tednov težke ječe. — V celjski javni bolnišnici se je oskrbnina v tretjem razredu zvišala na 22 Din dnevno. — Javna občinska seja občine Okolica Celje se vrši jutri v nedeljo 13. t m. ob pol 9. uri dopoldne v občinski hiši na Bregu. — Ogled celjske cinkarne je priredilo Trgovsko društvo v Celju na praznik zjutraj. Posetnikom so se razkazala najinteresantnejša dela v clnkar-Cvetlični dan in promenadni n le Cirfl-Metodova podružnica v Celju priredila na praznik dopoldne v mestnem vrta v korist prepotrebne družbe. — C a -rinjenje v celjski carinami. Gia-S!I7"nnar j e , finančnega ministra C broj 22.4o0 z dne 18. aprila t. I. more carinama v. Celju ocariniti vse blago, za katerega so glasom C bro; 9448 pooblaščene samo glavne carlnarne I. reda, ako se to blago uvozi jua industrfjske svrnc itiesta jn nepösredflö okolice. Za enkrat se potrebuje pri carinjenju teh sicer nedovoljenih predmetov potrdila Trgovske in obrtne zbornice, da Je dotičnih Industrijalce. Ta potrdila se morejo dobiti tudi ob uradnih dnevih Trgovsk* in t*ttne zbornic* V Celju*
— Mariborske novosti. Aretiran je bil mesarski pomočnik Kirbiš, ki je v ginjenem stanju zmerjal šetalce s »Ciči«. — Iz Ljubljane izgnani Mariji Hibler se življenje v Mariboru ni posebno dopadlo, zato si je hotela poiskati novih ljubezenskih iavorik v Zagrebu. Ker ni imela denarja, se je utihotapila v vlak in poizkusila svojo srečo. Sprevodnik jo je pred odhodom vlaka zasačil in jo je dal arci i rad. Ker se je pri zdravniški preiskavi dognalo, da je spolno bolna, je bila oddana v bolnišnico, nato se bo pa morala zagovarjati zaradi poizkusa goljufije. — V sredo zvečer 9. t. m. je koroškega begunca Simona Husa na povratku Iz neke gostilne v Splavarski ulici pričakovalo večje število fantov, ki so ga izvabili na Glavni trg. Tam so ga n a-padli z gorjačami, bikovkami in drugim orodjem. Pretepu je napravila konec policija, ki je aretirala sedem napadalcev. Hus je poškodovan na glavi In na levi roki. Prej je bil pristaš Slovenske ljudske stranke, sedaj ie pa član »Orjune«. Policija je izročila celo zadevo okrožnemu sodišču. — Nabiralni, dan mariborskega ženskega društva v sredo 6. t m. dopoldne in v četrtek 10. t. m. izkazuje skupno okoli 6800 dinarjev. Od tega zneska je prejelo dnevno zavetišče polovico, drugo polovico pa zbirka za otroško bolnišnico. — V četrtek 10..t. m. so našli v mestnem parku triletnega fantka, ki ni vedel povedati drugega, kakor da mu je ime Ivan. Oddali so ga v deško zavetišče. Skrbni starši se tudi tekom petka niso prijavili, tako da je neznano, čegav je otrok. — Iz društva Dečjega doma v Mariboru sta pobegnila 14Ietni Ferdinad Šimek in 121etni Konrad Kramberger. Svojim tovarišem sta tik pred svojim begom pripovedovala, da nameravata odpotovati v Indijo. Najbrže sta dečka krenila proti jugu po Tržaški cesti in se klatita po mariborski okolici. Oba imata na sebi temnomoder vrhnji suknjič, sta bosa in gologlava ter v kratkih hlačah.
; ftovosfi iz Primorske.
— Dosedanji stroški za vzdrževanje Trsta. »Istarska Riječ« prinaša, da ie italijanska vlada potrošila za Trst od zasedbe do danes 5750 milijonov lir.
— Romanje na vojaške grobove. Na slovenski zemlji ter v Furlaniji se bodo vršile na vojaških grobovih velike svečanosti v spomin napovedi vojne 24. maja 1915. Pri svečanostih bo zastopan kralj in vlada. Pri tej priliki bodo posetniki obiskali vsa važnejša bojišča.
Sokolski vestnüt.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi v četrtek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici telovadni nastop svojega članstva. Vstopnice po 3, 6 in 8 Din se dobijo v torek in sredo od 18. do 19 in pol v ddborovi sobi ter v četrtek eno uro pred začetkom pri blagajni. — Zdravo!
Sport m turlsfika.
Primorja : Hermes. Najzanimiveiša in najlepša prvenstvena tekma I. razreda se vrši v nedeljo ob 17. uri na igrišču Primorja. Predtekma je prv. tekma obeh rezerv ob 14.30.
Hazena Ilirije igra v nedeljo 13. t. m. v Zagrebu proti bazeni Haška.
»Wacker« v Sarajevu poražen.
Wacker, ki je na svoji turneji prišel v Sarajevo, je bil v četrtek nepričakovano a povsem neoporečno poražen od Sarajevskih Amaterjev z rezultatom 2 : 4. Dosedaj je dosegel Wacker na svoji turneji sledeče rezultate: Ilirija, Liubliana 7 : 3, Gradjan-ski, Zagreb 0 : 0, Hajduk, Split 2 ; 2 in 0 :0, v Sarajevu, pa beleži svoj prvi poraz. Iz Sarajeva potuje Wacker v Beograd, od tam se pa vrne v Zagreb, kjer bo na Binkošti odigral z Gradjanskim revanš tekmo.
Dunajska Hakoah igra 23. in 2-1 junija v Zagrebu proti Hašku in Čoncordiji.
Praška Sparta poražena na Dunaju.
Amateur! — Sparta 5 : 3.
Sparta, prvak Češke, ki je nastopila v kompletni postavi:	Pejr—Hojer, Janda—
Kolenaty, Kada, Cerveny—Sedlacek, Hajny, Koželuh, Dworacek, Medana, je povsem razočarala. Osobito slabo Igro ie provedla v prvem polčasu. V drugem polčasu je šele prevzela inicijativo v svoje roke, a bilo je že prepozno, kajti Amateur! so že vodili s 5 : 2. Le slabemu vratarju Amateurjev se ima Sparta zahvaliti, da je dosegla 3 gole in da se njen poraz ni spremenil v pravcato katastrofo. AmateurjI so v prvem polčasu provedli krasno kombinacijsko igro. Navalni trilo je bil v polni formi in daleko boljši od Špartine navale. Gledalcev ca. 50.000.
M. T. K. — Wiener Sportkub 3 : 2.
Dunaj 10, V. Prvak Madžarske M. T. K., Budimpešta, je nastopil v svoji kompletni postavi ter vsled svoje bolje igre prav zasluženo, zmagal nad prvakom Avstrije. —-
Velik športni dan so imeli v četrtek Dunajčani. Na igrišču Hohe Warte so nastopila kar štiri moštva res kontinentalne klase, med njimi kar trije državni prvaki. Sploh je včerajšnji dan donesel športnikom mnogo iznenađeni. Kontinentalna klasa, praška Sparta zgubi s prav poraznim rezultatom tekmo z dunajskimi Amateuri, monakovski Wacker zgubi v Sarajevu s Šaškom.
— Javna zdravstvena predavanja. — Zdravstveni odsek priredi to nedeljo dne 13. maja 1923 javno zdravstveno predavanje s spremljevanjem kinonmtografskega filma in sicer ob 7. url zjutraj na Brezovici in ob 11. uri dopoldne v Notranjih Goricah. Predaval l>o zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pirc.
— Nagrada za zdrav« otroke. Posebna zdravniška komisija pregedala v dneh od 15- do 20. t. m. v Beogradu vse one otroke, ki jih bodo starši prinesli k pregledu. Otroci, ki bodo spoznati za najbolj zdrave, bodo dobfH nagrado.
— čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno ta debelo v Ljubljani, Breg 20 ta Aleksandrova cesta L
•fepsradl sedllfe.
Ljubljana 11. maja.
ČUK IN SPRUK - ŽENIT OV AN JSKI POGOVORI.
Avg. Zamljen je očita! v Hotiču Ivanu Čuku, da je poslušal pod oknom njihove ženitovanjske pogovore. Čuk je tajil, mimo-došla Sprukova pa potrdi Zamljenov očitek in pravi, sram naj ga bo. Čuk je Spru-kovo napodil, da naj zgine, če ne ji bo pomagal prokleta k.... V Kamniku je bil Čuk obsojen na 48 ur zapora. Priložil se je in pri vzklicni obravnavi mu pride na pomoč njegova žena, ki pravi, da je mož oštel njo, ker ga je hotela spraviti v hišo. Sodišče pa je sodbo vseeno potrdilo, ker je možno tudi to, da je Čuk ozmerjal čukovo In Šprukovo, kar pa ne spremeni dejanskega položaja tožbe.
ZANIMIVA LOVSKA OBRAVNAVA.
Dne 18. februarja je imela Kamniška lovska družba lov na lisice. Na lovu ie gonjač Marinšek opazil dva črno oblečena, maskirana lovska tatova, ki sta takoj zbežala. Marinšek je ustrelil za njima, zadel pa Je le njunega psa, ki so ga pozneje našli pri posestniku Antonu Raku v Podrebru. Anton Rak je bil obsojen radi poskušene lovske tatvine In pa nošnje orožja brez orožnega lista, kljub vsem tajenju, da ni lovil, na 5 dni strogega zapora. Medtem pa je Rak ugotovil, da sta bila omenjena divja lovca res dva druga, ki sta brez njegove vednosti zvabila s sabo njegovega psa. Omenjena dva sta to priznala in sta bila obsojena. Iz. maščevanja pa sta ovadila Raka, da je pred dvema letima ukradel enega zajca. Ker je bil Rak nato za zajca posebej obsojen, ga je senat prve kazni oprostil.
MED DVEMA §-OMA.
Janez Rabič, čevljar na Jesenicah je bil obtožen, da je ukradel svoji materi iz gozda 4 voze drv. Rabič je bil oproščen in sicer po utemeljitvi prvega sodnika radi tega, ker je glavar družine kažnjiv le, če gredo neredi tako daleč, da morajo iskati člani družine pomoči pri sodišču in ker mati ne zahteva, da bi bil sin obsojen. Proti tej obsodbi Se ie pritožil javni obtožitelj in_ tudi drž. pravdnih se je danes tej oprostitvi odločno protivil, češ, da plava sodnik med dvema §-oma in ne ve kam bi zasidral. Njegov razlog oprostitve je le razlog za olajšavo. To je tudi obveljalo in Janez Rabič je bil obsojen na 48 ur zapora.
GORENJSKI MESARJI.
Josip Hrovat, mesar v Radovljici, je bil obtožen radi navijanja cen. Prodajal je meso še precej dražje kot je v Ljubljani. Ugotovilo pa se je, da je plačeval živino po živi vagi res izredno drago in ni prekoračil predpisov, ker je le posamezne ugotovljene izgube kril deloma z nekoliko višjimi cenami. Hrovat ie bil oproščen in je senat zavrni! tudi vzklic javnega obtožitelja proti tej oprostilni razsodbi. — Županstvi Kropa in Kamhagorica sta se pritožili, da prodajajo mesaril Lazar, Hafner in Horvat doma jako slabo meso stare živine in kar vsevprek za isto ceno. Boljše meso pa izva-žajo v Radovljico in na Jesenice. Žandarmerija je ugotovila, da so te pritožbe utemeljene. Obtoženci so se zagovarjali, da se morajo ravnati po lokalnih razmerah in morajo vedno nekaj izvažati, če hočejo nuditi domačim sveže meso. Lazar in Horvat sta bila oproščena, ker nista prekoračila 100 odstotkov dobička od žive vage, Hafner pa je vendar malo preveč nategnil ceno in je bil obsojen po čl. 8 na 3 dni zapora in 500 Din giobe. Javni obtožitelj se je pritožil proti vsem obsodbam in sicer radi prenizke kazni in radi prostorčka. Po dolgi obravnavi so bili vsi vzklici zavrnjeni in je obstalo pri prvih obsodbah.
NEVARNO STEOANJE V KINEMATOGRAFU.
Neka gospa, ki je sedela v kinu Tivoli poleg svojega soproga, je začutila med predstavo — bilo je seveda temno — od sosedne strani tujo roko na svojem kole-mi. Udarila je po njej, toda zadela je zopet svoje koleno. Ko se je posvetilo, je spoznala soseda in ga je po predstavi ovadila stražniku. Rus Nikolaj Kartašov se je zagovarjal, da je trčil pri neprevidnem ste-ganju rok vsled vročine nehote ob sosedino koleno in je’ bil obsojen na 48 ur zapora. Pri vzkiicnem sodišču je ugotavljal, da ni imel pohotnih namenov in je povzročila neprijeten dogodek res le vročina in neprevidnost, vsled česar je bil oproščen z ozirom na to, da se res s tem ni tako hudo žalila javnost.
Iz društvenega življenja.
— Odbor društva »Soča« poživlja svoje člane, naj se v soboto dne 12. t. m. vsi, ki jim čas dopušča, udeleže sprejema kakor tudi večernega koncerta bratskega beograjskega pevskega društva »Stankovič«. Zbirališče za odhod k sprejemu: ob pol dveh popoldne pred nunsjro cerkvijo.
— I. redni občni zbor »Zveze godbenikov za Slovenijo« v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v salonu hotela Lloyd, Sv. Petra cesta, s sledečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika. b) Poročilo tajnika in blagajnika, c) Odobrenje pravil za smrtni in podporni fond. č) Odobrenje pravil za koncertni fond d) Slučajnosti, e) volitve v novi odbor. — Ako ni ob določeni uri navzoča zadostna večina članov, se vrši na podlagi § 21 pravilnika Zveze eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sklepa neglede na število prisotnih članov. — Odbor.
— Redni občni zbor Društva konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji se' vrši dne 26. maja ob poj 16. (pol 4. popoldne) v knjižnični dvorani pokrajinske uprave za Slovenijo z običajnim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Člani ob južni železnici, Id se udeleže občnega zbora, se vabijo, naj to vsaj do 18. t. m. sporoče odboru, da se morejo pravočasno preskrbeti izkaznice za znižano vožnjo. Ako državna železnica dovoli popust, se člani pravočasno obveste. Odbor.
— Vabim vse naše redne In podporne člane k rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 13, t. m. v »Slavčevi« dvorani Narodnega doma v Ljublani. Začetek točno ob 10. uri. — Predsednik podpornega društva slepih v Ljubljani: S. F. Jurasek.
— Kino Matica predvaja danes 12. t. m. zadnjič velezanimivo senzaciisko dramo »Mačiste in kaznjenec 51«. na kar si usoja-mo opozarjati cenjeno občinstvo, kateremu Je filmski orjak »Mačiste« zelo priljubljen. Od 13. do 15. t. m »Marquiza de Chat tale t«.
Ci©ip©dlari!w©
INDUSTRIJA.
X Trajno pojemanje brezpcsemcstl v Češkoslovaški. V drugi polovici aprila je Mo podpiranih glasom statistike ministrstva za socijalno skrbstvo v celoti 143.000 brezposelnih. Od teh odpade na Češko 97 tisoč, na Moravsko in Šlezijo 32 tisoč in na Slovaško in Karpatsko Rusijo 14 tisoč oseb. Število direktno podpiranih je padlo od meseca marca za približno 40 tisoč oseb.
X Podražitev surovega železa v Nemčiji. Nemška železna industrija je podražria cene surovega železa, pri katerega produkciji se porablja angleški premog. Vzrok ie pon:	viz v poslednjih dnevih.
TRGOVINA.
X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 9. maja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 445, rž bačka 370, ječmen bački 300, oves bački 290, koruza bačka 250, fižol beli novi 495, moka št. 0 685, pšenični otrobi 155.
X Jesenski mednarodni vzorčni vele-semenj v Pragi, ki se vrši v dobi od 2. do 9. septembra 1923, bode, kakor se pričakuje, najiiepši izmed vseh dosedaj prirejenih. Prijavnice, alroprav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta semenj kakor v CSR tako tudi v Inozemstvu vedno večje. Na spomladanskem velesem-nju, čigar uspeh je bil z ozirom na današnjo splošno situacijo sijajen, se je pojavilo mnogo povpraševal po biagu iz SHS (vino, preproge, čipke, poljedelski produkti itd.). Žaiibog se tem pop r;'rvanjem ni moglo ustreči, ker Je bil ;>: rt razstavljalcev iz kraljevine SHS na Praškem velesemnju primeroma zelo majhen. Priporoča se torej domačim izvoznikom in producentom, da se v večjem številu udeleže Praškega vele-semnja, lejer se ihn nudi lepa prilika doseči zveze s trgovci in interesenti celega sveta. Industrije! in izvozniki, ki se za ta velese-menj zanimajo, dobijo informacije lahko direktno pri upravi veiesemnja v Pragi ali pa od češlroslovašklh zastopniških uradov. Rok za prijave konča 31. maja.
X Trgovinska pogodba s Poljsko. Trgovinska pogodba med našo državo in Poljsko je bila sklenjena še za časa radl-kalno-demokratske koalicije, vendar do sedaj še ni bila ratificirana. Seda) se mudi v Beogradu odposlanec iz Poljske, s katerim se bo sklenil sporazum v tej smeri, da se uredi uvoz na Poljsko in izvoz na podlagi minimalne carinske tarife, dokler ne bo ratificirana in sklenjena definitivna pogodba.
X Ponovna omejitev uvoza na Madžarskem. Madžarski finančni minister je odredi) ponovno omejitev madžarske uvozne liste.
KMETIJSTVO.
X Statistika naše živinoreje. Stanje živinoreje v naši državi je po uradni statistiki zadovoljujoče. Po številu izkazuje statistika 5,372.530 ovac, 4,959.807 govedi, 3,372.852 svinj, 1,069-293 koz, 1.066.293 konj, 84.200 oslov in mezgov, 51.483 bivolov. Co se vpošteva vsa ona škoda, ki jo je povzročala vojna na teritoriju naše države, potem smemo smatrati to stanje živinoreje za popolnoma zadovoljivo.
X Živinska kuga v plrotskera okrožju. V pirotskem okrožju je prve dni tega meseca zbruhnila živinska kuga, ki se zelo hitro razširja. Kugo so zanesle tja majhne mušice, ki napadejo govejo živino, vsled česar pogine v kratkem času. To je velik udarec za tamošnje prebivalstvo, ki že Itak trpi na pomanjkanju goveje živine.
PROMET.
X Mednarodna prometna konferenca v fclernu. (B) 1. maja se je otvorila v Bernu mednarodna konferenca za revizijo mednarodne konvencije7 o transportu blaga In ta sklepanje o mednarodni konvenciji glede prometa s potniki in potniške prtljage. To konvencijo predvidevajo tudi mirovne pogodbe. Na tej mednarodni konferenci bodo zastopane vse države razen sovjetske Rusije. Našo kraljevino bo zastopal g. Deroko, pomočnik generalnega direktorija v prometnem ministrstvu.
X Ogromna pasivnost bilance avstrijskih zveznih železnic. Primanjkljaj avstrijskih zveznih železnic znaša po proračunu finančnega in proračunskega odbora L3 bilijona.
t
X Redukcija uradništva ▼ Avstriji Število reduciranih uradnikov v Avstriji znaša od 1. oktobra dalje 34.453.
Dopisi.
GLAS IZ TRBOVELJ.
Nekaj ie gnilega v naši dolini ta to Je gerentstvo, katero ima v rokah najmanjša stranka, ki šteje 20 članov, t. J. demokratska. Ravno sedaj je 2 leti, odkar smo imeli občinske volitve. Takrat je bil izvoljen žu-pan-delavec. Demokratski verižhiki so tedaj zagnal! vik, da je ta župan komunist, seveda za to, ker so čutili ,da bi on stopil na prste vsem tem oderuhom. Vlada je nasedla demokratskim in klerikalnim hujska-rijam in ni potrdila župana. Takoj je postavila gerenta, ki naj bi delal sporazumno z gerentskim sosvetom. Sestal se Je ge-rentski sosvet iz vseh strank.
Dokler je ta sosvet redno deloval se ni poznala nesposobnost gerenta. Ko pa so sosvetovalci zapustili sodelovanje, gospodari sam gerent in še dva zagrizena demokrata in prišli smo tako daleč, da moremo zaklicati:	demokratskega gerentstva
reši nas, o Gospod!
Na vprašanje, z s kuj so vsi sosvetovaL ci zapustili delo v občini in Izstopili iz sosveta, povedo sledeče: Dokler bo gerent zagrizen demokrat, je Izključeno delati v občini. Kajti on vedno in povsod Izvaja pri vsakem stvarnem delu svoje strankarsko stališče, s tem pa onemogočaj« delo za gospodarsko, iculturno In sanitarno povzdlgo naše občine. Pripravljeni smo še vedno sodelovati v sosveta, ali dokler bo demokrat gerent, pa ne in ne.
Radovedni smo, kaj bo tu porekla pokrajinska vlada, ali bo mirno gledala kako trpi občina, ki šteje 17.000 duš pod režimom demokratskih eksponentov.
Lahko sl je misliti, kako more gereat sam z dvema privržencema urejevati tata) občino, kakršna je naša. Samih odsejiov je 11, ki so vsi zelo važni. Vse dosedanje delovanje gerenta jasno priča o njegovi nezmožnosti. Delavci smo v Trbovijali v ogromni večini in se bomo pobrlgaH. da se prepreči In še pravočasno otme, kar se ie da otetL — več občanov, ki trpita.
PoreBlo o stavki v Zasorju.
8. maja zjutraj Je delavstvo obrata v Kisovcu spontano stopilo v stavko, ter zahteva, da se obratovodja obrata v Kisovcu, inžener Lapornik odstrani in to iz sledečih vzrokov:
1.	Inž. Lapornik Se kot obrat'vodja vzhodnega okrožja 11. v Trbovljah bil eden izmed glavnih krivcev, da se je imenovano okrožje dolga Seta moralo boriti z ognjem in vodo ter, da so delavci celo to perjjodo ognja imeli težje in nevarno, poleg tega pa slabše plačano delo kot v drugih obratih, ki so bili strokovno boljše upravljani To je bil tHl vzrok, da bil Inž. Lapornik pre-stavijen iz Trbovci; v Kočevje ta odtod v Hrastnik.
2.	Tudi v Hrastniku razmerje med inž. ..apornikom ta rudarji ni bilo normalno ta te vsled tega. ker ga je Trboveliska prem, družba pravočasno prestavila v Zagorje, ni prišlo do odkritega odpora proti inž. Laporniku
3.	V Zagorju je bil dokaj časa Inž. La-porrks vodja separacije in kot tak ni imel posla z delom v rovih. Vsled svojega netaktnega postopanja z delavci, je že na separaciji vzbudil proti sebi močno nerazpo loženje in le vplivu zaupnikove organizacije se je posrečilo zadržati rudarje, da niso nastopili proti inž. Laporniku. Ko pa je po odhodu inž, Kiotza prevzel vodstvo obrata v Kisovcu nadzornik inž. Lapornik, so se neprestano množile pritožbe delavstva, da se ihn umetno znižuje akordne postavke, da se Bh izpostavlja neupravičenim šikanam in da postaja vsak dan večja nevarnost, da se vsled novega sitema obratovanja, katerega je vpeljal inž. Lapornik, obrat v Kisovcu privede v ono stanje, iz katerega se je le s težkimi žrtvami moglo rešil! vzhodno okrožje 11. v Trbovljah. Množile so se pritožbe, da se s takozvanim novim sistemom j onemogočuje rudarjem primeren zaslužek j ta da Je novi sistem le način umetnega zni- j ževanja plač.
8. maja popoldne se js sestala v Zagorju komisija iz zastopnika rudarskega glavarstva v Ljubljani, gosp. inž, Pehanija,
zastopnikov rudarjev in Zveze Rud, Del. in zastopnikov Trboveljske družbe.
Ugotovilo se ie, da zaslužki ne odgovarjajo storjenemu delu fn zv s topniku Trboveljske družbe so delavstvu deloma morali ugoditi in so nekaterim priznali zahtevano zvišanje doklad. Glede inž. Lapornika pa, kateremu delavci iz dosedanUh izkušenj ne morejo več zaupati svolih življenj, je zastopnik Trboveljske družbe izjavil, da vztraja na tem, da inž, Lapornik še nadalje vodi obrat Kisovec, ker so tozadevne pritožbe delavstva neutemeljene. Ker zastopnik rudarskega glavarstva v svoji svetil obleki ni mogel oditi v jamo, da pregleda rove, kakor so to zahtevali, zastopniki rudar, so se pogajanja morala prekiniti,
Vsled trdovratnosti Trboveljske družbe, kf vztraja na tem, da inž. Lapornik ostane le nadalje vodja Kisovskega obrata ta ker ostaja gluha za vse upravičene pritožbe radarjev in k! rajie Izpostavlja 1600 dplavcev življenjski nevarnosti, kot pa ugodi utemeljenim zahtevam rudarjev, je postal položaj v vseh radarskih revirjih napet. Rudarji so se odločili na skrajnost in na stotine se jih pripravlja r.a izselitev v inozemstvo, kjer se življenje rudarjev — čeprav tujega državljana — višje ceni kot v domovini.
V sredo zjutraj, 9. maja so stopili v znak solidarnosti v stavko tudi rudarji obrata v Kotredežu v Zagorju in če se v najkrajšem času ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev, da se inž, Lapornik premesti iz rova na katcrisfbodi drugi oddelek, kjer ne bo s svojim delom mogel ogrožati življenja rudarjev, obstoja nevarnost, da se stavka razširi na Trbovlje in ostale rudnike, kjer rudarji še niso pozabili dogodkov v vzhodnem okrožja 2, katere je zakrivil inž. Lapornik.
Deputacija rudarske organizacije je v sredo, 9. maja obvestila pokrajinsko upravo o vzrokih stavke ta prosila takojšnjega po-j sredo vonja. Vsled odsotnosti velikega žu-i pana ni mogla deputacija dobiti nobenega odgovora.
Popoldne se Je v Zagorju izvršil pregled rovov obrata Kisovec in na podlagi izvrše-nga pregleda na nekaterih krajih, kolikor je pač mogoče pregledati rove v dveh urah.
še zastopnik rudarjev dal na zapisnik sle* dečo ugotovitev:
1. Na prvi etaži v Pod'L'aiu se Je ugotovilo. da je inž. Lnpnrnil da! zasuti osem metrov na dolgo in več kot pol metra na debelo premora na eni strani rova in da se mora sedaj kot poUHica te napake isto nujno ponoviti tudi na drugi strani. V tem obstala velika nevarnost povzročitve ogtoa v rovu (ki se že občuti po vzdnbu) in rt proizvajanja strupenih plinov, ki se r?di "vžgejo.
• 2. Na osmi etaži se le pričelo s od' -pom (Abbau) v sredini prekopa (Str vd-cV vsied česar je nastala nevarnost, da sc prekop zruši v sredin! in da ostane delav m v o, k! fe globlje v prekopu, zasuta
3.	Na etaži »Wühemtae« pri štev, 42 je inž. Lapornik ukazal odstraniti sedem metrov stropa (Fürste), kar pr! višini 4 metrov znači veliko nevarnost, da se tesare* nje (Zimmerung) zlomi ta pobile delavce,
4.	Posamezne napake manjšega obsega, M so se pri pregledu dognale, k! pa Imalo •lahko neđogleđne posledice, v tem zapisniku niso zabeležene.
Nit zastopnik rudarskega glavarstva niti zastopniki Trbovebske družbe sam! niso mogli ovreči teh dejstev. Ugovarjal! so samo toliko, da najdene napake ne predstavljajo tako ogromne opasnosti In so oblta-bovali, da se bodo naoake popravile. Takoj na licu mesta so morali odrediti gotova važna. pravila, kakor na primer, da se s krajniki zadeiajo vsi odkopi etc.
Iz Iziav nekaterih rndartev ie bffo jasno razvidno, da inž. Lapornik nhna sposobnost! za tako veleodgovorno mesto. Posebno drastičen primer je navdal rudar Ignac Serše, ki Je iziavi! na podlag! konkretnih slučajev, da b! se Že večkrat zgodile velike nesreče, če b? rudarji iz dolgoletnih Izkušenj sami ne zna!! bolje opravljati rudarskega posla, kot Jih uči nadzornik inL Laoornik. Rudar Serše je ugotovil, da je velika nevarnost, Se b? se mltošt neizkušen! radarji držaji navodil, kakoršna daje inž. Lapornik, ker bi se s tern stavilo v nevarnost življenje vseh v redniku zaposlenih delavcev, pa tudi radnika samega.
Zastopnik rudarskega glavarstva :!e moral tudi ugotoviti, da bi se dalo marsikaj
oporekati načinu dela s stališča racijonal-nega izkoriščala, kar pa po njegovem mne-n!u ne spada v kompetenco rudarskega glavarstva.
Kljub dokazom, katere 'e dognala preiskava v rovih, ie ravnateb Skubic vztrajal na stališču, da inž. Laporni!' ostane še nadalje obratovodja v Kisove:- in da ne prizna delavstvu pravice, da dvomi o sposobnosti inžener jev, katere postavlja Trboveljska družba, Ob priliki 50 letnice svojega; obstoja bo Trboveljska družba ustanovila en milijonski fond, iz katerega se bodo delile podpore ponesrečenim in njihovim družinam ta da zato tudi lahko Trboveljska družba zahteva, đa rudarji izpostavljajo svoje življenje, če so zavarovani.
Razumljivo je, da se rudarji s takim provokatorskim odgovorom ravnatelja Skubica niso mogli zadovoljit! in stavka traja dalje ta bo trajala, dokler se ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev.
Stavka v Zagorju je kompaktna ta db scSplSnlrana. V stavko so stopili rudarji vseh strokovnih organizacij in vseh političnih prepričanj, ta jo bodo tudi skupno vodili. Red in mir se ni kršil, vkljub temu pa je politična oblast smatrala za potrebno, da pošlje orožniško ojačenje in da orožniki z nasajenimi bajoneti križarilo po cestah ta kolonijah in vznemirjajo mirne radarje.
Stavka rudarjev je obrambena stavka budi, ki se branijo svoje življenje nepotrebno nositi na prodaj za profite dunajskih in mednarodnih čifutov !n zato jih bo podpirala vsa poštena javnost.
Rudarska organizacija bo o poteku stavke izdajala redna poročila ta opozarja vso polteno javnost, da ne naseda na ten-dencijozne .mlstiilkadte, katere bodo lansirah v javnost oni, ki hočejo interese slovenskih radarjev podrediti interesom čšfat-skil izkoriščevalcev,
Ljubljana, dne Ib. maj? 1923. rudarskih delavcev v Trbovljah,
(V istem smislu smo dobSt dopis od strani radarjev NRS v Trbovljah. Ker pa Zveza radarskih delavcev točneje opisuje vzroke stavke, priobčujemo poročilo Zveze. Op. uredništva.)
HreMra©.
*	Kfia.i so se pojavili ženni robci. Danes ie že vsakomur sitno, ako je slučajno pozabil doma robec. Kdor stanuje daleč in ima kje nujne opravke stopi rajši v trgovino in si enega kupi. Denar itak ni zavržen, To pa ni bilo vedno tako. Robec se ie prvič pojavil za časa procvita Rima. Vendar pa se je tudi tedaj smatrala njegova javna uporaba za nekai prostaškega. Neki rimski patricij se je ločil od svoje žene samo vsled tega, ker se je prepogosto vsekavala. Robec pa je tedaj že triumfiral v oriienm, Napravljen iz dragocenega blaga je krasil pokrivalo Arabcev in je skrival sramežljivi obraz mladih Arabk in L Služil ie tudi kot znak ljubezni pri zaljubljenih ljudeh. Komar se je koia izmed lepotic dopadla, je vrgel vanjo robec in to je bila nekaka snubitev Ako pa je bü robec parfumiran, je pomenit najglobokejšo ljubezen. Japonci so nosili svoj robec skrit v širokih rokavih, kadar ga je kdo uporabil, se je mora! odstraniti To je v zvezi s pesniško dušo japonskega
: naroda. Vsakdanje živlienjo pa je robcu prineslo triumf. Danes se producira v ne~ ! štetih tovarnah, v raznih oblikah fn velikostih. Šolske deklice pa poskušajo svojo umetnost prvič ta robcu. Robec pa je tuđi zelo koristen. 5« se komu kai pripet! In nima pri rokah druge obveze. Opozoril bi sa= mo na slučaj, da te kak pretepač udar! po nosu.
*	Učiteljske plače v starih časih. Gregor Mlinek fe bil mestni sodnik v Noveis ličinu in obenem ravnatelj mestne nčUnt* ce. V L 1617. je dobil za svoje letno dele vsega vkup 25 moravskih zlatih (goldinar* jev). Kantor je ime! tedaj skrbeti tudi zs cerkveno petje, za kar je dobival na leta 6 goldinarjev. Za psa Her je prejel poleg
'! tega še kako malenkost, Orgljar je imel let' ne plače 24 goldinarjev. Zanimivo pa je, ds ! je raški pastir al! čednfk imel precej večjo plačo: dobival je namreč na leto 18 goK dinarjev ta mernik rži
Glavni «rednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Gad) Gabcriau:
Akt itev. 113.
Roman,
(Nadaljevanje.)
♦
Tako ni mogel živeti nadalje. Boj med Ciame-tmom Ib Raouiom se je pričel. Eden je moral
podječi,
»Bolje,« sl |e mislil »da jaz umorim lopova, kakor da on umori mene.«
To se pa ni dalo storiti, ne da bi bit spravil samega sebe v nevarnost. On pa je Ml sedaj bogat in je želel v miru vživati ukradenih 400.000 frankov.
Težko pa je bito najti sredstvo, da bi brez hrupa storil Clamerana neškodljivega.
Zdelo pa se mu je samo v redu, zaradi boja, ki je bil Izbruhnil med njima, da bi prekrižal njegove itačfte in onemogočil njegovo poroko. S tem, to ie vedel*ga bo zadel v srce in že to mu je bilo zadoščenje.
Samo od Raouia je bilo odvisno, da se poroka ae izvrši. Pri tem je bil prepričan, da bi se mogel iztrgati iz Ciameranovlh krempljev, če stopi oči trm na stran Madelajne in njene tete.
Dolgo je premišljal o tem in končno je pisal gospe Fauvel ter jo prosil za sestanek. Uboga žena se ni pomišljala. Pohitela je v Vćsinet ter s strahom pričakovala novih zahtev in groženj.
Temu pa ni bilo tako. Našla je Raouia, kakršen je W1 prvi čas, dobrega sina in nad vse ljubeznivega. Predno ji vse pove, io je hotel pomiriti
Posrečilo se nm fe. Smehljajoč se 5n srečna je sedla nesrečna žena v naslanjač, Raoul pa je poklekni! pred njo.
»Preveč si morala pretrpeti zaradi mene, mati.,«, ji ie Šepetal »kesam se, poslušaj.. .4
NI imel časa povedati več. Vrata so se odprla, j Raoui je skočil po konci
Z revolverjem v roki je stal gospod Fauvel aa i pragu.
j	Bankir je bi! bled kakor stena,
j	Videti rrm je bilo, da se nadčloveško trudi, da
j bi ostal miren, kakor sodnik, ki vidi zločin 5n ga j hoče kaznovati. Toda njegova mirnost je bila gro-j 'e-Ja. kakor mir pred viharjem.
Njegova žena in Raoui sta zavpila na smrt prestrašena, on pa je odgovoril s hudobnim smehom.
»Seveda me nista pričakovala,« je rekel, »mislila sta, da se vama ne more nič zgoditi, saj sem jaz tako bedasto zaupljiv.«
Raoui je Imel vsaj ta pogum, da s* je postavil pred gospo Fauvel ter jo kril s svojim telesom. Priznati je treba, da je v tem trenutku res kazal po-' gum. Pričakovai je mirno, da ga zadene krogla.
»Ali mislite, stric...« je pričel...
Grozeča bankirjeva kretnja je storila, d* ie ■ utihnil.
»Zadosti je laži in sramote!« je vzkliknil. »Ta l podla komedija je sedaj doigraaa,«
»Prisegam vam...«
»Prihranite si svoje laži Jaz vem vse. Jez vem, da ste znesli demante moje žene v zastavljalnico. Jaz poznam tatu, namesto katerega je bil obdolžen in zaprt nesrečni Prosper.«
Popolnoma uničena se je zgrudila gospa Fauvel : na kolena,
Dan, katerega se je Mia ves čas bala, je M tu, Zaman je lagala leta in leta; zaman je ugonobila ! svoje življenje in žrtvovala srci e ljube. Resnica ! pride vsikdar na dan.
j Spoznala je, da je Mia izgubljena in roteč in s solzami je šepetala:
»Usmili se Andrč, rotim te, odpusti!«
Ta glas j'e bankirja zbode! do srca, da se je'ves stresel. Spominjal ga je srečah ur, spominjal ga dvajset let, ko je ona neomajno vladala nad njegovim srcem fn njegovo voljo. Vsa preteklost je zopet oživela. V nesrečnici, ki je Mala pred niegovimj nogami, je videi vroče ljubljeno Valentino, kt se mu je zdela kakor pramen solnčnega žarka v senci parka na La Verberie, Videl je v njej ljubečo ženo prvih let svojega srečnega zakona.
In pr! spominu na preteklo srečo, ki naj se ne vrne nikdar več, je težka žalost legla na njegovo srce. Ginjenost ga Je obvladala in besede odpuščanja so mu vstajale.
»Nesrečnica, kaj sem ti storil? Oh, ljubil sem te preveč, preveč sem ti dal to občutiti Naveličala ■ si se spoštovanja, ki te je obdajalo. Hotela sl se igrati % svojo častjo, z našo častjo in hotela sl se upirati obsodbi sveta. Valentina, v kako blato sl : zašla!«
Gospod Fauvel je govoril počasi; z naporom, kakor da ga hoče vsaka beseda zadušiti.
Raoui, ki Je poslušal z napeto pozornostjo, je ugani!, da je bankir pač vedel mnogo, ne pa vsega.
Čutil Je, da je bil zapeljan od napačnih sporočil In da ga je varal predsodek. Hotel je pojasniti
»Gospod,« je pričel, »dovolite...«
Toda njegov glas je zadostoval, da je tmlčfi bankirju nežnejša čustva. Strašno in grozeče se je zbudila bankirjeva Jeza.
»Molčite!« je rekel ter zaklel
Nastala je grobna tišina, samo Ihtenje gospe Fauvel je bi!o slišati.
»Prišel -::m s tem namenom sem,« je rekel bankir, da vitju presenetim in umorim. Preseneti sem vaju, toda poguma mi manjka... Jaz ne morem usmrtiti človeka, ki se ne more braniti. Vzemite revolver tam na kaminu, enak je kakor moj,** branite se!«
Raoui je prijel za orožje.
Toda prestrašen je bil nastop, da bi bila mogla gospa Fauvel to mimo gledati Samo enega se je zavedala, da sta se hotela njen mož In njen sin tu vpričo nje umoriti
Žitni zavod
fe preselil svefer pisarne Iz M. naslstr. hiše Krekov trg 1Q, v I. nadstropje iste hiše. {Vhod s hodnika I. desno).
šaša
mfiU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5- ~; vsaka nadalina beseda 25 para, z daušfino vred.
■ BS
üpTvmljwio s dvema posteljama ali prstno, po možnosti s posebnim vbodom In souporabo sopalnice, iščem ea takoj «li s i. junijem. Dr. Katičič, s&ni-tetnl ief, zdravstveni odsek.
Sušna
H
kskvgs sluge v banki ali kaj primernega iščem. Zmožen «em slovenskega, trbo - hrvaškega, nemškega. Italijanskega in ne-aoliko romunskega jetika. Služio lahko nastopim takoj. Naslov I' upravi lista.
«onadstropna s vrtom v sredini ga a staro vpeljano trgovino inventarjem, se proda, Trgo-na in stanovanje se odstopi koj. Cena ugodna. Naslov v «■avl lista.
starosti do 38 L s tadostno obrazbo, dobi službo. Kje, rve uprava lista._________________
2a trgovino po možnosti v sredini mesta. Ponudbe a navedbo vena pod „Lokal** n» upravo lista.	________
angleške prcvenljence, 08-99', brezkonkurenčne kakovo.”'! ’S po zmernih cenah Ima v zalogi zastopnik družbe Val Jurman, Celje, Breg 25, Slovenija.
i pni Sin
ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče Službe 10 L mladenič. Cenjene ponudbe na upravo lista „pod marljiv.“
Baši. šia
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modro«« na psresih. Specijalna tvrdk* za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! —- Najsolidnejši Izdelki! — Zahtevajte olerte in cenike!
Supp Ea»
za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, modro galico, rafljsko ličje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wollova uu U.
lika om
«kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Nasi.: Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma)._
Mpfii m\
dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe s točno navedbo aparata ter 8 ali 3 slikami pod „Fotograf4 na upravo lista.
1180 lli
nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj ponudbe pod „Din 200“ na upravo tega lista.
U liti ll
na dobri vodi se išče v najem z nekoliko zemlje ali pa e kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometne® kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnioi 6 p. Ormož.
Ht pii op?
se proda po nizki cent Henrik Bttena, Vlžmarje 77.
lltUUi,
dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod Vrtnar na upravo lista. ________
itt
,* -odam za ceno Din 400 - -Ponudb® na upravo lista pod ii£ro „Dobro ohranjena“.
fiostiii in Tel»
r.asl. I. Vidci ar. Sv. Jakoba trg. se priporoča. Dobra kuhinja in razna dobra vina. Sprejme se abonente na hrano. Vsak petek izbom« ribe!	'
spi-jme premogokop Ključs-rovci pri Ormožu.
Oaiis li
dobro obraajeno se ;>roda z* ceno Din 1000. Ponudbo na upravo lista pod šiiro „Din X000".
Uvozna • izvozna tvrtka
is Beogradu
koj« se bavi tehničkim artMas-s» testi
koji Je apsolutno perfektan a njemačkoj t hrvatsko-srpskoj korespodenciji i koji je « «tanju, da vodi sve kancelarijske poslove. - Znanje stenografije je bezuvjetno potrebno. Ponude molim na obadva jezika sa tačnim naznacenjem dosadašnje službe kao 1 prepisime svjedodžba i slikom. — U ponudi naznačiti na koliku se nagradu reflektira i kada se mjesto može nastupiti. Ponude pod šifrom „Baogr&d ¥.—55.“ treba slati na interreklsm, <L d. Zagreb, Palmetltava ul. br. 18.
carinsko posredniški feršpe-dicijski (komisijski) bureau
mi-ISEHIOE -bhit
izvršuje vse v to stroko spadajoče posle najtočneje in najkulantneje ter se v to svrho toplo priporoča.
iiiiaiiiiiwii
Velika zalosa kiobttkcv in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
draibm * o. sz.
tona 1 Mi pefta MUk
Prevzamejo »e tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Trsan v Ljubljani, Prešernova ol 5.
Sprejemanje v sredo. Zalega v C e 1 f u, Oosposlca uttea Štev. 4.
PoMštvo.
Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št Vid nad Ljubljano.
PALMA
fc&učt&L pot p e tniKe
in pofpia-fe
.Prednosti!,
Ceneje
ta 4
£ tl B fc O O
jffijfpl trajnije
j agoodhu!
! Varstvo’
proti vlagi i mraza!
f Slieito, sfatnu, zob •
2 svaku količinu, uz najpovoljnije kon- J dicije nudja najveća eksportna 11
1 MU LESROm um, PalnmtlćEDa V. S
TElCrON 2503.	JP
3am$Iti les “!1t*nT,<Tcm
debelin« na Janlc«^ Iteneti in ed 3 Ff* dolžine neprej junice množino franke uog©0 k**anj$kib postaj: Šent-janškf premogovnik, SCrmeli-Dolenjsko.
Izdala in tiska »Zv«zaa tistauna j» jmfieafti*« j UstthdU