Tečaj XX. gospodars obrtu * V narodu hhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jcmane celo leto 3 fl. 60 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr za cetert leta 1 fl. 15 kr dn V jjubijani v sredo 5. februarja 1862. Mokre hiše, njih napake in kako odvrniti (Dalje.) niže 3. V Ce so tla p r i 11 i c u i h p o s I o p i j z unanji ni svetom enako visoke ali pa m orebiti se niže napravljene. Nobeno poslopje se ne srne tako napraviti, zidovja zateka. In ta napaka je tem veča, ce so hišne tla od zvunanjega sveta, kar mi pa ni treba posebej do-kazovati. Da se pa stresna kapnica zida v zemljo ne odceja. naj se střehni žlebi napravijo ali pa p odkap ni tlak, kteri vodo od zidovja odpeljuje. 8. da bi bil pod v njem niži od unanjega sveta, ampak mora omeče (ofraj ha) Ce se novo (frišno) zidovje prenaglo saj za dve s top nj i viši biti. Slab gospodar je, kteri tako ne zida, in le na to gleda, da se pri zidanju nekoliko stro-akov prihrani; sam je kriv, da si napravi bolj močirne kakor suhe pohištva, v kterih prebivavci radi ne stanujejo, in kar si skop gospodar en kra t pri nemarnem zidanji prihrani, pokvari pri dostikratni popravi podov, vrat in okin dosti-krat po štirikrat več. Zato naj pritlične pode poviša kolikor more : kolikor so tla in se v v ko maj sozidanih hišah Ijudje ze vse lijo. Ce se premisli , koliko vode pride pri zidanji v hišno zidovje, in koliko časa je treba čakati, preden iz zidú ta voda do dobrega izhlapi, se lahko pre- vidi i da ga mora sapa precej dolgo prepihovati, dokler se više 4. tem boljše. mokrota iz njega spravi. Ce se tedaj mokri zid od obeh straní z ometoni (frajhom) in večkratnim frišnim belenjem kakor s kakošno kožo převleče, mora mokrota v notranjem Ce je zid okrog okin pretanek, ali ce je okrog njega le pol cegla debel, ga zmerzlina že zgosti oboj pri majhnem mrazu prešine. Gorki zrak v sobah svoje sopare do kapel, in stene so skoz in skoz mokre in ta mokrota léd in srež napravi in kader se zid otaja , se jame po zidu cedili, zid je z merzlo okužno žlezo prepet in ta mokrota se od ene stene do druge razprostira. Zato naj vsak zid poleg okin saj po čelem ceglu debel bode. zidovji ostati. Ce se Ijudje preselijo v tako hiso, koj ko je gotova, večidel že v jeseni, jo pozimi zapro in močno ku- rijo nastane po celi hiši mokrota z všemi napakami * ki Še bolj se pa dá hiša mokrotě obvarovati, če se ko smo jih ze zgorej v mislih imeli. Treba je tedaj, da se novo zidovje očusi, preden se ofrajha in pobeli in sicer močneje, kamnito, proti severju in večeru stojeće delj časa, kakor sibkeje iz cegla zidan o, ali proti jugu in jutru obernjeno^ ravno tako se mora zidovje pri tléh delj sušiti pustiti kakor ornjega nadstropja. V novo stanovanje naj se Ijudje ono or likor toliko zid votel napravi. Dopisni i to je i zid okrog okin, se napravi po ceglu debel in znotraj poleg njega se izpelje drug po j ali po i 4 cegla debel, tako, med obema za kake 3 palce široka votlina. Ta votlina se v jeseni nikar ne preselijo, ampak še le spomladi, ko se je po dostojnem prepihu popolnoma presušilo. 9. Ce se hiši ne napravijo tako imenovane Ima hiša pozimi le ene oknica, se zlo da se pusti zimske oknica. mora pa se nekoliko nize napraviti kakor so tla. ln tak zid ostane vedno suh in ga nobena zmerzlina lahko ne prešine, ker jo znotranji poté in zamrzujejo, ker na-nje od znotraj naravnost gorkota, gorki z r a k odganja lako se dajo tudi celi mokri zidovi suhi napraviti, če se mokrota tudi z nobeno od zunaj pa mraz udarja, in kadar se otajajo, se mnogo vode od njih na tla odceja, ki mokroto in vlažnost v hiši napravlja. Ce ste pa dvojne oknici, od zunej eno, od znotrej eno, je drugo rečjo lahko odpraviti ne dá. gorkim m 5. Ce so pa tla, na kterih je poslopje zidano , ali pa na kaki brežini, s kterih se m o- > močirne kro ta proti zidu odceja. Tu se mora na najniži strani pred poslopjem ob zidu precej globok vodotok skopati, da se va-nj mokrota odceja in kolikor je moč od zidii od vrača. 6. Ce so sobe v hiši prenizke. Res, da se sobe, med njima zrak í luft), kteri med notranjim unanjim merzlim zrakom s red nj o gorkoto zderžuje tako da se ne notranje ne unanje okna ne poté in ne zmerzu-jejo, če ni prav huda zima in trd mraz. Ker zraven tega dvojne oknici gorkoto bolj skup držite, se tudi precej paliva (derv) prihrani, notranje okna pa dalj terpé, ako jih potna mokrota tako pogostoma ne moči. Zato naj bi nobe- posebno na kmetih, nizke napravljajo, menda le zato, da toliko stroškov ne prizadenejo, ali pa da kurjava več zdá in da so gorkeje. Ta napaka se je še od tistih časov ob- drzala, ko so vecidel le lesene hiše napravljali. Pri lescni redé. , ki je sama po sebi gorkeja od zidane, znajo sobe niže zidovi z nega gospodarja nekoliksni stroski ne ostrasili pri napravi unanjih ali zimskih okin. 10. Ce se pošlo pja, ki so se dalje časa za hleve rabile, v človeške stanovališča přena- hisi biti al vse drugace je pa pri sedanjih zidanih hišah, Pri tacih poslopjih so tla precej globoko zamokle, prešinjeni in s solitarjein prepeti, in ker so vlago ktere inorajo saj po 10 čevljev visoke sobe imeti. 7. Ce se voda od kapov v tla odceja. Poslopja se tu in tam nahajajo, pri kterih poglavitni zid vén sterlí. tla v hlevih po navadi z unanjo zemljo vecidel enako visoke, dostikrat tudi niže, zato je pa tudi pod v staniščah ivo se je hiša zidala, podlaca gotovo ni iz tal stopila. To je priča, da svet okrog poslopja ni od strešne kapnice tako ? oplaknjen, ker ne kaplja toliko kapnice z majhnih streh ampak le s tislih , ki so visoke in široke. Ce se kapnica je svet poleg hiše neutrjen, se mora prenizek, in malokdaj v njih toliko visocine, da bi bilo treba tla nekoliko nasuti. Kdor hoče pa vendar le hlev v hiso prenarediti, naj jo napravi po pametnem prevdarku. (Dalje prihodnjič.) drugam odteka, in V ce Gospodarska skušnja gotovo v tla odcejati. Te mokrotě, ki se je v tla pohištva dolgo, pod pôd razcedila, ni rnoč nikakor več usušiti tako dokler se napaka ne odpravi, po kteri dežnica do hišne (Pit sičem avne pi navadna kei v • J bdržati). Če se pre iz kuhanega kromp korenstva, si ga ratke, otrobov itd. daje, jo iz začetka požrešno žrcjo in se •J \ od nje tudi naglo redijo Toda čez nekoliko časa se jim bo nekako edinstvo v izrazili. Sledeči. to je 9 drugi zvezek tudi ta jéd upre, da ostanejo brez vse poreje vedno v enakem prinesel bo glavna pravila o slovenski terminologii, in pokus stanu. Kdor jih hoče pa do dobrega špitali, naj ravná ta- o jezikoslovni, kole: Vzame naj ovsa za dva dni in naj ga dene v kako Ijo posuje, čez to pa nekoliko vode vlij posodo in s so Ker se pa oves od mokrotě koliko toliko napne, zato po- bi ga viditi Živo ter živo tedaj priporocamo list, posebno pa šolski mladini; na vsaki gimnazii in posebno v ljubljanski morali mnogo ter mnogo. soda ne sme pol biti Pi V . v . kter se od te mesanee po redu vsak dan nekoliko jesti dá, ostanejo ješci in po Od tište strani pride nam letos se sevno » to je v Cvetje iz domaćih in ptujih logo v drugo darilo du- a zrejo vse, viditi. kar se jim le da, ter se spitajo, da jih je lepo Da se nam zopet pokazuje nekaj „Viljem Tell" iz najvećega ncmškega trageda, hvale je vredno. Se drajše nam je da nam pride za tem tudi kaj iz večnega vira lepote „Neue landw. Zeitg." Zdraviiska pa, vseobčne, to je, iz okusil Ksenofonta in božanstvenega Platona, "Tskega na red ; kdor je le malo kaj radoval se bo (Da mašoba tek ne člověku in živini), trdita temu početju, ter po mogočosti podpíral namen » ki nas angležka zdravnika Simson in Thomson tako-Ie: Delavci v vodi pravo pot, to je, da ne beremo samo prevodov iz nem ki ga že tako preveč vživamo ampak tudi fabrikah, kteri imajo z volno opraviti, so večidel prav zdravi. Volna, ki ima več ali manj mašobe ali oljnate stvari v sebi, k zdravju veliko pripomore ali s tem, da se je gradiva. Najljubši pa so nam prevodi iz slovanskih narečij skega jezika, iz drugih jezikov, ki bodo přinesli naši književnosti novega f koža navzame ali pa morebiti tudi pljuca. Znano je, da se zatoraj srčno bodi pozdravljeno „Cvetje", ki nam obeta z oljem, ribjo mastjo itd. ozdravi marsikter bolnik, kteri krasni prevod prekrasnega Smail Age Čcngiča. Prihodnjc leto prinese nam morebiti kaj iz Kollara, Mickievića, Puškina. gavkah (škrofeljnih) itd.; zato ni čuda, ako delavec, ki v Sedaj pa podamo iz 1. zvezka za pokušnjo odlouiek tako fabriko (volnarijo) pride, se kmalo poredi. Kaj takega Cegnarjevega pre voda sledeče vrstice: kteri hira, ker ga kri prav ne redi, kakor na priliko, pri bez pa se ne zgodi v fabrikah, ki imajo s pavolo opraviti. Ribarćck (poje v čoínu). Našim ženskam nekaj pa brez zamore Î Grški modrijan Demonak je srečal enkrat gospo, ki je nališpaua se šopirila po ulicah; na obrazu se ji je bralo, da je vsakemu hotla reči: ,, mene poglejte!" Modri moz to viditi, stopi k uji in ji pošeptá na uho: „Prijat lica! to pred V a m i nosila je ovca, pa vendar ni bila več Današnji dan bi pač potřebovali ve- o v c a i liko veliko Demonakov, da bi vsem ženskam, gospôskim iu kmetiškim, šepetali na uho: „Nikar se ne sopirite z robo, ki jo na sebi nosite iz žlahne volne ali žide narejene: uno je nosila pred vami ovca, pa je vendar le — ovca bila, v to pa je zapředen bil crv in je le — črv ostal!" Naše gospo v městu in na kmetih res mislijo, da so zavoljo drage ob le ke kaj bolj obrajtane kot ovce ali židne goscncc. Kako se motijo! Kakor da bi ne vedili, da to le ovci in go-scnci, fubriki in krojaču (žnidarju) čast delà, ne pa tistemu > kdor to robo na sebi nosi! Le mozje in ocetje so milovanja vredni, ki ženstvu tako robo kupujejo, in če ovca ostane, so pa oni oslički in ostanejo - ovca osi i č k i. To je cast j « • a * ki jim gre in ktero jim iz srca pri vos ijo pa metni ljudje! Smehlja se jezera kopel vabljiva. Mládenec na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenfcljanje sladko, angeljske Ko U raji ljubo. strune In ko se v presladkem veselji zbadí Srebrna mu prsi vodica škropí. » ; r Doni iz globíne: Ti, deček, si moj S p i j o č ega vzame m V globine seboj. Pastir (poje na planini) Ob va ri vas Bog, solnčne višave! Mora v nizave Na zimo pastir. Z dolin na višave » z visav u dolino 9 Kukavica skliče nas na planino, Ko zemljo odel bo mili rožni cvet Iu pomlad zbudila studence spet O b var i vas Bog, solnčne višave! Jugoslavenska književnost. Vcčkrat sem že čul, kako so nekteri mlajši gospodje » da nimamo zmiraj kaj novega za branje. tožili Mali narodiči morajo v tem druge želje imeti kakor veliki. Mi Slovenci nimamo preveč časnikov, ker še pre-trdno spijo meščani naši, ki imajo književnost zdržavati. Po takem bodimo prav zadovoljni, da imamo take dobre časnike, kakor jih vidimo izhajati v Ljubljani in Celovcu. Slovenski Glasnik", izhajajoči letos kot mesečen list, prinesel je v prvem listu toliko raznovrstnih sostavkov, da more vstreči vsaki ne prenapeti želji ; ima pesmic za pes- drago 91 niške srca, ima novelislične reči, posebno pa nam je in milo tudi iz domaćih krajev najti pripovest. Nikdo ne verjame, kako pripovesti domaćega zadržaja segajo globoko le redko, veljá zapomniti v srca. Pa pri listu, izhajajočem ne segajo preveč na 9 dolgo in da koliko mogoče sostavki široko, zatoraj se nam prvi zvezek toliko več dopada, ker nam obeta, da noben sostavek ne bo razdeljen v več zvezkov Mora v nizave Na zimo pastir. Planinski lovcc. (prikaže se nasproti na visoki skali). Višave grmijo in brv se šibi, Al lovca ni groza strmečih ceri; On smelo koraka V ledene goré, Kjer zemlja za pomlad Za brstje ne vé; 9 v megleno morjé t • 0 Ozira se pod-se Al krajev ne loči, kjer mesta stoje Skoz pređite oblake Mu svet se blešči7 Globoko pod nogo Polje zeleni (Pokrajina se premeni; zgor se čuje zamolklo grmenje seoce m oblaki se pode pokrajino) kot dva. Posebcn značaj ima pa letos dobiti ta list kot ker da cr to * srcdisce za izrazoslovje ali terminologijo šolskih kuji razdeliv delo po željah osebnih mora se gledali na to GlasonosaZe lani smo rekli, da je ta list prvi praktično nastopii pravo pot, ktera nas Jugoslavene pribli r> « « Takrat sino tudi o napravi in cilju tega lista govo- se bolj postarale. V poskušnjo Vam ponudim tukaj eno v zuje. rili, ter bi morali ponoviti i kar smo takrat rekli o njem. pisavi izvirni. Jez je se nisem nikjer bral in ne slišal. Kar je pa ega na tem listu, imamo se omeniti, in to je «Slovo i slika" v kritike o ih nosu", „Zmaju sedmeroglavem mesečna dokládá, ki zadržuje kratke oslavenskih delih in to takrat o „Na- 11 Bogoviéevih pripovestih" Nedjelku" niko v in povabilo k predp o „Drotar-u", „ • V tične: „Narodno kazalisce". Glasonoše", in to praktično v zatem siri oglase raznih cas-i na izdavanje zbirke drama-Kako se pa žrtuje vredništvo vidi se iz tega, da večkrat 9 ua mesec oglasuje s ceno vred razna stokavska in kaj kavska delà, ki se edništvu Zi morejo kupiti ali pa naročiti pri tistem i tedaj priporočamo praktični in Sloven-com toliko udani list, pisan v lahko razumljivi štokavščini. J. M. Přececliíélove zgodovinske podobe. N (podobe) n so prinesle lani naznanilo in kritiko 55 Přihod sv. Cy a Methuda" Naj V se ke ki jo je izdal zdaj enakemu gosp. profesor Precechtel v Peštu, poslu prostorček dajo in povejo slovenskemu svetu, da rav nokar je pi p e n i • y na dan njegovo tretj e delo h o s 1 o v a n s k ý c h Výtečník » P v n i s k u-Podobe so ) natanjčno in umetno risane ? kakor koli ..Přichod sv. cisto Cyrilla a Methuda", in sploh cela slika krasna. Kako je celo delo razredj ? in da so slike iz prestarih podob po snete, najbolj pove prveg d ru ze l poziv na a in tretj ocilo i skupenj 55 Sine čecho slovanských Výtečníkův (slavitih moz). Pocemsi od Kosmas-a leta 1126, tjè do novejše dobe iziđe celo delo sčasoma v 9 skupenjih (Gruppe) poleg starih podob. Na vsakem skupenji bode 15 podob z okrožnimi ozdobami ali lišpi. Prvo skupenje je izišlo mesca grudna pr. 1., drugo in tretje pride to leto na svetio. Predplačilo na 1., 2. in 3. skupenje je 3 gold. Vsaka slika je zviša. 30 kr. nov. dn. Potem se cena blizo tako velike oblike ko „Přihod sv. Cyrilla a Methuda" ? ima četvei podp v glavnih slovanskih narecjih: ceski goslavenski, ruski in poljski N 5 JU sredini prvega skupenj je pi 55 Karel IV. císař ' izvrsten obraz Římský, král Český, otec Vlasti -j-1378 Sedaj pa še čujte blagi namen gosp íí Přeceehtel-a pri svojih delih slavni Palacký storil z zgo d 55 Kar je v Čehoslovanskem življenje in po- za odnega zavedenja, to spesevanje nai jaz hočcm, ako Bog porna da 5 kar se v e> zgodov ? storiti z pravi g. izdatelj izjasnj e vanj em čita in sliši, se tudi živo vidi ln tako hocem od podučevati cc Blagor mu, ki se tako za narod znoji! Tudi k e m u ljudstvu ne bi ravno od zgo dovine kvara bilo tako početje zastran njegove Krasne slike „Přihod sv. Cyrilla a Methuda" in topluk i sinvia mu bo tudi skoro mariboržka knjigj Sva 55 Leyrer-j e va založila ; marlj garna g toraj sezite po njih, Slovenci K. M. v M. Stare slovenske pesmi M >«f Imam stare pesemske bukve, kterih prva polovica je 7 tiskana, druga v r okop isu. Obsegajo pesme pobožne nektere gotovo že silno stare. Prva, tiskana polovica Dima napisa; se je zgubil ; druga polovica ima pa na čelu slcđeči napis: „Cantilenae variae partim antiquae, partim novae in hune libellum transscriptae; ne pereant et ob liti o ni dent ar, ut posteris devolo usui esse queant. In h koncu podpis: rHas cantilenas conscripsit in oc tobri 1733 Antonius Wider Par vis ta." LC Pesme i ki so bile leta 1733 stare, so se do leta 1862 *) Presrčna hvala za poslano starico tudi nam novico. Tudi gospodom v naši ces. knjigarnicí je knjižica ta cisto nova reć. Ali bi jo nam ne lio ti i na ogled poslati? Vred. Fr. P h. Cantus alius de vanitate mundi. Adducitur Astraea disceptans cum capitibus immdi. 1. Astraea. % Astraea nasnanu vprashanie ima Zartliviz govori, nai odvert se da Koku si ti vupash v nebefsa ytëe Zesta je navarna vrata so tesne. 2. Epicurus. V' nebefsa Gospud nie druge bo dial Jest meni nebefsa na semli sim sbral V teh isteh jest shiher prestranu shivim Saguishan v Abrahamovim krilu sidim. 3. Astraea. Odgovor preshalosten se nam gody Dokler nam oben obstojezh krei ny Nebu je odpertu, povei mi h' zhimu Da bi. se poílifsal nu voiskuval satu. 4. Dives. Potreba kai meni je Boshieh nebefs Vefsela na semli jest ushivam vfse zhes Bel koker v' nebefsih se lastne suetlu V teh skriniah denarje srebru nu slatu. 5. Astraea. Kai mislish ô dusha de taku shivish V' nebefsa na smislish pregreshnu sturish Pres kluzha, kir je s' terplenia sturjen Nobeden na bo v' nebefsa pushen 6. Alexander ta veliki. Sid taku mozhan na svetu ni bil De bi ga s voisko jest konzhal na bil Sdei kir bi gdu meni nebefsa zaperl Zhe niso odperte bo tište prederl. 7. Astraea. Velika h nebefsam potrebna je muzh Obeden teh istih ne premaga rekozh Ampak kir premaga sam sebe poprei Leta bo dofsegel isvoieni krei. 8. Mac hi a velus. Pousod kir sem hodil v gosposkih Vfsih sim bil povihshan, nu hvalen rizheh Nebu mene, menem is svojo drushbo Od vezhniga throna saverglu na bo. gradeh 9. Astraea. Veliku shtemanie gosposke shlushbe Maihinu plazhilu v nebefsih dobee Sa krulove, boune, sa vboge je prou Sa lazline sa shene isvoieni stou. 10. Orpheus. Musika v' vshesih je zartan lep glafs Serze mi preusame zhloveshki vfsak zhafs S musiko premagal sim borshte polée Krailestvo nebeshku bo k lonu moje. 11. Astraea. Posemelska visha, ta posvetni H1 pesmam se nagliham h' nebeshkim sen lafs Zhe 1 i li je poslushat na semli sladak Na chori ne bode nebeshkim le tak. 12. Cicero ta sgovornL Sgovorna befseda moi jesik tekozh Potrebnim je dal srotizam pomozh glafs Vfsih srotiz nu vdou jest ozha sem bil Skus to sim ja nebefsa dobil. 13. Astraea. Srotiz nu vdou si o/,ha ti bil Sa posvetnu si vfse leto sturil De se bil spomnil posuetnu pustil Dobizhek bi si bil nebefhki dobil. 14. Croesus ta bogati. Vefeliga kraja nu shpafsa na snam Kateri s velikim ni blagam obdan Ter raunu sdei meni na bodo dosbli Ti shazi nebeshki, kam bodo pershli 15. Astraea. Nebeshko steso kamela na snash T zesto paklensk bi nu hi posnash Jrugu blag gledam nebu Gvant skrinie shtima Vfse prasuu v nebefsih bo inu golu lć>. Galenus arzat. Kai tukei stoim, nu Gdu urata saprcti podstopil se bo Veliku sim taushent osravil ludy Sai taka dobruta nebefsa doby 17. Astraea. Dobizhek je meihen, kai taku se sdish Sam sebe osravi nar bulje sturish Vrozhine v nebefsih, nu merslize ny Kie arzate priti se malu sgody. 18. Plato y Aristoteles, Diogenes. Pohishtuo slatu, svelizhana stran Kateri dosezhi nain shenkai Mi smo terpeli mras, Letu nam k nebefsam Bug sam urozhino hudo pomagalu bo. 19. Astraea. Terpeli ste dosti sa posvetili dom Sato ste dosegli poscmelski Ion urata sapreti sashafuje sam Bug Preposnu sem priđete jest vas na snam Radojnri Pred pust nica. Kdo ma zaměřil bo, če tud Slovenec kaj zarobi n Vès svet od slave silnih duhov Jrobi. Iz ,,Cvetje spomladaasko." Ime stajarskega junaka, kterenm tukaj majhen spominek staviti hočem, mnogim že je znano. Pa opomniti jih moram, da ga ne zamenjajo z uriirn Radojurjem, ki se je se pred kakimi dvajsetimi leti po Pesnički dolini klátil, in o kterem klobuk in dajo enkrat brguše nare- da ni druge obleke imel kot velik se se govori, čez kolena dolgo srajco; ko mu diti jih s kamenjem obloži, na koncih preveže in tako «e na dno v studenec požene. Moj junak je bil stric tega, in tudi tukaj se sme reči : ^sad ne pade deleč od debla". Nekdaj, ne vem prav kdaj, je pre cela rodbina tch Kađojurjev bila, ki so bili vnuki nckcga vodja starih Ilunov, in so vsi zavolj bedaštva slo- veli. Hod il se je repišča přivlekla ali da bolje povem, mačka ga je z na pust; leto sem že pozabil. 0 srečno znamenje! Ciganka se mu je tišti dan prorokovala, da je ua svetu namenjen. Materne prsi ga za kaj visokega pol drugo leto zivijo , in že je znal stolec přinesli, na kterega so se mati vsedli, če je lačen bil. Odrastel je potem tiho. kje? ne povem, da se ne bi uni veščanje potem prevec z njim bahali. Zlati čas prve mladosti preteče mu med blatom > iz ktere si je pogače in „ sfcomrde" délai delo iz te dobe vem Edino junaška» y sam, o čuda bi da je enkrat v mlako padel in vse pomoci zopet h kraju zlezel,. in * h valil, pri tem tri „zelene kakor se je že starih dni veckrat stirinogaste ribea poklal. Ko komaj dobro hoditi začne, že mora sosedom pure pasti, kterih pa se je žalibog! bolj bal kot one njega. Memla je že zdaj svojo prihođnjo visokost premisljeval, in si zlate gradove nad zvezdami koval. Najrajc je sam bil. Pošljejo ira v solo pa zalibo za to ni stvarj glavo bil Gospod k so mu mogli večidel vès uk ▼ vbijati. Tedaj že čez pol leta domá ostane, več» habzek, kakor je pred bil. Kaj ž njim početi? Mati ga hocejo v službo k nekemu kocevarju dati, oče pa pravijo. naj bi se lončarske učil. I to je obveljalo. Vzame ga tedaj nek usmiljen lončar k sebi. Pa ta je imel sam prazno nrošnjo in poln koš otrok. Skoro se tedaj riaveliča Rado- jurja, ki je strašno veliko snel, se več kakor poldru Martin, pri delu pa se je drzal kakor mačka Pošlj ga tedaj starišem nazaj P1 vroči kaši Ravno si mati drv pritava. Komaj ga naročja pade, „krhlikov nejo: , n esej y ko vrli sinek klav domu zagledaj zgrabij le pridi mi vlačuga nemarna domu jim od same jeze butara pa mu ga prof i pož p Radojuri ga ni l, kakor k pred Pober Sedaj se je se bi y kakor psicek, ki je meso ukradel. Še ocetu, ki so ravno gradili in jo s celo soho za njim udarili, uidc. Kaj je imel siromak sedaj početi? Najraje bi se jokal, — pa solz mu ni prišlo. Gré dalje iu dalje po neznani cesti. Pride do razpotja. Kam pa sedaj? K sreči se zmisli, da bodo zveličani v ne- besih na pr stali tedaj se tjè obi začne k srcu iti, kaj da ž nj bo si blodi če bi pridniši bil yy bi n V Sed a j se Ie mu idiš ljubi Jurček* mka namesto obli- kovca pogače in oče namesto planjke nove hlače za teboj pognali! 0 ti bedak ti! — Pa te in enake misli přežene spomin na cigánko k in njeno prerokvanje, da je za kaj vi na svetu namenjen. Sklene tedaj , se milostljiv osodi prepustiti. Bil je takrat trinajst let star. • v vpraša malega fan tica y Po poti se pripeljá neki ki kam da gré? „Naprej!" mu Radojuri mrzlo odg 1 • V V 1 v . i » . . . Za to pa eno z bićem cez pleća dobi. Pa, ko bi ga muha pičila, se najč več ne ogleda nazaj. Zdaj pride v velik tamen les, in ker je veckrat slišal, kako so puščavniki t šamoti v luknjah ali slabih kočicah prebivali, si misli. ljenje za-nj najbolj glad bi to z it kočo plesti. Pa joj in shojen med vejami zaspi kakor oči deželo bežal. Dru bilo , da Iz grmovja si začuo ga bolj in bolj pritiska, zdelan . Brz ko ne se mu je nanjalo, ku Jakobu, ko je pred svojim bratom v ljudsko jutro y ko se prebudi, očeta & pa pred seboj vidi. Zdaj svoj glad in na vse visoke naklepo pozabi, in jo skoz goščavo udere, da je hrastje podiral in bukovje pomežil. Al zastonj! kmali kot ber • V ga oce dobijo, in ga y tata y domu zenejo Z biti sta se domá za debelo repo šla zvedil. y ali n kresbalcs" plesala 7 teg uisem Tako so Radojurju vse skomine po puščavniškem živ ljenju minule. Do svojega dvajsetega leta je pri starisih ostat, in kakor v letih tako tudi v norosti in bedaštvu na-raščal. V tihem, domačem življenju se je pripravlja!, da bo vreden, enkrat na polje delavnosti stopiti. Kolikokrat ni domá spal, ali se je po ljudskih parmah porival, kolikokrat je glad in lakota trpěl, ker se je očeta strašno bal — ni izreci! Krog iu krog je slovel z imenom: „Budalasti Jurček!" Pa ure in dnevi in leta hite, Zdaj pride cas, V * # pride vojaseme r Car klice: Kje Juróek, kje Scajarc je moj? Da tira franeozko di hal pred seboj ?* (Konce prihodnjié.) Dopisi. Gorici 31. jan x Nas dežclni odbor se vrlo po casopisov, nosi tukajsnih bo naj mi bo dovoljeno statisticno dokazati gorec goslovcov: V družbo sv. Mohora se je k teguje za deželne pravice; sosebno pa si je prizadeval iz budžeta vse tište stroške iztrebiti, ki so se bili per nefas v poprejsne vladine prevdarke vrinili. Med take stroške novem letu vpisalo 32 gospodov; „N dalo 42 iztisov, Krekovih tujih poezij 20 logov ima 38 naročnikov 55 m 55 iz deželnih zalogov je spadala med drugim od leta 1847/s se je razpro-Cvetje domaćih íq 22. Slo- Pravnik" Razla 6 remuneracija za dežel na jezika na gi m nazi i in Glasnika" 18 iztisov 800 gold. za kmetijstvo, ki se je od leta 1848 do 14 55 N u 8 55 Stimmen gimnazijske reorganizacije na takratni modroslovski fakulteti kot prost predmet razlagalo. Vsled nove šolske organizacije je bilo teh 800 gold, kot redna placa za enega učitelja na poprejšni spodnji, zdaj viši realki odločena, kteri Razun tega dohajajo v bogoslovje sledeči časopisi venske reich" 4; nice 55 55 U Glasonoša" 2 „Slov. Prijatela" 8; aus Inneroster Solk. tovarša" » y naj bi bil tudi kmetijstvo učil, kar se pa skoz več let, ne vem iz kakošnih vzrokov, ni spolnovalo. Ko je deželui odbor pri pretresanji dežclnega prevdarka na te napake naletěl, se ustavi resno nepriličnomu viadnemu ravnanju da naj se ta dnar svojemu namenu sopet povrne 2 rističky „Novice", zabavnici. in časopisi r> Goriškega oglednika" 2 Z"- 55 © Da potem pa „Ost und West u » 55 Za kat. list" y 55 Blahovest 55 Humo Ravnateljstvo kupuje 55 Danico", „Stimmen itd." za splošno porabo v Fudi 55 bil Slov. čitavnica" rada postreže s knjigami Toliko v porazumljenje. Gospod dopisnik je krat pretemno pogledal stvar y tei potem v dobrem y y in za tirja, toliko potrebno kmetijstvo odloči. Spoznavši, da tirjatev je namenu spisal tište vrstice, v ktere bi se jaz vtikal, ako bi ne bili tii pa tam mene gotovo ne doižili y da sem » Schwát aus der Schule pravična, je vlada v to přivolila in sicer m m m m • v 1 t # i I šlo je za 800 Kozj ."M lia Staj II Nate tud oldinarjev S nič z neprieakovanim pristavkom, da ona ni m a iz našega koz- naše proti temu, če se h oče kmetijstvo, na mesto po n e m š k i, po italijanski razlagati. Po italijanski! kotica nekoliko vrstic! Vedite, da tudi pri rnizah janské okrajne uradnije je dosihmal samo nemščina sedela to je, kot uradni in pismenski jezik vladala. A1 naš sedanj f Lcpa koncesija ta, in to toliko lepša , ker prostovoljna, in prav radi smo jo svojim sosedom privoseili, samo bilo moč razumeti, kako da je kterih je še mogla tega vlada Slovence ni rodoljubni in Ijudomili okraj rojen Kranjec iz Idrije in s pred mik ¥ V venscine y rajnega knezoškofa Alojza Wolf k g. Pavl Beseljak ega podpornika slo- a, izurjen Slo » več kot Lahov — tako popolnoma ignorirati. V tacih okolisinah se se le spozna, koliko velja, imeti na pravem mestu zvestega zastopnika. Naš vrli slovenski odbornik gosp. Winkler ni hotel zamuditi priložnosti, ki mu jo je bila enostranska vladina pouudba naklonila, da bi ne bil ene izmed najvažniših dolžnost svojega poslanstva spoluil. Njegov nasvčt venec, j kdor bo č za nas Slov rensko pismo ) veselo in pravi dnii izročil. bode izustil y da kem je/.iku rešeno dob K tudi v slo— polnovanju te obljube pa ko poma tukaj ktuar gospod S y uradovanja že nekoliko vajen in tudi za slovenščino posebno unet. Pisatelj teh vrstic je priložnost imel že na dve svoje avnavo poslušati in slo- hrvaškeg ne nasvčt, tirjatev, da naj se v slovenske ulogi tud slovensko obi imenovani zadevi tudi Slovencom pravica skaže, je bila hvala pravičnosti njegovih tovaršev — v odboru enoglasno potrjena. in dotični sklep vladi predložen. Ta odborov potem ko je bila pozve- zd ko rešenje dobiti. Poslušavcom se je to sicer čudno 3, pa se jim tudi v srce dopadlo. Naj bi se to hvale vredno početje nemalo povsod! Začetek je sicer težaven y realki sta moža . ki za prcdlog je vlada te dni zahvalila, dila in prepričala se > da na viši moreta zraven druzih dolžnost tudi kmetijstvo převzetí, slovenski ga bo še le po veliki noči gosp. Zakrajšek po 4 pa brez začetka ni napredka, in le vadba člověka izuri. Ko uradniki začeli nemško pisariti, gotovo tudi ni vse lahko so Po od rok šio in ka bil dovanje bi koristilo Ijudstv kakor pa daj Slovensko ure y uradnikom in d Po tej ure na teden ucil. Ako ta pridobitev ni korak, je saj stopinja v narodnem oapredovanji. po ti bi se panje proste ljudstva do uradnikov zopet oživilo in mnogim pomotam v okom priš y ljudstvu pa bi se priložnost dala y oj národni jezik vcc obrajtati in iz V Gorici 1. svečana. obražev Že h koncu lanskega sol in sploh se bolj kati. Omika prostega ljud stva se le na skega leta se je govorilo, da se bode med drugim tudi pri- paru trdi N pod I agi pravuiška šola ^šolap reparandov) prenaredila in ustrojila po om domaće. Kolikor nam je znano, je do sedaj še vse pri siloma doseći starem ostalo, zunaj tega, da je med 25 pripravniki 14 Slo maternega jezika doseći dá, kakor slavni Ilerder spoznava v listih zastran ke p i saje: „Omika ljudstva se ne dá po ptujem jeziku pak najbolj, in rckel bi, edino le na lastni po odni podlagi in po jeziku dedov, po kterih se dalj veneov z Lahi vred primoranih učiti se nauk v dedujc. Po jeziku národovém se srce pridobi. Kdor mi kmetijstvu v talijanskom jeziku. Dobro zapopademo, moj jezik zatira, mi hoće moj razum iu način da bo tištim, ki med La he v službo pridejo, omenjeni nauk moje v • ZIV Ijeij čast m pi mojega vrlo sluzil; al bodo pa ti, ki med Slovence pridejo, ki se za národně pravice potegujejo Se kmetijstvo slovenskim kmetom po laški razkladali?! ne razumemo, kako da si nekteri gospodje besedo „ravno a te nikl. tudi cele d bolj da zatreti." Zato možje, ljudstva in nasprot- za bla krbijo, kakor pa njih pravnost" razkladajo! Tudi ki hočejo vse po starem nemškem kopitu imeti in vse y zgovorov slepih ne manjka, ki k te na videz zlati, v djanji pa kot zelezne klešče pravice Slo vencom škrbijo. od ni primerno y icujej in nijo , tako pa srca od do Bog pomozi! Iz Maribora 1. febr. A. K. Lezen podkopavajo enjo in uzajemno zaupanjc in Naj toti novici pridenem še to lz Maribora v 5. listu Primoran sem, dopisu sredi male 55 Novic" pristaviti nekoliko opombic, fa « « U a p o k V v doli s t oj i poleg kozjanske trg V na kv posvećena sv. Ilemi y po ker tain gosp. dopisnik nektere zgolj privatne reći po svetu ki je dobi troši, kar ni ravno pristojno. Pravi: „Ako predava učitelj 983 rojena bila v slovenskem jeziku, si pišejo nekteri pazke po nemško." sp< Memogredé naj omenim, da pod izrazom „nekteri" se cei ure odtod v pilštanjskeni gr okoli leta 1 kv y če ravno v tem kraj ed k na našo slavno rojakinjo Ilemo in ena najstarjih ima razumeti „ede n", pa V se tišti nemsčino „eden" je na pomoc vzel pri naglem le nekterikrat pisanju, pa nikakor iz kev naše dekanij neki učen stai w J 15. stoletju mržnje do slovenščine, ktero iskreno ljubi in spoštuje. Dalje šino cerk pisuje, jo bila do leta 1861 silno zapušena; imela je le b lesen zvonik, nad kterim je popotnik že od delee rev- pravi dopisatelj: „Ako jih • v poznal in jo omiloval. Al sedaj je dru nagovoriš po slovensko, ti od- dobr čeravno večidel revni fa so pocasi cerkev govarjajo po nemško". Se res zgodi včasih, kar pa y bi lepo popra lep nov nik postavili, kteri je 15 rekel, ni drugače mogoce že za volj o razvade in napačnega sežnjev visok in zdaj cerkvo in celo doli odgojenja r gimnazijah. Kar se tiče slovenskih kuji lepša Razun cr O in tega, da so far voznike. težake in ves les sami za stonj dali, so gotovi stroški še blizo 2400 gold so ečidel že poplaćani. Nevtrudlj gorecnost znesli far ki Blasrorod ----- C5--I-----, v-.«. H, Rimci so držali za največjo čast in slavo žrtovati se za S ospod dohtar! Stari narodi, Grki in se je tudi v tem pokazala da vso k temu delu potrebno domov vodo (kakih 200 štartinov) so samo zeiiske iz bližnjega po toka do kve na glavi znosile in zatoraj ze b dveh ali est pi pati treh zjutraj vstajale da ne bi domaćega delà zavoljo tega bil pripravlj zato je cislal Solon padšega za domovino Athe- Dulce mori. Ali ni se čuditi Grku ali Rimcu, da je IMBMÉHrtÉÉBHlHMHMMI bila njana Telia za najsrecnijega, zato je bilo Rimcu geslo tovati vse za domovino, za državo mudile. S hvaležnim srcorn pa moram omeniti prvega mu je obca državna sreča prvi in ■ - - ^ V«. • V _ _ _ podpornika in dobrotnika pri tem delu, gosp. Janeza Pajka y zivel za dr pog namen ; on je ne za se i bil našega bivšega kozjanskega okraj pog: lavarja, kajti on za tako sredstvo se je w J odgojev je s svojo iskreno besedo in z obljubo svoje djanske po- pa tudi s svojimi sodržavlj proti državi le sredstvo; in pripravljal; ali zato je odločeval v najvažniših za moči nas osrčil težavnega delà se lotiti, in kot mož beseda devah vlade iu zakonodavstva. Razločevali so se tudi ta nam že tukaj svojo adodarno oko dp ? pa tudi ze ne- krat natanko narodi od odov, in posebno so Grki in k te rek rat celó iz Ljubljane dnarne pomoci poslal; njegova Rimci najobrazeniji in najslavniji ostale kot „barbare" zani obožna gospá pa je nekaj pi lepe kvene oprave oskr- čevali. Gojilo se je tedaj domoljubje nekdaj na vsako bela Ilvala tedaj in zahvala, komur gre Iz okolice Koincndiške na Cor t 29. pi a Unidan sta dva člověka v Sunkarj cegelnici se zadušila juje za di Vse drugac je dandanašnji. Javno ljenje se je premenilo tako , da se sedaj • v ljenje in živ ek ne odgo ? jn potlej tudi nekoliko zgorela, eden po nogi, drugi po glavi. Da sta bila tatova in bojnika, ki sta v cegelnici so v zadnjih h mpak le za se , da skerbí edino za svojo i ne, posebno ker srećo, na domovino, na državo še ne misi zavetja iskala par cekinov ni dvombe bilo, ker so našli pi nju % • ozja, pri obćih državnih zadevah neomejene vlade udeleževanje Ijudstv z itd Bi se je hrup zagnal, vsemi mogoci sredstvi da je eden med odbijale. Ni čuda tedaj , da služi človek njima tišti imenom „Dimcz", glasoviti ropar bil, v ' mm w^m ki ga cela dežela pozná pod bičnih pravilih, v takih okolinostih odgojen pise se prav za prav „ZiherP ; drugi po se adno le svoji koristi so rekli, da ni bil Dimež. Za gotovo morem povedati ? pa da eden med njima je imel, kakor imajo po adi nektei Jjudje, zlasti soldatj ime „Franc Z", in členih okodelci > na oke zacelj rauo, ker se ni cuda tedaj, da moří dandanašnji strašna sebičnost vsako značajnost in da je le malo takih, ki niso na prodaj. Iz e da- današnje -- ------ ---..M. y ... ...«V tega se lahko spozná, koliko plemenitije je domoljubj oki v kozo vbodeno nasnje memo domoljubja starih narodov klij v nepovoljnih okolinostih a kaj je bil še kot mlad fant s koso vrezal, dolge iasé. da se j ganjano le iz bia negojeno i večki celó pí rrp rrn je mogel ečkrat za žensko obléci; tudi mera srca, iz čiste želje pospešiti srečo njegove ve- likosti se s popisom ujema I to se mi nekako čudno mo domovine. Ce tedaj slavimo Grke in Rimce, ki so za do odgojeni menili z d i ? da bi se ogla ka Z na Z ih eri-a obraćati i ker ? d ce se tujejo si bodo večno slavo pridobil y težko, da so v prejšnih letih Zilierl drugače njo: koliko bolj moramo cenili in čislati pisali kot moze, ki se v našem sebičnem veku, v ktei se ne Sich Jistu S taj 55 Iz N s črko S. Podrage na Ipavskeni. J V 3 letošnj domoljubje, ampak pogosto zatira, ne mislé na poganjajo za občo korist, ter se od svojo srećo A nas je unidan v popisu dohoda domoljubnih odvrniti ne s teža v Lj u b ij še tudi posebno to razveselilo 5 smo v tem sostavku tudi čitali i ? je prost 1 ker svojo dajo in pi tudi mi Sloven in pîetk tega svetega ganjanjem Takih moz imamo, hvala B truda ne ne z obrekovanjem nekoliko o-11 o" inisel razodel in tako lepo dokazal, kako tudi po njegovih in Ri ne mogočni ali slavni, ko nekdaj Grki ? mpak slabi in zaničevani ta] žilah teče gorka kr slovenska Tišti IB v * a z i y ki jo protivniki našega mnogokrat ponavljeni oda in naše omike sipljejo da do zadnjih let Evropa za nas še skor vedila ni, ne natanko ločeni od odnikov po svetu , da le učeni slovenski gospodje poganjajo se za overa silno v ko in oliko našega oda, je vrli Anton Grabić cr ft lavo blagorodni gosp odjeka! in pokazal, da tudi med pi ljudstvom je to , ampak zlo okuženi s ptujst îapredovanju — in izmed teh ar! eden naj prvih 5 mož ki nas ste V d o h t g « i jez želja; tudi med prostim slovenskim (^ka okodelec štejem) je vnetih ljubov dosti se tudi kteri drugi Vodnik je začel buditi Slovence, budi možje; al prebudili ste jih Vi blagi jih njim i ? mocno zato izrečemo visoko V • nje m kreno za Izpolnila se je ta zelja tavnice, ki je bila snoči. je bila krepka beseda rc O" » ospodom in to v seji národně Z enoglasnimi živio- V • Cl hvalnost b enem pa tudi upanje, da bod n N se klici ejet mnogo let tako modro vodile SI kakor dosedaj, in da Ijubnih mož , vseh iz te inte- jih bodo tudi vprihodnje ravno tako umno in krepko zašto cncije, ki je gosp. sprejemnika V • idno ganila želj vseh odbornikov nazočih izrečena ? ti naj se v prihod njem listu „Novic" cela adresa natisne, ker hvala posredn Novi cam" veljá. Kakor je nam na radost to lep tudi pale in bra g o r o d n i vrednika „N ? kakor doslej. V ta namen naj V i b » d d o h t pozivi Bog se dolgo kot na korist in slavo 55 Slovenci v Zagrebu dné 1 dragi pr domovin 18f>2 a pismo, tako naj bo zopernikom pravične do reci nov (Sledijo podpisi.) dokaz, da s svoj 1 a ž m i aj le mekine vežej iz Ljubijane. Glasovita umetnica na glasoviru 2T0 Adi J. M a curi se tako rr ft lasi: spodiena Ljudini la Z a d r o b i 1 e k o v a prišla je s svojo materjo v saboto v Ljubljano , da tudi nas bo razveselila s koncertom in nam pokazala umetnost svojo y ktero so obču našega Mil dováli Prag Lipsko, Hanover, Brcm in druge mesta severne šenostj Vilharja je Vodnik navdal s pi nadu njegova pesem „Vod n i k Nemčije, zatem Pariz, Bruselj, London, Dunaj; sedaj je več ktei je ena najlepših s časa bivala v Zagrebu, iu konec tega mesca se bode nas je dosedaj razveselil. Med pesmami druge vrste f po to je, ne Vodnika popevajočih, smo • V dala v Odeso. kamor je povabljena. Radujemo se tudi rni t u Vilharj y dr. G. ïpa V) B slišati divno igro mlade umetnice, ki nam jo „Dalibor", Fleišmanov r> St v Zvezd ko ..Saraf v Pozor", „Nar. Novine", „Glasonoša" in drugi časniki po- k Oba ari K r a n j e gosp. samope in Potocniko w Z sta se tako přikup da p i s uj ej o Slovanko z duso in telesom. V nedeljo je z ne- ni bilo pred miru, dokler nista dvakrat pela, in po pesmi popisljivo slavo igrala nam prvi kra t v národní čitavnici „Stari Krajnec" so klicali tud naši; v petek se bo udeležilu koncerta filharmoničnega , v V 1 • V nj en eg Se vc da tudi nedeljo popoldne ob petih pa bo dala v redutu za-se ïpaviceva „Zvezda nem napevu nam že dol * koncert in nam razun klasikov muzikalnih tudi vec svojih ste bile s pohvalo sprejete U ubij lika gosp. J. 4 in zlasti v Zvonikarjeva a igrala. Mož, kterému gré o tem ve- rečemo: veni, vidi, vici. Mladi • V Ščitomiru Vilharju pa le to kom posicij slovanskih ljavna beseda, nas je zagotovil, da izvrstnejše kompozicije rSlavj nik je T mati u; tako tno dekla da bi vseh klasikov na klaviru naša Ljudmila iz pameti ^v ^^ ^ /s.4 ^ I r ^ ^ t« ! ^ ! 4 n It ! ni»)a^vi CC I n m tví r\ n ^v I a vm nagovoril z dolgim ogovorom f v sme ona sama naravnost v okom pri ti takim sklepom. kterem pa glede govorili Zoper to osnovo so Lichtenfels, Hartig in drugi se mora vladi veča oblast varovati skih sklepih blagor knezoškof Rauscher, baron kakor to, da je na u nan je homatije , ni nic povedal, prijatel z vsemi vladami; veči del nje ter si prizadevali dokazati j da i sicer utegne po srenj govega govora so bile d nar ne zadeve tudi francozka vlada ni brez stiske. znamenje j da Sliši se od novih srenje in države škodo trpeti ; je zagovarjal grof • v davkov za vozove in konje, da namreč za voz s 4 ko osnovo doljne zbornice in svobodnejso Jesi se bo na leto placevalo 50 frankov, s 2 kolesoma 30 Thun obnašanje srenj; vendar je naposled z veliko većino glasov za jezdne m obveljal predlog odborov, ki se tako glasi : Vladi srré raz „ -----* konj pa i ki jih kočijske konj 25 fr za vozove m podar tudi rabi za kmetijstvo ali kako sodba o pritožbah zoper ukaze županove, in le tadaj naj rokodelstvo pa se bo nek placevala Ie polovica; Ie nekteri se pošljejo pritožbe zoper sklepe županijskega županii, kadar gré po c. odbora viši konj i m aj čisto bi davka biti. V Par 18 za ktero rec In tako najmanj 12.000 kočij samem se steje Cesar Napoleon, kteri rad zvonec bo osnova srenjske postave v tretje šla s to premembo, nosi v vseh velikih političnih zadevah svetá, si nek zlo ki omejuje autonomijo srenjsko, v zbornico poslancov nazaj. prizadeva , da bi Ijudovladna država ( republika ) Meksi- a v severni Ameriki, ktera obstaja iz 21 dežel in Spet se je slišalo, da bode nova ustava š o Is k ega kansk je svetovavstva kmali oklicana. Ali bode ternu svetovav po gih homatijah zlo razrušena, se spremenila v ce stvu gosp. dr. Miklošič predsednik, še nobena živa duša ne vé. „Slov. Glas." se piše iz Dunaja, ..da to je t in si prostovoljno izvolila vladarj Kakor se gotovo, sedaj pogostoma bere v časnikih, ponuja césar Napoleon to da gosp. državni minister je za to čast njega priporocil in vladarst ijanskemu nadvojvodu Mak nikogar druzega. svetli cesar predsednika tako dolgo; vijo nekteri tako, nekteri pa tako; se napenjajo nek strašno". Malo čudno se zdí Ijudém , da ne izvoli pravijo, proti temu, da bi Avstrija potem odstop kakor t Be- zato ugibljejo m pra tk Kaj je na vsem tem resničnega, nihče ne vé, ker možje starega kopita dosibmal je to le karska novica ; vendar je te dni „Wicn. Ztg določno odbila to besedovanje. Težko, da bi llenrik vitez Lcvičnik (pisal se je po nemški si nadvojvoda avstrijanski želel v Meksiko iti, zlasti ne za kterega nemški svet, kakor je ponujeno zameno, in to toliko manj, ker Napole u pisavi Levitschnigg), zlasti v 1 i r i č n i poezii res tudi zaslužil, med svoje p r- brez bi vake v pesništvu šteje, je nedavnej na Dunaji umri. ki ne bojo v to dovolili delà v raj ti na m rec brez AngI in Spanjolov > Spodobi se nam , da tudi mi smrt moža obžalujemo bil po rodu naš ki je naših L e v i č n i k o v. • V m o ž Nje namreč slovenske koreninc gov oce, • V Gasper Lcvičnik (bra Cveije iz domačili in tulili logov ^ ^ r y tranec rajnega oceta nasih Lcvicnikov) bil je rojen v Ze- je ravno kar přisel v Celovcu na svitlo I. vezek 80 leznikah; poslan ko bistra slovenska glavica v šolo, do- strani), ki obsega Cegnar-jevo prestavo „Viljema c. k. dvorni in sodniški Telia". Na prodaj ga ima: v Ljubljani Giontini in Lerher; gnal jo je tako daleč, da je poslal advokat na Dunaji, kjer je leta 1825 umri. Ker je mož pod v Gorici Soher; v Trstu Schimpf; v Novem městu Vepustek; franeozkim jarmom veliko trpěl in je nek svoje tri blizo v Celju Geiger; v Mariboru Leirer in Ferlinc; v Gradcu Dunaja ležeče grajšine za ces. vojaške bolnišnice uravnati dal ga je cesar Franc I. v žlahni stan povzdignil. da damo „vsakemu svoje a To se Ako Ferstl ; na Dunaju Wenedikt; v Pragi slavj. knjigarnica; Zagrebu Supán; za ostale jugosl. kraje v nam potrebno zdi omeniti je res, kar stara latinska prislovica pravi, da „poeta nas-citur", je kri slovenska lajnému Henriku prirodila pes-niški dar, ki ga je svetu razodeval v nemški besedi, pa za-tega voljo vendar le ostal sin slovenske korenine. V rudniku „Seegraben", lovcu. Cena vsacega vezka A. Lukšié v Kar-po bukvarnicah je 30 n. kr. Popravek. V poslednjem listu se je vrinila pomota: namesto 4 gold, beri 14 gold. v „dopisu iz Trsta" Stajarsko. Iz Leo b na. Listnica vredništva. Gosp. M. C. v B: Zemljopis za 1. raz kjer prenrog kopljejo, se je 24. p. m. strašna nesreća zgo- red Vam je bil po želji Vaši izroćen že pred 16. t. m., ko smo dopis Gosp. V. S. v dila. Ogenj je V • zadusil 25 delavcov, 84 so jih komaj řešili. Vaš přejeli. Se menda ni dotično pismo 7 l/ i/ rv • i • • • zgubilo. Česko. Iz Prage. 26. p m. je prišlo k dr. Rieger-u Zagra: „Devica osleanska" bi čitavnici dobro došla. Prosimo za-njo 9 moz iz kmetov, ki so mu, poslani od pardubiških in ho-liških srenj, přinesli 800 gold, za národně namene. V hiši kneza Karola Auersperg-a je 28. p. m. po-čila posoda za gazno svečavo; po neki riaključbi se je ■vnel izhlapnjeni plin (gaz) in s strašnim ropotom je raz- îieslo mnogo zidovja in drugega pohištva ; dve osebi ste bile nevarno poškodovane. V Žitna cena v Ljubljani 3. februarja 1862. Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 il. 55. banaske 6 fl. 22. tursice 4 ih 50. soršice 5 fl. 3. rež 4 fl. 50 80 jećmcna 3 il. 63 oves 2 fl. 40 prosa 4 fl. ajde 3 fl H rva s ko. Iz Zagreba. Frančiškani okolice bos- niške in hercegovi ns ke so prosili državno minister- , naj jim dovoli kakošno serninišče v Dal mac i i, kjer stvo bi se katoliska mladež za duhovni stan izrejevala. Gospod minister jim je odgovoril, da more o tem poprej mnenje gosp. kardinala nadškofa zvediti, pa je še to dodal, da, Ktirsi na Dunaji 4. februarja. 5° , tnetaliki 68 fl. 75 kr. Narodno posojilo 83 fl. 20 kr. Ažijo srebra 38 fl Cekini 6 fl. 56 kr °5 kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. iNatiskar in založnik: JoŽef Blaznik.