YU ISSN 0040-1978
LET0XXXIi.,ŠT.5
Ptuj, 8. februarja 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Akcija - zaključni račun 1978 (stran 2)
Ko se zaprejo tovarniška vrata (stran 3)
Več prireditev, več novih skupin (stran 5)
Predstavljamo vam KS Kidričevo (stran 7. in 8)
20 let ormoške knjižnice (stran 9)
Prednostne
smeri
šolanja
v sredo, zadn jega januarja sta
se tako v Ormožu kot v Ptuju
sestala izvršilna odbora skupne
komisije podpisnic samouprav-
nega sporazuma o.štipendiranju
učencev in študentov občine
Ormož in občine Ptuj. Skupno
z delegati podpisnic in s strokov-
nimi sode avci skupnosti za za-
poslovanje Maribor so obravna-
vali predlog razpisa štipendij iz
združenih sredstev za šolsko leto
1979/80.
Predvsem je stekla razprava
. o deficitarnih in suficitamih po-
klicih, to je o poklicih, ki nam jih
primanjkuje aH jih imamo preveč
in morajo iskati delo v drugih
poklicih. Obstajajo sicer podatki
za območje Slovenije, čeprav
nihče ne jamči, da so popolni, žal
pa takih podatkov po občinah
nimamo, vsaj ne zbranih na enem
mestu, če so pa pomanjkljivi
predvsem zaradi pomanjkljivih
virov podatkov.
Nekoliko čudno je izgledalo na
seji. da so moral;člani izvršilnega
odbora in delegati kar »napamet«
ugotavljati, v katerih poklicih smo
na primer v ptujski občini pred-
vsem deficitarni, poleg tistih, ki so
že navedeni v podatkih, zbranih
na ravni republike. Žal se nam to
dogaja celo ob vstopu v četrto leto
izvajanja srednjeročnega plana
razvoja in čeprav ppudarjam.oj da
je plan kadrov najbfstvenejši del
vsakega planiranja.
Povsod so na sejah poudarjali,
da je osnova za uspešno usklaje-
vanje potreb združenega dela
s »produktom«, ki ga dajejo šole
predvsem dobro dolgoročno pla-
niranje potreb po kadrih. Ker tega
še nismo znali napraviti, seje pač
bilo treba na seji odločiti kratko-
ročno za štipendiranje tistih po-
klicev, za katere menimo, da nam
jih primanjkuje.
Tako zbrane podatke bo skup-
nost za zaposlovanje v Mariboru
za vse občine v podravski regiji
poslala republiški komisiji, ki bo
enako kot lansko leto skupno
razpisala štipendije iz združe-
nih sredstev. Kandidati za prido-
bitev te štipendije bodo morali
^polniti poseben obrazec VLO-
GA ZA ŠTIPENDIJO, ki ga do-
hijo v skupnosti za zaposlovanje
^^.anboru ali v njenih enotah po
ožinah, konkretno v Ormožu na
K-erenčičevem trgu, v Ptuju, Na
prelazu 1 in v Slov. Bistrici, Par-
tizanska 21.
Ker bodo letos tudi kadrovske
štipendije enotno razpisane
v okviru republike, so na sejah
posebej poudarjali, da mora
* republiškem razpisu biti nave-
rok. do kdaj morajo biti
Kadrovske štipendije podeljene in
Kandidatiobveščeni, daje njihova
^'oga ugodno re5ena. To je na-
^reč tudi pogoj za razpisni rok
^"Pendij IZ združenih sredstev,
^er zamudnikov ne bodo upošte-
kot je bilo to doslej
P^k.sa, saj so napr. samo v ptujski
o Win, sprejeli 35 vlog za štipendi-
K I	sredstev po roku, ki
je bil določen z razpisom.
FF
DO 15. FEBRUARJA ODPRTA RAZSTAVA
Ptuj skozi arheološka obdobja
Redko se zgodi, da je razstavni
paviljon Dušana Kvedra v Ptuju
tako poln obiskovalcev kot je bil^v
ponedeljek popoldne, 5. februarja
ob slovesnem odprtju razstave'
,,Ptuj skozi arheološka obdobja",
ki je obenem namenjena tudi
proslavitvi slovenskega kulturnega
praznika. Razstavo sta pripravila
dipl. arheologa Blagoj Jevremov in
Marjana Tomanič-Jevremov, oba
kustosa Pokrajinskega muzeja
Ptuj, ki za opravljeno delo zasluži-
ta vse priznanje.
Številne predstavnike in občinst-
vo je najprej pozdravila Ljubica
Šuligojeva, ravnateljica Pokrajin-
skega muzeja, ki je uvodoma
poudarila, da s to razstavo pri-
čenjajo muzejski delavci uresni-
čevati letošnji program razstavne
dejavnosti. Ta program temelji na
prizadevanjih, da bi zbirke nepres-
tano dopolnjevali in bi z razsta-
vami prikazovali vsa področja
muzejske dejavnosti, da bi našim
občanom prikazali kulturne
vrednote, ki jih hranijo.
Poudarila je, da bi moral Ptuj
kot celota ob svojem bogastvu
kulturne dediščine postati muzej.
Povsod naj bi nas številni spome-
niki iz naše daljnje in bližnje
preteklosti opozarjali, da smo na
tleh bogatih kulturnih ustvarjanj.
V tej smeri si moramo prizadevati
vsi in s tem potrjevati, da v naši
socialistični samoupravni družbi
gradimo kulturo tudi na humanem
odnosu do vrednot iz naše
preteklosti.
Predsednica skupščine kulturne
skupnosti, Marija Magdalene, je
naglasila, da z odprtjem te razsta-
ve izpolnjujemo dolgoletne želje
občanov Ptuja, da si arheološke
vrednote, najdene na našem
območju lahko tudi ogledamo,
zlasti še, ker vemo, da je za
raziskave in očuvanje teh vrednot
treba združevati precejšnja sred-
stva. Izrazila je mnenje vseh, da si
želimo v bodoče še več takih raz-
stav.
Med številnimi gosti je bil tudi
dr. PETRU, predsednik antične
sekcije arheološkega društva SRS,
ki je razstavo tudi uradno odprl. V
nagovoru je povedal, da je ta
razstava dogodek za spomeniško
bogastvo Ptuja. Prizadevanja za
predstavitev našega najstarejšega
zgodovinskega izročila so dobila v
Ptuju še posebno naglašenost spri-
čo svetovnega slovesa te naše
znamenite arheološke postojanke.
Glede na širokopotezna novejša
raziskovanja pričakujejo slovenski
arheologi novo razsežnost
strokovnega dela na tleh staro-
davnega Poetovia in zgodnje-
slovenskega mostišča Ptuj. To
nakazuje tudi novo obdobje ,v
predstavitvi preteklosti in življenja-
v tej najstarejši urbani sržiki v
Sloveniji.
Med drugim je dr. Petru pou-
daril, da s takšnim prizadevnim
strokovnim delom ptujskih
arheologov bogatimo podrobnejše
vedenje tudi vseh nas in na sploh
starinoslovje v srednji Evropi, saj
bodo stanovski kolegi arheološko
dediščino Ptuja tudi ustrezno
strokovno obdelali. Taki prikazi v
publikacijah bodo omogočali vsem
preučevalcem podrobnejše sezna-
njanje z vsemi izsledki terenskih
del. Oplemenitena s takimi viso-
kimi cilji predstavlja ta razstava
pomembno preokretnico v podru-
žbljanju ptujskega muzealstva
nasploh in še posebej v strokov-
nem arheološko-raziskovalnem
delu pri ponazarjanju kulturnih
dosežkov človeka arheoloških dob
na Slovenskem. V imenu sloven-
skih arheologov je izrekel prizna-
nje ptujskim kolegom.
Za konec je avtor razstave,
BLAGOJ JEVREMOV podrobne-
je obrazložil razporeditev razstave
in razstavljenih dragocenosti po
posameznih vitrinah, najdenih
predvsem v času od leta 1970 do
1978.
V	pritličju razstavnega paviljona
je prikazana predvsem terenska
dokumentacija, tlorisi in delovne
skice z območja vzhodnega dela
Ptuja, zlasti Ziherlove ploščadi,
vmes so tudi prazgodovinske žare
in rimske amfore. Vključeni so
tudi razni tlorisi steklarske peči na
Hajdini in grobišča, ki ga je odkril
dipl. arheolog Tušek na območju
'gradnje srednješolskega centra.
V	zgornjem delu razstavnega
prostora je prikazan razvoj in
poselitev območja Ptuja skozi
arheološka obdobja. V prvi vitrini
so kamnita orodja iz eneolitskega
obdobja, s pridatki groba iz
bronaste dobe. nekako iz 14 — 12
stoletja pred n. š. Sledijo predmeti
kulture žarnih grobišč, keltska
keramika, orožje in nakit iz brona
in železa. Iz rimskega obdobja so
najdbe kronološko opredeljene od
prvega stoletja naprej. Razstavlje-
ni so predmeti iz grobišč, zlasti
drobna bronasta in glinasta plasti-
ka, glinasta, steklena in bronasta
posoda, zlati, srebrni, jantarjevi,
bronasti, koščeni in železni nakitni
predmeti, orodje, orožje, kronolo-
ško opredeljeni novci itd.
Zlasti zanimive so najdbe iz
staroslovenskeea obdobja,
razstavljene v štirih vitrinah, f)oleg
keramike predvsem grobne celote z
nakitom. V zadnji vitrini so najdbe
iz naselitve Slovencev, odkrite na
grajski ploščadi šele v lanskem
letu.
Ptuj skozi arheološka obdobja
je razstava, vredna ogleda in uvr-
stitve med prireditve ob sloven-
skem kulturnem prazniku. Oba
avtorja razstave bomo podrobneje
predstavili v naslednji številki. FF
Dr. Petru je v imenu arheološkega društva SRS odprl razstavo, levo
Ljubica Šuligoj, ravnateljica Pokrajinskega muzeja Ptuj, desno Marija
Magdalene, predsednica skupščine kulturne skupnosti Ptuj
Foto: M. Ozmec
UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Za ormoške sindikate konkretne
naloge
Marsikdo bo rekel, da je pro-
gram dela lažje sestaviti kot izvajati
ga. Vendar temu le ni tako. Tudi
program ni enostavno sestaviti,
sploh če gre za delo sindikatov. V
Ormožu so program dela sestavili
na osnovi lanskih zaključkov skup-
ščine občinske organizacije zveze
sindikatov in na osnovi nalog slo-
venskih sindikatov ter kongresnih
dokumentov.
In čemu največ poudarka v letoš-
njem letu? Na januarskem posvetu
so se člani sindikatov dogovorili,
da letos največ pozornosti, poudar-
ka in akcij namenijo utrjevanju
samoupravnih odnosov v temeljni
organizaciji združenega dela. Tako
bo treba pravilno organizirati tozd
in delavcu v njem nuditi vse pogoje
odločanja, samoupravnega delova-
nja in obveščanja. Med pomembne
naloge sodi tudi krepitev material-
ne osnove dela in stabilizacija
ormoškega gospodarstva. Sindikati
se bodo vključevali v družbeno pla-
niranje, urejevali socialno varnost
zaposlenih ter težili za skladnim
razvojem celotne občine. Tudi
uresničevanje zakona o združenem
delu je pomembna naloga, kajti še
vedno je mnogo odprtih vprašanj
pri nagrajevanju, planiranju in
razporejanju dohodka. Občinska
organizacija zveze sindikatov bo
ocenila delovanje interesnih skup-
nosti in samoupravne odnose v njih
ter razvoj krajevnih skupnosti, ki
so tudi del aktivnosti ormoških sin-
dikatov.
V tako imenovani socialni poli-
tiki bodo morali obdelati
stanovanjsko problematiko, pre-
hrano in rekreacijo delavcev. Tako
bodo člani sindikata že v februarju
na eni od sej občinskega sveta ali
predsedstva obravnavali družbeno-
ekonomske odnose v stanovanj-
skem gospodarstvu. V temeljnih
organizacijah združenega dela se
bodo sindikati zavzemali, da bo
vsak delavec dobil topel obrok
hrane in da se regresira prehrana
med delom samo v primeru, če je
organizirana. Ker vrednostni boni
ne zagotavljajo prehrane med
delom, jih bodo po vsej verjetnosti
ukinili. Seveda bo sindikat moral
težiti za tem, da se v organizacijah
združenega dela na kakršenkoli
način organizira topel obrok
prehrane. V mesecu marcu bodo
člani ormoških sindikatov razprav-
ljali še o vlogi ljudske obrambe in
družbene samozaščite, v maju o
usmerjenem izobraževanju v občini
in v juniju še o sistemu obveščanja.
zk
Prešernova nagrada
Stojanu KerUerju
Sinoči ob 18. uri so v slovenski
filharmoniji v Ljubljani podelili
letošnje nagrade iz Prešernovega
sklada za najpomembnejše dosež-
ke na kulturnem področju v SR
Sloveniji. Nagrado Prešernovega
sklada za pretresljiv fotografski
zapis o svetu, ki izginja.
Fotografija STOJ AN A KERB-
LERJA si je zagotovila visoko
mesto in veljavo v današnjem
času s svojo tehnično čistostjo in
izrazitostjo, kije daleč od stereo-
tipnega spogledovanja z všečno
romantično meditacijo. Kerbler-
jev »črni« realizem pogojuje
črnobelo izražanje kot pomenska
struktura. S tem je avtor presegel
na videz trenutni reportažnp-do-
kumentami zapis in vztraja v
skoraj že perfekcističnem objekti-
vizmu tehnične narave in psiho-
loško poglobljene prizadetosti.
Prizadetost torej za vsakdanjik, ki
ga Kerbler s posebno skrbjo, v
kateri je zaobsežena tudi dovolj
interpretativno možna avtorska
miselna zavzetost, prečiščuje,
izbira, postavlja v ospredje psiho-
loški portret anonimnega posa-
meznika. V svoji otrpeli zatrtosti
in svojevrstno opravičljivi zuna-
nji pasivnosti učinkujejo kot mo-
numentalne ostaline in konstante
v našem vizualnem podoživljanju
— je zapisano v obrazložitvi za
podelitev nagrade Prešernovega
sklada mojstru fotografije —
Ptujčanu Stojanu Kerblerju. Z to
najvišje kulturno priznanje v
Sloveniji je Stojana Kerblerja
predlagalo Društvo oblikovalcev
Slovenije.
Ob visokem priznanju tudi
naše iskrene čestitke.	mšk
Stojan Kerbler
Komu srebrni znak
sindikatov
Komisija za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenge,
ki deluje pri občinskem svetu ZSS Ptuj je vsem osnovnim
organizacijam sindikata poslala razpis z določenimi roki in
pogoji za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka
sindikatov Slovenije v letu 1979, ki ga vsako leto podeljujejo ob
1. maju — prazniku dela.
Osnovne organizacije sindikata lahko predlagajo take svoje
člane, ki so dolgo časa požrtvovalno delali v sindikalni
organizaciji in s svojim delom prispevali pomemben delež k
uresničevanju interesov delavcev, k razvoju socialističnega
samoupravljanja in k razredno opredeljenemu delovanju
sindikalne or^nizacije. Srebrni znak se lahko podeli tudi
osnovni organizacp sindikata, če je z večletnim vzornim in
učinkovitim delovanjem uresničevala interese svojega članstva.
Komisija pri občinskem svetu ZSS Ptuj bo upoštevala samo
pismene predloge z obrazložitvijo, ki jih bo prejela do 25.
marca 1979.
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
8. februar 1979 - XBDMH(
V Tovarni olja
iz težav
Danes lahko že z gostovostjo
trdimo, da je okoli 130 članski
kolektiv Tovarne olja v Slovenski
Bistrici našel pravo pot iz težav,
predvsem z iskanjem lastnih,
notranjih rezerv, čeprav te niso bi-
le glavni krivec, da je ta sicer zelo
prizadevni kolektiv še pred leti pa-
dal vse globlje v izgube.
Osnovni vzrok za težavno stanje
je bilo pomanjkanje potrebnih
surovin za predelavo, zlasti olja
repica in semena bučnic. Temu pa
se je pridružila še zastarela
tehnologija proizvodnje, ki ni
omogočala racionalnega izkorišča-
nja delovnih sposobnosti.
Pred dvema letoma so sprejeli
sanacijski program, zaposleni so
pokazali polno pripravljenost, da
vsakoletnemu povečavanju izgub
naredijo konec. Kljub temu, da so
se zavedali težav v dobavi surovin,
ki so odločilno vplivale na končni
rezultat poslovanja. Poiskali so
vzroke in pomanjkljivosti tudi v
lastni sredini. Ugotovili so, da z
obstoječimi proizvodnimi postopki
ne bodo uspeli odpraviti težav,
zato so se najprej kadrovsko
okrepili.
Da je bila takšna usmeritev
kolektiva pravilna, so pokazali
rezultati lanskoletnega poslovanja,
ko so ustvarili za prek 132 milijo-
nov dinarjev celotnega prihodka.
Od tega 21 milijonov dohodka in
15 milijonov čistega dohodka.
Uspeli pa so, prvič po daljšem
obdobju, nekaj sredstev usmeriti v
sklade, v letu 1978 so tako v
primerjavi z letom poprej ustvarili
kar za 37 odstotkov večji celotni
prihodek.
Tudi fizični obseg proizvodnje
so uspeli povečati v minulem letu
za 13 odstotkov kar predstavlja za
8 odstotkov presežen plan.
Pomembne rezultate so dosegali na
področju ekonomske produktivno-
sti, kjer so zabeležili kar za 26
odstotno povečanje od planirane
in je od leta 1977 večja za 138
odstotkov. Tudi ekonomičnost je
bila za deset odstotkov večja od
leta poprej in tri odstotke nad
planirano. Vsi ti rezultati so ugod-
no vplivali tudi na povprečne
osebne dohodke zaposlenih.
,,Dosežene delovne rezultate, ki
so plod zavestnega dela vsakega
člana kolektiva na svojem delov-
nem mestu, smo uspeli uresničiti
predvsem z uvedbo večizmenskega
dela, povečano kontrolo kvalitete
surovih olj in surovin. Uspelo nam
je povečati fizično produktivnost
kar za 25 odstotkov, uvedli smo
tudi nov sistem nagrajevanja, ki
stimulativno vpliva na rezultate
dela. V celoti nam je uspelo
vključiti vse strokovne službe, s
tem pa tudi povečati prizadevanja
za boljšo produktivnost z obstoje-
čimi sredstvi in z uvajanjem novih
proizvodnih strojev in z izboljšavo
proizvodnjega postopka." Tako je
povedal o uspehih kolektiva nje-
gov direktor Leopold Turnšek.
Prizadevanjem za uspešnejše
uresničevanje sanacijskega progra-
ma, ki so ga načrtovali do leta
1981, so se priključile tudi
ugodnejše prodajne cene olj na
tržišču. Tako se skupni sanacijski
program uresničil že za prek 70
odstotkov. Na osnovi dosedanjih
rezultatov poslovanja pa načrtuje-
jo, da jim bo že v letošnjem letu
uspelo uresničiti rezultate
predvidene v celotnem sanacijskem
programu.
Pomembno je tudi poudariti, da
so v letih prizadevanj za izboljša-
nje kvalitete svojih olj za te dobili
že največje jugoslovansko odličje,
kar velja še posebno za olje Favo-
rit, ki je zadnji dve leti na sejmu v
Novem Sadu dobilo najvišje
odličje kvalitete. Da bi si kolektiv
zagotovil še hitrejši napredek
pripravljajo referendum o združit-
vi v SOZD Zvezda Zagreb.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
Tovarna olja Slovenska Bistrica z lastno prodajalno v ospredju
Leopold Turnšek, direktor
Tovarne olja
Ugodni poslovni rezultati TOZD trgovina Les Ptuj
27. decembra 1977 so se delo-
vni ljudje sedanje TOZD Trgovi-
na Les Ptuj na referendumu
odločili za združitev dela in
sredstev z LIK Savinja iz Celja.
Po prvem poslovnem letu v tej
delovni oganizaciji, že ugotavlja-
jo nekatere zelo ugodne rezultate,
ki jih povzemamo iz pogovora z
direktorjem TOZD, Rudijem
Majnikom.
Združitev z LIK Savinja je bila
upravičena že iz razloga, ker je ta
delovna organizacija največji
dobavitelj lesa in lesnih izdelkov
ptujski TOZD. TOZD Trgovina
Les Ptuj Je svoje planske obvezno-
sti v letu 1978 presegla kar za 26,3
odstotka, ostanek dohodka pa za
28 odstotkov. Da bo ta podatek
dobil pravo veljavo naj povemo,
da so že planske zadolžitve bile za
23 odstotkov višje. Tako uspešno
poslovanje je nedvomno zasluga
delovne organizacije, saj je
TOZD Les Ptuj začela s prodajo
polfinalnih in finalnih proizvo-
dov LIK Savinja. Tako so pose-
ben porast realizacije zabeležili
prav tisti odddelki, kjer prodajajo
les in lesne izdelke. Oddelek »Les
in lesni izdelki« je prekoračil
planske zadolžitve za celih 215
odstotkov. Jasno je torej, da ima
ptujska TOZD v okviru LIK
Savinja velike razvojne možnosti,
saj nameravajo pričeti že letos s
širitvijo trgovine tudi izven ob-
močja Ptuja, pričeli pa bodo tudi
s prodajo pohištva.
Na vprašanje o planih razvoja
TOZD in DO LIK Savinja je tov.
Majnik dejal, da v »Lesu« petlet-
nega plana razvoja ni bilo izdela-
nega. Sele konec lanskega leta so
začeli s pripravo plana razvoja v
skladu z razvojnimi plani delovne
organizacije LIK Savinja in raz-
vojnimi usmeritvami SOZD Slo-
venijales V tem razvojnem pro-
gramu je predvideno, da TOZD
Trgovina razvije svojo prodajno
mrežo pohištva in polfinalnih ter
primarnih proizvodov lesne in-
dustrije v Celju. Predvideno je,
da za potrebe maloprodaje zgra-
dijo paviljon za prodajo pohištva
in skladišče za prodajo gradbene-
ga materiala in lesnih izdelkov.
Sredstva za to investicijo bodo
prispevale tudi ostale TOZD.
Omenjeni načrti bi naj bili reali-
zirani že v letu 1979, upajo, da
jim bo to tudi uspelo. Investicijo
nameravajo izvesti v celoti z
lastnimi sredstvi, združenimi v
okviru delovne organizacije, zato
bo na uresničevanje plana močno
vplival poslovni uspeh vseh te-
meljnih organizacij v okviru LIK
Savinja. Za kasnejše obdobje je
predvideno, da se vsa trgovina
vključi v delovno organizacijo
»Trgovina« v SOZD-u Slovenija-
les.
Direktorja Rudija Majnikasmo
povprašali še o stanju na področ-
ju dobave premoga in o možno-
stih prodaje plina izven Ptuja, na
primer v Vidmu, Cirkovcah in
drugje. Odgovoril je:
»Mislun, da so bili vsi občani
in organizacije v letošnji kurilni
sezoni s premogom preskrbljeni,
saj se ni zgodilo, da bi zaradi
pomanjkanja premoga koga zeb-
lo. Premog smo dobavili celo
tistim hišnim svetom in ustano-
vam, ki so sklenile pogodbe za
dobavo z drugimi dobavitelji, bi
pa brez naše pomoči ostali dejan-
sko brez kuriva. Do krize s premo-
gom je prišlo predvsem zaradj
prepovedi uvoza briketov in zarg. •
diobljube slovenskih in bosans^.
rudnikov, da bodo sami oskrbeli'
tržišče, obljube pa kot vidimo
niso izpolnili. Kljub temu misliu,
da prave krize v Ptuju nismo
čutili. Naša TOZD odvečni),
količin premoga v poletnih mese.
cih ni prodajala na druga podroi,
j a, kot so to storili nekateri drugj
dobavitelji.
Zelo pereče vprašanje je tu(jj
plin. Trenutno je plina dovolj
težave ima le plinarna Maribor s
premajhno zmogljivostjo polnil,
niče, kar je vzrok manjšim zasto-
jem v dobavi tega cenenega
kuriva. Jasno je, da bi bilo poleg
ptujskega, potrebno zgraditi pro,
dajna skladišča tudi na podeželju
Zaradi vseh požarnovarnostnih
predpisov pa je gradnja takega
skladišča zelo draga, sama proda-
ja plina pa ni rentabilna, saj mora
na primer naša TOZD kriti
prodajo plina iz sredstev pridob-
ljenih z drugimi artikli. Predvide-
no je sicer manjše skladišče v
Kidričevem, ki se bo amortiziralo
šele po 15 do 20 letih. Ob koncu
naj povem še to, da je naša
TOZD, razen prodajalcev plina v
Mariboru, na Štajerskem najbolje
založena. Za potrošnike plina iz
Ptuja pa naj povem, da bomo že v
letošnjem letu pričeli z dostavo
plina na dom.«	JB
Direktor TOZD.Kudi Majnik
Foto: OM
Dobri dohodkovni odnosi v Kmetijskem kombinatu Ptuj
Povezovanje med temeljnimi organizacijami
združenega dela v delovni organizaciji K K Ptuj
na podlagi dohodkovnih odnosov je vplivalo na
dobre poslovne rezultate v tem delovnem oko-
lju. Prav tako je omogočilo dejanski vpliv
delavcev pri odločanju o pogojih in rezultatih
dela.
Tudi na področju svobodne menjave dela
med TOZD in DSSS v okviru kombinata so
bili storjeni bistveni pozitivni premiki, vendar je
preoblikovanje še vedno v procesu dograjevanja
in iskanja najugodnejših rešitev. To se pred-
vsem odraža na področju dogovarjanja in
sprejernanja delovnih programov, njihovem
financiranju in -vplivu delavcev v TOZD pri
planiranju in preverjanju rezultatov združeva-
nja dela in sredstev. Pri tem uresničujejo svojo
idejnopolitično vlogo komunisti znotraj DS SS,
saj usmerjajo razpravo in akcijo tako, da se
povezujejo s komunisti v TOZD. Zavzemajo se
predvsem za dosledno uveljavljanje odgovorno-
sti in za strokovno pripravo programov, kar
prispeva tudi k preseganju pojavov splošne kri-
tike dela DS SS med delavci, pa tudi k urejanju
medsebojnih odnosov.
V OO ZKS v Kmetijskem kombinatu pote-
kajo tudi prizadevanja za preoblikovanje
delovnih enot v temeljne organizacije združene-
ga dela oziroma njihovega ustreznega
preoblikovanja na osnovi delitve dela tako, da
bodo imeli zaposleni v teh delovnih enotah enak
samoupravni položaj kot ostali delavci. Akcija
teče skupno s prizadevanji OK ZKS tistih občin,
kjer so te delovne enote.
Pri povezovanju navzven so delavci K K Ptuj
usmerjeni k dohodkovni povezavi od osnovne
kmetijske proizvodnje do prodaje izdelkov. Tu
predstavlja največji problem surovinska osnova,
prizadevajo pa si tudi za ustreznejše in trajnejše
samoupravno povezovanje s kooperanti
v Vojvodini. Zaradi neurejenih odnosov na tem
področju so cene surovin izredno visoke in zato
ne zagotavljajo ekonomičnosti, kar bo tudi
negativno vplivalo na založenost tržiššča. Prav
zaradi tega so dali komunisti pobudo za večjo
zavzetost in trajnejšo povezavo z neuvrščenimi
deželami, odkoder bi bilo moč dobivati ustrezne
surovine za živinorejo in hkrati zmanjšati
devizni odliv, ki nastaja zaradi intervencijskega
uvoza koruze.
Produktivnost je nizka, prav tako osebni
dohodki, kar pogojujejo nezadostna delitev
dela, velika količina fizičnega dela in
razdrobljenost proizvodnje. Tudi pomanjkanje
strokovnjakov v kmetijstvu je stalno prisotno,
Zato poskušajo v KK Ptuj s sprotnimi
analizami in sanacijskimi programi ter krediti
širiti kmetijske površine, ki bodo omogočale
večjo stopnjo strojne obdelave in pogojevale
večjo produktivnost dela.	N. D.
Izšla tretja
številka:
Kaj hočemo
Pri komiteju občinske organiza-
cije ZKS Ormož so pripravili tretjo
številko informativnega biltena z
naslovom Kaj hočemo. V prvi
letošnji številki so sestavljalci vse-
bine največ pozornosti namenili
nalogam in akcijam ormoških
komunistov po pomembnih sejah
centralnega komiteja ZK Slovenije.
Tako gre za aktivnosti ZK na
področju družbenega ustvarjanja,
reševanju gospodarskih vprašanj in
utrditev organiziranosti ZK. Na
koncu biltena je še zapis s posveta,
ki je bil v krajevni skupnosti Pod-
gorci. Za člane konference je zani-
miv in pomemben tudi,,vozni red"
sej občinske konference in vsebina.
Tako člani občinske konference
nameravajo do konca julija obrav-
navati naslednje teme: stanovanj-
sko in kadrovsko politiko, svobod-
no menjavo dela v SIS, stanje pri
akciji ,,dislocirani obrati" in polo-
žaj ormoškega kmetijstva.
zk
Delo komunistov v Delti
Delo OO ZK v Labodu TOZD Delta Ptuj je odpr-
to, demokratično in povezano z ostalimi družbe-
nopolitičnimi organizacijami v TOZD ter s
samoupravnimi organi. Prav tako si prizadevajo za
dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo, čeprav jih
pri delu precej ovira izmensko organizirano delo.
Komunisti si ves čas prizadevajo za večje idejnopoli-
tične učinke, za hitrejše uveljavljanje in spreminjanje
družbenoekonomskih odnosov. To so dosegli do za-
vidljive ravni prav z mesečnimi javnimi tribunami, ki
imajo poleg idejnega usposabljanja še vlogo informi-
ranja in usmerjanja aktivnosti za ves delovni kolek-
tiv. K temu pa je prispevala tudi lastna knjižnica z
bogato ,,zalogo" marksistične literature.
Zaradi izmenskega dela in visoko postavljenih
norm, ki so na evropski ravni, morajo delavci opra-
vljati svoje delegatske, politične in samoupravne
dolžnosti pretežno izven delovnega časa. Ce pa so
naloge neodložljive in jih je potrebno opraviti med
delovnim časom, nadomestijo to ob prostih sobotah.
To dokazuje, da se delavci zavestno odločajo za
napredek svoje TOZD, kjer je zelo dobro izpeljana
organizacija dela in sistem sprotnega ugotavljanja
produktivnosti. Rezultat vsega naštetega pa so ugo-
dni poslovni uspehi.
Se vedno so prisotne določene pomanjkljivosti, pa
naj gre za prepočasno uveljavljanje dohodkovnih od-
nosov in svobodne menjave dela, za nenačrtno ka-
drovsko politiko, za premajhen vpliv delavcev na
razvojno politiko ali za neučinkovito reševanje pro-
blemov na področju otroškega varstva, izobraževanja
ob delu, stanovanjskih potreb in podobno. Vzrok je
med drugimi tudi v tem, da program usposabljanja in
akcija komunistov v tem delovnem okolju ni izhajala
v celoti iz potreb konkretne družbene problematike.
Zato si bodo komunisti prizadevali za usposobljenost
članov in nečlanov za konkretno akcijo.
Prepričani so, da bodo z uveljavitvijo nove vsebine
dela ZK, posebej z delitvijo odgovornosti na vse čla-
ne pri uresničevanju zastavljenih nalog, dosegli priča-
kovane rezultate. Njihovo dosedanje delo je bilo
marsikdaj še preveč formalno in zato ne dovolj učin-
kovito.
N. D.
Akcija - zaključni račun 1978
v Perutnini Ptuj smo pričeli s
pripravami na akcijo v zvezi z
razpravo in sprejemanjem za-
ključnih računov za leto 1978 že
18. januarja, ko smo na razširje-
nem sestanku sekretarjev OO ZK
in predstavnikov predsedstva kon-
ference OO ZS ter delavskih kon-
trol sprejeli določene smernice in
rokovnik za izvedbo te akcije.
Dogovorili smo se, da bomo v
razpravah o ZR za leto 1978 opra-
vili temeljito oceno gospodarjenja,
opozorili na morebitne pomanj-
kljivosti in napake ter se dogovori-
li tudi o ukrepih, ki bodo mobilizi-
rali vse sile za še boljše gospodar-
jenje v bodoče.
Ob razpravah si bomo morali
prizadevati, da bodo le-te kar se da
preproste, da bo v resnici vsak naš
delavec razumel in vedel, kakšno
bilanco gospodarjenja sprejema.
Za izvedbo te akcije so še pose-
bej zadolžene osnovne organizacije
sindikata. Našim delavcem je
potrebno še posebej omogočiti, da
bodo imeli možnost razpravljati in
odločati o vseh pogojih za pridobi-
vanje in razporejanje dohodka.
Zato morajo biti analize o gospo-
darjenju v letu 1978 temu ustrezno
in skrbno pripravljene ter
primerjalne, zlasti o zadevah, ki so
neposredno povezane s pogoji za
pridobivanje dohodka in gospo-
darjenja s sredstvi družbene
reprodukcije.
Na razpravah bodo posebno
pozornost posvetili problemom
delitve sredstev za osebne dohodke
po vloženem delu in rezultatih dela
ter razporejanju sredstev za sklad
skupne porabe. Končno bomo ob
analizah sprejeli določene smerni-
ce, ki jih bomo skušali vgraditi v
priprave za nove planske doku-
mente /a to in naslednje srednjero-
čno plansko obdobje. Sprejeli smo
tudi ustrezni rokovnik.
Prvo temeljitejšo analizo o
gospodarjenju v letu 1978 bomo
opravili na razširjeni seji konfe-
rence OO ZS, na kateri bodo na-
vzoči tudi sekretarji OO ZK ter
predsedniki delavskih kontrol. Ta
seja bo v ponedeljek, 12. februar-
ja. Z razpravami bomo nato nada-
ljevali v sindikalnih skupinah do
18. februarja. Od 19. februarja
dalje bodo že delavci in kooperanti
na zborih razpravljali in odločali o
sprejemanju ZR, od 26. do 28. fe-
bruarja pa bodo delegati na sejah
DS dokončno ugotavljali ZR.
Ker smo v Perutnini že v mesecu
januarju izvedli redne letne konfe-
rence osnovnih organizacij sindi-
kata, so člani sindikata na teh
konferencah vsaj v grobem že
opravili analizo o gospodarjenju v
preteklem letu za celotno delovno
organizacijo in tudi za vsako
posamezno TOZD posebej.
Analizi in razpravi o doseženih
rezultatih v letu 1978 so navzoči
člani sindikata na teh konferencah
posvetili še posebno pozornost in
zanimanje, kar bo prav gotovo
ugodno vplivalo na predvidene
razprave v sindikalnih skupinah in
na poznejših zborih delavcev.
Upravičeno lahko pričakujemo,
da ne bodo naše razprave o ZR za
leto 1978 v Perutnini zgolj formal-
ne, ampak bodo zajele dejansko in
širšo problematiko. Poleg tega
bodo imeli letos naši delavci vse
možnosti, da bodo v tej akciji
sodelovali in odločali tako, kot
smo tudi zapisali v zakonu o
združenem delu in v naših
samoupravnih aktih.
Drago Cater
xednik - 8- februar 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Redne letne skupščine krajevnih
organizacij ZRVS v občini Ptuj
v mesecu decembru 1977 m
januarju 1978 je bila na območju
občine Ptuj izvedena reorganiza-
cija osnovnih in mestne organiza-
cije zveze rezervnih vojaških
starešin Glede na novo organizi-
ranost krajevne skupnosti Ptuj so
bile ustanovljene krajevne orga-
nizacije ZRVS v novo oblikova-
nih krajevnih skupnostih. Istočas-
no pa so bile ustanovljene krajev-
ne organizacije ZRVS tudi v v.seh
ostalih krajevnih skupnostih, kjer
so pred tem delovali le aktivi
ZRVS Takoje pred sejo občinske
konference ZRVS bilo ustano-
vljenih 35 krajevnih organizacij
ZRVS na območju občine Ptuj.
Ker je prvo leto delovanja
krajevnih organizacij ZRVS za
nami, so v času od 6. januarja
1979potekale letne delovne skup-
ščine krajevnih organizacij
ZRVS. Poročila o delu krajevnih
organizacij so prikazala posamez- .
ne oblike dela na področju idjeno
starešinskega kadra. Idejno poli-
tično izobraževanje je zajemalo
vprašanja iz teme »Kaj je vojna«
in aktualn a vprašanja iz družbene
prakse, ki so stalna priloga revije
»Naša obramba«, ki je postala
nenadomestljiv pripomoček za
individualno vzgojo rezervnih
vojaških starešin. Vojaškostrokov-
no usposabljanje je bilo usmerje-
no v obravnavo tematike »Ob-
ramba mest in naselij v SLO«. Pri
obravnavi navedene teme so
sodelovale tudi vodstvene struk-
ture družbeno političnih organi-
zacij v krajevni skupnosti, odbori
za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito krajevnih skupnosti
in šol ter sveti krajevnih skupno-
sti.
Zraven obveznih oblik vzgoje
in usposabljanja, pa so krajevne
organizacije izvajale dopolnilne
— lastne programe dela. ki so
imeli povdarek na sodelovanju v
okviru krajevne skupnosti pri
nadaljnjem izgrajevanju in utrje-
vanju sistema vseljudske obram-
be in krepitve družbene samoza-
ščite. Pri tej je zlasti pomembno
vključevanje rezervnih vojaških
starešin v delo odborov za ljudsko
obrambo in družbeno samozašči-
to v vseh strukturah v krajevni
skupnosti.
Prav tako so se krajevne organi-
zacije in njihovi člani vključevali
v posamezJie prireditve in prosla-
ve, ki so bile v okviru krajevne
skupnosti ali občine. V pročilih je
bil dan povdarek vse širšemu
vključevanju rezervnih vojaških
starešin v organizacije in društva
v okviru krajevne skupnosti in
občine, ki so posebnega pomena
za splošni ljudski odpor. Vse
krajevne organizacije so na svojih
letnih skupščinah tudi kritično
ocenile sodelovanje članov na
posameznih oblikah obvezjiega
in dopolnilnega usposabljanja.
Istočasno pa so obravnavali tudi
programe dela za leto 1979.
Letošnje letneskupščine krajev-
nih organizacij ZRVS so potekale
zelo delovno, saj so vkjučevale že
del dopolnilnega programa za
leto 1979. Rezervne vojaške stare-
šine so obravnavale informacjo o
gospodarskih gibanjih v občini
Ptuj in uresničevanje resolucije v
preteklem letu, s ciljem, da se tudi
rezervne starešine čim aktivneje
vključujejo v reševanje gospodar-
ske problematike in izvajanje
resolucije v tem letu.
Glede na to, da v letošnjem
letu praznujemo 60-letnico usta-
novitve KPJ, so rezervni starešine
obravnavali prehojeno pot ZKJ,
ki je v vseh prelomnih obdobjih
naše zgodovine imela odločilno
vlogo za obstoj in nadaljnji razvoj
jugosloanskih narodov in narod-
nosti. Kot stalna naloga, pa je
bila poudarjena posebna skrb
sodobni vojaški in politični situa-
ciji v svetu ter njenemu vplivu na
položaj in varnost SFRJ. Iz tega
pa izhaja trajna naloga vseh
subjektivnih sil in tudi rezervnih
vojaških starešin, da se aktivno
vključujejo v utrjevanje sistema
splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite ter nadaljnjo
graditev in izpopolnjevanje naše-
ga družbenopolitičnega sistema.
S. M.
V nedeljo, 5. novembra 1978 je bilo na Jelovicah tekmovanje ekip ZRVS
iz vseh krajevnih skupnosti z območja ptujske občine. Na sliki ekipa
tekmuje v streljanju s pištolo
foto: zk
Konec, ko se zaprejo tovarniška vrata?
o tem, da so se člani komiteja občinske
organizacije ZKS Ormož in predstavniki
krajevne samouprave in družbenopolitičnih
organizacg sestali v Podgorcili smo že poročalL
ker je vsebina pogovora še vedno
aktualna, sveža in vroča je prav, da o tem še
zapišemo nekaj besed.
Člani komiteja so se ob koncu lanskega leta
dogovorili, da bodo delovne pogovore in
posvete organizirali v tako imenovani bazi, to
je v krajevnih skupnostih in temeljnih
organizacigah združenega dela. Nekaj takšnih
sestankov je v preteklosti že bilo. Spomnimo se
samo pomembnih pogovorov v tozdu IV,
Slo^, v ormo^ci osnovni šoli itd. Najbrž se
tudi tokrat ni bilo težko odločiti za krq
pogovora, za KS Podgorci, kajti v zadnjem času
je v tej krajevni skupnosti opaziti, da so moči
in sile vodihiih v krajevni samoupravi in
družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v
ZK nekobTto zastale. Vzrokov za to je prav
gotovo več. Ugotovljeno je, da v tej KS
politično delo ni takšno kot bi moralo biti. V
krajevni skupnosti so šibki samoupravni in
družbenoekonomski odnosi.
Dogajalo se je in dogaja se še, da je šibko
tudi delo, sodelovanje in akcijska usmeijenost
prav komunistov. V krajevni skupnosti živi
precej članov ZK. V osnovno organizacijo je
organiziranih samo 7, ostali so v tozdih.
Umestna je bila misel, da komunisti čestokrat z
aktivnos^o prenehajo, ko se za njimi zaprejo
tovarniška vrata. Kot da za delavce -
neposredne proizvajalce - problemi v krajevni
skupnosti niso pomembni, niti važni. Pa še
kako so, zato so na pogovoru v Podgorcih
sklenili, da je v najkrajšem času treba
organizirati vse politične sile, urediti kadrovske
probleme in nadaljevati z realizacijo
ambiciozno zastavljenega progama dela iz
srednjeročnega obdobja 1976-80.
V preteklem obdobju so v KS marsikaj
storili, obnovili in modernizirali več krajevnih
cest, z^adili vodovod, postavili spomenik
revolucije itd, skratka opravljeno je bilo veliko
konkretnega dela. Zakaj bi torej tik pred
iztekom srednjeročnega obdobja v krajevni
skupnosti sile zastale? In sklepi iz Podgorcev?
Zaostriti odgovornost članstva ZK, sklicati vse
krajevne dejavnike in oceniti položaj ter ga
osvetliti s kadrovske, delegatske, idejnopo-
litične in družbenoekonomske strani ter
občane na zborih seznaniti z vsemi problemi,
ki so v krajevni skupnosti, tudi o tem, kako je
bilo z gradnjo vodovoda itd.
Podobnih problemov je najbrž v ormoški in
seveda tudi v ptujski občini še več. Prav je, da
na takšne probleme reagiramo še danes in ne
jutri, ko bo prepozno.	zk
PODELJENA LETOŠNJA PRIZNANJA
KUL TURNE SKUPNOST!
V veHki dvorani narodnega doma v Ptuju je
bila sinoči osrednja občinska slovesnost, ki jo je
^^^^ kulturnih organizacij občine Ptuj pripra-
vila v počastitev slovenskega kulturnega prazni-
,	delovni ljudje in občani so se tako
poklonili velikemu slovenskemu pesniku Fran-
cetu Prešernu, ki se je rodil leta 1800 v Vrbi na
gorenjskem, umrl pa 8. februarja 1849 v
Kranju. Njegov življenjski opus obsega različne
zvrsti lirskega in epskega pesništva, pomeni prvi
vzpon m doslej najvišji dosežek slovenske
poezije. Slovenci smo si prav dan njegove smrti
'zorah za svoj kulturni praznik, ko vsako leto
pregledamo najpomembnejše stvaritve na
kulturnem področju in avtorje najboljših del
luai ustrezno nagradimo. V Ljubljani so bile
S'nwi podeljene letošnje Prešernove nagrade,
aobil JO je tudi Ptujčan — mojster fotografije
OUf"n	^	pa smo podelili
občine ~ Priznanje kulturne skupnosti
Predsednica skupščine kulturne skupnosti
uDcine Ptuj Marija Magdalene je veliko
žilr"	Stanetu Staniču za njegovo
^^'Jenjsko delo, ki ga je na tem področju
opravil v ptujski občini.
^^tane Stanič se je rodil 11.9. 1908 v Gorici in
""ani mladosti sodeloval v raznih
deln 1 , ^'■ganizacijah, vodil pevske zbore,
'o%al kot aktivist in organizator v NOB vse
osvoK	prisegel Titovi vojski. Po
ted^ ' '''' tovariš Stanič z dekretom
kater^^ slovenske vlade poslan v ptujski okraj v
ska d'"«^^ "ajprej organiziral področna učitelj-
Drncv t	pobudnik in organizator
društev. Polnih 31 let ie tudi pred-
sednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj.
Tudi v domačem kraju, v Gorišnici je prek 25
let vodil prosvetno društvo, aktivno delal v
dramski sekciji, vse do današnjega dne pa vodi
tamkajšnji mešani pevski zbor. Od leta 1951 je
tudi aktivni član in funkcionar učiteljskega
pevskega zbora Emil Adamič.
Stane Stanič je za svoje dosedanje delo dobil
številna priznanja, odlikovan pa je tudi z redom
dela z zlatim vencem. Njegova glavna preoku-
pacija je bila prav na področju vzgoje in
izobraževanja, bil je skoraj 27 let šolski
nadzornik, inštruktor, inšpektor in pedagoški
svetovalec.
Brez dvoma je letošnje priznanje kulturne
skupnosti občine Ptuj zahvala njegovemu veli-
kemu delu, ki ga je opravil v svojem življenju,
ko se je ves čas nesebično razdaj?l ter s svojim
znanjem in bogatimi izkušnjami prispeva še
danes v našem kulturnem prostoru toliko, kot
mu njegova leta in zdravje dopušča.
V lanskem letu je praznovala naša osrednja
knjižnica dva pomembna jubileja. Minilo je 30
let, ko je bila v Ptuju ustanovljena študijska
knjižnica in 20 let, ko se je ta združila z ljudsko
v f^tudijsko in ljudsko knjižnico Ptuj. Od svojih
skromnih začetkov je knjižnica z jasnimi cilji
svojega poslanstva in z načrtnim razvojem
zrastla v kulturno institucijo, ki razpolaga
danes že s prek 90.000 knjižnimi enotami. V
lanskem letu je knjižnica izdala tudi jubilejni
zbornik v katerem je predstavila svoje delo na
ptujskem in ormoškem področju nekoč in
danes, v njem pa je tudi beseda o vlogi in
pomenu knjige v naši samoupravni socialistični
družbi.
Kolektivu Študijske in ljudske knjižnice v
Ptuju je bilo za njegov prispevek v minulem
obdobju izročeno sinoči prav tako priznanje
ptujske kulturne skupnosti OLJENKA.
OLJENKO je dobila tudi folklorna
skupina ,,Anton Strafela" iz Markovec, ki je v
lanskem letu proslavila že 40 let svojega uspe-
šnega in plodnega dela na področju ohranjeva-
nja in razvijanja izvirnih folklornih plesov. V
povojnih letih imajo za sabo prek 300 različnih
nastopov doma in v tujini. V Markovcih, v
domovini koranta opravljajo svoje delo z veliko
ljubeznijo do vsega kar so ohranili in negovali,
da bi ostalo še za prihodnje rodove.
Za dolgoletno in uspešno delo so sinoči
sprejeli OLJENKO tudi člani godbe na pihala
OOS ,,Boris Kidrič" iz Kidričevega, ki so v
lanskem letu praznovali svoj 30-letni jubilej.
Leta 1948 so delavci z lastnimi sredstvi opremili
sekcijo, da je lahko začela z redno dejavnostjo.
Po sedemnajstih letih pa je skrb za nadaljnji
razvoj in obstoj godbe prevzel centralni delav-
ski svet. Od takrat je vidno napredovala in njen
največji uspeh je prvo mesto na srečanju
pihalnih orkestrov v Velenju v tretji težavnostni
stopnji. Danes je v kidričevsko godbo vključe-
nih 32 članov in njihova povprečna starost je 30
let.
Na sinočni slovesnosti v narodnem domu v
Ptuju je o pomenu slovenskega kulturnega
praznika in sedanjega trenutka na področju
kuhure spregovoril dr. Miro Bračič, v drugem
delu pa so nastopili člani mladinskega pevskega
/bora Maribor, ki so s svojim ubranim petjem
tokrat že tretjič navdušili ptujsko občinstvo.
mš
SKLEPI KOORDINACIJSKEGA ODBORA
ZA LO IN DS
Za večjo varnost
v cestnem prometu
Poročali smo že, da je bila 18. januarja 1979 dcupna seja
koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
pri občinski konferenci SZDL Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen in sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj, ki ga
vodi Lojze Cene. Na tq seji so bih sprejeti konkretni akcijdti skl^i. Ki
jih objavljamo v celoti.
SKLEPI:
Ob dograditvi novih osnovnih šol in vrtcev je potrebno takoj
poskrbeti tudi za ustrezno prometno signalizacijo.
V	Ptuju sicer imamo odlok o prometu, ki pa se ustrezno ne izvaja,
zato naj izvršni svet skupščine občine Ptuj ustrezno ukrepa in razmisli o
nastavitvi komunalnih nadzornikov.
Pri novih cestnih objektih je potrebno gradnjo dosledno izvajati in se
ne zadovoljevati z načasnimi rešitvamf, ki so pozneje črne točke v
prometni situaciji (primer Hajdina).
Srednje šole naj priporočajo dijakom, da v čim večjim številu
opravljajo izpit za vožnjo s kolesom s pomožnim motoijem, ker je med
to mladino precej kršiteljev prometnih predpisov.
Sodnike za prekrške se poziva, da izrečejo kazni čimprej, ker je le
tako lahko represivna dejavnost učinkovita.
Informativna sredstva naj tudi v bodoče posvetijo prometu in
problemom vso pozornost.
Do 15. februarja 1979 je potrebno izvesti problemske konference oz.
tribune delovnih ljudi in občanov v KS na katerih je portrebno
obravnavati varnostne razmere v cestnem prometu v maribor^i reggi v
občini Ptuj in konkretni KS. Gradivo njg bi pripraviU odbori za LO in DS
v sodelovanju z miličniki - vodji varnostnih okolišev.
Na kordferencah je potrebno sprejeti konkretne akcijske programe za
izvajanje nalog v preventivi in zagotoviti večjo varnost cestnega prometa.
Se posebej bi morale dati poudarek temu družbenemu problemu tiste
institucije, ki se ukvarjajo poklicno z vzgojo voznikov in vzgojo naših
najmlajših (avto moto društvo, društvo šoferjev in avtomehanikov,
predstavnikov šol in vzgojnovarstvenih ustanov itd.)
Prometno varnost in posledice prometnih nezgod bi bilo potrebno
obravnavati tudi na sestankih v delovnih organizacijah in obdelati zlasti
naslednja vprašanja:
-	število človeških žrtev in hudo poškodovanih oseb je velik
družbeni problem,
-	ekonomske posledice prometnih nezgod,
-	vprašanje obnašanja udeležencev v cestnem prometu in vozniško
etiko,
-	ravnanje in odgovomst voznikov, drugih udeležencev v prometu v
smislu samozaščite in družbene samozaščite,
-	upoštevanje cestno prometnih predpisov,
-	tehnična brezhibnost vozil,
-	odgovornost udeležencev v prometu za prijavljanje kršiteljev v
cestnem prometu, zlasti pri hujših prekrških,
-	izdajanje zdravniških spričeval voznikom, ki so trajno bolni,
-	vključevanje narodne zaščite v urejanje prometa in prometno
preventivo.
Uprav^alci in vzdrževalci cest naj do 15. marca 1979 pregledajo ceste
in ugotovijo pomanjkljivosti pri opremi cest ter postavijo v n^kr^šem
času ustrezno prometno signalizacijo.
V	mestu Ptuju in drugih večjih naseljenih krajih je potrebno pri
prehodih za pešce postaviti še vertikalno prometno signalizacijo.
Osnovne šole v večjih naseljih naj naprej odrejejo miličnike proni^e,
saj se je to v letu 1978 pokazalo kot zelo uspešno, ker je število
poškodovanih otrok precej upadlo.
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
naj vsi dejavniki v KS in delovne organizacije ter druge inštitucije
obvestijo do 15. marca 1979 kakšne sklepe bodo sprejeli in kaj so storili
na tem področju.
V	mesecu oktobru 1979 ali po potrebi prej bi se ponovno sestali in
proučili kaj je bilo do takrat stoijenega na tem področju.
Delo prek polnega
delovnega časa
Strokovna služba medobčinske skunnosti za zaposlovanje, je
pripravila analizo dela prek polnega delovnega časa v maribordci reggi.
Anketni vprašalnik je dobilo 300 delovnih organizacg, kjer je bilo v čašii
anketiranja zaposlenih 65.000 oziroma okrog 56 odst. vseh zaposlenih na
območju skupnosti. Na vprašalnik pa je odgovorilo le 194 delovnih
organizacij afi 48 odst. vseh zaposlenih v družbenem sektogu na
obmoi^u skupnosti V posameznih občinah je bilo zqeto v anketo
naslednje število delavcev: Lenart 791, Maribor 50.836, Ormož 412, Ptuj
6.107 in Slovenska Bistrica 1.082.
Na podlagi dobljenih podatkov ugotavlja skupnost za zaposlovanje
Maribor, da je v prvih petih mesecih preteklega leta v 194 delovnih
ormnizacgah 31.563 delavcev opravilo 2,449.881 ur prek polnega
delovn^ časa. To pomeni, da o dpade na vsakega od 57,206 zapodeiuh
povprečno osem ur prek polnega delovnega časa na mesec oziroma 15,5
ur na enega delavca, ki so delali prek polnega delovnega časa. V ta namen
je bilo iz^čano 139,868.000 dm ali^,3 odst. od skupne mase za osebne
dohodke.
Iz primegave števila opravljenih ur prek pohiega delovnega časa in
izvršenih izplačil v ta namen ter celotne mase izplačanih sredstev za
nadurno delo skupnost ocenjuj^ da Je v prvih petin mesecih preteklega
leta bilo opravljenih okrog 3,6217.335 ur prek polnega delovnega časa,
kar pomem 31 ur na zaposlenega v družbenem sektogu v petih mesecih
(za ptujsko občino je ta podatek 411.755 ur).
Tz primegave podatkov SDK in iz ankete strokovne službe skupnosti
ocenjujejo, da je v prvih petih mesecih lanskega leta okrog 47.000
delavcev na območju skupnosti povečalo svoje osebne prejemke za redno
delo še s prejemki za nadurno delo, za kar je bilo izplačanih 7,4 tisoč
povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih v SR S^loven^i
oziroma 5,1 odst. od skupne mase za osebne dohodke. To je nekoliko
več od slovendce^a povprečja, ki je 4,6 odst. in precej več od
jugoslovanske^, ki je 19 odst. Ob tem pa strokovne shižbe opozaijajo
na n^rimerljivost podatkov zaradi neenotnega z^emanja le-teh.
Ce dobljene podatke primegamo na področju dejavnosti vidimo, da
so odstopanja zelo velika. Tako je na poaročni negospodarstva bilo v ta
namen izplačano 7,6 odst. sredstev (v SR Slovenp 6,7 odst.) v
go^odarstvu pa 4,5 odst. (v SR Sloveniji 4,2 odst.).
Zanimiva je tudi primeriava opravljenih nadur po področjih
dejavnosti. Naivigi delež je bil dosežen na področju zdravstva in
socialnem varstva - 9.8 odst. ter na področju izobraževanja in kulture -
9 odst. Glede na specifičnost dela v zdravstvu je vsekakor visoki odstotek
dehio opravičljiv glede na to, da je tudi republiški nivo 10,2 odst.
Vpraš^iva pa je opravičenost tako visok^a odstotka na področju
izobraževanja in kulture. Ta odstotek namreč presega tudi republiški, ki
je 6,7.
Iz podatkov je razvidno, da se delež izplačanih sredstev za nadurno
delo oa mase sredstev za osebne dohodke zelo razUkuje. Najnižji je na
področju gozdarstva DPS, SIS in družbenopolitičnih organizacij ter v
trgovini in v komunalni dgavnostl
Pri navedenih ugotovitvah pa je potrebno poudariti, da zdravstveno
in prosvetno področje izstopata prav zaradi nestimulativnem
nagrajevanja po delu in zaradi prenizko ovrednotenega dela glede na delo
delavcev na drugih podro^ih. Omeniti pa je potrebno, da se na nekaterih
področjih zaradi specifičnosti dela ter zaradi pomanjkanja delavcev
zahtevane izobrazbe nadurnemu dehi ni moč izogniti, ker lahko takšna
oblika dela pogosto prispeva k uresničitvi začrtanih programov, večji
produktivnosti m k racionalizacgi dela.
Nadurno delo je moč odklanjati le na posameznih področjih dela. za
katera so na razpolago ustrezno usposobljeni iskalci zaposlitve. Vsekakor
pa tako veliko število nadur ni vedno in povsod opravič^ivo. Pogosto je
tudi odraz slabe organizacige dela in slabega sistema nagrajevanja po dem,
ko se poskuša z nadurnim delom popravljati višino osebnih donosov.
N. D.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
8. februar 1979 -
KS CIRKULANE
Več poudarka
uresničevanju
delegatskih odnosov
v tej manj razviti krajevni skupnosti v Halozah, ki do nedavnega ni
imela nobene TOZD na svojem območju, je OO ZKS v pretežni meri
pobudnik oblikovanja in uveljavljanja interesov delovnih ljudi in
občanov. Komunisti so idejnopolitični nosilci in mobilizatorii
samoupravnega in družbenega življenja, saj delujejo v vseh ostalih
družbenopolitičnih organizacijah in v krajevni samoupravi.
V glavnem uveljavljajo interese občanov v centru krajevne skupnosti,
v samih Cirkulanah, medtem ko se interesi občanov iz ostalih vasi
uresničujejo v manjši meri. Za to so objektivni vzroki, saj so naselja
raztresena po hribih, do Cirkulan je treba prehoditi dolgo pot, med
prebivalci je večina starejših, slabo je urejena cestna povezava, vzrok pa
je tudi v premalo organiziranih oblikah družbenopolitičnega delovanja.
Slabo se uresničujejo interesi krajanov s strani samoupravnih
interesnih skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti.
Vzroke je iskati v nepovezanosti delegacij z delegatsko bazo. Težave so
tudi zaradi dokaj obšrrnih in strokovno pripravljenih gradiv. V interesnih
skupnostih se najbolj kaže odvisnost delegatov od strokovnih služb,
medtem ko je delo temeljne delegacije za zbor krajevnih skupnosti pri
ptujski občinski skupščini nekoliko boljše.
Poleg tega imajo težave s kadri, saj je med krajani mnogo takih, ki
tam žive, pa so kot komunisti organizacijsko povezani v svojih delovnih
okoliih, v delo v krajevni skupnosti pa se nočejo vključevati.
Zaradi takih težav komunisti v tej krajevni skupnosti še niso
popolnoma uveljavili svoje vloge pri vključevanju vseh komunistov v
idejnopolitično delo na vasi, zato tudi niso dosegali pomembnejših
rezultatov pri sprejemanju novih članov, predvsem kmetov. Vendar je ob
tem potrebno omeniti, daje prav med kmeti, ki niso člani ZK precej zelo
aktivnih, nekateri med njimi celo več delajo kot člani osnovne
organizacije.
Komunisti so se dogovorili, da bodo v prihodnje dobro sodelovali z
novo TOZD v tej krajevni skupnosti, kar so opredelili tudi v svojem
letnem programu dela. Še večji povdarek pa bodo namenili delovanju
znotraj socialistične zveze in v delegatskem sistemu, kar bodo poskusni
doseči z uveljavitvijo novih delovnih metod.
N.D.
SLOVENSKA BISTRICA
Zimsko „cvetje"
Prav tako kototroci so nedavnoodjugo znezadovoljstvom sprejeli tudi
trgovci iz novega naselja Zg. Bistrica, kije danes že sestavni del o ikonske-
ga središča Slovenska Bistrica.
Zodjugo je prišla »na dan« tudi njihova pozabljivost, kije v tem. da
niso dnevno pospravili za seboj razne odpadne embalaže. Mogoče jih je
pri tem zavajal sneg ali pa nagajivi veter, ki jim je del embalaže odnesel
kam ob zid najbližje stanovanjske zgradbe. Samo občasne akcije so
mnogo premalo, če želimo ohraniti čisto okolje stanovalcem in tudi
dngim mimoidočim, ki jih prav tukaj ni malo. saj je v neposredni bližini
nekaj pomembnih družbenih objektov.
besedilo in posnetek; Viktor Horvat
V Ptuju „okrepčilnica"
za avtobuse
Ne le mene, tudi marsikoga drugega zbode v oči napis na avtobusni
postaji v Ptuju, kjer zvelikimi črkami vabijo v AVTO BU SNI BIFE. To bi
si dobesedno lahko tolmačili, da imajo tam svojo neke vrste »oštarijo«
avtobiisi, ali pa obratno, daje okrepčevalnica na avtobusu. Če bi bilo to
res, bi imeli v Ptuju pravo atrakcijo — bife za avtobuse, kjer se bodo
okrepčali, da bodo potem varneje drseli po naših slabih cestah.
Salo na stran, resno vprašujem: Ali ne bi bilo bolj primemo, dopadlji-
vo, vabljivo in razumljivo, če bi napisali: »Bife na avtobusni postaji«, še
lepše pa. če bi bife zamenjali z okrepčevalnico! Pa brez zamere.
Besedilo in posnetek: JOH
■f, fk*. volja štirikolesni prijateljil
ŠIBKA TURISTIČNA INFORMACIJA
Prizadevanja za razvoj turizma morajo teči
sočasno s prizadevanji za obogatitev propa-
gandne dejavnosti, sa je propaganda že pol
turizma. V ptujski občini se že dlje časa trudi-
mo, da bi izdali več turističnih publikacij, med
njimi barvni turistični prospekt Ptuja koledar
prireditev in letne turistične informacije. V teh
bi naj bili zbrani osnovni turistično zanimivi
podatki, skratka vse, karturistuslužipri dobrem
počutju in teši njegovo radovednost.
Odbor za koordinacijo turističnih aktivnosti
pri Občinski turistični zvezi Ptuj je ob tem, ko je
ugotavljal rezultate na področju informativne
— propagandne dejavnosti, sklenil, da je
potrebno z aktivnostmi, ki so sicer ostale le na
pol poli, nadaljevati in naloge tudi izpolniti.
Lahko navedemo, da seje včasih zataknilo tudi
zaradi subjektivnih vzrokov. Tako je bilo
»težko« zbrati podatke o nočitvenih zmogljivo-
stih v občini, čeprav jih lahko preštejemo na
pamet; zataknilo .seje tudi pri podatkih glede
odpiralnega časa muzejskih zbirk in podobno.
To pa obenem kaže naše nerazumevanje za
širšo publikacijo naših turistično zanimivih
predelov in tudi za ozkost v turističnem pogle-
du.
Kljub temu, da smo v občini prepozjio
pristopili k izdaji turistične informacije, je ta
izpad nadomestila mariborska turistična zveza,
ki je izdala podobno informacijo, v kateri je
ptujska občina predstavljena na 8 straneh.
Informacija je izšla v nakladi 10.000 izvodov.
Posebno pozornost K) odbor v letošnjem letu
namenil izdaji splošnega barvnega prospekta
Ptuja, saj bo veliko gradiva potrebno na novo
zbrati. Poleg tega se poudarja, daje potrebno v
občini več storiti za to, da se njene danosti in
druge turistične zanimivosti predstavijo v
turističnih biltenih oziroma edicijah, ki jih
izdajata Turistična zveza Slovenije in Turistič-
na /veze Jugoslavije.
Za turista bodo vsekakorzanimivipodatki, ki
bodo zabeleženi na hrbtni strani še nedotiska-
nih 5000 izvodov načrta mesta Ptuja. Gre za
izredno pomembne turistične podatke o
izletniških, kulturnih, zgodovinskih in drugih
di;nostih, vinogradniških območjih, turistični
poti »V gorice« in podobno.
Odbor za koordinacijo turističnih aktivnosti
bo že v najkrajšem času poskušal zbrati vse
x)datke za izdajo koledarja prireditev, v katere
x)do za začetek zabeležene le tiste prireditve,
za katere že sedaj vemo, kdaj bodo organizira-
ne. Seveda pa morajo te podatke posredovati
odboru vsi dejavniki, ki bodisi neposredno ali
posredno sodelujejo v turistični dejavnosti.
Tudi prospekt in turistične informacije bo
potrebno pripraviti še v letošnjem letu, naj^po-
zneje pa za prihodnjo turistično sezono. Že v
tem predturističnem obdobju pa sije potrebno
prizadevati, da bomo poskrbeli za lep in čist
videzokolice, postavili na prava mesta turistič-
ne table in se dobro pripravili na turistov
prihod.
Ob koncu s<) člani odbora soglašali, da se
pripravi sporazum o sodelovanju in financira-
nju pri skupni izdaji turističnih informacij in
prospekta. Najprej pa bo seveda potrebno
zbrati podatke o stroških izdaje in se nato
dogovoriti za sofinanciranje. Nosilci te akcije
bi naj bile vse temeljne organizacije in drugi
turistični dejavniki, ki so dolžni in imajo tudi
interes za izdajo turističnih publikacij.
MG
Program dela za tekoče obdobje
15. februarja se bodo na drugi seji sestali
delegati skupščine raziskovane skupnosti obči-
ne Ptuj. Za tokratno sejo so delegati prejeli v
obravnavo poročilo o delu v preteklem letu,
finančni realizaciji za isto obdobje, poročilo o
delovanju delegatskih odnosov v skupnosti ter
poročilo odbora samoupravne delavske kon-
trole. Poleg tega pa še program dela raiskoval-
ne skupnosti občine skupaj sfinančnim progra-
momom za leto 1979.
Osnovne smeri delovanja skupnosti v tem
obdobju bodo še naprej usmerjene k vzpodbu-
janju in uveljavljanju raziskovalnega dela v
temeljnih organizacijah, samoupravnih inte-
resnih skupnosti in drugih skupnostih ter
zavodih v okvim občine. Tako bo potrebno
pripraviti večje število kakovostnih raziskoval-
nih nalog, utrditi uveljavljanje inventivne
dejavnosti in posvetiti večjo pozornost razširja-
nju znanosti med mladino, zlasti še v osnovnih
in srednjih šolah. Raziskovabia skupnost Ptuj
se bo v prihodnje moralala tudi intenzivneje
vključevati v oblikovanje programov razisko-
valne skupnosti Slovenije. Več bo potrebno
storiu tudi pri povezovanju občinskih razisko-
valnih skupnosti v okviru podravske regije in
obenem pri sestavi skupnih raziskovalnih
programov, interesanmih za regijo in republi-
ko. V programu dela za letos je tudi navedeno,
da bo raziskovalna skupnosti Ptuj prijavila
raziskovalni skupnosti Slovenije naslednje
naloge in sicer s področja kovinsko-predelo-
valne industrije, kmetijstva in veterinarstva,
humanistični ved, vzgoje in izobraževanja,
zdravstva, geologije. Poleg tega bo skupnost
organizirala tudi več posvetovanj in tudi
strokovnih ekskurzij ter predavanj.
Delegati skupščine bodo sklepali v občini
Ptuj ter pravilniku o podeljevanju nagrad in
priznanj inovatorjem v ptujski občini. Oba
dokumenta sta izrednega pomena, saj bomo
tako slenili prizadevanja za sistemsko rešitev
tega vprašanja in se obenem določili za pogoje
in kriterije podeljevanja nagrad movatorjem v
ptujskiobčini, ki se bodo podeljevale vsako leto
ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30.
marcu.
Za tem se bodo odločili še za rešitev kadrov-
skih vprašanj nekaterih komisij in odborov pri
raziskovalni skupnosti: komisije za samouprav-
ne odnose in delegatski sistem, komisije za
popularizacijo znanosti in komisije za pospeše-
vanje inovacijske dejavnosti ter kadrovske
komisije in odbora za podeljevanje nagrad in
priznanj ter odbora za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito. V nadaljevanju pa še o
predlogu poslovnika o delu odbora samou-
pravne delavske kontrole skupnosti in osnutku
samoupravnega sporazuma o medsebojnih
pravicah, obveznostih in odgovornostih med
ustanoviteljicami in njihovo skupno službo.
Zasedanje bodo delegati skup^ine zaključili
z delegatskimi vprašanji.
MG
Učni uspeh ob polletju v TOZD gospodarsko
upravne šole „Jože Lacko"
v TOZD GUŠ ,Jože Lacko" so naslednje
šole:
-	ekonomska šola, ki daje naziv ekonomski
tehnik,
-	upravno-administrativna šola, ki daje
naziv administrativni tehnik,
-	poklicno-administrativna šola, ki tr^a
dve leti in daje naziv administratoija,
-	poklicna šola za prodajalce, ki jo
obidcujejo učenci z učnimi pogodbami; pouk v
njej je izmeničen. Po končani šoli dobijo
učenci naziv trgovski pomočnik.
Prva izmena učencev poklicne šole za
prodajalce je ob polletju	zaključila s
šolanjem in se sedaj že nahaja na praktičnem
delu v orcanizacijah združenega dela. Skupno
je bilo 6 razredov, v katei^ Je bilo 168
učencev, od tega 44 moških in 124 žens k. Po
doseženm učnih rezultatih je uspeh povprečen;
suče se okrog 66, 1 odstotka. Ce posedamo
strukturo uspeha, vidimo, daje bil le en učenec
odličen in 16 prav dobrih. Iz tega lahko
sklepamo, da bomo imeli v prihodnje le malo
zelo dobrih prodajalcev.
Zanimivi so tudi podatki tabele, kjer so
zabeležene negativne ocene. V razredih
poklicne šole za prodajalce je bilo skup^ 57
učencev z negativno oceno. Z eno negativno
oceno je 29 učencev, z dvema 8, s tremi 12 in s
4 in več 8 dijakov. V odstotkih je ta neuspeh
zabeležen z 33,9. Učenci s 4 in več negativnimi
ocenami bodo morali razred ponavljati; ostali
pa imajo še možnosti, da si negativne ocene
popravno. Zaskrbljuje podatek, da je v 3.
letniku kar 9 učencev, ki ne bodo mogli
opravljati zaklučnega izpita aH 32,1 odstotkov
učencev 3. razreda.
Da bi širše razčlenili neuspeh, je potrebno
upoštevati tudi podatke iz tabele izostankov,
saj je učni uspeh tako posameznikov kot tudi
razreda v velflci meri odvisen od izostankov.
Tako opazimo, da število izostankov raste iz
razreda v razred. Vzrok je veijetno v tem, da
mladim v vigih razredih šolah že nekoliko bolj
»smrdi" oziroma so se že bolj odtegnih
vphvom doma. Pri neopravičenih izostankih
prednjači 2. c razred, kjer so zabeležili 573
opravičenih izostankov i» kar 218 neopra-
vičenih izostankov. Med temi, ki njgbolj
„špricajo" pouk je skupina deklet, kije ravno v
tem obdo^u postala najbolj dovzetna za slabe
vplive družbe.
' Zraven dobrih m slabih ocen v šoli izreklo
tudi vzgojne ukrepe, zaradi neopravičenega
izostajanja, neprimernega vedenja do sošolcev
in osebja šole; obenem lahko dobijo pohvale za
redno izpolnjevanje dolžnosti in učni uspeh, za
izredno prizadevnost, za tovariški odnos do
součencev šole, za aktivno in uspešno delo v
razredni šolski skupnosti, v organizacijah in
drugih oblikah prostovoljnih dejavnosti Kazni
se stopnjujejo in sicer: opomin, ukor
razredn&a, ukor razrednega učiteljskega zbora,
ukor ravnatelja, ukor učiteljskega zbora in
izključitev iz soie. V poklicni soli za prodajalce
je opomoine prejelo 27 učencev, ukor
razretoika pa 37 učencev, ukor razredne^
učiteljskega zbora 10 učencev, ukor ravnatelja
1 učenec, in ukor učiteljskega zbora 2 učenca.
Pohvale pa je prejelo 10 učencev. Učenci so
prejeli ukore zlasti zaradi neopravičenih
izostankov. Tudi pri teh dosežkih n£ybolj
izstopajo učenci 2. c razreda, ki so imeli največ
neopravičenih ur.
V razredih ekonomske šole je 10 oddelkov
s skupno 356 učenci. Povprečno je v enem
razredu 35,6 učencev. Zgornja dovoljena meja
učencev je 36. Pri delu v tako velikih razredih
je psihična obremenjenost učiteljev izredna in
zahteva velike napore, da se pedagoško delo
tudi dobro opravi. Ugotavlja se tudi, daje vpis
v razrede ekonomske šole izredno velik, zato je
vsako leto potrebno odkloniti veliko število
učencev in jih preusmeriti v druge šole.
Zaradi velikega števila učencev v razredih,
se slabša tudi učni uspeh. Seveda pa analize
pokažejo, da je vzrokov za slabši učni uspeh
več. Na prvem mestu je prem^hna zavzetost za
učenje, sledijo slabe delovne navade,
premajhno predznanje v nekaterih predmetih.
Zaskrbljujoč je zlasti uspeh v zaključnih
razredih, kjer je v dveh razredih ob polletju
zabeležen le polovičen uspeh. Omenjena
razreda pa se tudi ponašata z največjim
številom izostankov. Izkušnje sicer kažejo, da
bodo učenci v teh razredih znatno povečali
svojo aktivnost v drugem poUe^u, vendai bo to
znanje malo kakovostno. Za to pa bodo morali
vložiti dodatne napore, ki bi sicer ob sprotnem
delu izostali. Kje je vzrok, da ti mladi ljudje, v
času, ko bi morali najbolje prijeti za delo in
učenje, da bi prišU v združeno delo čim bolje
pripravljeni, popustijo, je težko reči in ga
moramo iskati pri vsakem učencu posebej.
Ob polletju je bilo v razredih ekonomske
šole 6 odličnih, 48 prav dobrih, 141 dobrih, 34
zadostnih; skupno je tako izdelalo 229 učencev
ali 64,3 odstotke od 356 učencev.
Eno negativno oceno je imelo 69 učencev,
2 25, 3 15 in štiri ali več 18 učencev. Tako je
imelo nezadostni uspeh ob polletju 127
učencev ali 35,7 odstotkov skupnega števila
učencev. Pri tem potrebno izvzeti podatek, da
je v tretjem letniku več učencev, ki imajo štiri
negativne ocene in več in podobno. Značilno
za take učence je, da so skozi prve letnike
komaj „zlezli", sedaj pa se jim množično
zatika pri več predmetih zaradi obilice snovi,
pa tudi zaradi slabega predznanja.
Tudi pri teh razredih velja, da je n^več
izostankov tam, kjer je slabši učni uspeh.
Skupno je bilo „podeljenih" 26 raznih kazni;
skupno pa so učenci prejeli za svoja
prizadevanja na različnih področjih 61 pohvjil.
Ob koncu naj povemo, da bodo slabši
rezuhati ob poUe^u do konca šolskega leta
izboljšani iz že tradicionalne navade, da v tem
času učenci bolj primejo za delo. Lahko pa
rečemo, da takšen način dela ni n^boljši že iz
ugotovitve, da bodo učenci te svoje delovne
navade, odnos do dela, delno ponesli s seboj na
svoja bodoča delovna mesta. Za takšen način
dela pa se šola ne navdušuje.
Prihodnjič bomo zapisali še o učnem
uspehu v upravno-administrativni in poklicno-
administrativni šoU. Zatem pa poskušali
potegniti črto čez vse uspehe in zabeležiti
skupne ugotovitve, profesor Maijan Gojkovič
Odlok ni bil sprejet
Na nedavni skupni seji vseh zborov
skupščine občine Slovenska Bistrica so delegati
tako pri postavljanju delegatskih vprašanj, kot
pri obravnavanju predloženih dokumentov, ki
bi jih naj skupščina sprejela bih zelo aktivni.
Številne so bile pripombe delegatov na
pomanjkjivo oskrbo s kruhom v občini,
posebno pa so opozorili na pomanjkanje
cenenjših vrst kruha. Ugotovljeno je bilo, da so
tudi v bistriški pekami pričeh s peko predvsem
dragih vrst kruha in to zaradi tega, ker so imeli
f»rav pri peki cenejših vrst kruha pri kilogramu
udi po en dinar in več izgube.
Veliko je bilo razprave o predloženem
predlogu odloka o obdavčevanju stanovanjdcih
zgradb v občini Slovenska Bistrica, kije tudi še
edina v SR Sloveniii, kjer občani tega
prispevka ne plačujejo*. Takšen odlok je bil
pred leti tudi v občini Slovenska Bistrica
sprejet, zaradi oWektivnih okoliščin pa tega
odloka niso izvajan v praksi. Med vzroki je tudi
poznanje, da vse do pred nedavnim se niso
imeli na voljo podatkov o vrednosti hiš. Da bi
dokončno tudi to uredili, so že lansko leto
začeli s popisovanjem vrednosti stanovanjskih
hiš. Da popisa ne bi opravljali dvakrat, so se
odločili istočasno popisati tudi obstoječe
možnosti za izgradnjo zaklonišč in tudi
velikost stavbe zaradi odmere prispevka od
mestnega zemljišča. Zal popis ni v celoti uspel,
ker zaradi preslabe obveščenosti mnogi
stanovalci niso dovolili popisa.
Predvsem delegati na seji ZZD skupščine
občine Slov. Bistrica so povdarili, da podjetja
pri gradnji družbenih stanovanj tega davka ob
nakupu vadbenega materiala ne plačujejo.
Delegati zbora so po burni razpravi sklenili, da
tega odloka o obdavčenju stanovanjskih
zgradb, ne bodo sprejeli. Ob tem pa so
poudarili, da je potrebno odlok konkretizirati
tako, da pri obdavčitvi izpustijo stanovanjske
hiše, medtem ko n^ bi bili obdavčeni vikendi
in poslovne ^adbe.
Tovariš Kurež je prisotne delegate med
ostalim tudi seznanil, da je popis "stanovanj
obvezen, tudi za tiste, ki tega sedaj niso
dovolili, ali niso bili pripravljeni sodelovati.
Ponovno bodo o odloku obdavčevanja
stanovanjskih zgradb razpravljali na prihodnji
sqi ZZD skupšine občine Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
tednik -8-^ebmar1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
30 LET DRUŠTVA MATEMETIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SR SLOVENIJE
matematika še vedno vzbuja strah,
povprečno znanje še vedno majhno
K-r. ie v preteklem letu društvo matematikov,
_ v in astronomov Slovenije praznovalo
■in iubilej je ugotavljalo, da so bila tvorna
^^"^afievanja, zlasti še na področju populariza-
Vnatpmatike, fizike in astronomije med mla-
cye	osnovnih šolah. Veliko so k
r,ricnevale tudi tradicionalne' matematične
temu	prav tako tudi fizikalna tekmova-
Društvo je dobre rezultate doseglo tudi na
Il^ročiu izdajateljske dejavnosti, saj je bilo iz-
Cih več številk publikacij, več zbirk na}og in
^miih edicij. Zelo veliko pa je k popularizacni
Slmat^e in fizike prispevala izdaj^a.PRES^-
lista za mlade matematike, fizike m astro-
"°Dru.št^o matematikov, fizikov in astronomov
CD <;inveniie ima tri velike podružnice in sicer v
M^rUoru, kopru in Celju. Tudi v Ptuju bi lah-
imeli večjo podružnico, vendar le premalo
^lan^v zlastUc srednješolskih učiteljev. Podat-
ki dokazujejo, da imamo samo dva usposoblje-
na matematika na srednjih šolah, vsem ostalim
na manika ustrezna kvalifikacija. Podružnica v
K je začela z delom v letu 1972/1973. Ze
takoj na začetku je organizirala tekmovanje iz
matematike za srednješolce, v naslednjem letu
na občni zbor društva matematikov, fizikov in
astronomov Slovenije, ki je bil na Borlu. Ob tej
nriložnosti je bil izveden tudi seminar. Po tem
na je delo podružnice zamrlo. Kot je povedal
nrofesor Marjan Goikovič, je vzroke iskati v
kadrovski in prostorski problematiki.
Poudarja tudi, da se bo stanje le spremenilo,
ko bo zgrajen srednješolski center in ko bodo
urejeni ustrezni prostori za pouk matematike in
fizike. Tako bo delo lahko ponovno zaživelo;
vključili pa se bodo lahko tudi učitelji osnov-
nošolske matematike. V urejenih pogojih bo
lahko organizirati razna predavanja in druge
strokovne preizkuse iz matematike in fizike.
Kako ,,živi" matematika med liudmi? Mar-
jan Gojkovič pove, da človeštvo glede tega lah-
ko razdelimo na tri skupine: široko javnost,
uporabnike matematike in ix)klicne matemati-
Široka javnost je bolj ali manj izobražena.
Predstavnik te javnosti nima vzroka, da bi se
ukvarjal z matematiko. Za njega je matematika
nekaj, kar ima opraviti z računalniki, sateliti in
jedrsko energijo. Zna poštevanko, algoritme za
množenje in deljenje, vendar danes več ničesar
ne računa ,,peš", s svinčnikom in papirjem,
temveč s kalkulatorjem. Računanje postotkov
mu dela težave, Pitagorovega izreka se več ne
spomni. Znanje, ki ga je pridobil v osnovni šoli,
je izpuhtelo, ker ga ni imel možnosti uporablja-
ti.
Razliko med uporabniki matematike in pokli-
cnimi matematiki je težko najti. Uporabnik ma-
tematike je inženir, ki uporablja matematiko
kot orodje, da konstruira, izumlja, programira,
meri, medtem ko poklicni matematik študira
matematiko zaradi predmeta samega. On je
tisti, ki odkriva in izraža koristno, pravilno, s
katerim lahko rešimo nek problem. V večini je
to univerzitetni učitelj, lahko pa je tudi zapo-
slen v industriji ali v raziskovalnem inštitutu.
Z matematiko se danes srečujemo vsakodne-
vno, ko imamo opravka s števili in merami. Pri
nakupovanju moramo računati, primerjati
cene, pregledati račune, prešteti denar in podo-
bno. Tega smo se že navadili, tako da se niti ne
zavedamo. Na drugi strani, zlasti v šoli, pa je
matematika tisti predmet, ki povzroča najv&
težav, preglavic in glavobola. Učence bi prav
tako lahko razdelili na tri skupine: na tiste, ki
imajo matematiko radi; na tiste, ki je posebej
ne ljubijo, ne dela pa jim težav in na veliko ve-
čino učencev, za katere je matematika velik
strah.
Kje so vzroki za to? Matematika je za otroka
igra, saj se z njo v začetku šole igra, sprejema
jo z veseljem in jo prične odklanjati šele proti
koncu osnovnošolskega šolanja, ko postane
težja, ko zahteva več razmišljanja in ko bi
morali ti mladi ljudje za enak rezultat vložiti že
več dela, postane matematika problem. Tu se
ponavadi oglasijo še starši, ki porečejo, da nji-
hovi otroci niso za matematiko, saj tudi njihov
praded, prababica, ded in drugi niso bili za ma-
tematiko. To in pa dejstvo, da se mlad človek
izogiba pretiranega dela, gre po liniji najmanj-
šega odpora, privede do tega, da je matematika
strah in tabu za mlade ljudi.
Tovariš Gojkovič tudi poudarja: pri matema-
tiki je potrebno vključiti več trucla, več dela, več
razmišljanja in matematika ne bo več strah,
ampak predmet, ki je prijeten in zanimiv. Mar-
sikdo, ki je k učenju matematike tako pristopil,
bo ta razmišljanja tudi potrdil.
Pripravila: MG
Več prireditev, več novih skupin, nastop
ljudskih pevcev in godcev
Letošnje kurentovanje sovpada z jubilejem
folklomega društva Ptuj, ki praznuje 10-letnico
delovanja. Odbor je zato odločil, da v program
osrednje prireditve vključi še spremljajoče
manifestacije. Prva bo v soboto 17. februarja,
ko bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra
v Ptuju odprta razstava folklomega društva
Ptuj, ici bo v sliki in v besedi predstavilo svojo
dejavnost. Ob tej priložnosti se bo Ptujčanom
prvič predstavila tudi skupina Zvončarjev iz
Reke, ki se bo prav tako udeležila otvoritvene
slovesnosti ob odprtju razstave.
Druga prireditev bo 23. februarja v ptujskem
gledališču, ko se bodo v izvirnem plesu in petju
predstavili ljudski pevci in godci. Poleg tega pa
bodo v številnih gostinskih lokalih organizirali
predpusme zabave in ponudili polno omizje
domačih specialitet.
Že do prve polovice februarja bo natiskana
spominska brošura, v kateri so zajeti glavni
podatki dosedanjega delovanja folklomega
društva Ptuj in 19 prireditev kurenotvanja.
Posebno mesto v brošuri zavzemajo tudi
podatki o ljudskih običajih oziroma maskah s
Ptujskega, Dravskega polj a in Slovenskih goric.
Brošura bo naprodaj tudi v dneh kurentovanja
in bo veljala 20 dinarjev.
Odbor je izdal tudi posebno priložnosmo
značko, ki bo v prodaji že v naslednjih dneh in
bo unela isto vrednost kot vstopnica na kuren-
tovanju. Pomeni, kdor bo kupil značko ne bo
treba kupiti vstopnice. Za značko bo potrebno
odšteti 20 dinarjev; za vstopnico na kurenotva-
nju pa 15 dinarjev.
Tudi letos kot leta doslej se ponavlja stara
slika. Obiski komisije zapripravo kurentovanja
v delovnih organizacijah ne žanjejo največjega
uspeha. Kljub tradiciji prireditve se v delovnih
organizacijah le s težavo odločajo za sodelova-
nje. Po podatkih bi naj tudi letos sodelovalo
okrog 25 motorizirčmih skupin delovnih organi-
zacij. Tudi finančni koš se le s težavo polni;
reklamni prispevki so izredno nizki; doslej je
sredstva prispevalo okrog 10 delovnih organi-
zacij in okrog 60 ptujskih obrtnikov, ki so se
ponovno izkazali. S finančnimi sredstvi so
težave obv sakoletni prireditvi; potrebno pa bo
le malo več zavzetosti celotne dmžbene skup-
nosti, ki je sicer zainteresirana, da prireditev
ostane, ne pa tudi za njeno financiranje.
Celotna finančna konstmkcija Je 440.000
dinarjev. Lahko bi jo v celoti izpohili, če bi
obiskovalci, — teh je po približnih napovedih
vsako leto okrog 40.000, tudi plačali vstopnice.
Zanimivo je tudi, da se plačila vstopnic najbolj
otepajo domačini. Do prihodnjega leta, ko
prireditev praznuje 20. jubilej, bo potrebno to
vpašanje tudi dokončno rešiti.
Tudi meščani Ptuja bi lahko več vložili v
predpusmo podobo mesta. Z majhnimi stroški
je lahko urediti okna in pročelja hiš, tako da bo
Ptuj resnično živel s prireditvijo. Ob tem in ob
spoznanjih, da občina s prireditvijo veliko
pridobi, bi se morali tudi ustrezno organizirati
in najti skupni jezik dejavniki, ki sodelujejo v
turistični ponudbi.
MG
ZASEBNO KMETIJSTVO PTUJSKE OBCINE

Srednjeročni program izbojševanja kme-
tijskih zemljišč v Pesniški dolini je 1640hektar-
J^^- Za letos so pripravljeni projekti za 591
hektarjev v petih skupnostih. Zato je .sedaj
odgovorna in zahtevna naloga organiziranje
melioracijskih skupnosti, kjer je za ustanovitev
potrebno soglasje večine lastnikov zemljišč na
tistem območju. Tega pogoja še ne izpolnjuje-
mo. Prav tako bo potreben nadzorni o^an,
l^oblaščenigradbenik, zanadziranje izvajanja
del, zraven tega pa tudi služba pri investitorju
g pripravo in vodenje del ter smotrno izkori-
ščanje melioriranih površin. Po izvršenih
melioracijah in komasacijah je na izboljšanih
zemljiščih potrebno doseči najboljše možjie
rezultate z izbranimi kulturami, kajti z delom
»v.sega m nič« tega ne bomo dosegli.
proizvodnji smo srednjeročni plan
litrov) že dosegli. Stresi v sistemu in
na tržišču povzročajo manjši interes za ple-
mensko rejo in posledica je zmanjšanje staleža
yav m obstaja bojazen, da bo mlečna proiz-
vodnja nekoliko upadla. Zraven tega pa to
pomeni tudi manj telet za pitanje. Neuspešni
^o pn zagotovitvi lastne krmne osnove, zato
noramo v prihodnje vse napore vložiti k
"oijsemu m večjemu izkoriščanju razpoložlji-
vih kmetijskih površin z naložbami, zdmževa-
njem, agrotehniko, komasacijami itd.
V zahodnih nalogah pričenjamo z uvaja-
njem vzreje plemenskih telic za obnovo črede v
ravninskem predelu in s tem ne bomo odvisni
od nakupa telic od drugod. Prva faza, to je
letošnja naloga, je 100 stojišč. Akcija in prvo
vhlevljanje je že steklo. Nadaljevali bomo tudi
z urejanjem zbiralnicmleka, saj na tem področ-
ju več ali manj uspe.šno deluje 84 mlekarskih
skupnosti, prvi rezultati, zgrajene zbiralnice s
skupnimi naložbami, so že vidni. Prvotna
usmeritev mlekarskih skupnosti, le oddaja
mleka, seje sedaj razširila, saj gre zraven tega
tudi izobraževanje, pridelovanje krme in
podobno. Sedaj pa tečejo razgovori za kolektiv-
no zavarovanje krav. Prej je to opravljalo
društvo za vzajemno varstvo živine, ki pa je
zaradi prevelikega obsega prenehalo z delom.
V mlekarskih skupnostih bo to lažje doseči.
Akcija za zgraditev novih zbiralnic, ker sedanje
v zasebnih hišah velikokrat ne ustrezajo sani-
tarnim predpisom, je ovirana zaradi potrebne
kompletnedokumentacijeinvisokihprispevkov
za e le k t r i ko, saj j ih o b rav n av ajo ko t in du s t rij ske
obrate.
Od srednjeročnega programa najbolj odsto-
pamo v prašičereji. Leta 1980 bi po programu
morali letno vzrediti 30 tisoč mesnatih praši-
čev, iz dosedanje proizvodnje pa je že moč
razbrati, da te naloge ne bomo uspeli uresniči-
ti. Razlogov je več med njimi zlasti pomanjka-
nje vzrejnega materiala — pujskov, draga krma
m s tem slab ekonomski učinek. V letošnjem
programu je zapisano, da bomo vzredili 11
tisoč mesnatih prašičev in postavili 200 novih
stojišč za plemenske svinje. V kmetijski zadrugi
Ptuj so z akcijo že pričeli.
V	rastlinski proizvodnji bo poseben pouda-
rek na pridelovanju sladkorne pese. Letos
moramo po programu zagotoviti tržno proiz-
vodnjo na 220hektarjev oziroma pridelati 7700
ton sladkorne pese. Akcija sklepanja pogodb
teče ob sodelovanju občinskega štaba.
Naslednja naloga je proizvodnja zelenjave
za industrijsko predelavo. Na eni strani so
velike potrebe, po drugi strani pa lastne oskrbe
nimamo in nas oskrbujejo drugi. Možnosti so
več kot ugodne zlasti z uvedbo namakanja na
Ptujskem polju. Prirodni pogoji torej so,
nimamo pa potrebnih izkušenj, saj zahtevnejša
rastlinska proizvodnja pri nas nima tradicije.
Letošnji program je 1200 ton zelenjave, predv-
sem rdeče pese in zelja.
V	vinogradništvu smo v preteklih letih
obnovili 70 hektarjev starih nasadov. Srednje-
ročni program je 170 hektarjev, zato moramo
letos in prihodnje leto obnoviti 100 ha. Značil-
nost do.sedanjih obnov Je, da kompleksnih
obnov ni. Možnosti .so zlasti v nekaterih prede-
lih Slovenskih goric. Naslednji problem Je
strokovna služba. Rezultatov dela ni, saj ni
pripravljenosti za kompleksne obnove, zato
strokovnjaki to področje dela zapuščajo. Prav
tako so težave s sadilnim materialom.
Izvajanje letošnjega programa bodo pogoje-
vale tudi nektere značilnosti, za njih pa so
potrebne tudi sistemske rešitve. Gre predvsem
za nevsklajenost cen kmetijskih pridelkov s
cenami reprodukcijskega materiala. Po drugi
strani pa Je res, da bomo morali več naredili za
boljše izkoriščanje zemljišč, višje pridelke in
večjo ekonomičnost pri delovanja. i. kotar
Počitek - foto R
Ali jih bo vedno več? —foto OM
Prostor je in ni pogoj
za uspešno
delo mladih
Mladi včasih preveč le govorimo, tudi programe dela znamo sestaviti
obširne. Vprašanje Je: ali bomo zadeli bistvo programov, ki smo si Jih
zastavili na programskih konferencah.
Ko smo mladi zadnjič precej sproščeno govorili o tem, kako naj mladi-
na izkoristi koristno svoj prostičas, smo bili dokaj izvirni, zanimivi in zato
Je čas tako hitro mineval.
Kako to, da mladine ni na sestanke? Ne vidijo plakatov, kijih vabijo?
Mislijo, da plakati visijo še od zadnjič? Seveda, Branko Zbrec Je videl
rešitev: Plakati naj bodo različni. Naj bodo enkrat ozki in dolgi. Ljudje
bodo nehote stopili k nJim in čitali kaj piše, saj takioblikiplakatov niso bili
navajeni. Plakati so lahko tudi okrogli, lahko so bele ali drugačne podla-
ge. Tudi kakšnamojstrovina likovnika biplakatudalaprivlačnost,morda
tudi prilepljena fotografija ali kaj podobnega. Boste poskusili?
Kam naj nas vabijo plakati?Na plese, na sestanke, na predavanja. Kaj
drugega si mladi ne umislimo, čeprav ni nobenega vzroka za to, da ne bi
organizirali tudi kaj drugega. Sajkov Drejč, kot smo mu navajeni reči, je
povedal, da so lansko zimo mladi na Ptujski gori organizirali tudištrikar-
ski tečaj (tečaj pletenja), za kar ni potrebno posebnega prostora, saj se
mlade »štrikarce« lahko zbirajo tudi v domači kuhinji ali dnevni sobi.
Važno je le, da jih ne zebe, kajti prsti res ne smejo biti trdi.
Mladi bi morda lahko organizirali tudi tečaj šivanja, kuhanja, tega in
onega, saj smo prav mladi tisti, ki marsičesa še ne znamo. Bomo razmisli-
li?
Branka Bezeljak — Glazerje govorila o sestankih mladine sredi vasi,
morda pod staro lipo, ob vaškem vodnjaku, saj so poletni večeri topli in
svetli. Tudi igre, recitali, literarni večeri, se dajo izvajati na prostem. Ce
bi se odločili za ta korak, ne bi bila to revolucija, bila bi sveža zamisel
nekdanjih ustaljenih navad.
Pravzaprav smo se pogovarjali o klubski dejavnosti, o delu mladine in
preživljanju prostegačasa mladih. Upravnik Kluba mladih Ptuj, Branko
Zoreč, bo svoje domislice o organiziranem preživljanju prostega časa še
popestril, saj se bo udeležil seminarja, kjer bodo govorili prav o tem in bo
tudi nas mlade ptujske občine seznanil z idejami mladih drugih občin.
Morda bomo takrat celo povsem prepričani v naslov mojega sestavka:
Prostor je in ni pogoj za uspešno delo mladih. Nada Topolovec
Problemi preprečevanja
zanositve- kontracepcija
(2. nadaljevanje)
Druga skupina preprečevanja so tako imenovani
IREVERZIBILNI STERILIZACIJSKI NAČINI, ki pa vsi
slonijo na večjih ali manjših operativnih posegih. Dosedaj
poznamo tri načine. Tubarna sterilizacija, po kateri operativno
preprečimo prehod ženskega spolnega jajčeca skozi tubarno
lovko v maternico. Drugi način je histerektomija, ko prav tako
operativno odstranimo zgornji del maternice in končno tre^i
način, ko izoperirajo mo^e semenovode.
Ne moremo mimo pripombe, daje žal tako, daje tudi pri
tem problemu ženska v neenakopravnem položaju. Tudi pri tem
pada večina neugodnosti na ramena nežngšega spola. Tudi v
naravi ženska zaman išče pravico.
Pri hormonalni kontracepciji stojita v OSPREDJU DVA
HORMONA: estrogen in gestagenski derivati. Oba hormona
tvori telo v nekaterih specifičnSi celicah, med drugim v tkivu
plodne posteljice in v nadledvičnih žlezah.
Problem pregoste naseljenosti, oziroma bolje problem
preveč lačnih ust na svetu, bo potrebno v doglednem času
nekako urediti. Vedno bolj pomembno mesto zavzema
socialno poUtična disciplina, ki jo imenujemo PLANIRANJE
DRUŽINE. To je v bistvu smotrno načrtovanje rojevanja otrok.
Glavna motiva za to sta dva. V takoimenovanem nerazvitem
svetu BEDA IN POMANJKANJE HRANE, v civilizirani družbi
pa SMOTRNA UDOBNOST.
Statistike, ki podrobneje obravnavajo to vprašanje, kažejo
razUčne rezultate. Cglejmo si nekaj številk iz statistike Zahodne
Nemčije, ki jo lahko smatramo nekako merodajno za zahodno
civilizacijo. Njene ugotovitve povejo, da v ZRN z namenom
planiranja družine v starosti od 15 do 45 let, kolikor običajno
traja doba plodnosti, uporablja kontracepcijo 32 % žensk.
Anketa je med drugim pokazala sledeče razloge: 1,5 % teh
žensk sploh ne želi roditi otroka; 10 % želi samo enega otroka
in to ob določenem času; 5 % načrtuje 2 otroka; 19 % hoče
roditi 3 otroke; za več kot tri otroke pa se jih je odločilo
približno 6 %. Med vsemi anketiranimi želi 78 % urediti porode
tako. da bi bili medporodni presledki terminirani na 2 do 3 leta.
Ce pomislimo na nekdaj številne slovenske družine z 9 do
12 otroki, kar ni bilo tako redko, kako družinsko bogastvo je to
bilo. Takrat so mamice dojile svoje dojenčke celo leto, pa tudi
leto in pol. Dojilna doba pa je naravna kontracepcija. Cim je
otrok shodil in začel jesti pri mizi, je mati znova zanosila in
tako je bilo pri hiši toliko otrok, kolikor jih je bog dal, kakor so
takrat menili.
Planiranje družine in reguliranje rojstva otrok je lepša plat;
obstoja pa še druga ŠKODLJIVOST, OZIROMA
NEZAŽELJENI STRANSKI UČINKI KONTRACEPTIVNIH
SREDSTEV.
„Rdeča lista" za leto 1975 je zbrala tozadevne podatke.
Oglejmo se na nekatere pomembnejše. Nezaželjena stranska
delovanja hormonskih kontraceptivnih preparatov se pojavljajo
v glavnem v dveh skupinah žensk. Prve spadajo v skupino, pri
katerih obstoja absolutna kontraindikacija, druge v skupino z
relativnimi kontraindikacijami.
ABSOLUTNA PREPOVED UPORABE HORMONSKIH
ANTIKONCEPTIVNIH SREDSTEV po omenjeni listi zadeva:
1) tiste ženske, ki bolehajo na ožilju v možganih, aH v očesni
mrežnici; 2) nagnenje k tromboembolijam (zamašitve žil s
krvnimi strdki); 3) možganske kapi; 4) zvišan krvni tlak; 5)
različna obolenja na jetrih in njih posledice.
Sledi 3. nadaljevanje
6 - IZ NASIH KRAJEV
8. februar 1979 -
Dober gnes no fse dni do našega drugega srečaja, van vošin. Odjuga
nan je sneg pojela no so na našen bregi ie začeti zvunčki no trobentice
cvesti. Joj, pa kak nan ceste cvetejo. Ne samo tiste v kerih se zaj tekoči
blatsfalt cedi, pač pa tudi tiste, ki so asfaltirane. Asfalt je nakipna kak
krušno testo, malo je spokalo, te pa so se začele lukje, jame no druge
nezgode kozati. Glih tak zgleda kak, da bi lunino površino s krateri gleda.
Premoj prmekni, tejko smo samoprispevka pločali no še izredne
prispevke premeknoli, zaj pa nan je tota zima drgoč blatni klonec
naredila. Jaz bi ali fseeno malo pita tiste, ki so nan cesto asfaltirali, kak
je s toto zadevo, da nan ie prva no druga zima cesto raztrga. Zaj mo
drgoč flikali no ceste poprovlali no de fse fkuper tak zgledalo kak provi
tisti stori pregovor: ,,Moja droga Klora podnevi šivle, ponoči pora... "
Eh, pa pustimo ceste pri miri, tote nan ie tak preveč skrbi delajo.
Fašenk se nan bliia no mo si drgoč lorfe gor nateknoli. To de po hec no v
nedelo 25. februara na ptujsken korantovoji diren-daj. Jaz mo se letos v
mojo Mico maskira no mo v imeni vseh kmečkih iensk za kmečko
pokojnino prosa. Vete neje praf no pošteno, da na štora leta samo moški
— kmetje penzjun dobimo, ženske, ki glih tak ali pa še boj celo iivleje na
grunti rintajo pa penzjuna neso deleine.
Polletne šolske počitnice so za nami. Od sina hčer, ki v Ljubljani živi
je tjeden dni počitnic pri nama z Micoj preživela. Stara je 11 let no je že
prvi den rekla, da de šla v štalo kravo Šeko podojit. Čez pul vure je prišla
nazaj v hišo s prozno dojačo no žalostna rekla, da ji Seka neče mleka
dati. Šla sma nazaj v štalo no sen jaz lepo Šeko podoja. Čudno me je
gledala no pitala:,, Veš stari ata, jest sen pa u Ljubljan čula, da krava pr
gobe molze... " Nesen veda, bi se smeja ali resno drža. Te še mi je kumer
povedala, da je z dojačo pri Šekinen gobci čokala na mleko, krava pa je
seveda samo sline cedila. Dobro bi bilo, da bi se mestna deca v šoti vičiti
tudi to da ma krava vimen no, da pšenica na njivi rose.
VAŠLUJZ
Ali so pozabili
ponovno zasuti?
Lansko leto je bila prej precej prometna Dravska ulica v Ptuju večkrat
prekopana, saj je bilo treba položiti kanalizacijo, drenažne cevi itd. Po
naročilu tistih, ki so polagali električni kabel za razsvetljavo ob obrežju
Drave, so jo še enkrat prekopali. Kabel so v izkopani rov tudi položili,
pozabili so ganajbrž zasuti, ali pa bodo še kaj vanj položili, tega navadni
občani ne vemo?
V uradni objavi oddelka za gospodarstvo in urbanizem skupščine
občine Ptuj smo sicer prebrali, da je ta del Dravske ulice zaprt za ves
promet zaradi izvajanja gradbenih del in rekonstrukcije cestišča. To
občani razumemo, vemo tudi, daje treba obrežje urediti in osvetliti, saj
bo to umetnemu jezeru pričaralo več romantičnosti. Stanovalci ob tej
ulici pa težje razumemo, da elektrikarji po preteku več mesecev, ko so
kabel že položili, jarka še vedno niso zasuli, kar s pomočjo mehanizacije
ne bi bil noben problem, niti ne pretiran strošek.
Tako se ob deževju in taljenju snega nabirajo velike mlake ali celo
»jezera«, ker voda nima odtoka. Smatramo, da sneg in zima za tako
počasnost nista opravičilo.	Besedilo in posnetek: JOH
Kabel v jarku ob obrežju Drave že od jeseni čaka, da bi ga zasuli
IZREDNA ZAVZETOST ZA REŠEVANJE
KRAJEVNIH PROBLEMOV
V	krajevni skupnosti Gorišnica
je bilo preteklo soboto izredno
slovesno, saj so krajani praznovali
svoj krajevni praznik. V ta namen
so v avli 0§ ,,Franc Belšak"
pripravili krajšo priložnostno
slovesnost s prisrčnim kulturnim
programom.
Ob tej priložnosti so pregledali
tudi prehojeno pot. Tako so z
zadovoljstvom ugotavljali, da so
vse naloge iz letnega programa za
preteklo leto skoraj v celoti izvrši-
li. Delali so zlasti na rednem
vzdrževanju krajevnih cest,
pokopališča; speljali so tudi
vodovod v novo mrtvašnico na
pokopališču. V okviru rednega
dela so obnovili gasilski dom v
Mali vasi, napeljali vaško
razsvetljavo v Gajevcih in
Placarovcih.
Tajnik KS Gorišnica Janez Fric
pove, da so bili programi v pretek-
lih letih bolj ,,napeti" kot v letu
1978. To je tudi razumljivo, saj so
v tistem času intenzivno delali na
asfaltiranju cest na območju
skupnosti. To delo pa je zahtevalo
večje vključevanje občanov in tudi
znatna finančna sredstva. Poleg
tega, da so v te namene zbirali
sredstva s krajevnim samoprispev-
kom; so večje vsote prispevali tudi.
občani, nekateri tudi do 25.000
dinarjev. To so bila sredstva po
posebnih pogodbah.
V	Gorišnici so zadovoljni s
pritokom krajevnega samoprispev-
ka, zato so bile programirane
naloge tudi realizirane. V obdobju
1976—1980 so v skupnosti tudi
načrtovali gradnjo otroškega
vrtca, vendar do gradnje še ni
prišlo zaradi pomanjkanja denar-
ja, s katerimi pa v tem trenutku ne
razpolaga tudi skupnost otroškega
varstva občine Ptuj. V krajevni
skupnosti so prepričani, da bodo
to željo uresničili v srednjeročnem
obdobju 1981 — 1985. Več sredstev
krajevnega samoprispevka se je v
preteklem letu zbralo tudi zaradi
povečanja osebnih dohodkov in
pokojnin. V letu 1978 so v krajev-
ni skupnosti zbrali 700.000 dinar-
jev. Krajevni samoprispevek se je
zbiral po stopnji 1 odstotek od
osebnega dohodka in pokojnin in
4 odstotke od katastrskega
dohodka kmetov.
Janez Fric tudi pove, da se 30
odstotkov zbranih sredstev
preusmeri v skupne potrebe
krajevne skupnosti, ostalih 70
odstotkov pa v naselja v skupno-
sti, kjer se določene naloge tudi
rešujejo. Sredstva krajevnega sa-
moprispevka uporabljajo samo
namensko in sicer za tiste naloge,
ki so v posameznih naseljih najbolj
pereče. Največ sredstev so porabili
za obnovo gasilskih domov, za
gradnjo zbiralnic mleka, za
vzdrževanje vaških cest in druge
naloge.
Program dela skupnosti za letos
je podoben programu v preteklih
obdobjih. Tako se bo nadaljevalo
z deli na napeljavi vaške
razsvetljave, vzdrževanju
makadamskih cest. V krajevni
skupnosti pa tudi načrtujejo, da
bodo še v tem letu pričeli z izdela-
vo načrtov za gradnjo vodovoda.
Gre za vodovod po pesniški strani,
od Moškanjc prek Gorišnice do
Formina. Ker je za to potrebno
dela, je potrebno s pripravami
pričeti takoj.
Veliko želja oziroma nalog pa
bo potrebno prenesti v naslednja
leta, v drugo obdobje uresničeva-
nja srednjeročnega razvojnega
obdobja. Poleg že starih nalog,
ureditev cest; pri teh nalogah bo
potrebno zbirati sredstva še po
posebnih pogodbah; ostaja še
največja želja ureditev mostu na
cesti iz Gorišnice čez Pesnico v
Zamušane, ki je zaprta za ves pro-
met. Ta cesta pa je za krajane
izrednega pomena, zato bo treba
rešitev poiskati v najkrajšem času.
Krajani so prepričani, da se bo pri
reševanju tega problema lokalna
skupnost za ceste občine Ptuj v
največji meri vključila in
pripomogla s svojim deležem.
Ob koncu preteklega leta so v
krajevni skupnosti zaključili zbore
občanov, na katerih so izvolili
delegate za skupščino krajevne
skupnosti, poleg tega pa izvolili še
odbor samoupravne kontrole, svet
potrošnikov in poravnalni svet.
Skupščina se je konstituirala 28.
januarja; ob tej priložnosti so
izvolili predsednika in
podpredsednika skupščine, v kateri
je 49 delegatov. 24 delegatov so
delegirale družbeno-politične
organizacije, družbene organizacij
in društva ter delovne organizacije,
25 delegatov pa prihaja s terena.
V krajevni skupnosti Gorišnica
so zaključili tudi z volitvami v
organe krajevne konference
socialistične zveze. Z novega
predsednika je bil izvoljen
Ladislav Fric, za sekretarja pa Vili
Horvat.
O pripravah na volitve je tov.
Fric povedal, da so tekle že ves
december, v januarju pa so bile
izvedene v vaških odborih v okviru
10 vasi tako v krajevno konferenco
kot tudi v vaške odbore
socialistične zveze. V te organe so
delegirali precej članov ZK,
mladine, precej manj pa žensk. Ta
naloga pa ostaja za v prihodnje.
Na konferenci, ki je bila pred
dnevi so razpravljali tudi o delu v
preteklem obdobju, nekoliko manj
pa o bodočem delu. Ugotovili so,
da bodo morali na izkušnjah
dosedanjega dela graditi bodočo
aktivnost. Tako jih veliko dela
čaka še pri utrjevanju delegatskih
odnosov, pri razširjanju kulturne
dejavnosti prosvetnega društva,
dalje pri poživljanju dela mladih.
Pri tem je potrebno poudariti, da
mladina dobro dela v vaseh.
nekoliko manj pa v okviru celotne
skupnosti.
Za boljše delo v skupnosti bo
potrebno izboljšati tudi kadrovske
in materialne pogoje. O tem so
razpravljali že na več sestankih.
Zapisali smo že, da bo potrebno
v skupnosti več delati na kultur-
nem področju. Veliko zaslug za
rezultate na tem področju ima med
drugim tudi Hedica Fric, mentori-
ca literarno-recitacijskega in
dramskega krožka v OŠ ,,Franc
Belšak", je pa tudi predsednica
kulturne sekcije pri socialistični
zvezi. Danes zvečer pa bodo v OŠ
pripravili priložnostno slovesnost
ob slovenskem kulturnem prazni-
ku. Pričakujejo, da se bodo
slovesnosti udeležilo večje število
občanov.
Precej razgibana je tudi
društvena dejavnost. Tako imajo
prosvetno društvo ,,Ruda Sever",
Muretinci, TVD Partizan, 8 gasil-
skih društev, društvo upokojencev
Gorišnica in društvo upokojencev
Ptujsko polje — Zagojiči.
Letos bo 25 let plodnega dela
praznovalo društvo Partizan. V
delo društva je vključenih okrog
60 aktivnih članov. Zato so se
odločili, da bodo pripravili bogat
program aktivnosti, s katerimi
želijo dejavnost društva razširiti in
pritegniti večje število krajanov za
društveno delo.
V krajevni skupnosti je še veliko
snovi za širšo obelodanitev; o tem
bomo zapisali več v prihodnosti.
Za danes pa zaključujemo in želi-
mo krajanom skupnosti Gorišnica,
v katero je vključenih 11 naselij in
šteje okrog 3800 prebivalcev, še
veliko uspehov!
MG
Janez Fric — tajnik krajevne
skupnosti
Ladislav Fric — predsednik KK
SZDL
Sporni most čez Pesnico na cesti iz Gorišnice v Zamušane
foto: zk
Vili Horvat — sekretar KK SZDL
Hedica Fric — mentorica
kulturnega življenja
Franc Ko kot — predsednik TVD
Partizan
Ze sedaj razmišljati o načrtih za
prihodnje srednjeročno obdobje
V nedeljo, ko je bila v Cirkovcah tako immenova-
na »primopredaja« med delegati starega in novega
mandata, so na razširjenem delovnem sestanku
obravnavali aktualne naloge in okvirni program in
načrt dela krajevne skupnosti za letošnje in prihod-
nje leto. Se preden se bodo delegati dogovorili za
konkretna dela, bo v krajevni samoupravi treba
ureditinekateresamoupravnedokumen te,napraviti
finančni obračun in imenovati vsa delovna telesa
oziroma komisije in odbore. V letošnjem letu bodo v
Cirkovcah dokončno zgradili in opremili dom
krajanov (orgajo, ozvočenje in prezračevanje),
zgradili mrliško vežico, dogradili telefonsko omrež-
je, napravili zazidalni načrt in urbanistični red ter
našli skupen jezik pri urejevanju krajevnih potokov.
Prav gotovo sodi urejanje potokov, rečnih strug in
kanalov med prve naloge sveta in skupščine KS. 2e
danes so v Sp. in Zg. Jablanah skaljeni medsebojni
odnosi. Zakaj? Pri regulaciji Polskave so namreč
nastale nekatere predvidene in nepredvidene
težave. Ene so povzročali izvajalci del, druge obča-
ni. Danes v Jablanah peščica ljudi zahteva, da mora
potok, ki teče skozi vas, ostati takšen kot je, čeprav
nekaj metrov proč gradijo novo in boljšo strugo. Pri
tem se ti sklicujejo na nastanek odvečnih voda in na
100 letno tradicijo tega potoka. 92 odstotkov obča-
nov pa se zavzema, da staro strugo potoka »ukinejo«
in jo zasiplejo. Ce ga ne bodo. bo potok še večja
gnojnica kot je to bil doslej. Nekaj resnice je v tem,
kajti danes se v potok steka veliko odpadnih voda,
nekaterim celo služi za gnojno jamo in je takorekoč
pravo črno odlagališče vseh mogočih predmetov. V
KS Cirkovce se bo treba sporazumeti. Večina bo
odločila kako naprej, kje potok, in kje smetišče.
Seveda je pri odločitvah treba upoštevati še mnenje
strokovnjakov.
Na nedeljskem razgovoru je beseda med drugim
bila tudi o planiranju v prihodnjem obdobju.
Dogovorili so se, da gradivo pripravi skupščina in
komisija za planiranje ter o tem steče tudi javna
razprava. Prav bi bilo, da bi delegati skupščine KS
poleg nekaterih novih planskih nalog razmišljali
tudi o gradnji novega trgovskega prostora, saj je
trgovina na tem območju med najslabšimi v občini.
Trgovini v Šikolah in Cirkovcah, sta zastareli, v
prostorski stiski in tako neprimerni za sodobno
potrošnjo. Bilo bi prav, če bi se krajevni dejavniki o
tem programu dogovarjali skupno s predstavniki
združene ptujske trgovine. Morda bodo našli skupen
jezik, želja je namreč stara že več kot 15 let.
In kdo so novoizvoljeni predstavniki krajevne
skupnosti? Za predsednika skupščine KS so občani
evidentirali, delegati skupščine pa izvolili Milana
Mundo iz Pongerc, za predsednika sveta KS, Jožeta
Pleterška iz Mihove in za predsednika izvršnega
odbora KK SZDL. Staneta Zoriča iz Cirkovc.
zk
SKUPŠČINA TURISTIČNE POTI „V GORICE'
TURISTIČNA POT ZAŽIVELA
V oktobrskih dneh pretekle^ leta je zaživela
turistična pot „v gorice", ki je v tem obdobju
naletela med obiskovalci na širok odziv. Turistična
pot ima osnovno nalogo, da na vsej poti, dolgi 150
km, pokaže turistu vse, kar se je v teh krogih ohranilo
skozi preteklost, da mu ponudi kanček domačnosti,
domačo hrano in izvirno kulturo.
Turistična pot začne na aerodromu v Mariboru in
vodi skozi Ptuj, Bori, Jeruzalem, Janžev vrh,
Radgono, Gradišče in Lenart ter ponovno v Maribor,
kjer se tudi zaključi. Med bodočimi načrti je
organizacga še podobnih štirih poti, ki bodo prav
tako vodile skozi PtuL kar pa nas seveda zavezuje, da
se bomo morali v občini tudi pravilno organizirati in
turistu res ponuditi tisto, kar je dosedaj še ostalo
skrito njegovim očem.
Skupščina poslovne skupnosti turistična pot „v
porice" je opzorila tudi na smele načrte v letošnjem
m prihodnjem letu. Tako se na vsej poti načrtuje
izpopolnitev poslovanja prve etape, ki se navezuje na
povečanje in razširitev hotelsko-gostinskih ter
nočitvenih zmogljivosti. Med drugim se tudi
predvideva, da se pristopi k organiziranemu razvoju
Kmečkega turizma in drugih del, ki se nanašajo na
stalno spremljanje uspehov turističnega poslovanja.
Samo v i^ju načrtujejo, da se v okviru teh načrtov
uredi minoritski samostan, grajska restavracija,
prostor za piknik, gostišče na Ptujski gori, objekti na
Borlu in drugo.
Za vse naloge pa v turistični skupnosti že
razpolagajo z okvirnimi programi, ki so realno
zastavnem in za katere so v pretežni meri že
zagotovljena potrebna sredstva.
MG
tednik
- 8. februar 1979
IZ IMASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 7
i/r«ievna skupnost Kidričevo
^e^N^SnočJu šestih krajevnih
Hhorov Kidričevo - naselje 1
Sje H- Apače, Kungota,
Siivera in Stmišče trenutno živ.
^ffi go^dinjstvih 3.391 pre-
Na območju KS Kidri-
čevo Te trenutno 18 TOZD ali
delovnih organiz-adj, od tega je
Lfia TGA „Bons Kidrič".
Slaposlenih je 1005 prebival-
cev 166 pa jih je na začasnem delu
Ttuiini. Na območju celotne kS je
na loljo okoli 600 družben.h
stanovanj
Za otroško varstvo je poskrblje-
no z enoto Vzgojno varstvenega
zavoda iz Ptuja, šoloobvezni
Sroci pa obiskujejo malo m
Celodnevno šolo, ki nosi une po
narodnem heroju Borisu Kidriču.
Ta šola je hkrati edma, ki nudi
celodnevno varstvo otrokom vseh
osmih razredov.
Tudi za zdravstveno varstvo je
poskrbljeno. V tamkajšnjem
Zdravstvenem domu skrbijo za
zdravje občanov dva zobozdrav-
nika in dva zdravnika splošne
prakse. Za socialno skrbstvo je
zadolžena ena socialna delavka, v
okviru Zdravstvenega doma pa
uspešno d.eluje tudi patronažna
služba.
V okviru KS Kidričevo bolj ali
manj uspešno deluje 31 društev
m organizacij, ki so aktivno
organizirana v okviru krajevne
organizacije SZDL.
Sicer pa je najbolje da o delu
krajevneskupnosti,družbenopoli-
tičnih organizacij, društev in
organizacij v okviru KS Kidriče-
vo povedo kaj več tisti, ki so v
delovanje neposredno vključeni;
PAVLA RAJSTER, predsed-
nica skupščine KS Kidričevo in
aktivna družbenopolitična delav-
ka je bila v času našega obiska
odsotna, razgovor z njo bomo
opravili prihodnjič.
MIRO KOVAČ, predsednik
sveta KS Kidričevo: »Razen
sveta m skupščine KS imamo na
območju Kidričevega in krajev-
nih odborov 36organov, ki skrbijo
za krajevno samoupravo.
. V lanskem letu smo uspešno
izvedli priprave za sprejem nove-
ga statuta krajevne skupnosti.
Naše glavne naloge pa so bile
opredeljene na osnovi srednje-
ročnega programa razvoja KS za
; S^fei976-80.Takosmov
mernK ? Izvedli cel kup po-
nalog. Na območju KS
' vekT^'":?. ^"lo samoprispe-
uvedli v letošnjem letu, če nas
sknn.	komunalna
^ ''' ^ bih v glavnem razpisani
za naloge, kot so sofinanciranje
asfaltnih prevlek, ureditev kanali-
zacj, nizkonapetostnega omrežja
in drugih manjših nalog. Preosta-
nek sredstev pa smo zagotavljali
iz namenskih sredstev združenega
dela in proračuna SO Ptuja.
Tako smo v letu 1978 opravili
naslednje pomembne naloge;
sproti smo urejevali in vzdrževali
naselje in namestili 25 klopi,
gramozirali smo vse makedamske
ceste na območju KS, na novo
smo uredili odpadne košare v
naselju I, dokončno .smo uredili
cestno razsvetljavo — postavili 18
luči v novem naselju v Njivercah,
začeli smo gradnjo trafo postaje v
Stmišču, žal pa je izpadla izvedba
nekaterih drugih nalog, kot: iz-
gradnja avtobusne postaje v
Kidričevem, ureditev zelenic. Te
■naloge bodo v celoti realizirane v
letošnjem letu, ker so sredstva že
zagotovljena.
V letu 1979 pa bi v okviru
srednjeročnega pl^a za obdobje
1980—85 morah zagotoviti na-
slednje: sredstva za celodnevno
šolo na vseh stopnjah, zagotoviti
moramo boljše zdravstveno var-
stvo in socialno skrbstvo krajanov,
urediti moramo gradnjo nadome-.
stnih stanovanj v naselju 11 in na
Gradu, pospešiti moramo indivi-
dualno gradnjo v naselju Njiver-
ce, dokončno moramo komunal-
no opremiti naselja Kidričevo,
Kungota in Apače. Stmišče in
stari del Njiverc, storiti moramo
vse potrebno za razširitev otroške-
ga vrtca v Kidričevem, pospešiti
moramo dela na rekonstrukciji
nizkonapetostnih omrežij in grad-
nji trafo postaj izvesti moramo
program ižgradnje centralne kot-
lovnice v Kidričevem, izvedli
bomo akcijo telefon v vsako vas
(nimajo ga še Apače, Njiverce in
Stmišče), dokončno moramo ure-
diti vprašanje odlagališč v KS,
najti moramo rešitev za prostore
v katerih naj bi delovale družbe-
nopolitične organizacije in društ-
va, dokončno se moramo vključiti
v prostorski plan občine Ptuj,
zagotoviti pa moramo enotno
rešitev financiranja dejavnosti
krajevnih skupnosti na nivoju
občine, na podlagi resolucije o
razvoju KS. Seveda nas čaka še
vrsto drugih pomembnih nalog
dolgoročnega značaja, kot na pri-
mer razširitev industrijske cone v
naselju II ter drugo. Seveda pa je
realizacija posameznih nalog od-
vi.sna od vseh nas, od vsakega
posameznika, kije dolžan vložiti
čim več napora le tako bomo
lahko zadovoljni.«
ŽIVO J IN PETROVIČ, sekre-
tar OO ZKS v KS Kidričevo: »Po
8. kongresu slovenskih komuni-
stov je osnovna oganizacija ZKS
v KS Kidjičevo štela nad 30
članov. Razen tega deluje uspeš-
no tudi OO ZKS v osnovni šoli
Boris Kidrič in aktiv mladih
komunistov. Delo vseh treh pove-
zuje svet ZKS Kidričevo.
Seveda je OO ZKS v krajevni
skupnosti Kidričevo vključena v
delo krajevne konference SZDL
in ostalih društev prek svOjih
članov. Naša največja težava pa
je majhno število članov, ki so še v
delovnem razmerju. Danes šteje
naša OO ZKS 22 članov, največ
je upokojencev od tega jih je
nekaj, ki se zaradi bolezni ne
morejo vključevati v naše akcije.
Se pravi, da so člani predvsem
starejši komunisti, člani ZZB in
prekaljeni revolucionarji. Delo
sekretarja v takšni OO je velika
čast, saj se zavedam, da so taki
komunisti pred več kot 35 leti
postavili temelje za gradnjo sa-
moupravne socialistične družbe v
kateri uživamo danes. Naša OO
nima veliko možnosti za pridobi-
vanje novih članov, je pa to
permanentna naloga OO ZKS v
združenem delu.
Po reorganizaciji ZKS v naši
krajevni skupnosti, se pravi z
ustanovitvijo sveta osnovnih or-
ganizacij ŽKS pa pričakujemo
vsekakor večjo aktivnost članov
ZK na vseh področjih dela v KS
Kidričevo.
S svojo izredno aktivnostjo
izstopa v naši OO ZKS predvsem
RozikaOjsteršek,višjamedicinska
sestra, ki je pripravljena sprejeti
vsako nalogo in jo do postavljene-
ga roka tudi rešiti.
FRANCE MESKO, sekretar
krajevne konference SZDL Kidri-
čevo: »V okviru naše organizacije
bolj ali manj uspešno deluje 31
društev in organizacij. O njih
bodo predstavniki govorili sami.
Želim poudariti nekaj drugega. V
dosedanji praksi, v preteklem
mandatnem obdobju smo nekje
zaostajali. Predvsem zaradi tega,
ker se naših akcij in v delo družbe-
nopolitičnih organizacij ne vklju-
čujejo v zadovoljivi meri člani
ZK in žal prav tisti posamezniki,
ki so včasih delovali na odgovor-
nejših mestih pa so sedaj položili
orožje. Na vem zakaj.
Za nami je volilna konferenca,
kjer smo izvolili novi izvršni
odbor in si zadali nove naloge.
Prišli smo do zaključka, da bomo
le s trdnim sodelovanjem s kon-
kretnimi nalogami lahko reševali
vse probleme v okviru 6 krajevnih
konferenc SZDL in krajevnih
odborov v okviru celotne KS.
Lahko bi rekel, da v sodelova-
nju z občinsko konferenco SZDL
in delavsko univerzo Ptuj dajemo
zadovoljiv povdarek izobraževa-
nju članov. Že v ponedeljek 5.
februarja so se pričeli seminarji
za vodilne člane in delegate, kjer
bomo poskušali vsakemu posa-
mezniku probližati delovanje de-
legatskega sistema in drugih
aktualnOi stvari.
SZDL, kotfrontnaorganizaci-
ja v naši KS paima seveda osnov-
no nalogo, usmeriti delovanje
vseh teh društev in organizacij v
aktivih, ustvarjalno ne pa tako,
kotje bilo dosedaj, da je vsako
društvo ali organizacija delovala
zase, da skoraj nismo vedeh, kje je
eno in kje drugo.«
PETER GEGIC. tajnik samou-
pravnih organov v KS Kidričevo:
»Naša KS ima 10 delegacij za
samoupravne interesne skupnosti
in delegacijo družbenopolitične
skupnosti. Seveda so delegacije
sestavljene tako, da so zastopani
vsi krajani iz vseh struktur delova-
nja. Delegacije se po sprejemu
gradiva redno sestajajo, že usta-
ljena je navada, da na vsaki seji
delegacije določijo dmgi-ga dele-
gata za udeležbo na skupščini.
Seveda je prišlo v 4 letih delova-
nja delegatskega sistema do bi-
stvenih sprememb. Sistem dele-
gatskega obveščanja je zaživel, pa
vendar še z njim nismo čisto
zadovoljni. Gre za povratne
informacije, od delegacij, oziro-
ma delegatov do baze. Teh
informacij največkrat ni ali pa
niso zadovoljive. Glavna naloga
SZDL je, da zagotovi tudi brez-
hibno delovanje tega sistema.
Ugotavljamo, da v delegacijah
tudi člani ZK niso dovolj priza-
devni, še več, v večini primerov
prav oni izostajajo od dela dele-
gacij. Vse odgovorne tovariše
bomo poklicali na zagovor, kajti
vsem je jasno, da tako ne gre.
Delegatov zaradi števila res ne
rabimo.«
TONI SE§0, predsednik os-
novne organizacije ZSMS Kidri-
čevo: »V naši osnovni organizaci-
ji mladih delujejo aktivi Kidriče-
vo — naselje I in Kidričevo II,
Apače in Kungota. V vseh aktivih
je zajeto okoli 600 mladih, žal pa
aktivnih le okoli 250. V glavnem
delujemo v mladinskih klubih
Kidričevo in Apače. Seveda so
mladi aktivni tvorci v številnih
društvih in organizacijah, v kolek-
tivnih članih ZSMS. Zaradi same
reorganizacije mladine nas čaka
na tem področju še več dela.
Dosedanji mladinski aktivi, ki
zaradi številčnosti niso mogli
svojega dela organizirati pravil-
no, bodo prevzeli funkcije osnov-
nih organizacij. Vse te organiza-
cije na območju KS pa bodo
sestavljale krajevni svet OO
ZSMS. Seveda bomo morali
ustanoviti aktive mladih v raznih
društvih, predvsem zaradi boljše
organiziranosti, še večji poudarek
pa bomo morali dati ustanovi-
tvam aktivov mladih v hišnih
svetih. Sele takrat bodo mladi
lahko iz široke baze svoje delo
pravilno u.smerjali in ga uresniče-
vali.
Čeprav so mladi v OO Kidriče-
vo v zadnjih dveh letih bili nekoli-
ko manj aktivni, menim, da smo
zjneraj, kadar je bilo potrebno
dokazali svojo voljo, da smo
priskočili na pomoč, če je bilo
potrebno. Tudi po nedavnih
volitvah v mladinskih vrstah je
naše delo nekoliko zaživelo, mladi
pa bomo zmeraj pripravljeni
dokazati svojo pravilno organizi-
ranost in pripravljenost.«
FRANC LAČEN, ravnatelj
OS Boris Kidrič, Kidričevo: »V
OS Kidričevo je 470 učencev, v
podružnici naše šole v Lovrencu
pa je 110 učencev, tako, da
imamo skupaj 580 učencev. Že
četrto leto delamo po programu
celodnevne šole. Zaradi tega pa
imamo tudi določene probleme,
saj edini čutimo, kako je pravza-
prav težko delati po tem progra-
mu za vse oddelke. Ostale šole v
ptujski občini teh problemov
nimajo.
Glavni problemi, ki so prisotni
v OS Kidričevem so predvsem:
vseh učencev ne moremo hraniti
v šolski kuhinji, zaradi premajhne
kapacitete kuhinje ali pa zaradi
tega, ker nekateri starši zaradi
cene pialice svojih otrok niso
prijavili. Cene za kosila so 19 in
20 din. V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju moramo šolsko
jrehranovsekakorurediti.Najbo-
je bi bilo če bi Kidričevo dobilo
sodobno samopostrežno resta-
vracijo, ki bi nudila usluge vsem,
tudi zaposlenim. Sedanja resta-
vracija tega ni sposobna.
Šola ima tudi premalo prostora
za izvajanje prostega časa. V
določenem obdobju bo nujno pri
šoli dograditi igralnico. Mislim
na večji pokrit prostor, ki bo
dobro služil predvsem ob slabih
vremenskih pogojih. Sicer imamo
okolje šole ustrezno urejeno,
samo pravzaprav ena redkih šol,
•ki imamo urejeno okolje z igrišči,
z gozdovi in potmi.«
BOŽA BRATUl vodja enote
vzgojno varstvenega zavoda Ki-
dričevo: »Naša enota vključuje v
varstvo 140 otrok iz celotnega
območja KS Kidričevo. Od tega
je 51 otrok v jaslih 89 pa v vrtcu.
Seveda ne pokrivamo vseh po-
treb, kar 35 nerešenih prošenj
imamo, se pravi da je 35 otrok
izven našega varstva. Na področ-
ju Kungote, Njiver in Apač bi
lahko organizirali cicibanove šo-
le, če bi bil interes.
Sicer smo že razpravljali o
razširitvi VVZ, vendar je to
trenutno nemogoče, izven planov
ne gre. Krajevna skupnost pa je
vseeno sprejela predlog, da bi v
Kidirčevem opremili en prostor,
ki bi lahko sprejel okoli 20 otrok.
Tako bi lahko najnujnejšim pri-
merom lahko zagotovili varstvo
otroka.
Mislim, da so naši otroci v
brezhibnem varstvu, saj je naša
kadrovska zasedba zadovoljiva.
Vrtec ima samostojno kuhinjo,
samostojno skladišče, tako, da je
tudi ta plat po mojem brezhib-
""^ANDREJ TOPLAK, predsed-
nik krajevne organizacije Zveze
združenj borcev: »Naša krajevna
orgaizacija vključuje tudi člane iz
sosednje KSHajdina,vseh skupaj
nas je trenutno 72. Članstvo zelo
hitro upada, žal se obnavljati ne
more. Z ozirom na starost pa
lahko rečem, da smo zelo aktivni,
saj sodelujemo v vseh pomemb-
nejših akcijah. Naj omenim le
pohod po poteh revolucije, ob
dnevu borca in dnevu mrtvih
prirejamo spominske svečanosti,
sodelujemo v kurirčkovi pošti, po
šolah se pogovarjamo z mladno,
da oživljamo tradicije iz NOB in
podobno.
Svoje delegate imamo zastopa-
ne v KS in SZDL, kar daje spet
svoje rezultate, ki se odražajo v
širši množici.
Ker sem slučajno poveljnik
industrijskega ga,silskega društva
v TGA, bi želel omeniti, da naše
društvo pokriva celotno območje
KS Kidričevo. To je naša prosto-
voljna naloga, ker v naselju živi
največ naših delavcev. Drugače
so naši gasilci opremljeni zelo
moderno, vseh nas je 36, pa tudi
strokovno smo precej izobraženi,
saj smo sami operativci.«
DARKO FERLINC, tajnik
društva za športno rekreacijo in
telesno vzgojo »Partizan« Kidri-
čevo: »Glavni namen našega
društva je predvsem organizira-
nje rekreacije na območju KS
Kidričevo. Ta je urejena v telo-
vadnici OS Kidričevo izvaja pa se
po določenem umiku. Za moške
in ženske imamo vaditelje, za
organizacijo rekracije pa v glav-
nem skrbi tehnični vodja. V
društvu pa obstaja tudi kegljaška
in teniška sekcija.^ Aktivnejša je
predvsem teniška sekcija, saj šteje
prek 70 članov. V pretekli sezoni
pa smo organizirali strokovni
teniški tečaj za mlado in staro.
Društvo vodi 10 članski uprav-
ni odbor, žal so aktivni le štirje. Ze
dalj časa se ukvarjamo s proble-
mom nezainteresiranosti kar ote-
žuje naše delo. V kratkem bomo
izvedli svoj redni občni zbor in na
njem bomo o marsičem morali
konkretneje spregovoriti, ponekd
bomo pač morali z delom od
začetka.«
STANKO MESKO, sekretar
nogometnega kluba Aluminij:
»Lahko trdim, da je nogometni
klub Aluminj nosilec telesnokul-
lume dejavnosti v KS Kidričevo.
Ta športni kolektiv je nastal
zaradi potrebe po športno rekrea-
cijskem delovanju v času graditve
tovame. Že takrat se je v Stmišču
razvila cela vrsta športnih dejav-
nosti. Potrebe so narekovale iz-
gradnjo športnega parka, ki so ga
delavci TGA zgradili večinoma s
prostovoljnim delom. Leta 1948
je bil ustanovljen sindikalni šport-
ni aktiv Stmišče iz katerega je bilo
(nadajevaige na 8. strani)
Miro Kovač, predsednik sveta KS
Živojin Petrovič, sekretar OO ZKS
Franc Meško sekretar KK SZDL
Peter Gegič, tajnik samoupravnih
organov
Toni Še.šo, predsednik OO ZSMS
Franc Lačen, ravnatelj OŠ
Boža Bratuš, vodja enote VVZ
Andrej Toplak
i »^mza	TVD
Stanko Meško, predsednik NK
Aluminij
Pavla Klemcnčič, KO RK
Drago Knežcvič, predsednik DPM
8 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
8. februar 1979 —
tednik
(nada^evanje iz 7. strani)
leta 1950 ustanovljeno športno
društvo Aluminij. Takratna mošt-
va so iz dneva v dan postajala
populamejša in leta 1957 se
osamosvojijo v samostojni nogo-
metni klub Aluminij.
Največji uspehi kluba so bili
leta 1962, ko je moštvo doseglo 1.
mesto v mariborski podzvezi in
leta 1966, ko postanejo naši fantje
republiški in pokalniprvakiSlove-
nije. Takrat so postali tudi člani
II. zvezne lige, v kateri .so ostali
dve tekmovani sezoni.
Danes je v NK Aluminj regi-
strirano 200 igralcev, od ciciba-
nov, do prvega moštva. Dve
moštvi sta vključeni v tretjo repu-
bliško selekcijo, eno moštvo pa v
četrto. Prvo moštvo pa mora
zaradi sedanjega sistema tekmo-
vati v medobčinski ligi.
Delujemo organizirano, z do-
brimistrokovnimi kadri, zaupanje
pa imamo tudi v vse športne
objekte na stadionu, kijih redno
vzdržujemo s pomočjo TKS Ptuj.
V svojih vrstah pa želimo še čim
več mladih.«
PAVLA KLEMENČIC, pred-
sednik krajevnega odbora Rdeče-
ga križa: »V lanskem in predlan-
skem letu smo uspešno izvedli več
akcij zbiranja starega papirja,
prek 2000 kg smo ga uspeli nabra-
ti. Razen tega smo zbrali okoli
1200 kg oblačil in posteljnine. Pri
teh akcijah so nam pomagale
delovne organizacije, ki so nam
omogočile brezplačen prevoz
zbranega. V veliko pomoč pa so
nam bili tudi pionirji osnovne
šole in mladinci. Od občinskega
odbora RK Ptuj smo prejeli
nova oblačila, perilo in posteljni-
no. Vse to smo razdelili med
socialno ogrožene na terenu,
predvsem na območju Haloz in
delno Slovenskih goric.
Seveda se potegujemo za čim
večjo udeležbo na krvodajalskih
akcijah. Večina krvodajalcev je
sicer v delovnih orgaizacijah,
kljub temu pa imamo tudi mi
povprečno okoli 70 udeležencev,
za kar smo jih iz srca hvaležni.
Naše sodelovanje z občinskim
odborom RK Ptuj in transfuzij-
sko postajo je zelo dobro.«
DRAGO KNEŽEVIC, pred-
sednik društva prijateljev mladi-
ne: »Aktivneje smo začeh delovati
pred tremi leti. Danes šteje naše
društvo 11 članov in smo v glav-
nem vsi aktivni. Z veseljem zdru-
žujemo in razporejamo naše delo
na tistem področju, kjer smo si ga
s planom zastavili. Naša glavna
naloga pa je tudi obdaritev otrok
od 2 do 7 let ob pričakovanju
dedka mraza. V to obdaritev so
vključeni vsi otroci na območju
naše KS. Po navadi se vsi potru-
dimo, da pripravimo v OŠ Kidri-
če^'0 in v kulturnem domu v
Apačah pester kulturni program,
s katerim so otroci zelo zadovolj-
ni.
Moram reči, da imamo veliko
razumevanja kolektiva IGA Ki-
dričevo, ki nam omogoči brez-
plačno uporabo velike dvorane,
kjer pripravljamo po.sebne pro-
grame skupaj z društvi in učenci
OŠ. Vsa tri leta nazaj smo se
lahko prepričali, da so tako otroci,
kot krajani sami zelo zainteresira-
ni za takšne prireditve. Koncem
lanskega leta je dedka mraza in
obdaritev dočakalo blizu 6(X)
otrok, to .so otroci iz Apač. Kun-
gote in Kidričevega.«
EDVIN AUBELJ, planinsko
društvo Kidričevo: »Na pobudo
pešcice krajanov smo ustanovili
naše planinsko društvo pred 9
leti, čeprav živimo na izrazito«
ravninskem delu sveta. Ves čas
svojega obstoja smo doživljali
nihanja, tako v aktivnosti, kot v
številu članstva. Danes smo pre-
cej števibii, kar 120 nas je. Udele-
žujemo se raznih akcij, kot so
3ohodi k pomnikom NOB, ude-
ežba na raznih prireditvah in
mitingih in drugo.
Žal pa se ne moremo udeleže-
vati planinskih tekmovanj, ker za
to nimamo usposobljenega kadra.
Po svojih zmožnostih smo kljub
temu organizirali planinsko šolo,
ob tesni pomoči PD Ptuj in OŠ
Kidričevo, kjer zelo uspešno
de luje p ion irska plan in ska sekcij a
pod mentorstvom Andreja Gor-
■šeta.
Želimo si urediti svoj prostor,
kjer bi se sestajal naš upravni
odbor, pa ostali planinci vendar
nimamo denarja, ne moremo
nabaviti niti najnujnejšega inven-
tarja. Z dobro voljo pa gre vse,
čeprav pričakujemo, da nas bo
kakorkoli podprl kolektiv TGA,
vsaj v tolikšni meri, kot ostala
društva. V naše vrste pa želimo
pritegniti še čim več mladine iz
celotnega območja naše krajevne
skupnosti.«
MIRKO NEŽMAH, predsed-
nik taborniškega odreda »Boris
Kidrič«: »Naša osnovna naloga je
vključevanje in vzgoja mladine v
duhu ljubezni do narave, do
soljudi in nasploh do življa v
svetu narave. Trenutno imamo
90 članov, v letošnjem letu pa
smo pritegnili še mlade iz OŠ
Hajdina.
Redno se udeležujemo vseh
pomembnejših taborniških in
drugih menifestacij, naj omenim
le naktere: Prežihovina 78, odkri-
tje spominske plošče Miloša Zi-
danška v Dramljah, pohod po
poteh revolucije, kurirčkovapošta
in drugo. Za svoje delo smo
prejeli veliko priznanj, pokalov in
diplom, tudi lani smo dobili
srebrno plaketo. Tesno smo sode-
lovali s hortikultumim društvom
iz Brežic predvsem pri nasadu
okrasnega gnničevja in dreve.sc.
Veliko tekmujemo, predvsem z
ostalimi tabomiškimiodredi. Teži
nas to. da nimamo svojega pro-
stora. hvaležni smo društvu upo-
kojencev, ki nam občasno odstopa
svoje prostore. Večkrat sodeluje-
mo na raznih delovnih akcijah v
KS. na ta račun smo si ogledali že
bazo 20 v Kočevskem rogu in
dom maršala TITA v Kumrovcu.
Zelo tesno smo povezani z
organizacijo Zveze borcev, saj
prenašamo na mladi rod vse
tradicije NOB. istočaso pa se tudi
sami pripravljamo in vzgajamo v
takem smislu.«
FRANC VREŽE. predsednik
delavsko prosvetnega društva
»Svoboda«: »V lanskem letu smo
uspešno proslavili svojo 25 oblet-
nico. Ob ustanovitvi je imelo
DPD Svoboda 6 sekcij, žal pa jih
ima danes polovico manj. Tako
obstajajo dramska, knjižničarska
in folklorna sekcija. V začetku
lanskega leta smo zaradi finanč-
nih težav morali zapreti kino, v
začetku letošnjega leta pa se nam
je odtujila pevska sekcija — moški
pevski zbor. ki sedaj deluje v
okviru TGA Kidričevo.
Iz vsega tega je ravzidno, daje
naša največja problematika član-
stvo. V zadnjem času je osip
prevelik, mlajših privržencev pa
žal nimamo. Sicer v dramski in
folklorni sekciji delujejo predv-
sem mladi, v ostalih pa/je žal
popolnoma drugače.
Ne bom omenjal naših uspe-
hov, veliko jih je, naj povem le, da
smo se do seda redno vključevali
v vse prireditve in proslave na
območju naše KS, veliko pa smo
potovali in gostovali, saj nas
poznajo še marsikje drugje, tudi
izven naših meja.«
IVAN ELSNER, predsednik
društva upokojencev Kidričevo:
»Tudi naše društvo uspešno
sodeluje s KS, na različnih po-
dročjih dela se srečujemo. Nič
manj plodno sodelovanje ni z
družbenopolitičnimi organizaci-
jami in kolektivom TGA Kidriče-
vo. Članstvo našega društva
nenehno niha med umrlimi in
novosprejetimi. sedaj nas je okoli
300. Zelo uspešno razvijamo
sodelovanje s sosednjimi društvi,
predvsem iz Ptuja. Hajdine, Lo-
vrenca in Cirkovc. Že tradicional-
no organiziramo vsako leto sreča-
nje vseh upokojencev, letno pa iz-
vedemo tudi po pel izletov v
ra/ne kraje naše domovine, pa
izven naših meja.
Imamo svoj ženski pevski zbor,
ki je v lanskem letu požel lep
uspeh na reviji pevskih zborov
društev upokojencev v Krškem,
redno pa sodeluje na krajevnih
prireditvah.
V zadnjem času se intenzivno
pripravljamo na gradnjo lastnega
doma. čeprav imamo svoje pro-
store. kjerposlujemo vsak torek in
petek dopoldne. Prvi koraki za
novi dom so že prehojeni. Naj
zaključim, da smo vsi upokojenci
zadovoljni sami s seboj in s
svojim delom, kar je nam vsem
najljubše.«
SONJA POŽGAN. kulturno
prosvetno društvo Kungota: »V
zadnjih dveh letih nismo naredili
veliko.kljubsorazmemovelikemu
številu članstva. 186 nas je.
Trenutno delujeta le dramska in
knjižničarska sekcija. Pevski zbor
je žal prenehal, razmišljamo pa,
da bi ustanovili moški oktet.
Vzorno pa deluje naša knjižnica,
katere člani niso le osnovnošolci,
ampak segajo po knjigah tudi
vaščani. Lahko trdim, daje knjiga
na vasi zelo priljubljena. Na voljo
je 540 različnih knjig, velja pa
pohvaliti Katico Hren, ki kljub
svojim letom vzorno vodi knjižni-
co.
Dramska skupina trenutno pri-
pravlja veseloigro v treh dejanjih,
njihov mentor je ing. Anton
Greif. Razen starejših vaščanov
je v skupini veliko mladincev, ki se
tako neposredno vključujejo v
delo. Seveda je tudi mladinski
aktiv Kungota precej aktiven,
predvsem na športnem področju,
za ostalo dejavnost pa ni preveč
zanimanja.
Zavedamo se, da bi lahko v
Kungoti še veliko storili, imamo
svoj kulturni dom, ki smo ga
zgradili z lastnimi žulji imamo
precej tistih, ki želijo delati,
vendar jih je še premalo ali
drugače, preveč je neaktivnih.
Res pa je, da tudi denar naredi
svoje, če bi imeli zagotovljenih
več sredstev bi lahko tudi več
storili. Edini vir denarja nam na
žalost predstavlja izkupiček od
igranja dramske sekcije.«
KONRAD KRAMBERGER,
gospodar strelske družine »Boris
Kidrič«: »Najbolj nas mučijo
prostori. Pozimi nimamo kje
vaditi. Včasih smo se znašli v
samskem domu, sedaj pa te
možnosti več nimamo. Od takrat
naprej imamo težave z odhodom
mladih. Ta problem rešujemo
tako, da pripravljamo zimsko
strelišče v avli restavracije, ki pa
žal ni ogrevana.
Sicer imamo razen moške tudi
žensko in mladinsko ekipo, skupaj
nas je okoli 80. Po koledarju
strelske zveze Slovenije in občin-
*ske strelske zveze se udeležujemo
vseh tekmovanj, tudi medrepubli-
ških. Žal nas je redno aktivnih le
okoli 20. Pa dobre uspehe dosega-
mo, v večini primerih smo naj-
manj tretji, če že ne drugi ali prvi.
Imamo pač svojo tradicijo, vzga-
jamo dobre strelce, zavedamo pa
se tudi kakšnega družbenega
pomena je gojitev strelstva in tudi
to nam je v zadovoljstvo. No,
včasih smo poželi še več uspehov,
bili smo še močnejši, sedaj pa
zaradi določenih problemov kva-
liteta v društvu nazaduje.
Želim povabiti čim več mladih,
ki imajo ostro oko in mimo roko,
da se vključijo v naše vrste, ne bo
jim žal.»
ZVONKO ČRCEK, tajnik Av-
to moto društva »Franc Galun«:
»Do leta 1959 je naše društvo
delovalo le kot krožek AMD Ptuj,
od takrat naprej pa smo samostoj-
no AMD društvo. V svojih vrstah
vključujemo prek 420 članov in
okoli 100 mladincev, torej smo
precej številni. Kljub temu želi-
mo še več članov.
Delujemo na celotnem območ-
ju KS Kidričevo. Lovrenca,
Majšperka.Žetalin Stoperc.Naše
društvo je registrirano kot redna
šola za vzgojo voznikov A in B
kategorije, voznikov kmetijskih
traktorjev in koles s pomožnim
motorjem . V ta namen razpola-
gamo v petimi vozili in motornim
kolesom. Z njimi razpolagata dva
redno zaposlena in sedem hono-
rarnih inštruktorjev z izpiti. V
svoji dejavnosti dajemo velik
povdarekvzgojipionirjev. Teden-
sko imamo predavanja na OS
Kidričevo, kjer je celodnevni
pouk. Naša želja pa je, da bi se
tudi vse ostale šole vključile v to
akcijo.
Društvo pa redno sodeluje na
raznih akcijah v krajevnem in
občinskem merilu, vsako leto pa
sami organiziramo razna športna
tekmovanja. Naša želja je, da bi
vsi motorizirani občani bolj sode-
lovali z društvom, da bi prek nas
bili redno obveščeni o vseh
spremembah in novitetah v cest-
nem prometu. Tesno sodelujemo
s svetom za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu pri SO Ptuj,
kjer imamo svoje predstavnike.«
JANKO KAMENŠEK, po-
veljnik prostovoljnega gasilskega
društva Apače: »Širok teren po-
krivamo, od Sel, Lovrenca in
Apač, do Pleterj in celo tja do
Cirkovc. Vseh gasilcev nas je okoli
50, od tega imamo dve desetini A
in B pionirjev, razen tega imamo
še nekaj rezervnih in zaslužnili
članov. Naš osnovni problem se
vleče že dve leti, gre za nabavo
orodnega vozila za gašenje. Tu pa
se vse zatakne, ker denarja eno-
stavno nimamo. Edini prihodek
nam pomeni najemnina trgovine
za naše prostore. Seveda smo
začeli z nabiralno akcijo, p^
nismo zbrali veliko, premalo
denarja so prispevali vaščanj
Obrnili smo se na nekatere orgj^
nizacije združenega dela, na
nam priskočijo na pomoč, odzivj
še ni. Poskušamo z najetjeir.
kredita, ker vozilo nujno potrebu-
jemo, stane pa veliko.
Vsi se moramo zavedati, da s«
lahko gasilci trudimo, kolikoi;
zmoremo, brez vozila pa sme
nemočni. KS Kidričevo nam je\
lanskem letu že nakazala doloJe-
na sredstva, od njih pa pričakuje-
mo še kaj. Seveda pa pričakujenii
razumevanje tudi od ostal,
občanov.«
ANDREJEK ERNEST, pred
sednik prosvetnega društva Apa-
če: »Srečo imamo, da imamo svo;
prosvetni dom, kjer lahko deluje-
mo in kjer se lahko sestajani(
kadar je potrebno. Okoli 25(
članov štejemo. Najaktivneji
sekciji v našem društvu sta tam-
buraška in dramska sekcija, pt
tudi knjižnica ne zaostaja. vi
radi beremo.
Dva tamburaška orkestra o!>
stajata, v starejšem je 6 članov,,
mlajšem pa 12. V dramski skupk
deluje aktivno 15 članov, ki so.
lanskem letu uprizorili ign
»dom«. Z njo so nastopali doiti;
in na drugih odrih. Večkrat pa'
našem domu gostujejo tudi druf
dramski ansambli.
Tamburaška sekcija pridno va
d i in se pripravlja na revije
drugače pa nastopajo na številni'
krajevnih prireditvah. Lahko t
rekel da nimamo drugih proble
mov, le tako, kot vse ostale ni
pesti pomanjkanje denarja.«
Naj omenimo še fotokinoklul
Kidričevo, katerega predsednikji
Peter Gegič. Že vrsto let se'
klubu uspešno uveljavljajo fotc
amaterji s celotnega območja ks
Uspešno se vključujejo v občin
ske, regijske in medrepublišk;
manifestacije in tekmovanja. Po
samezniki so bili zelo uspešni, ka
dokazujejo številne nagrade ii
priznanja. Sicer pa se dejavno«
tega kluba navzven kaže tudi
sredstvih informiranja. Klubiffl
okoli 35 članov in opremljen^
temnico za normahio in uspešn
delo. Na OS Kidričevo že vrst
let uspešno deluje pionirski i
mladinski fotokrožek, s katerifli
zagotavljajo vedno sveže člane
Upamo, da so vam naši sog'
vomiki dovolj nazorno prikaz^
delo v krajevni skupnosti Kidrič
vo, saj smo besedo prepus'
njim, ki delajo in so aktivni. Naj'
sedaj veljajo vsem krajanom ^
Kidričevo naše čestitke ob '
aprilu njihovemu krajevneff
prazniku, ki so si ga izbrali
spomin na dan, ko je umrl nafO
ni heroj BORIS KIDRIC poka'
rem nosi ime tudi njihov kraj-
Ob volitvah v SIS
Ivan EIsner, DU
Sonja Po žgan, PD Kungota
Konrad Kramberger
Zvonko Črček, AMD Franc Galun
Janko Kamenšek, GD Apače
Andrejck Ernest, prosvetno dru-
štvo Apače
Taborniški odred „Boris Kidrič" v pohodu po poteh ievoIu<'
Kdvin Aubelj, planinsko društvo
Mirko Nežmah, predsednik
taborniškega odreda
Franc Vreže, predsednik DPD
Svoboda
rsdnik - 8- feb"^«^
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Medvedek Trdoglavček na
ptujskem lutkovnem odru
kviru delavsko prosvetnega društva Svoboda v Ptuju uspešno dela
let tudi lutkovnogledališče, ki trenutno vključuje enajstčlanov in
tarostni strukturi dokaj pisana igralska skupina. Najmalajšemu
P*^ ^ivu med katerega štejemo predšolske otroke in vse učence nižje
osnovnih šol, so v času svojega obstoja in delovanja predstavili
^'^^rVovnih igric. N a prek 1 SOpredstavah v ptujski in ormoški občin i je
^^f risotnih blizu 30 tisoč obiskovalcev, ki .so jim ravno lutke prvi stik z
Pj no odrsko besedo, lepo dopolnjeno z glasbo in p«tjem.
Ptujski lutkarji so imeli tudi pet predstav na avstrijskem Koroškem kjer
so jih slovenski otroci navdušeno pozdravili, pomemben pa je njihov
nastop še na področnem in republiškem srečanju lutkovnih skupin
Slovenije. Skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije v Ptuju so bili
tudi soorganizatorji republiške revije lutkovnih skupin.
V tem mesecu bodo imeli vrsto predstav igrice Medvedek Trdoglavček
katere premiera je bila pred nedavnim v dvorani narodnega doma, delo
pa je režiral Andrej Fekonja.	mš
Prizortek iz igrice Medvedek Trdoglavček.	Foto: M. Ozmec
HVALA ZA DAROVANE PREDMETE
Že večkrat smo zapisali, daje v
lanskem letu Pokrajinski muzej v
Ptuju praznoval 85. obletnico
svojega obstoja in ob tem tudi
poudarili, da je bila v počastitev
tega pomembnega jubileja, 12.
avgusta 1978 odprta stalna etno-'
loška zbirka:» M aske in opravila«.
S tem smo posredovali široki
publiki in strokovnjakom naogled
stalno zbirko značilnega etnolo-
škega gradiva, ki ni samo lokalne-
ga pomena in obsega, čeprav je v
osnovni zamisli poudarek na
kuren tih in ostalih pustnih šemah,
ki .se javljajo na našem območju.
V celotni Jugoslaviji in bliž-
njem zamejstvu domača etnologi-
ja nima na razpolago tako mogoč-
ne in prostorne stavbe, kot v
Ptuju. Ze leta 1962 so bili izdelani
načrti za ureditev biv.še žitnice na
grajskem hribu, kjer naj bidomo-
vala etnološka zbirka. Popravilo
ostrešja in strehe v letu 1973 so
omogočili, da seje tri leta pozneje
pristopilo k urejanju notranjosti
stavbe, kar je bilo v zadnjih treh
letih prednostna naloga muzeja.
Najtežje delo je končano, ostalo je
le še eno nadstropje, ki čaka na
ureditev.
Stavba, ki že od konca 17.
stoletja vztrajno kljubuje času in
zopet ji je bil čas izredno naklo-
njen, saj ji je bilo s temeljitim
popravilom krepko podaljšano
življenje, je obenem kot muzejska
stavba še bolj pridobila na po-
membnosti. Leta 1976 je z uredi-
tvijo stalne vinarske zbirke v
kletnih prostorih na površini
1.500kv. m začela razkazovati tudi
svojo notranjogradbeniško lepoto
in prostornost. V lan.skem letu sta
bili dokončani še dve nadstopji, ki
sla na površini 2.500 kv. m tudi
razstavno opremljeni. V najviš-
jem prostoru je zbirka mask, kiji
kot ozadnje služi vas z veliko
kmetijo, viničarijo in želarijo.
Med cimpračami, pokritimi s
slamo, so postavljene maskirane
povorke kurentov, picekov in rus.
Hiše in gospodarska poslopja so
tako, kotnekoč kompletnooprem-
Ijeni, med hišami se nahajajo tudi
poljedelskaorodja, kmečki vozovi
in drugi predmeti, kijih dopolnj-
ujejo .še »prebivalci« v lokalnih
nošah.
Da pa je bilo mogoče vse to
uresničiti, je bilo potrebno ne
samo popraviti oz. pripraviti
stavbo, ampak tudi postaviti hiše
v starem slogu, pridobiti in
vgraditi originalna okna, vrata,
peči in druge elemente, ki so
opredelili posamezne prostore in
postali celota, tako trdnega kme-
čkega doma, kot skromnejše žela-
rije in revne viničarije. Če izvza-
memo urejanje prostorov, ki so
zahtevali in dobili poleg rednih
muzejskih in zunanjih delavcev
pri izvajanju ureditvenih del še
dragoceno in izdatno prostovolj-
no pomoč številnih študentov,
dijakov, brigadirjev, vojakov, dru-
gih posameznikov, podjetij in
ustanov, se imamo za uresničitev
vsega tega zahvaliti predvsem
tudi številnim darovalcem, ki so
prispevali različne etnološke
predmete. Nekateri bi jih' sicer
zavrgli, drugi zopet so želeli, da
najdejo svojo mesto v muzeju,
nekateri pa so se včasih kljub temu
težko ločili od nečesa, kar je bilo še
od babice ali celo starejše. Sedaj
pa so vsi gotovo zadovoljni in
ponosni, ker so na ta način poma-
gali ustvariti špecializirano mu-
zejsko zbirko, ki je na ogled nekaj
de.settisočim obiskovalcev ptuj-
skega Pokrajinskega muz£ja letno
Zahvalo za darovane predmete
še enkrat izrekamo vsem, ki jih
poimensko navajamo in tudi
tistim, ki smo jih morda nehote
izpustili iz sezjiama: Marija in
Ivan Ambrož, Sp. Hajdina 11;
Alojz Bec, Senčak, Juršinci; Janez
Božičko, Tržeč 46, Videm pri
Ptuju; Trezika in Jožef Caf,
(jrajenščak 18, Grajena pri Ptuju;
Janez Cigula, Dornava 106; dru-
žina Cigula, Sakušak 20, Juršinci;
Frančiška Cobelj, Oblaki, Juršin-
ci; Janez Cvetko, Brstje 23, Ptuj,
Ivan Čeh, Saku.šak, Juršinci; Jožef
Čeh, Sakušak, Juršinci, Marija
Čre.šnik, Borovci 47; Jožef Čuš,
Grlinci, Juršinci; družina Dolin-
šek, Osluševci; Marija Filipič,
Oblaki, Juršinci, Terezija Grego-
rin, Sakušak, Juršinci, Giorgina
Gabričevič, Beograd; Barbara
Golunder, Noršinci, Ljutomer;
Sonja Gorjup, Ptuj; družina
Hanželič, Hardek, Ormož; Franc
Herga, Dornava 129, Ciril Hojnik,
Trnovci, Tomaž pri Ormožu;
Marija Horvat, Gabemik, Juršin-
ci; Metod Horvat, Senčak. Tomaž
pri Ormožu; Pavel Horvat, Zamu-
šani, Gorišnica; Cilika Hrga,
G radišak. Juršinci; Jožefa Hvaleč,
Mostje 2, Juršinci; Elizabeta
Jančič, Ptuj, Volkmerjeva 2; Leta
in Franc Kaumšmer, Sp. Hajdina
39; Marta Kirbiš, Gerečja vas,
Hajdina; družina Kiselak-Emer-
šič. Tržeč 49, Videm pri Ptuju;
Katarina Kokol Krčevina 81;
Martin Kolenko, Zamušani, Go-
rišnica; Rozalija in Joško Korpar,
Osluševci, Elizabeta in Janez
Kostanjevec, Gibina, Vitomarci;
Ana in Lovro Kranjc, Sp. Hajdina
10; Anni Loh, Gradec, Avstrija;
Alojz Lovrenko. Zabovci, Mar-
kovci; Liza Lovrenko, Muretinci,
Dom upokojencev; Zuzana. Dju-
ra, Janko Maglovski, Boljevci AP
Vojvodina. Lizika Majcen,Trnov-
ci, Tomaž pn Ormožu; Elizabeta
Majerič, Sakušak, Juršinci; Tere-
zija Marolt, Zabovci, Markovci;
Uršula Marčič; Zg. Jablane,
Cirkovce; Anton Marušič, Maru-
šiči v Istri št. 1; Ivan Mažgon,
Ljubljana, .\nlon Matjašič. Obla-
ki, Juršinci; Janko Muršič,Oblaki,
Juršinci; Slavko Muršič, Podvinci;
družina Mohorko, Žetale 81; Ema
Meško, Lahonci, Tomaž pn Or-
možu; Ignac Nežmah, Sv. Rok,
Šmarje pri Jelšah; d nižin a O bran,
Zabovci 35, Markovci; Franc
Padovnik, Oblaki, Juršinci; Alojz
Petek, Hardek, Ormož; družina
Petrovič, Podvinci 8; Marija
Petrovič, Ptuj, Muzejski trg 1;
Janez Pignar, G radišak, Juršinci;
družina Podgoršek, Dolena 34,
Verona Pogorevc, Sp. Jablane,
Cirkovce; Terezija Raušl,Zagorci,
Juršinci; družina Raušl, Bolehne-
čice, Tomaž pri Ormožu, Alojz
Simonič, Brezovci, Polenšak;
Alojzija in Franc Senekovič, Sp.
Hajdina 29; Irene in Leon Sliwin-
ski, Dunaj, Avstrija; Elizabeta
Svenšek, Ptuj, Na gradu 4, Franc
Svenšek, Jurovci 31, Videm pri
Ptuju; Avgust Stebih, Oblaki,
Juršinci; Franc Štebih, Juršinci
60; Ljubica Šuligoj, Ptuj; Tinika
Tajnikar, Majšperk; Pavla Vido-
vič, Pobrežje, Videm pri Ptuju;
Ana Veselič, Borovci 40 in otroci:
Branko, Darja, Igor, Janko Vese-
lič; Herman Hojnik; Janez in
Peter Matjašič, Helenka Obran,
vsi iz Borovec; Izabela Wippel,
Ivnik, Avstrija, Avguštin Vojsk,
Zagojiči, Gorišnica; Jožefa in
Kondrad Vršič, Grlinci 39, Jur-
šinci; Trezika Vršič, Bodkovci,
Juršinci; Anton Zelenko, Podvin-
ci; Marija Zorko, Podvinci; Alojz
Zupanič, Ptuj, Panonska 4, Ange-
la Zupanič, Sp. Hajdina 40; Ivan
Žmavc, Oblaki, Juršinci.
dr. Štefka Cobelj
Razstava del Hinka Smrekarja
v ča.su od 5. do 31. januarja je bila
v razstavnem salonu bistriškega
gradu, v Slovenski Bistrici odprta
zanimiva razstava številnih del
svobodnega umetnika in napred-
nega Slovenca katerega življenje
je ugasnilo prav v času najtežjega
boja za na.šo lepšo in bogatejšo
prihodnjost, kar velja še posebej
za Hinka Smrekarja.
Prav njegove izpovedi tako
občutenoupodoobljene na slikah,
ki izražajo njegov odkriti boj proti
okupatorju so bile vzrok, da je
njegovo življenje prezgodaj preki-
nila sovražna krogla. Kot talca so
ga 1. oktobra 1942 ustrelili v
Gramozni jami. S tem pa njegov
boj ni bil prekinjen, saj so ga
nadaljevale njegove slike, ki so
smešile okupatorja in vlivale
pogum slovenskemu človeku.
Hinko Smrekar izhaja iz revne
družme, maturiral je na gimnazi-
ji. nato pa nadaljeval študij prava
na Dunaju. Tega pa ni dokončal.
Raje seje vpisal v tečaj prostoroč-
nega risanja na Umetnostno
"brrnem muzeju na Dunaju. Leta
1905 seje vrnil domov, kjer je kot
svobodni umetnik ustvarjal vse do
začetka druge svetovne vojne.
Prav njegovi čustvenosti se je
zahvaliti, da so njegova dela iz
kmečkegaživljenjaenkratnaupri-
zoritev takratnega časa resnično-
sti in domišljije kot tudi takrat
močnega ljudskega verovanja,
vraževerja in bajeslovja.
Razstavo Hinka Smrekarja je
organizirala kulturna skupnost
občine Slovenska Bistrica ob
pomoči Narodne galerije iz Ljub-
ljane, katere last so tudi vsa
razstavljena dela. Med prebivalci
bistriške občine je vzbudila veliko
zanimanje, saj jo je obiskalo okoli
800 občanov, med njimi je bilo
več skupinskih obiskov učencev
osnovnih šol. ob sobotah pa so jo
obiskovali tudi mladoporočenci
in njihovi spremljevalci, saj je v
neposredni bližini tudi poročna
dvorana. Knjiga vtisov beleži
številne pohvalne besede ustvar-
jalcu kot tudi organizatorjem.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Dela Hinka Smrekarja so pritegnila Bistričane.
20 let ormoške ljudske knjižnice
8. februar je slovenski kulturni praznik in je
spomin na slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
V Ormožu so ga slovesno proslavili. Že v ponedeljek
je občinska zveza kulturnih organizacij pripravila
več kulturnih prireditev. Mednje prav gotovo sodita
jubilejno srečanje ljubiteljev knjige in proslava v
domu kulture.
Ormoška ljudska knjižnica je bila ustanovljena na
pobudo občinskega ljudskega odbora in sicer leta
1958. Zgodovina sega še nekoliko nazaj v leto 1955,
ko je Ivan Hodžar začel urejati knjige bivše knjižnice.
N a področju knjižničarstva je bilo potrebno opraviti
veliko pionirskega dela. Danes je knjižnica soraz-
merno bogata po svojem knjižjiem fondu. Največji
uspeh je knjižnica doživela lansko leto, ko je s po-
močjo denarnih sredstev republiške kulturne skup-
nosti za svoje bralce kupila nad 2300 knjig. Konec
lanskega leta je v knjižnici bilo 9611 knjig, od tega
9264 slovenskih in 347 tujih. Danes »skromno«,
vendar zelo urejeno in prijazno knjižnico obiskuje
1240 rednih članov, vseh bralcev je 5162, od tega
1980odraslih in 3182mladih. Tudi izposojevanje je
bilo močno, na dom je bilo izposojenih 10524 knjig,
v knjižnici je bilo 32 pravljičnih ur s 386 poslušalci.
Knjižnica je v zadnjih letih pripravila tudi več
razstav. Kljubtem številkam,kisonekakovzpodbud-
ne, je potrebno zapisati, da v občini še vedno pri-
manjkuje knjig. Za dobro in normalno delo bi
potrebovali vsaj še 9000 knjižnih del. V občini
Ormož samo pol knjige na prebivalca.
Potrebe so seveda velike. Najprej je potreben nov
prostor, kjer bi bila ločeno izposojevalnica, čitalni-
ca, skladišče in prostor za interno delo, potrebni so
stoli, mize, novi kadri, skratka kljub jubileju tudi
veliko nerešenih problemov.
Ob 20-letnici ormoške knjižnice je v ponedeljek
pozno popoldne zbranim ljubiteljem knjige govoril
tudi dr. Bruno Hartman, ravnatelj mariborske
univerzitetne knjižnice. Po kratki svečanosti v
spomin pesniku in ob rob ku Itumemu prazniku so —
občani in gostje na proslavi v domu kulture še poslu-
šali Slovenski oktet, kije zelo navdušil vse ljubitelje
slovenske pesmi. Koncert sam pa je bil prava kultur-
na poslastica.
Ob slovenskem kulturnem prazniku je ljubiteljem
knjige zapel ženski pevski zbor DPD Svoboda iz
Ormoža, nastc^ile pa so tudi članice novinarskega
krožka ormoške OS. Kulturni program je bil
imenitno in dobro pripravljen.
zk
VmAROJK
]UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
nadaljevanje)
Največ odborov OF so ustanovili aktivisti OF v ptujskem predelu
^ovenskihgoricodpoletjal944dalje.Odbomikisoskrbeliza postojanke
aktivistov in kurirjev TV postaj, zbirali potrebščine za osvobodilni boj.
1 osvobodilni tisk, oprezovali za sovražnikom, skrbeli za mobilizacijo
^ 'n opravljali še druge naloge, kijih je zahteval osvobodilni boj.
obm^A^^^o^^'" odbore OF, ki so bili ustanovljeni leta 1944 v ptujskem
VA^fi^Mr,	goric in imena sekretarjev teh odborov. V LE-
Čeh nU-"^ bil sekretar odbora Jože Zelenik, v JANEŽOVCIH Olga
vV."- ^ «0DK0VCIH Martin Slodnjak, v BJIATISLAVCIH Andrej
(i/Tf^^ "^-^''ONCIH Jakob Hojnik,v JIRSOVCIH Anton Slodnjak
SAKI K ^ KUKAVI Pavel Kodrič, v OBLAKIH Anton Fekonja, v
Amnn v . Vu^k, v SENČAKU JanezMajcen, v ZAGORCIH
N , m^T v JURSINCIH pa Janža Toplak.
Brank 7 ^ ^ ustanovili odbor OF poletj 1944 v prisotnosti terenca
oblasti? '^^^ca-Miroslav^ in Vilka Vreska-Mirka. Mirko je bil delegat
i-cliske L	^^ Štajersko v Slovenskih goricah. Dom a je bil iz
bili-	Padel je februarja 1945 v Bratislavcih.Članiodboraso
Čuček, mehanik Urban Toplak in posestnika Janez
'^cc m Konrad Čeh.
^s^obodilne fronte
javke If ^^ svobodo lahko razvijal, so bile potrebne zanesljive
javke' ^ ^ oglašali partizani-terenci in kurirji TV postaj. Več kot
Prevzerrfai ^ ilegalci in kurirji oddajali pošto in jo sprejemali ter
Pornen 1	tudi razne potrebščine, so za osvobodilno gibanje
_ ^ oporišča ali postojanke, kot so jih tedaj imenovali.
Tako postojanko OF poznamo pri Janžu Toplaku v Mostju, kjer so se
aktivisti OF lahko nahranili, prespali in se sestajali.
Pomembno oporišče OF je bilo tudi pri Ignacu Brenčiču v ZABJA-
KU. Delovalo je od avgusta 1944. Tu so se oglašali aktivisti: Milko
Golob-Jožko, Martin Zgeč-Janez, Franc Rajh-Dušan, Ida Zadravec-
Nada in še nekateri. Tu so se shajali po dvakrat do trikrat na teden na
pomembnih sestankih, ki so načrtovali naloge osvobodihiega boja.
Močno oporišče za kurirje 14 TV postaje je bilo v NOVI VASI pri
Poloni Brenčičevi. Vodila gaje njena hči Anica, bivša dijakinja, mladin-
ska aktivistka, ki pa je februarja 1945 padla v gestapovske roke in bila
ustreljena ob zarji svobode.
V	GABERNIKU so našli aktivisti zatočišče pri Horvatovih. Tuje hči
Angel^mladinskaaktivistkaopravilavelikopotizaMilkaGoloba-Jožka,
Ivana Strafela-Dona in druge vodilne terence OF.
V	GOMILCAH so našli partizani zatočišče pri drugi Horvatovi
družini, kjer so živeli oče, mati in sin. Nemci so družino že hudo prizade-
jali, saj so jeseni 1942 ustrelili dva sinova, Franca in Antona, povezana s
Slovenskogoriško četo. Smrt sinov, ni ustrahovala družine, ampak
nasprotno. Sovraštvo do krvnikov dragih sinov je preživele trdno okleni-
lo osvobodilnega boja.
V	JANEŽOVCIH je bilo oporišče aktivistov pri Olgi Čehovi, v Le-
vanjcih pri Jožetu ^leniku, v Sakušaku pri Jožetu Vučku, v Zg. VELOV-
LAKU pri Alojzu Semnickem, Janezu Druzoviču in pri Antonu in Olgi
Kovačec, v BODKOVCIH pri Martinu Slodnjaku,v BRATISLAVCIH
pri Martinu Kovačecu, v KUKAVI pri Pavlu Kodriču, v ZAGORCIH
pri Zemljičevih, Muršečevih in Bečevih, v Drstelji pri Podgorškovih, v
Zasadih pri Tomažu Zeleniku.
Na območju TRNOVSKE VASI so se uporniki sestajali pri Janezu
Horvatu. F.'-,incu Kocmutu, Janezu Čučku in Jožetu Vurcerju.Na Bišuje
bila postojanka OF pri Konradu Čehu, v Rotmanu pri Polenšaku pa pri
Vičaj jevih. Sam gospodar ni vedel, da so njegovi otroci in žene povezani
v OF. No, in decembra 1944 so zgradili pod njihovo hišo celo zemljanko
za tehniko, kije pričela delovati januarja 1945 z imenom Tehnika Reš. O
njej bomo zvedeli več pozneje.
BUN K ARJI-ZEM LJAN KE
Kakor drugod, so tudi aktivisti v Slovenskih goricah gradili bunkarje,
kjer so shranjevali osvobodilni tisk, orožje, sanitetno blago in se tja
zatekali v nevarnosti.
Leta 1944 so zgradili dva bunkerja v Zg.Velovlaku, enega na domačiji
Terezije Breznikove (Markežove), drugega pa pri Antonu Kovačiču.
Oba so skopali v zemljo, napravili opornike iz hlodov in ju obili z deska-
mi. Dolga sta bila približno tri metre, široka dva, visoka pa nekaj čez
meter in pol. Zaupno delo so opravili sami terenci: Vlado in Mirko
Peteršič, Mirko Čuš, Martin Žgeč in Anton Hrga.
Podobno zemljanko so zgradili v Žabjaku pri Janezu Petroviču pod
gospodarskim poslopje. Do njega je vodil rov.
V SENČAKU so napravili leseno skrivališče pri Janezu Majcenu na
seniku, ki gaje prekrivalo seno. Tu so večkrat prespah Nataša, Majda^
Januš in .še nekateri. Pri Majcenu v stari hiši pa so jeseni 1944 našli
zatoči^e delegati 10 OF Jože Lam^ret in Edvard Kocbek terčlanice PO
OFzaStajerskoCvetkaPraprotnik-Stefka,kosoobiskaIiSIovenskegorice
in na mitingih pojasnjevali pomen osvobodilnega boja ter svetovni
vojaški in politični položaj.
Leta 1944 so zgradili tudi zemljanko v ČRMLJI, a ne pod kakšnim
poslopjem, pač pa v gozdu. Od Vidičevega doma, kjer je bilo oporišče
aktivistov, je bila zemljanka oddaljena okrog tisoč petsto metrov. Pri
Vidicu so se oglašali največ aktiv is ti mariborskega območja Slovenskih
goric, predvsem Srečko Rojs-Niko. Niko je bil navzoč pri ustanovitvi
odbora OF za Trnovsko vas v zimi na leto 1944. Naustanovnem sestanku
so se zbrali pri Alojzu Čučku. Leta 1944 so ustanovili še ločena odbora za
Trnovsko vas in Biš, ker je bil prvi za vse območje občine Trnovska vas.
Bunker so zgradili leta 1944 tudi za hišo pri Janezu Horvatu v TR-
NOVSKI V ASI. Za tem paše drugega, okrog dvesto metrov oddaljenega
od prvega. Oba sta bila lesena, dolgaokrog tri, široka dva in visoka meter
in pol. V bunkerju so se zadrževali občasno partizani Brluga, Ivan,
Darinka in dva iz Gočove. Vsak teden pa so se pri Horvatu oglasili kurirji.
Horvat jih je vodil do Gočove, Biša in Črmlje. Ko so jeseni 1944 ustano-
vili odbor za Trnovsko vas, se imenovali Horvata za njegovega sekretar-
ja. Člani odbora pa so bili Franc Kocmut, Janez Čuček in Joše Vurcer,
vsi iz Trnovske vasi.	Nadaljevanje prihodnjič
POPRAVKI
V 82. nadaljevanju UPORNE SLOVENSKE GORICE je prišlo do
nekaj tiskarskih napak. Pravilno:
Lackov odred je poslal v Prekmurje 18 borcev (natisnjeno 30).
Mladinska aktivistka iz Stojnc je bila Sonja Fajs (natisnjeno Flajs)
Aktivist Vlado Peteršič iz Domave je na svojih poteh f)o Slovenskih
goricah razpečaval osvobodilni tisk, kar je sam tiskal na svojem domu v
Domavi. Ko se je vrnil iz tujine je napisal svoje spomine v delu Brazgoti-
10- NASI DOPISNIKI
8. februar 1979 —
tednik
Na Majskem vrhu
aktivnost mladih živi
Vsak po svoje, sedaj pa tudi združeno, kar nam zagotavlja večji uspeh.
Mladi iz aktiva Majski vrh smo se v torek, 30. januarja 1979 sestali na
sestankih šahovskega in marksističnega krožka. Krožka sta potekala v
dokaj neurejeni in izposojeni sobi, vendar je bilo vzdrušje enkratno in
udeležba nad pričakovanjem.
Sahisti, teh je 16. so odigrali prvo kolo celoletnega turnirja in ob koncu
tega tekmovanja bodo zmagovalci ustrezno nagrajeni. Člani marksistič-
nega krožka smo se pogovarjali o teorizmu ter vzrokih za njegov nasta-
nek. 45 minutno predavanje, ki gaje pripravil vodja krožka, je doseglo
svoj namen, saj smo se v razpravo te teme vključili skoraj vsi. Mislim, da
se bo tem 14 članom krožka priključil .še kdo, kiga bo to področje zanima-
lo.
Delo aktiva bo popolnoma zaživelo, ko se bosta 10. februarjapriključi-
lašahovskemuinmarksističnemukrožkušerokodelskiinplaninskasekcija
s svojim prvim predavanjem.
S takšnim delom smo začeli uresničevati zastavljen plan dela aktiva in
upamo, da bo mladina tega haloškega območja vsaj v tej sredini našla
sebe.	D. Bratušek
Tekmovanje za pokal
maršala Tita
Zveza telesnokultumih organizacij in šahovsko društvo Izbira Ptuj
pripravljata tekmovanje šahistov za pokal maršala Tita na območju
ptujskeobčine. Sodelovali bodo lahko društva,mladinski aktivi,krajevne
skupnosti, delovne organizacije, JLA, milica šole, ekipe ulic in ostalih
organizacij. Vsako ekipo sestavlja šest igralcev in sicer štirje igralci in dve
rezervi.
Občani lahko nastopijo v katerikoli ekipi, vendar lahko igrajo le za
ekipo, za katero so se prijavili. Tekmovanje bo potekalo po pokalnem
sistemu na izapadanje. Igralni čas za partijo je ena ura, prostor pa
zagotovi tista ekipa, kije domačin.
Ekipe lahko pismeno prijavite s poimenskim seznamom igralcev pri
Zvezi telesnokultumih organizacij v športni dvorani Mladika do 13.
februarja. Žrebanje parov 1. kola bo 13. 2. ob 18. uri v sobi SD Izbira,
prisostvovati pa morajo vodje vseh ekio.	I k.
S kuhalnico do
večjega znanja
Medtem ko so učenci osnovne šole v Smartnem na Pohorju prepustili
svoje skrbi smučanju in drugemu zimskemu veselju. ,so njihova mesta
zavzela kmečka dekleta in gospodinje iz Smartnega in okolice, da bi si v
š<.ilski kuhinji pridobile nova znanja na področju kuharskih spretnosti.
Tečaj je trajal od 20. januarja do 2. februarja, organiziral pa ga je
obrat za kooperacijo pri KK —KZ Slovenska Bistrica. Seminarje trajal
dnevno tudi po devet ur. Skupno gaje obiskovala nad 30 kmečkih go.spo-
dinj in deklet. Udeleženke so se seznanile z osnovami gospodinjstva,
uveljavljanjem kmečke žene v samoupravnem procesu, poslušale pred-
avanje o skrbi za urejeno domačijo in okolje. Največ časa so tečajnice
posvetile praktičnemu kuhanju, spoznavanju hranoslovja. higienski
molži, uveljavljanju nekaterih sodobnejših gospodinjskih aparatov in
tudi kuhanju domačih specialitet.
Organizator načrtuje takšne tečaje organizirati vsako leto v drugem
kraju. Če bo na razpolago več sredstev, bodo organizirali tudi po dva v
letu. Že sedaj prihajajo iz mnogih krajev bistriške občine želje po organi-
ziranju podobnih tečajev.	Viktor Horvat
Največ mest za IMPOL
v soboto je bilo v športni dvorani Mladika v Ptuju izbomo
tekmovanje v judu podravsKeea centra za nastop posameznikov na
republiškem prvenstvu. Nastopilo je 44 tekmovalcev iz sedmih klubov in
sicer Impol, Branik, Železničar, Slovenj Grade^ Cvetal, Rače in Drava.
Tekmovanje, ki so ga zelo uspešno izpeljali Člani JK Drava, je bilo
zanimivo m polno privlačnih bojev, saj je Impol iz Slovenske Bistrice
nastopil v najmočnejši postavi, torej z igralci, ki nastopajo v zvezni judo
ligi in so kandidati za državni naslov. V takšni konkurenci so imeli
domači judoisti kaj malo možnosti. Borili-so se v okviru svojih trenutnih
sposobnosti, vendar se nobenemu od tekmovalcev ni u^elo uvrstiti na
repubbliško prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo v Slovenj Gradcu.
Na republiško prvenstvo so se s ptujskega tekmovanja uvrstili: -
kategorija do 60 kg: Očko (Impol), Olig (Branik) in Sušeč (Slovenj
Gradec); - kat^orija do 65 kg: Freser (Impol), Danko in Protner (oba
Brimik) ter GresKovnik (Sloveiy Gradec); - kategorija do 78 kg: Lesčak
in Sega (Impol) ter Mugerle (Branik); - do 86 Kg: Dragič in Mesarič
(Impol); - do 95 kg: Macarol (Branik) in Tramšek (Cvetal); - kategorija
prek 95 kg: Pelko in Mihalič (oba Impol),
Tekmovanje so vodili sodniki Topolčnik, Blažič, Rebemak in
Golubič.
I. kotar
S sobotnega tekmovanja
- foto M. Ozraec
Le množičnost rodi uspeh
Na redni letni konferenci so se v
soboto 3. februarja sestali člani
TVD Partizan Hajdina — aktiv
Skorba, kjer zelo uspešno deluje
sekcija nogomet. V Skorbi šo na to
vsi vaščani ponosni, saj, kot sami
trdijo živijo vsi za nogomet.
Ponosni pa so tudi na to, da nosi
nogometna ekipa ime njihove vasi
in jih tako predstavlja navzven.
Po reorganizaciji tekmovalnih
sistemov tekmuje NK Skorba v
medobčinski nogometni ligi občin
Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj,
kjer je v pretekli tekmovalni sezoni
dosegel zelo dobro uvrstitev.
Enajsterica iz Skorbe je po jesen-
skem delu tekmovanja s tremi toč-
kami zaostanka trenutno na dru-
gem mestu, takoj za Aluminijem iz
Kidričevega, kar je v.sekakor velik
uspeh. Razen igralcev samih pa gre
del zasluge tudi domačinom —
navijačem, ki so svoje fante redno
spremljali na vseh tekmah in jim
vlivali poguma, največ zaslug pa
gre trenerju Francu Gerečniku.
Sicer pa je že sama udeležba na
letni konferenci dober dokaz za
množičnost tega športa v Skorbi.
Lovska soba gostišča Koštomaj je
bila premajhna za vse udeležence,
tudi po trije so sedeli na sedežu in z
zanimanjem sledili poročilom.
Predsednik NK Skorba in uprav-
nega odbora aktiva Franc Mertelj
je poudaril, da se morajo vsi člani
zavedati pomembnosti njihove
uvrstitve, ki je hkrati velika obvez-
nost za vsakega posameznika. V
pomladanski tekmovalni sezoni
bodo morali dati od sebe vse, kajti
na vsak način želijo ostati vsaj na
drugem mestu, kot do sedaj. Tako
redno ohranjajo kondicijo in treni-
rajo v OŠ Podlehnik.
Zastavili pa so si tudi druge
pomembne naloge. Tako bodo
vztrajali na tem, da bo nogometno
igrišče postalo njihova last, čim bo
mogoče, ga bodo razširili, postavili
bodo slačilnico in vse uredili. Po
sklepu zbora vaščanov Skorbe pa
bodo v letošnjem letu začeli tudi z
gradnjo doma vaščanov, ki ga
bodo postavili s skupnimi močmi.
Vsekakor je njihovo dosedanje
delo in aktivnost vredna pohvale in
je lahko za vzgled vsem okoliškim
vasem.
M. Ozmec
Že sama udeležba na konferenci aktiva Skorba zgovorno priča o množič-
nosti in priljubljenosti športa na vasi.
Foto: M. Ozmec
Pestra dejavnost mladih
Njegovo ime vam je že gotovo
znano, še bližje pa so vam verjetno
njegovi likovni izdelki. Branko
Žorec se že nekaj let uspešno
ukvarja s kiparstvom, pred krat-
kim pa je postal upravnik Kluba
mladih v Ptuju. O dejavnosti
Kluba mladih je povedal:
»Sama zasnova programskih
dejavnosti temelji predvsem na
tem, da uvajamo tiste dejvnosti za
katere je resnično interes med
mladimi, tako daje pravzaprav od
mladih odvisno kakšne dejavnosti
delujejo v okvim Kluba mladih.
Trenutno deluje več sekcij na
kulturnem in športnem področju.
To so predvsem ple.sno scenska
sekcija, literarna, likovna in sek-
cija za glasbeno dejavnost.
V kratkem bomo ustanovili tudi
lutkovno sekcijo. Med športnimi
dejavnostmi pa naj omenim ka-
rate, namizjioteniško .sekcijo, ša-
hovsko in smučarsko sekcijo.«
In katera sekcija je najmnožič-
nejša?
» Po mojem so najbolj množične
prav športne sekcije. Smučarska
sekcija je bila ustanovljena šele
pred kratkim in ima že prek 80
članov, karate sekcija ima že tudi
preko 60 članov. Zanimivo pa je,
da se za karate ogrevajo mlajši
mladinci in srednješolci, pa tudi
delavci iz neposredne proizvod-
nje in študentje.«
Kako pa poslujete v Klubu
mladih?
»Vsak dan odpremo Klub ob
12, odprt je do 16.30.»Zvečergaob
18. spet odpremo. Ob petkih in
sobotah, ko je disco ples, takrat pa
je Klub odprt do 23. Zaradi
možjiosti delovanja posameznih
sekcij moramo usklajevati umik,
tako. daje večkrat klubodprt tudi
izven omenjenih časovnih pa-
sov.«
Kaj pa uspehi posameznih
sekcij, kje jih požanjete največ?
»Pred kratkim je plesno scen-
ska sekcija sodelovala na srečanju
malih odrov v Novi Gorici, kjer je
poželadoberuspeh. V kratkem pa
bomo v sodelovanju plesno scen-
ske in literame sekcije izvedli več
gostovanj v okolici Ptuja.«
Kaj pa problematika, se sreču-
jete z njo?
»Vsekakor, več problemov nas
tare.Največjipaje trenutno v tem,
da v času, ko je klub odprt večina
dijakov prvih, dmgih in nekaterih
tretjih letnikov obiskuje šolo.
Tako jih enostavno ne moremo
vključevati v delo posameznih
sekcij. To bomo nekako morali
uskladiti, ali bomo spremenili
umik vseh dni, ali pa bomo po-
samezne dejavnosti vpeljali v so-
boto in nedeljo, da se bodo v njih
lahko vključevali vsi tisti, ki do
sedaj te možnosti niso imeli.
Mislim, da bo kvaliteta dela tako
večja.«
O klubu mladih, kot celoti in
o delu fHJsameznih sekcij bomo
v Tedniku redno poročali, saj
imamo prek centra za obveščanje
in propagando pri predsedstvu
občinske konference ZSMS Ptuj
zagotovljeno stalno dopisovanje.
Pričakujemo, da se nam bo kmalu
oglasila.
M. Ozmec
Branko Zoreč, novi upravnik klu-
ba mladih v Ptuju
Foto: M. Ozmec
Šah V
Gorišnici
TVD Partizan Gorišnica je ob
krajevnem prazniku pripravil ša-
hovsko simultanko. Mojster do-
pisnega šaha Milan Šeruga iz §D
Izbira seje pomeril s 23 šahisti. Po
štiriumem igranju je bil rezultat
18:5 za mojstra. Šerugo so pre-
m agali Ivo Voršič, Ratko M atjašič
in Zlatko Ličina, remizirali pa
Dušan Ličina, Janez Urban^ič,
SandiMurkovič in Ivo Klarič.
l.k.
Seminar za
pantomimo
V	Mariboru je potekal, od 22.
januarja do 3. februarja 1979,
seminar za pantomimo. Udeležilo
se nas ga je tudi šest deklet iz Ptuja.
Štiri iz plesne in dve iz recitacijske
sekcije. Prijavljene smo bile v
okviru Kluba mladih Ptuj.
Seminar je vodil Andres Valdes,
naš edini pantomimik, po rodu
Kubanec, po bivanju Slovenec.
V	začetku nas je seznanil o
pomenu pantomime in kaj panto-
mima sploh je. Pantomima je
posnemanje vsega. Mim oz.
mimika je umetnost govorjenja z
rokami, predvsem pa z obrazom.
igralec mora gledalcu prikazati
misel ali dejanje v tako pristni in
značilni obliki, da mora to gledalec
takoj spoznati. Ko mimik ustvari
nenavaden svet v katerega povleče
gledalca, se ta nekako začaran
prepusti temu svetu nenavadnega
molka in tišine v katerem se dejanje,
odvija.
Poudariti pa moramo, da je pan-
tomima najčistejša, najpristnejša
oblika gledališke umetnosti.
Sodobna pantomima predstavlja
usklajeno popolnost katera zajema
oblike razvoja od najbolj enostav-
nih, preprostih občutij in
dogodkov do poglobljenih telesno
duševnih občutkov.
Vse to daje igralcu pantomimiku
možnost, da s čistimi kretnjami in
mimiko pričara gledalcu nenavaden
svet poln poezije, groze ali začude-
nja.
Po tem uvodnem delu. nas je
seznanil še o prvih mojstrih panto-
mime. Ko smo končali s spozna-
vanjem začetkov mimike smo pri-
čeli s praktičnim delom.
Vsak dan smo radi prihajali, v
želji da se čim več naučimo. Naš
prvi cilj je bil, kontrolirati vsako
mišico in kretnjo. Kmalu za teni
smo pričeli z lastnimi improviza-
cijami. Za vsakega izmed nas je to
bil poseben doživljaj.
Vaje nam je popestril s svojimi
improvizacijami, da sta dve uri na
dan prehitro minili. Njegovemu
izvajanju smo se iskreno nasmejali,
da se je tudi njemu obraz razvlcki-'!
v nasmeh, čeprav nam je rekel, da
se izvajalec ne sme smejati svoji
zgodbi. Razlago nam je obogatil s
pripovedovanjem o svojih dogod-
kih, ki jih je doživel med svojim
dolgoletnim delom.
Seminar pa ni bil pomemben
samo zaradi pantomime, temvef
zato, ker smo se spoznali med seboj
vsi udeleženci seminarja in se spo-
prijateljili.
Povabili so nas v mariborsko gle-
dališče, kjer se nam bodo predsta-
vili z baletom, ki ga bo spremlja'
avdiovizuelni program, saj večina
njih pleše v skupini ,,RA".
Mladi si želimo več takšnih srC
čanj, kjer se lahko pogovarjamo"
problemih, s katerimi se srečujem^
v vsakodnevnem življenju.	.
SANJA BOGDANOVI^
f cdnik - 8- februar 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
TRIINTRIDESET LET AVTU MOTO DRUŠTVA PTUJ
Iz skromnih začetkov hiter vzpon
T ' desetletja dela so za nami, ali natančneje rečeno pred 33 leti so
' entuziasti postavili temelje današnjega AMD Ptuj, enega nuj-
pio""'J{ ^ Sloveniji. Zgodovina AMD Ptuj je pestra in bogata. Dn4Štvo
rfOČn^P	^^^gjfjo in izobraževalno delo v najtežjih pogojih prvih
je ^^	Doseženi rezultati na vseh področjih dela pa kažejo, da je
l^l^fprogramska usmeritev organizacije uspešna.
I eta 1946 je avto-moto krožek
deloval v sklopu Komisije za
fehniko in šport pn F.skulturn.
vezi Slovenije v jesem pa je b,lo
ustanovljeno AMD Ptuj. §e danes
delujejo v društvu dan., k. so b.h
Viktor KRAJNC, skupno z mlajši-
mi sestavljajo danes vodstvo
društva.
Društvo je pričelo rasti iz nic,
brez vsakršne materialne osnove.
Takoj po ustanovitvi je bil
organiziran šoferski tečaj, bolj ali
manj improvizirano, praktični del
so tečajniki opravljali na izposoje-
nih vozilih takratnega trgovskega
podjetja „Navod" v Ptuju in že
leta 1947 opravili prve vozniške
izpite.
Prvi uspehi so bili tu in društvo
je v naslednjih dveh letih dobilo od
AMZ Slovenije prvo vozilo
trofejnega izvora v nevoznem sta-
nju. Člani so usposabljali nevozna
vozila, iskali in izdelovali rezervne
dele, prosjačili za avto plašče in
bone za privo. Uspeli so v prvi
dejavnosti vzgojiti voznike za kar
jim je leta 1948 MLO Ptuj izdal
dovoljenje.
Podatki iz arhiva govore, da so
v letih 1947 in 1948 usposobili 134
tečajnikov za motorno kolo, 139
za osebni avtomobil in 47 poklic-
nih voznikov ,,C" kategorije.
Te številke pa ne povedo,
kakšno delo so opravili člani
upravnega odbora in inštruktorji,
ki o plačilu niso niti razmišljali a
so ob svojem delu in zagnanosti ob
koncu leta ugotavljali primanjklaj
četrt milijona takratnih dinarjev.
Polni volje in zavzetosti so še
naprej reševali težak materialni
položaj z lastnimi sredstvi in s
posojili.
Tudi v letu 1950 se materialno
stanje ni izboljšalo, vseeno pa so
usposobili nadaljnjih 72 motori-
stov, 63 voznikov za osebni
avtomobil in 55 voznikov za težja
vozila. Društvo je v tem letu preje-
lo od AMZ Slovenije prehodno
zastavico, kot najboljše društvo v
Sloveniji, oblastni odbor ljudske
tehnike Maribor pa je podelil
priznanje najaktivnejšemu društvu
v severovzhodni Sloveniji.
Dotrajana šolska vozila so
povzročala društvu materialno
'zgubo, ki je kljub najboljši volji
in prizadevnosti ni moglo sanirati.
Poleg tega je društvo 1951 dobilo
še nekaj udarcev, ko je zgorelo
pneralno popravljeno šolsko vozi-
lo „tatra", razbito je bilo motorno
kolo odpoved pa je dobilo tudi za
lokal v Miklošičevi ulici (sedaj
poslovni prostori Blagovne hiše
K-onus).
Tako je prizadevno društvo čez
noč ostalo brez prostorov, brez
šolskega vozila, brez finančnih
sredstev, imelo pa je kup dolgov,
'oaa to m strlo najupornejših
tega društva Petra
Rudija NOVAKA,
KORnei^^^^^^HOLCA, Ivana
to?i!	JANŠA, Vik-
pok. Franca
dm^ ^	BUDJA in
moti • •	vse načine in
'' nadaljnje delo.
OD li '	dovoljenje za
Drevn ^^^^ prevozov in povezovali
ter poučevanje saj so
l^ečajniki v zgodnjih jutranjih urah
prevažali	Poučevanju
kr^fu 'Z zbiralnic v ptuj-
mlekarno. Toliko vloženega
truda in volje, zjignanosti in
entuziazma je moralo roditi sadove
in tako je bilo leto 1952 kronano z
uspehi. Prvič je bilo finančno
poslovanje pozitivno, poravnani so
bili vsi dolgovi iz preteklih let in
prvič je imelo društvo pozitivni
saldo 8.500 din.
Še intenzivnejše postane delo
društva v naslednjem obdobju.
Povečalo je vozni park s sicer
starimi, vendar voznimi vozili,
(dve ,,škodi", GEAZ-a opel-
blitza, lanza-lojda) ukvarjalo se je
s prevozništvom in usposabljalo
voznike od katerih so še danes
nekateri aktivni v prevozniških ali
avtobusnih podjetjih. Ljudski od-
bor Ptuj pa je vnovič podelil
društvu prostore, ki jih še danes
uporablja. Mnogo prostovoljnega
dela je bilo vloženega v adaptacijo
in modernizacijo teh prostorov, ki
so bili nekdaj hlevi. Šolanje je
postalo kvalitetnejše, delovati je
pričela mehanična delavnica,
članstvo se je večalo. Aktivno se je
članstvo vključevalo v razne
akcije, organizirana so bila cestno
hitrostna, spretnostna tekmovanja,
priljubljeno je bilo tekmovanje
,,lov na lisico", množično so člani
sodelovali v Titovi štafeti, v
prvomajskih povorkah,
organizirali so izlete k sosednjim
društvom in drugo.
Do leta 1960 so odborniki, kot
inštruktorji poučevali brezplačno
in v tem obdobju na starih vozilih
usposobili še nadaljnjih 1015
voznikov za motorno kolo, 1140
voznikov osebnih vozil, 182
tečajnikov za tovorna vozila in 63
tečajnikov za opravljanje
traktorja.
Kar težko si predstavljamo koli-
ko dela je bilo vloženega, da so z
zastarelimi in dotrajanimi vozili
lahko izšolali tolikšno število
voznikov, zato pa gre vse prizna-
nje mehanikom pok. VREČARJU,
pok. ŠPRAHU, JANŠI, VIHER-
JU, CAFUTI, ŠEGULI in drugim.
Največje priznanje za aktivno
delovanje društva pa je dala AMZ
Slovenija, ki je društvu dodelila
nov fiat 1300, enega od petih, ki
jih je zveza prejela za območje
Slovenije. Tega leta pa jc društvo s
pomočjo kredita AMZ Slovenije
nabavilo še dve novi vozili tipa fiat
600, novo motorno kolo PUCH in
nov tovorni avtomobil ,,Pionir".
Nove oblike
dejavnosti
Ob šolski dejavnosti in delu
delavnice je društvo začeto
posvečati pozornost še drugim
aktivnostim naprm. izletom, rally
in drugim športnim tekmovanjem.
Zal pa je v tem obdobju čutiti
upadanje zanosa, idealizma in
požrtvovalnosti, glavnih dejavni-
kov, ki so ustvarili društvo iz nič
in ga pripeljali do dobrega
gospodarjenja. Vse bolj se jc
pričelo gledati skozi dinar, skrat-
ka začelo se je novo obdobje
ugodnejšega življenjskega standar-
da. Z novimi prijemi se je orga-
nizacija razvijala dalje kot celota.
Za programsko usmeritev društva
so veljale smernice AMZS in
AMSJ.
Porast števila članstva in uvaja-
nje novih oblik dejavnosti so
dokaz, da je bila načrtna pot
društva pravilna in v skladu z
interesi članstva in družbe kot
celote. Razvijanje družbene
dejavnosti, usklajevanje
posamičnih rn skupnih interesov
ter krepitev materialne baze je
pripomogla k uveljavljanju
motorizirane organizacije, kot
pomembnega družbenega
dejavnika.
V teh letih se je društvo vse bolj
približevalo članstvu, o čemer
pričajo podatki o opravljenem de-
lu. Društvo je prehajalo na
sodobnej.še in strokovno delovanje
v posodabljanje avtošole pri
teoretičnem in praktičnem delu.
Čutiti je vse večjo sistematičnost in
organiziranost dela v prid članstva
in pri vzgoji občana, ki se je čez
noč znašel v naraščajočem cestnem
prometu. Potrebne so bile nove
oblike dela, predvsem v prometno
preventivni dejavnosti, predavanja
za občane v mestu in na podeželju,
organizirano delo z mladimi v
prometnih krožkih, vzgoja pionir-
jev — miličnikov.
Praktično vožnjo so pričeli
poučevati redno zaposleni
inštruktorji, tako je porastla tudi
kvaliteta šolanja. Za poljedeljsko-
živinorejsko šolo v Turniščah
organizira AMD tečaje za traktori-
ste , prav tako vozniške tečaje za
starešine v JLA, tečaje za mladince
rekrutirane v vozniške enote JLA.
Po pooblastilu rep. sekretariata
za notranje zadeve in AMZS izvaja
AMD izpite za mopediste in pred
društveno komisije je te opravilo
prek 2.800 občanov.
Do danes je bilo realiziranih 347
tečajev in usposobljenih 9896
voznikov kat. ,,A" in ,,B", 102
tečaja za voznike traktorjev, za
mopediste in voznike koles z
motorjem 3652, 7 tečajev za
voznike kat. ,,C" in izurjenih 210
poklicnih voznikov, 12 tečajev za
voznike poljedeljskih traktorjev s
385 kandidati. Skupaj je bilo
usposobljenih 17143 voznikov raz-
nih kategorij. Tečaji so bili
organizirani v 43 krajih sedanje
ptujske in ormoške občine.
Omeniti je potrebno tudi ostale
dejavnosti: izvedli 12 tako
imenovanih ,,akcij na vasi", 271
predavanj iz cestno prometnih
predpisov za članstvo, v tečajih
usposobili 228 pionirjev —
miličnikov, opremili 2400 pionirjev
z rumenimi ruticami, organizirali
43 izletov za članstvo, pripravili 28
filmskih predstav s tematiko:
,,promet in občani", razstavljali
na treh okrajnih gospodarskih
razstavah v Ptuju.
Pripravili tri medruštvene cest-
no-hitrostne dirke, izvedli 5 teren-
skih ocenjevalnih voženj za
avtomobiliste, 14 terensko-
ocenjevalnih voženj z motorji,
udeležili se vseh zvezdastih voženj
z avtomobili, ki jih je organizirala
AMZS in sodelovali s člani društva
na rallyih ,,Sutjeska", sodelovali s
tekmovalci in vozili na športnih
prireditvah, ki so jih organizirala
sosednja društva, sodelovali v
okviru prireditev ob ,,Tednu brat-
stva in prijateljstva" pobratenih
občin v organizaciji sindikatov,
sodelovali na srečanjih pobratenih
AMD Brežice, Bregana, Samobor,
Zagreb — Mira mare, Varaždin,
Čako vec in Ptuj, organizirali
republiško prvenstvo v ocenjevalni
vožnji, rallye, za voznice, 2 dirki
za republiško prvenstvo —
karting, 9 dirk za državno prvenst-
vo karting, 3 mednarodne dirke
karting, organizirali troboj —
karting, ZR Nemčija, ČSSR in Ju-
goslavija, sodelovali z velikim
številom vozil na pohodu v Most-
je, pripravili predavanja, izpite pa
je opravilo 56 športnih
funkcionarjev.
To je globalni pregled dela dru-
štva v preteklem obdobju. V šte-
vilkah se skriva ogromno delo, od-
bornikov, športnikov in kolektiva.
Člani so se zavedali, da je njihovo
delo prispevek k splošnemu
napredku naše družbe.
Ob šolanju oz. usposabljanju
voznikov motornih vozil, ob delo-
vanju mehanične delavnice za
članstvo, ob preventivni in vzgojni
dejavnosti občanov je leto 1969
važen mejnik v športni dejavnosti
AMD Ptuj.
Tradicija tekmovalnih prizade-
vanj sega v leto 1936, ko je v orga-
nizaciji delavsko-kolesarskega dru-
štva ,,Zvonček" prirejena prva
cestno-hitrostna dirka motoristov
na relaciji Destrnik—-Ptuj. Kmalu
po ustanovitvi društva 1947 prične
tekmovati v cestno-hitrostnih dir-
kah Stanko ^TSENJAK, čez nekaj
let pa se mu pridruži še Bogomir
PRSTEC in v kartingu Franc
KRAJNC.
Največji kvalitetni premik v
športu zasledimo po ustanovitvi
karting kluba 1969 in motokros
sekcije 1971. V teh dveh panogah
se je pričelo AMD Ptuj pojavljati
na raznih tekmovanjih širom
Jugoslavije. Tako ekipno, kot
posamezniki so kaj kmalu pričeli
igrati vodilno vlogo.
Bleščeči športni
uspehi
Ob 1900-letnici mesta Ptuja je
bila po ulicah Ptuja prva dirka v
kartingu, kmalu zatem pa je bil
ustanovljen klub. Nekaj Ptujčanov
se je pričelo ukvarjati s tem špor-
tom, Ptujčani — gledalci pa so se
tudi kaj hitro navdušili zanj.
1970	tekmovalci uspešno na-
stopajo na drž. prvenstvu ekipno
zasedejo II. mesto; Rene GLA-
VNIK 3. in Franc KRAJNC 4. me-
.sto, v kat. 125 ccm
1971	ekipno 3. mesto; Rene
GLAVNIK 2. in Franc KRAJNC
4, mesto v kat. 125 ccm.
1972	ekipno državni prvaki;
Uroš LANGERHOLC 4. v kat.
100 ccm, Viki CVETKO 3. mesto
v kat. 125 ccm
1973	ekipno 3. mesto; Slavko
PISLAK 3. in Viki CVETKO 4.
mesto v kat. 125 ccm;
1974	ekipno 3 mesto; Uroš
LANGERHOLC 6. v kat. 100 ccm
in Slavko PISLAK 7. v kat.
125 ccm
1975	ekipno 2. mesto; Uroš
LANGERHOLC 2. mesto kat.
100 ccm, Slavko PISLAK 3. mesto
v kat. 125 ccm
1976	ekipno državni prvak Mi-
ran LEŠNIK 3. pri juniorjih, Uroš
LANGERHOLC 3. v kat.
100 ccm, Slavko PISLAK državni
prvak, Milan SLANA 2. v kat.
125 ccm
1977	ekipno državni prvak; Uroš
LANGERHOLC 2. in Otmar AR-
TENJAK 3. v kat. 100 ccm, Milan
SLANA državni prvak in Slavko
PISLAK 2. v kat. 125 ccm
1978 ekipno 11. mesto; Armando
HVALA 5. pri juniorjih, Uroš
LANGERHOLC državni prvak in
Otmar ARTENJAK 2. v kat.
100 ccm, Milan SLANA 4. v kat.
125 ccm
Zasluga, da se je karting v Ptuju
razvil, gre dolgoletnemu tekmoval-
cu Francu KRAJNCU, danes pa
leži vse delo na sekretarju kluba
Jožetu ČEHU, ki ima 19 registri-
ranih tekmovalcev.
Ustanovitev moto-kros sekcije
leta 1971 je nedvomno pogojila že-
lja Ptujčanov Milka VESENJA-
KA, Petra ŠEGULE in Borisa
FRASA, ki so iz AMD Orehova
vas prešli v domače društvo. To je
prav gotovo vplivalo na mladino,
med katero je ta zvrst športa dobi-
la pristaše.
1972	ekipno III. mesto; Milko
VESENJAK 3. in Boris FRAS 4.
mesto v kat. 250 ccm
1973	Peter ŠEGULA 6. mesto v
kat. 250 ccm in Silvin VESENJAK
7. mesto v kat. 50 ccm
1974	ekipno V. mesto Silvin VE-
SENJAK 4. v kat. 125 ccm, Peter
ŠEGULA 6. v kat. 250 ccm
1975	ekipno IV. mesto; Peter
ŠEGULA 3. mesto v I. ligi, Jože
LACKO 2. mesto v II. ligi 250 ccm
1976	ekipno III. mesto kat.
250 ccm, ekipno 2. mesto kat.
125 ccm Stanko VESENJAK 6.
mesto 125 ccm, Silvin VESENJAK
naslov prvaka II. lige 250 ccm, Pe-
ter ŠEGULA 4. kat. 250 ccm I. li-
ga, II. mesto naslov vicešampiona
v borbi za Trofejo Jugoslavije
1977	je ekipa osvojila najvišjo
lovoriko Trofejo Jugoslavije; Pe-
ter ŠEGULA 3. v I. ligi in Simon
HABJANIČ 2. v II. ligi kat.
250 ccm, Rajko ČUŠ 5. v kat.
125 ccm
1978	II. mesto za Trofejo Jugo-
slavije, ekipno 3. mesto v kat.
250 ccm in II. mesto v kat.
125 ccm, Peter ŠEGULA 5. mesto
v kat. 250 ccm, Rajko ČUŠ 3. me-
sto v kat. 125 ccm
Sekcijo je nekaj let uspešno
vodil Vladimir BAN, sedaj pa jo
vodi Oto POLIČ in ima 18 regi-
striranih tekmovalcev.
Leta 1972 za AMD Ptuj zastopa
tudi v speedwayu tekmovalec Alojz
VURCER, ki je zasedel 8. mesto.
Leta 1976 so se pričeli pojavljati
tudi rally tekmovalci, ki pa so s
svojo aktivnostjo sčasoma prene-
hali. Na Rallyju ,,Sutjeska" je leta
1977 vozil Marjan VREČAR v kat.
850 ccm, ter se uvrstil na 220. me-
sto od 484 tekmovalcev, Valentin
TURNŠEK pa v kat. preko
1300 ccm na 28. mesto med 226
tekmovalci.
Leta 1978 je na istem tekmova-
nju Marjan VERLAK zasedel 89.
mesto in Marjan VREČAR 101.
mesto v kat. 850 ccm med 514
tekmovalci.
Ob teh največjih športnih uspe-
hih pa ne moremo prezreti velikega
delovnega uspeha leta 1975, to je
zgraditev kartodroma v Hajdošah,
prvega objekta te vrste v Jugosla-
viji'. Leta 1977 je z razširitvijo za-
čel služiti še avto šoli kot avtopo-
ligon. Veliko razumevanje so
pokazale Dravske elektrarne Mari-
bor, ki so dale zemljišče in poma-
gale pri gradnji objekta, kakor tu-
di Agrotransport Ptuj, Komunalno
podjetje Ptuj, ter druge delovne
organizacije.
Društvo, ki je zlasti od leta 1972
nenehno raslo, šteje danes nad
1800 članov, kar pa žal predstavlja
le četrtino registriranih vozil v
ptujski občini. Tudi delovni kolek-
tiv se je v zadnjih letih povečal in
šteje danes 11 redno in 8 honorar-
no zaposlenih članov.
Danes ima društvo na razpolago
12 šolskih vozil za poučevanje
praktične vožnje. Letno je 15 teča-
jev ,,A" in ,,B" kategorije, 3—4
tečaje v krajevnih skupnostih za
traktoriste in voznike koles z
motorji. V preteklem letu je meha-
nična delavnica opravila 1160
uslug članstvu.
Za dosežene rezultate in uspehe
društva je AMSJ in AMZS izrekla
vse priznanje društvenim delavcem
ter jih nagradila, to: AMSJ —
jubilejna zlata medalja Petru ŠE-
GULI st. za zasluge in uspehe pri
razvoju in napredku organizacije;
AMZS — srebrno odlikovanje Ja-
nezu BELŠAKU, bronasto odliko-
vanje Rudiju NOVAKU in zlato
odlikovanje Viktorju KRAJNCU;
priznanje AMZS so prejeli: Djuro
BOJ, Mirko ŽGEČ, Bogomir PR-
STEC in Martin VEGAN, zlati
častni znak Slavko PISLAK, An-
ton JURIČ, Konrad LAH, Peter
ŠEGULA ml. Milan ZUPANC in
Jože ČEH.
Danes krasijo stene društva in
vitrine številna priznanja in pohva-
le, plakete, medalje, pokali in
spominska darila, kar priča o dru-
štveni dejavnosti med najizrazitej-
šimi pa so: 1949 priznanje ljudske
tehnike Slovenije, 1956 bronasta
plaketa „Boris Kidrič", 1956 pri-
znanje ljudske tehnike Jugoslavije,
1956 zlata plaketa AMSJ, 1958
zlati častni znak AMZS, 1964 pri-
znanje za izredne zasluge AMZS,
1966	za zasluge in širjenje tehnične
kulture — ljudska tehnika Jugo-
slavije, 1967 medobčinsko prizna-
nje — bratstvo in prijateljstvo,
1967	srebrno odlikovanje za dose-
žene uspehe pri razvoju avto-moto
organizacije, 1969 plaketo ,,Sutje-
ska", 1971 zahvala in priznanje
AMSJ, 1975 priznanje OF za
posebne dosežke na področju
društvene dejavnosti, 1975 za naj-
boljšo organizacijo tekmovanja v
kartingu ASM J, 1976 zlato plaketo
Telesnokulturna skupnost Ptuj.
Pripravil Milan Zupane
Peter Šegula, častni predsednik
Rudi Novak, vodja šolske dejavno-
sti od leta 1951
Franc Langerholc, od ustanovitve
do danes predsednik gospodarske
komisije
"novald na spomladanskem krosu 1956
Ekipa kartistov iz lefa 1977
Ekipa motokrosistov v letu 1978
12 - ZA RAZVEDRILO
8. februar 1979 -
tednik
HUMOR
—	Ste nam za začetek drugega polletja prinesli čistega vina,
tovariš profesor?
—	Naročil sem čistega, pa ugotavljam, da je v njem le 11
odstotkov resnice...
—	Gotovo, tovariš direktor, takoj signal za javno razpravo!
—	Skrbi me samo, kako bomo ob pomanjkanju soli delavcem
solili pamet...
Po petih letih
zakona skupaj spi-
ta le še pred te-
levizorjem
To je prava štoparica!
— Katera, v vaši roki ali ona v zraku?
Takole človek obvisi, če ga najbližji pustijo na cedilu.
Kb je očka na gasilskem ob-
čnem zboru, doma gasilski
naraščaj že praktično vadi
Vam bom že pokazal...
— E tovariš, saj jo jaz vam
kažem!
tednik
~ 8. februar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 13
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
SREČANJE
PESNIKOV
IN PISATELJEV
v soboto in nedelo bo v Gradišču, v Slovenskih goricah, republiško
srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Organizator srečanja ZKO
Slovence je ob tq priložnosti k sodelovaiyu povabil tudi najbo^še s
ptujskega območnega srečanja. V Gradišču bosta ptujsko in maribor^o
območje zastopala Breda Trinkaus in Branko Cigler.
zk
Štirje
zhtipari
V poročni dvorani na magistratu v Ptuju je bilo v soboto, 3.
februarja še posebno slovesno. Pooblaščeni delegat, ob sodelovanju
matičarja, je v imenu skupščine občine Ptuj svečano razglasil za
zlatoporočence kar štiri pare z območja ptujske občine. Na kratko jih
predstavljamo v besedilu pod fotografskimi posnetki.
Franc in Terezija Toplak, Kmetovalca i/. Mestnega vrha 99. Franc je slar 77
lel, Terezija pa 71. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od teh še živijo 4,
imata ^udi 9 vnukov in 2 pravnuka
Folo: Langerholc
Franc in Roza Cafula iz Gruškovja 15, KS Podlehnik. Franc, star 75 lel,
je upokojenec, Roza, 73 let pa jc bila gospodinja. Imela sta 10 otrok,
danes imala kar 34 vnukov in (udi že 7 pravnnkov.
Foto: Langerholc
Franc in Terezija Pihler, kmetovalca i/. Sp. Velovicka 28, KS Heroja
Lacka Rogoznica. Franc bo še v tem mesecu dopolnil 77 let, Icre/ija pa
je štiri lela mlajša. Imela sla 6 oirok, danes pa ju razveseljuje ludi 16
vnukov.
Folo: Langerholc
Anion In Neža Zavec iz Nove vasi pri Markovcih 10. Vsak od
zlaloporočenco je slar 71 let. Anion je bil če\ljar, sedaj upokojenec.
Ne/a pa je vsesko/i gospodinjila. Imela sla 6 oIrok, danes pa imala ludi
13 vnukov.
Folo: Langerholc
Aktivni
na vseh področjih
Rezervni vojaški starešine Ptuj-
ske občine so se v preteklem letu,
letu kongresov, aktivno vključeva-
li v vse tokove družbenopo-
Utičnera in gospodarskega življe-
nja, OD tem pa uspešno izvedli
zastavljeni program idejno-politič-
nega, vojaško-strokovnega in
organizacijskega programa, ki so si
ga zastavili v febru^u preteklem
leta. To ugotovitev je na nedelj^i
letni delovni konferenci OK
ZRVS Ptuj podal njen predsednik
Karel 2mavc. Letne konference se
je zraven delegatov vseh krajevnih
organizacij, predstavnikov družbe-
nopoUtičnega življenja ptujsJce
občine udeležil tudi predsednik
republiške konference ZRVS
Slovenije Janez Japel.
Z reorganizacflo občinske orga-
nizacije imajo rezervni vojaški
starešme sedaj v vsaki kr^evni
skupnosti svojo organizacijo, ki je
v okvim SZDL pomemben in
aktiven dejavnik na področju dela
in podružbljanja SLO, varnosti in
družbene samozaščite. V sedanji
vojaško-pohtični situaciji v svetu,
ko še vedno gradimo svet s pozicij
sile, naše delo poteka nemoteno in
tako kot' smo se v začetku
odločili, torej po poti miru in
prijate^stva med narodi. Kljub
temu pa moramo biti vedno
priprav^eni in kot se bo imenovala
ena letošnjih akcq - nič nas ne
sme presenetiti.
Ob uspešno izvedenih nalogah
pa se lahko pohvalno tudi z uspehi
na različnih tekmovanjih in
srečanjih rezervnih starešin in
mladine, kot so Pohod po poteh
partizanske Jelovice, srečanje
starešin bratskih občin, republiška
tekrnovanja in odlično izvedeno
občinsko tekmovanje na Jelovi-
cah, odprtem prvenstvu ljubljan-
skega armadnega območja v
stre^anju, prav tako so se u deležih
srečanja rezervnih starešin Jugo-
slavije, kije tokrat bilo v Sloveniji,
gostili pa so rezervne starešine iz
Srbge. Pomemben delež so
prispevali tudi pri organizaciji
obrambnih dnevov na osnovnih,
poklicnih in srednjih šolah. M DA
Slovenske gorice 78, de hi
obrambnih kroScov ter vajah
civilne zaščite v krajevnih
skupnostih, Sodelovali pa so tudi
na vseh prireditvah in manife-
stacijah oživljanja tradicij NOB.
V prihodnje bodo rezervni
starešine še več pozornosti
namenih podružbljanju obramb-
nih priprav, utgevanju delegatskih
odnosov, vk^učevanju v vse
tokove družbenega in političnega
ter gospodarskega življenja, oživ-
ljanju tradicg NOB in njihovem
prenosu na mlado generacijo '
zraven tega pa se bodo ng F
zastavljenem pro^amu vojaško. I
strokovno in idejno-politično [
izobraževali. Skratka, naloge so'
zahtevne in odgovorne ter bodo '
zahtevale še večjo aktivno« I
članov ZRVS.	j
Na nedeljski letni konferenci so ^
najaktivnejšim in n^uspešngšim (
posameznikom in organizacijam |
podelili 12 priznanj ZRVS Ptuj C
10 bronastih plaket ZRVS Ptuj ^ \
tri srebrne plakete, kijih podeluje [
RK ZRVS Slovenije.	r
L kotai ■
Z letne konference rezervnih starešin
Foto KOSI
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v dneh od 29.
januarja do vključno 5. februarja 1979 posredovali le v dveh
prometnih nesrečah. Žal je v enem primeru v nesreči izgubila
življenja ena oseba, v drugem primeru pa ni bilo poškodovanih.
Skupna materialna škoda na vozilih znaša okoli 15.000 din.
Glavni vzrok nesrečama je bila tokrat nepazljivost voznikov.
Do smrti povozil kolesarja
v nedeljo, 4. februaija ob
18.30 seje zgodila huda prometna
nezgoda na Zagrebški cesti v
Ptuju. Voznik osebnega avto-
mobila Leopold Pemek iz
Rabelčje vasi je peljal iz smeri
Vidma proti Ptuju. Na Zagebški
cesti je dohitel kolesaija Franca
Kozela iz Draženc, kije vozil brez
luči
Zaradi nepazljivosti, ga je
voznik osebnega avtomobila zadel
s prednjim delom avtomobila,
odkoder ga je odbilo v
vetrobransko steklo in na streho.
Po nekaj metrih je padel kolesar
na tla, kjer je obležal mrtev.
Materialne škode je bilo le za
okoli 500 din.
Mihčniki so prišli na ogled kraa
nesreče ob 17.40 in so ugotovili,
da je bilo ob cesti parkiranih več
vozU mimoidočih voznikov, ki
niso mogh prikriti svoje radoved-
nosti. S taldm načinom in s tako
varnostno kulturo, so gotovo
samo v škodo obravnave nesreče,
kajti morebitne sledove so s hojo
po cestišču popolnoma zabrisali.
V bodoče se mora vsak
udeleženec v prometu zavedati, da
lahko ostane na kraju nesreče le
povzročite^, oškodovanec in
očividci.
S tovornjakom v avtobus
v ponedeljek, 5. februaija ob
12,40 se je zgodila prometna
nezgoda na magistralni cesti v
Budini. Voznik tovornega avto-
mobila s priklopnikom Stanko
Štručič iz Ludbrega je vozil iz
smeri Ptuja proti Budini. Na
Ormoški cesti je dohitel voznika
avtobusa, ki je v trenutku zaviral.
Zavirati je začel tudi Stručič,
vendar mu na priklopniku zavore,
niso delale, zato je trčil v zadnji
del avtobusa. Poškodovanih ni
bilo, je pa nastala večja materialna
škoda.
Zemeljski plaz ogrožal hišo
Pred dobrim tednom dni je
zemeljski plaz nevarno ogrozil
stanovanjskemu poslopju družine
Bogme iz Ptujske gore 7. Na kraj
dogodka so kmalu prišU člani
štaba za civilno zaščito SO Ptuj, ki
so kmalu ugotovili, da je
stabilnost hiše ogrožena. Zaradi
varnosti so morali družino Bogme
preseliti v stanovanje upokojenke
Ane 'Kupčič na Ptujdci gori.
Trenutno zemeljski plaz miruje,
ker je vreme razmeroma suho, ker
pa obstaja nevarnost, da ob
deže^u plaz hišo popohioma
poruši, bodo to veijetno štorih
sami.
— OM
Zlatoporočenca v Ormožu
Avguštin in Ivanka Praprotnik
ob razglasitvi za zlatopo-
ročenca.	Foto: J. Sever
V soboto, 27. januaija sta
predsednik SO Ormož, Mirko
Novak in matičar Jože Saver, v
ormoški poročni dvorani svečano
razglasila za zlatoporočenca Av^-
ština in Ivanko Praprotnik,
kmetovalca v Humu pri Ormožu
32. Zlati ženin ima 75 let, nevesta
pa 72. Celo svoje življenje se
bavita s kmetgstvom. Imela sta
pet otrok, danes pa 15 vnukov in
4 pravnuke, ki ju radi obiščejo in
se z njima poveselgo.
vreme
do nedelje, 11. februarja 1979.
Polna luna v ponedeljek, 12.
februarja ob 3.39.
Napoved: Še krajši čas bo
lepo, nato spremenljivo vreme.
Dva dni pred polno luno bodo
zapihali mrzli vetrovi in prinesli
snežne meteže. Po snežnih
metežih. ki bodo začeli v soboto
ali nedeljo, končali pa v torek ali
v sredo, bo nastopil oster mraz.
Alojz Cestniki
Člani gasilsko tehnične reševalne enote iz Ptuja pri reševanju
trupla iz Drave.	poto: M. Ozmec
Našli pogrešanega
Konrada Peca
v torek 30. januaria okoU 10. ure je ob zapornicah pri jezu HE
Srednja Drava II v Markovcih opazil zapomičar Drago Robnik v vodi
truplo. O tem je takoj obvestil miličnike, postaje milice v Ptuju in člane'
gasildco tehnično reševalne enote v Ptuju.
Ko so prišh na kr^ dogodka so kmalu ugotovih, daje v vodi moško
truplo. Člani gasilsko tehnične reševalne enote so opazili, daje v žepu'
pokojnika listnica in na osnovi dokumentov so takoj ugotovili, da gre za
voznika tovornega avtomobila Konrada Peca, rojenega 1. 7. 1930 iz
Spodnjih Slemen 1 a. Komad Pec se je smrtno ponesrečil 24. novembra
lani na mostu čez kanal HE Zlatoličje, ko je na poledenelem cestišču s
tovornim avtomobilom zdrvel v deročo Dravo in ga niso uspeli
pravočasno rešiti iz objema valov.	_oM
RODILE SO:
Terezija Rojs, Vitomarci 7 —
dečka; Štefka Kovačič, Markovci
78 — Bojano; Frančiška Plohi,
Kukava 2 — deklico; Jasenka
Ferk, Mariborska 46 — dečka;
Smiljana Gojkošek, Finžgarjeva 7
—	dečka; Marija Mohorič, Svetin-
ci 16 — dečka; Marija Belšak,
Gorišnica 162 — deklico; Verica
Dreven.šek, Gradišče 149 —
Brigito; Fiiipina Kirbiš, Kolo-
dvorska 4, Ormož — Mitja; Aloj-
zija Kelc, Gradišče 67 — deklico;
Ida Zagoršek, Mezgovci ob Pesnici
32 — Ido; Marija Klovar, Formin
21 — Marjano; Zlatka Srdinšek,
Apače 185 — Boštjana; Dr.
Jadranka Šolman, Miklošičeva 6
—	Leo; Marija Kocmut, Strmec
pri Destrniku 3 — Branka; Majda
Pfajtar, Ul. Nade Rajh, Ljutomer
—	Marijo; Angela Rep, Zagorje 19
—	Stanko; Antonija Jerenec,
Brezovec 52 — Ivanko in Petro;
Majda Petrovič, Bukovci 85 —
Borisa; Marija Vršič, Slavšina 12
—	Alenko; Ljubica Jakovič,
Dražcnska 26 — Bojana; Štella
Pukšič, Pacinje 38/a — Simono;
Ela Novak, Breg 53 — Matjaža;
Majda Krojšl, Zg. Hajdina 107 —
dečka; Marija Svenšek, Gerečja
vas 4 — deklico; Majda Ciglar,
Veliki vrh 5 — Klavdijo; Jožica
Brunčič, Kidričevo 58 — Stani-
slava; Nada Jeza, Kidričevo 9 —
Nino; Angela Horvat, Vintarovci
45 — Deklico; Elizabeta Plajnšek,
Kočice, 51 — deklico; Ljudmila
Ciolob, Apače 242 — Agato;-
Milica Pavlica, Kvcdrova 1 —
dečka; Marija Drevenšek,
Pobrežje 62 — dečka; Greta Gere-
čnik, Kidričevo 14 — dekli-
co;Jasna Krambcrgcr, Gajzcrjeva
1 — dečka; Majda Ivančič,
Lancova vas 50 — dečka; Marija
Medved, Cirkovce 63 a — dečka;
Cvetka Kranvogel, Crmlja 6 —
deklico; Terezija Kekec, Bukovci
45 — deklico; Frančiška Koscr,
Juršinci 50 — Valerijo; Jelka
Praprotnik, Kog 10 — dečka;]
Irena Horvat, Lačaves 2 -
deklico;
POROKE:
Emil Jakelj, Kidričevo 29 in
Hilarija Ros, Jesenice, Tomšičeva
21; Janez Novak, Medvece 2 in
Marija Mesarič, Stoperce 50;
Janez Zelenik, Zg. Hajdina 95 in
Katarina Zelenik, Drbetinci 68;
Alojz Kopše, Stoperce 78 in
Marija Prevoljšek,' Majšperk 36;
Franjo Golen ko, Dragonja vas 32
in Sonja Strižič, Trstenjakova 9;
Rudolf Košir, Volkmerjeva 7 in
Zofija Kojc, Maribor, Reberškova
12.
UMRLI SO:
Katarina Kokol, Cankarjeva !'•
roj. 1923, umrla 29. jan. 1979;
Antonija Vela, Volkmerjeva 10.
roj. 1894, umrla 1. febr. 1979;
Rozalija Cernezel, Jadranska lO.
roj. 1912, umrla 2. febr. 1979;
Elizabeta Ban, Dom upokojencev,
roj. 1923, umrla 2. febr. 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij'
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij-
ki ga sestavljajo vsi novinarji za*
voda, direktor in glavni urednil'
MIHAEL GOBEC, odgovori
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio-Ted'
nik telefon (062) 771-079 i"
771 226. Celoletna naročnina
znaša 200 dinarjev, za tujino 30^
dinarjev. Žiro račun SDK Pti^l
52400 603-31023. Tiska ČGP Ma-
riborski tisk. Na podlagi zakoni
o obdavčevanju proizvodov
storitev v prometu spada TEDNU^
med proizvode, za katere se
plačuje temeljni davek od prorne'
ta proizvodov.
BRANKO CIGLER
Pesmi
majske noči so mirne
tako otožno brezkončne
ko čakaš na jutro
tvoje oči
v njih ni refleksa dejanj
svetle so in polne upov
v nočeh maja sem zbegan
brez hrepenenja in brez vere
čakam svetel majski dan
tvoje srce je pomladno
tvoje roke telesa želeče
in tvoje srce polno prostora
ne bom vas pozabil
ker ste pregloboko vame segli
ne bom vas osmešil
ker niste vredni smeha
ne bom vas objokoval
žalost vam je tuja
le polno prezira vam bom potresel
pred noge
takrat boste občutili
kako težko je pohoditi samega sebe
smejiš se tako naravno
in tvoja roka tako zlahka
premakne lase s čela
tako odprtih oči
poslušaš besede drugega
tako zlahka
da strmim
in se sprašujem
kaj se je takrat dogajalo
med tabo in mano
njim
poiskal bom tvoj spomin med potmi
po katerih so hodili že mnogi pred nama
v novem jutru vijoličaste barve
bom v nežni svetlobi legel med trave
v rosi bom razširil roke
odprl srce na široko
ter te vzel v sebe
ne bo mi žal
da bo bolelo
skelelo globoko in neznosno
to bom storil zavestno
in do obupa želeče
po pusti poti se bom vrnil nazaj
prašnih čevljev in utrujenih nog
in bogate duže se bom vrnil
nazaj k tebi
mi boš takrat odprla vrata
mi boš takrat odprla srce
mi boš takrat ponudila roko
stopil bom spet naprej po pusti poti
bosih nog
pekočih stopal
in tihega spoznanja bom bežal od tebe
mi boš takrat kričala v slovo
mi boš takrat mahala z roko
mi boš takrat zlomila mojo voljo
hoditi naprej
prinesel ti bom polno naročje cvetja
polno'zelenja in polno življenja
položil ti ga bom pred noge
in te prosil
da daruješ pogled porezani naravi
če boš pogledala nežno
če boš objela cvetove in trnje
boš nekje na sredi uzrla moj obraz
plevel med cvetjem
tako čudno diši ta pomlad po jeseni
in rosa je motna
barva sonca grenka
in veter zatohel
kot da v tej pomladi
vsepovsod raste skončanje
SLAVICA SALOPURA
Atomski dan
Ni ptic ne drevja ne ljudi
Siva prašna cesta,
umazani zidovi hiš,
dirjajoči avtomobili.
Le h komu hite? i	_
Morda v atomski vek?
Zakaj so pozabili na naravo,
na prostrane zelene travnike,
na bistre gorske potočke,
na visoka zasanjarm drevesa,
Ljudje, mar vsega tega ne vidite,
ali nočete videti?
DRAGICA POLMER
Jesen
Pozna jesen,
s svojo utrujeno roko
pobira znamenja z neba.
V zraku se čuti
plesnivi vonj novembra.
Dež joče
kot listje.
Ta spokojna jesen
zatira vedrino
in ubija vo^o,
rojeva nove
bolečine.
Mladost beži,
in moja leta se izgubljeno
v megli
Budijo se in jočejo
spomini,
preživeti
v nekem letnem času.
Čemu vse to?
Shranila bom
srečanje in spomine.
Že spet!
Nekaj ponovno koplje po njih,
spomini nas preživijo,
a mladost drsi
po nemočnih ramenih.
Zvija jih!
Jeseni odhcqcqo,
dokler zadnji dež
ne umije oči,
čuje se jok trenutka,
pozabljeni časi,
bolečine . . .
Fotografija meseca
Na natečaju za Fotografijo meseca so člani FKK pri
DPD Svoboda Ptuj izbrali delo Bojana Rodeta, Dvo-
boj 11.	FKK
ERIKA ZUPANČIČ
Osamljeno
otroštvo
Ljubim otroke vsega sveta,
barva kože ne moti mojega srca.
Z njimi se igram, o njih premišljujem,
ko so potrti, z njimi sočustvujem.
Čemu je toliko bogatih sirot?
Se velikokrat sprašujem.
Še več je revnih dobrot.
O tem, nerada modrujem.
Odrasel svet, hiti, hiti,
želja svojih ne kroti,
največja skrb jim je denar,
le malokdaj jim je za otroke mar.
Očetje, matere, stari starši,
starejši bratje, sestre, tete, strici!
Utrujeni ste, kam bežite,
ob svojih otrokih se spočijte.
V sredini najlepših igrač so zapuščeni,
ne znajo . se sami igrati, so zamorjeni,
vašo ljubezen potrebujejo,
med vami naj značaj svoj kujejo.
MARTA MAJER
Rastem
Rastem
Boleče odpadajo spone
otroškega smeha
Rastem.
In svet odraslih me bega.
A rastem. Nepreklicno.
SONJA KOMADENIK
Dijakom
Prideš v šolo, malo znaš,
pa kup problemov že imai
Tiho in mimo pred tablo stojiš,
v redovalnico pa cvek dobiš.
Nato pa beliš si glavo,
le kaj takrat mi je bilo
in trdno sklneš za naprej,
da učil se boš brez mej.
I
Ko pa dvojko že imaš,
si zopet vprašan, če znaš,
in ista pesem se začne,
ker nova snov ti ne gre.
Ta zgodba ponavlja se vsak dan,
vsak cvek ti dobro je poznan,
zraven se skriva še minus dve
pa že veš zaključek, ki čaka te
DRAGICA POLNER
Slovo od otroštva
Sonca ni več,
v motni vodi potone zadnji žarek.
Sprehajam se s spomini,
po stezi otroških dni,
sedaj se rumeni listje,
oznanja jesen,
a v otroštvu so cvetel rože
in oznanjale pomlad.
Te poti so sedaj zaraščene
otroški smeh mi zveni v ušesih.
V daljavi vidim ostarele igrače,
zavržene na nekem smetišču.
Sedaj, ko ni sonca,
te poti ne obst(qajo več,
v mislih potujem
s palčkom po spominih
Mesto za lučmi
(posnetek Alfred Bradač)
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
31.
^^^ - tednik
Svoboda
svobodnemu
Ptuju
četrtek. 31. maja 1979 ob 14. uri: Kulturni pro-
gram sekcij DPD Svoboda Ptuj za delavce TGO
TOZD Elektronika in Tehnoservis Ptuj; ob 16.30 bo
lutkovna igra Medvedek trdoglavček (osnovna šola
Franc Osojnik).
Petek, 1. junija 1979 ob 19.30: Podravski in Me-
džimurski plesovi i pjesme — folklorna skupina iz
Nedeljišča (pred Blagovnico).
Sobota, 2. junija 1979 ob 16. in 20. uri: Plesni
turnir (Narodni dom).
Nedelja, 3. junija 1979 ob 10. uri: Lutkovna igra
Medvedek trdoglavček (Narodni dom).
Ponedeljek, 4. junija 1979 ob 18. uri: Kulturni
program sekcij DPD Svoboda Ptuj za delavce
Opekarne Žabjak (Opekarna Žabjak).
Torek. 5. junija 1979 ob 14. uri: Kulturni program
sekcij DPD Svoboda Ptuj za delavce Železniških
delavnic (Železniške delavniceV
Sreda, 6. junija 1979 ob 19.30: Kulturni program
sekcij DPD Svoboda Ptuj za delavce Olge Meglič,
Elektrokovinar in Elektro Ptuj (Narodni dom).
Četrtek, 7.junija 1979ob 19.30: Kulturni program
sekcij DPD Svoboda Ptuj za Združenje
obrtnikov Ptuj (Narodni dom).
Petek, 8. junija 1979 ob 19.30: Plesi in pesmi
Turopolja. Posavine in Prekmurja za delavce grad-
benih podjetij (Narodni dom).
Sobota. 9. junija 1979, ob 19.30: Koncert pevskega
zbora Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz
Pliberka (Narodni dom)
Nedelja. 10. junija 1979, ob 10.30: Produkcija
baletne šole DPD Svoboda Ptuj (Gledališče).
Sreda, 13. junija 1979 ob 17. uri: Otvoritev razs-
tave likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj (razstavni
paviljon).
Lučice
(posnetek Ivo Ciani)
VIKTOR KNEZ
Mlada
srca
Valovi mladih src
se iskrijo v soncu
v pomladnem jutru,
pljuskajo od haloških
zelenih bregov
v daljave brezmejne
Nihče jih ne ustavi,
nihče jim ne more zastreti
jasnega pogleda bistrih oči
v svetlejšo bodočnost.
Gradijo jo danes
za danes in jutri,
vsak dan, vsak trenutek,
v igri in delu,
v smehu in solzah,
v pesmi in besedi.
V žeji trpina
raste mladina,
v radosti in bolečini
je domovina.
MARTA MAJER
Obup
Kričim kričim v daljave,
kričim v tišino. Tišina odmeva.
Notranjost odmeva.
Kričim, kričim...
Vse odmeva v mrtvi tišini.
Spoznanje: nikoli se ne
iz kričim.
LITERARNI VECER
Z MILANOM JESIHOM
Literarna sekcija Kluba mladih Ptuj je poslala
povabilo, prejela odgovor in v torek 24. aprila je v
klub prišel Milan Jesih—pesnik in dramatik mlajše
generacije. Majhna zamuda, težave z magnetofonom
in okolje, bolj podobno zaklonišču, kot pa prostoru
za kulturne predstave, vse to je povzročilo, daje bil
pogovor bolj tekoč in sproščen, čeprav se nam je
včasih ustavilo.
Milan nam je sam pripovedoval pregled svojega
pesništva od začetka pa do pesmi iz knjige, ki jo bo
napisal v bližnji prihodnosti. Tiste, ki so prvič pos-
lušali njegovo poezijoje verjetno presenetila dolžina
verzov. Kot je sam povedal ima v verzu tudi po
stodeset znakov, ker je za našo poezijo redkost. To je
težava pri govorljivosti njegovih pesmi. Veliko bolj
so primerne za individualno branje zvečer, ko imas
čas, da prem.isliš njihovo vsebino in pomen. Milan
pravi, da bi rad pisal pesmi .s kratkimi, jedrnatimi
verzi tako kot Jenko, vcndf" !r>u ne uspe.
Teme, ki se jih lotuje. govon, "Propadu sveta,
nesrečnesrečnih in temnih situ?- ijah. .^ezijo ima za
nosilko filozo^je. Skoz obdobje seje poezija lotevala
teh tem. saj jih je leže spraviti v rime. Vendar jih
včasih tudi po- Ii. Prava umetnost kuhanja, kakor
tudi poezije je prava količinasnovi v loncu. In če je
v pesmi dovolj, a ne preveč humorja, je to vprašanje
umetnosti poezije. Sicer pa se večkrat loti humorja
v poeziji, še bolj pa v dramatiki.
Na žalost njegovih dramatičnihtekstovše ni mo-
goče dobiti, toda obljubil je. da bodo kmalu zagle-
dali knjižne police.
Koje bil nekoliko mlajši — saj še zdaj ni star — se
je ukvarjal s konkretno poezijo. Med tem pa je ves
časštudiralpesniškijezik.intakojedanesdosegelzelo
visoko stopnjo. Kot v dramatiko tudi v poezijo
vključuje izraze pogovornega jezika, ki na bralca ali
gledalca napravijo bolj naraven vtis. Besede, kot sta
»mret« ali »met« (imeti) niso redke v njegovih
pesmih. Potožil je tudi čez igralce, ki kletvic ali
podobnih izrazov ne znajo izgovoriti tako, kot se
pojavljajo v vsakdanjem jeziku.
Ludizem ga ne zanima več. Včasih seje res uk-
varjal s to snovjo poezije, vendarje ugotovil, da nima
perspektive v tej smeri, saj človeka zapre ali ukalupi.
Nekaj pesmi je bilo zanimivih, nato pa se je bilo
treba razvijati naprej. Milan je bil celo malo jezen,
ko je slišal vprašanje o ludizmu. Povedal je, da je
opazil, da si ljudje napačno razlagajo ime ludizem v
poeziji, kakor tudi romantika v slikarstvu ipd.
Milan ne piše iz razpoloženja. Pesem začne nas-
tajali tako. da se besed dotika ali se igra z njimi.
Vključuje zanimive metafore, včasih si sposodi
kakšen verz Prešerna ali Gregoričiča ali pa vključi
kakšen primer iz kemije. Pesmi gavorijo o življenju,
čim starejši je. tem resneje obravnava le teme.
Izdal je že lepo število knjig in tudi dramje napisal
kar precej. Zadnja igra »Guliver veliki in mali«
gostuje tudi po tujem. Potožil je, da danes ljudje
hodijo v gledali.šče zaradi navade, da pokažejo ob-
leko itd. Včasih je bilo drugače. Njegova generacija
je bila bol) ambiciozna in živahna. Res, da .so se
precej umirili in mnogi spremenili svoje stališče,
vendar sc jc rad spomnil svojih prijateljev in sode-
lavcev pri 1 ribuni. Spomnil seje nekaterih »štosov iz
F-aksa<' in videli smo. da vseeno ni tako resen, kot
nekatere njegove pesmi.
Kemija v njegovo poezijo prihaja popolnoma
naključno. Knjigi Kobalt bosledil dvojček Volfram.
Tudi za to zbirko so značilni dolgi verzi, saj pravi, da
jih nikakor ne more skrajšali, čeprav bi želel.
\ ečer z Milanom Jesihom seje končal v prijetnem
vzdušju.
IVAN CIMERMAN
Carnaby Street
Eh. bratci — krčme so najboljši psihologi,
pa naj s črepinjami hrešči še avtomat,
tu pridaniči in visoki ptiči niso togi,
in včasih druščino oskubi amaterski tat.
Glej, nenavaden tip te mavrice preliva:
pod levo pazduho brinetko skriva,
blondinka mu spod desne zakipi,
križkraž gin, viski, tonic vsem naliva,
trop jogi-lovcev kremplje si ostri.
Obleka s črtami, on slak, merino volna,
kravata, čevlji: London, sam Carnaby Street!
Obraz je znan..! Od kod ta kretnja blodna?
Z njo v Cezarjevih časih bil je gladiator ubit.
Krog njega hlapci na migljaj.
On le primerne žrtve izbira.
S posmehom jih v obup pritira,
in čaka na najmanjšu spodrsljaj.
Karate, judo ali kmečki bum bum stil;
ko sveženj vržejo skoz vrata, redki se upira,
v blagajno je Slovinov vinjak zlil,
nato po glavah krča, brke čuka, paradira...
Izvleče sliko vitke brezjeoke lepotice.
Vsak mora dati na papir poljub:
'Tako, zadaj vsi ste stekli psi od tele psice!«
in kaže pisma, kjer so nežnosti otrok obljub.
Spoznam ga: Krevljek — Krobsov Tone!
Iz osemletke je s popravnega zbežal.
Žehrale so ženice: ''Ta koti milijone,
oh nafti in tovarnarjevi vdovi je nabral...«
Spet v grlu gavran mi sinico kljuje,
naš, vaški je! pa vendar — ves Carnabv—Street!
Kar v zlatih klasih je zorelo, zdaj golči po tuje;
v angleških cunjah opleta pleve z naših sit.
IVAN CIMERMAN
Kulturni mentor
Naša vas je začutila neizmerno
kulturno žejo. Zgradili smo uči-
teljski blok. Ne moremo ostati
srednjeveški. Zgradili smo asfal-
tno cesto. Tudi nerazviti lahko
sežejo v razvil žep. Milina seje
podili po njej: ovinki pregledni,
gostilne redke, gosi, ki bi jih po-
vozil, pa ni več niti na slikah!
Zgradili smo še šolo. Kdo bi ostal
na vasi, ki ima šolo kot gasilski
dom, borove deske v podu in
vaškega bobnarja namesto lokal-
ne radijske postaje? No — zgradili
smo tudi to, tole lokalno postajo.
Potem so se v milem srcu glav-
nega mesta spomnili, da živi v
Ljubljani več kol polovica velikih
književnikov. Čudno: tri drobne
knjižice, pet literarnih kritik
dvakrat na radiju; pa si velik
književnik.
Polja so to leto dobro obrodila,
pšenica je bila klasna, kašče pol-
ne. Pa si rečejo: »Decentraliziraj-
mo kulturo! Naj prihajajo v vas
Troedinci nadarjeni mladi literati
iz vse republike. Posegli smo v vse
sloje: brumna komisija za razlo-
čevanje zrnja od plevela je po-
vabila kali. ici bi sicer zbledele
med ljudstvom alipabiodcapljale
v kak donosen poklic.
Izbrali so dva nižja uradnika,
dva kovača, enega študenta, dva,
ki še nista opredeljena ne za
knjigo, toda vse to je bil samo
zunanji videz. Lupine, okvirji, v
katere lahko namestimo drago-
cene in nesmrtne slike.
Sedem pesnikov in eden
prozaisl. Pesniki so pisali verze v
obliki pristriženih prostih stav-
kov.
Nato seje povabil veliki men-
tor: že na pragu osemletke v
Troedincih je razglašal: »Svet je
razpad sveta! Kdor misli drugače
kot jaz. ta nima med avantgard-
no literaturo ničesar iskati!«
Plaho so ga gledali nadobud-
neži, ki jih je s to parolo pričakal že
na hodniku šole. Še bolj čudno so
ga gledali prireditelji, ki so imeli
svetle prapodobice v zakotjih
svojih duš.
Stopimo v delovno skupino!«
pravi razlagalec sveta. »No, pa
prečitajmo zadnji prispevek!«
Plaho bere kmečki fant o zapuš-
čanju kmetije, o plahih, neizrazi-
tih občutkih, ki ga navdajajo, ko
se zopet vrača v to svojo zapuš-
čeno vas.
»Ali je to refleksija?« povzdigne
mentor.« Ne, ni refleksija, je im-
presija!« Kako pa bomo vedeli, če
je impresija?« nadaljuje. Mladi
literati se spogledajo in — ne
vedo. Manjšajo se, premajhni za
velike besede.
Mentor petelini dalje: »Če ni
relleksija in ne impresija, kaaaj je
potem. MMM?« Z drobcenimi
mežikajočimi očkami abstinenta
zaokroži po nemočnih.
»Potem je to nov odnos na re-
laciji: subjekt—objekt! Vidimo,
kako subjekt, v tem primeru ta
kmečki fant, ki je to doživel, ref-
lektira svojo lastno stvarnost,
kako se nanjo odziva, kako se
vanjo ponovno vrača, važno je, da
seje sploh vrnil, važno je, daje tu
prisoten, da je postal središče te
zemlje in da se poskuša samou-
resničiti. Poprejje blodil v vesolju,
po robu našega planeta, pa ga je
skoraaaj odpihnilo, breztežnega.
Ta zgrbi glavo med ramena in
izdavi: »Sploh nisem prišel nazaj,
meni seje v mestu samo sanjalo,
da sem se vrnil na kmetijo! Hodim
v srednjo tehnično šolo.«
Veliki kulturni mentor malce
gre vase, pogoltne ježa in se obrne
na drugega: »Če to ni bila ne im-
presija, ne refkesija, ne živa res-
ničnost. nooo, kaj je potem bila ta
pesmica?«
Počaka na Veliki molk, ta Ve-
liki mentor, in že se slastno zažre v
zven svojih lastnih misli: »Ta
pesmica je bila poskus, da bi svet
traaajal na drug način. Dobra
pesmica tega sveta je pesmica o
drugem svetu. Ta svet je pokošena
trava, na katerem ubijamo pes-
mice. Recimo jih hibridni surogati
neoromantike, neandertalski
prakrik z rimo.«
In globoka misel doni pod raz-
pokanim stropom šole v Troe-
dincih. da talenti globoko zave-
rovani prisluhnejo v svoje bodoče
poslanstvo.
VIKTOR KNEZ
Danes
Danes je vsak dan življenja.
Kot otrok
nabiral sem zvončke,
gradil mlinčke v potoku,
z metulji sem tekal
po sončnih livadah,
z ribami plaval
sem v bistrih vodah,
s plahimi srnami bival
v planini in, gozdni tišini,
strmel za lepoto v ljubezni,
iskreno srce in jasen pogled,
prepeval glasno, tiho, najti^e,
zbiral spoznanje
v luči resnice, pravice,
z veseljem gradil
sem človekovo srečo,
vse kot še danes.
Vsak dan življenja
je danes,
ta danes je lep
in vreden življenja.
Nekaj
osebi
IVAN CIMERMAN? luč sveta
sem zagledal na Vičavi pri Ptuju,
23. marca 1978, končal 5 seme-
strov psihologije in 5 semestrov
slavistike {z diplomo); sicer ni-
sem hubitelj petic ker so običajno
daleč od življenjskosti. Ljubezen
do jezika mi je vcepljal prof.
Paviinič, ki je učil angleščino na
ptujski gimnaziji po stari, dosled-
ni metodi. Za s aviste sem bil
manj prepričljiv. Prve pesmi sem
Kisai na novo pohištvo in prvi
onorar sem dobil od očeta s
palico. Od takrat se ni mnogo
spremenilo, saj so honorarji tudi
(fanes tako vzpodbudni. Oslcrunil
sem mnogo papirja, pet, šest
zvezkov, tja do 17. leta. Takrat
sem bil drugi na Pokaži kaj znaš,
množica je bolj ploskala narodno-
zabavnemu ansamblu. Prve obja-
ve: v Ptujskem tedniku, po vzpod-
budi Jožeta Vrabla, novinarja in
navdušenca.
Nato se je začelo: domala po
vseh slovenskih revijah Sodob-
nost, Problemi, Diaologi, Obrazi,
Odsevi, časopisih Tribuna, Kate-
dra, Delo, Nedeljski; Mlada pota.
Prosvetni delavec, Pavliha, Jež,
Kerempuh, češka literarna revija
Plamen, ruski Krokodil... Travo
žrelo, ki zahteva delo!
Za otroke objavljam v Kurirčku,
cicibanu. Pionirju, po radiu. Tu in
tam pošljem kaj v druge republi-
ke.
Pišem pesmi, za otroke in odra-
sle, črtice, uganke, aforizme,
ocene, recenzije, humoreske...
.Dela: S soavtoni knjiga pesmi
STIRINAJST, 1967 D^rzkvna za-
ložba Slovenije mi je izdala 1971
knjigo pesmi VISOKI OGNJI;
Letos (1979) bo izdala zal. Parti-
zanska knjiga krnižico ugank z
naslovom ZIV ŽAV, LJGANI
PRAV; Založba Obzorja zbirko
ZELENI GREBENI, pri Pomur-
•ski založbi čaka zbirka kmečkih
in socialnih pesmi SKANBATA
VDOVA.
ZELENI GREBENI: Zbirka
črtic, ki ima nadih poetičnosti in
je v bistvu ritmizirana proza, je
moj poskus napisati spomine na
otroštvo na drug način. Rad bi se
izognil izumetničenosti in povzdi-
govanju »srečnega, neponovljive-
ga« otroštva, ki je najve^rat
okrutno obdobje v svoji neizpros-
nosti, trdim resnicam, plazu izku-
šenj. zorenju. Pišem iz današnjega
dne in otroštvo je vredno le toliko,
kolikor mi pomaga vztrajati v
svetu, takšnem kot je, v svetu, ki
ni več igra. čeprav se mnogokrat
igra s poedinci in narodi. Kar sem
odnesel, obdravski fantič, svetle-
ga, sončnega, lepega, to sem
izpovedal v tej knjigi. Junaki, ki
jih opisuje, niso vrgli svet s
tečajev, bili so kuštravci in naga-
jivci, ki hočejo biti zdaj že možie.
Dravsko in Ptujsko polje šta
okvir, Drava in Rogoznica simbo-
la, resničnost, ki je s hidroelek-
trarno le še spomin.
ZELENI GREBENI je skupek
svetlih sil. ki hoče biti pesem, ta
pesem pa je zapisana v obliki
stavkov. ZELENA GREBEN! To
je voda, so griči Slovenskih goric
in Haloz, na čisto brez rodoljub-
nih prizvokov, to preprosto živi v
meni kot besede oče m mati. In je
še neka sila v nas, ki nas dviga k
rasti, da dotrajamo, da smo ta
čas, ko traja-mo, pogumni in
najdemo v svojih koreninah tisto
moč, da počenemo prave krošnje.
Junaki "kot so Kralov Pepček,
Štalcerjeva dva, Karli pa Vili,
Rakušova dva, Janez pa Nacek,
pa Milan, vsi bodo seveda iskali
sebe v zgodbah na klasičen način:
takoj moram povedati, da jih
nisem poveličal, da so zeleni in
grebeni v njih posebne sorte, da
sem jim marsikaj dodal in odvzel.
Hotel sem biti zvest svoji notranji
resnici, domišljija pa je zvodnica.
ki včasih zapelje vsakega pisca.
Ivan Cimerman
tednik - maj 1979
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
13. nadaljevanje
Navadno so vsi enotnega
mnenja in sprejmejo število, ki ga napove
najstarejša svetovka. Našteli so jih mnogo,
sedem do devet velikih.
Na ulici od vode do glavnega trga, čezenj in
še dalje proti farni cerkvi je bilo povsod polno
ljudi, posebno mladine, ki so vzklikali in po-
zdravljali. Starejši ljudje, babice in dedki pa so
sloneli na oknih in ograjah ter obujali spomi-
ne, kako je bilo nekoč.
Seveda so tudi v tem kraju ostali zvesti
navadi odkupne pregrade. Z najihov konec
trga so pregrado postavljali pred križiščem,
kjer se ulica vcepi na glavno cesto. Ženin je
moral seči v mošnjiček. Pregradarji so bili
mnenja, da jim je odženil najlepše dekle. Za
dobro srečo sta z nevesto popila požirček
»blagoslovljenega«. Med odkupnino .so bili
tudi trije zlati goldinarji, ki jih je dobil kot
darilo za prve zlate čeveličke.
Ko sta stala pred oltarjem, so ženske oce-
njevale mladi prar. Nevesta je bila srednjevi-
soke postave. Lepo oblikovano telo je bilo
oblečeno v priležno belo svileno obleko z dol-
gimi, po japonsko krojenimi rokavi. Kosta-
njevi lasje so bili spleteni v dve dolgi bujni kiti,
ki sta bili okrašeni z belimi cvetovi in sta ji
segali čez pas. Na glavi venček iz enakih belih
rož. Venček je smela nositi le tista nevesta, za
katero je bilo znano, da še ni ljubila nikogar.
Če bi se kdaj kateri nevesti posrečilo resnico
prikriti, bi to pomenilo nesrečo bodoče druži-
ne. Nemara so bile redke, ki bi tvegale. A na ni
imela ničesar prikrivati in so njene sinjemodre
oči mirno zrle predse.
Dušan pa, kakor vedno, stasit in visok. Lepo
oblečen in možat.
Gostija se je bila, kakor vse druge dotedaj.
Mnogo hrupa, dovolj pesmi in duhovitih šal ter
preveč jedače. Jed za jedjo je menjavala sliko
na pogrnjenih mizah.
Po zaključni jedi iz prve skupine so natočili
kozarce z vinom iz zapečatenih steklenic.
Nekdanji Dušanov sošolec, sedaj profesor na
gimnsziji, je potrkal po kozarcu in govoril:
»Cenjena nevesta, dragi prijatelj Dušan! Ko
smo se ločili v gimnaziji, smo bili žalostni. Ko si
odšel v tujino, smo zgubili sled za teboj. Prete-
kla so leta in sedaj smo že vsi v zreli moški dobi.
V tujini si se razgledal in mnogo česa naučil.
Požel si tudi nekatere uspehe. Zasijalo ti je
sonce sreče. Ko pa so srečo prekrili temni
oblaki, si se spomnil domačega kraja. Vsi,
posebno še tvoji nekdanji prijatelji smo veseli,
da si se vrnil in si izbral domačo družico.
Prepričan sem, da nas ne vara upanje, da bo
srečna! V imenu vseh zbranih čestitam Jc
življenjskemu slavju, želim zdravja in sreče
nevesti in tebi! Dvignimo čaše, da bi se mlada
Potokarjeva veja znova razrasla v mogočno
drevo!»
Vsi so vzklikaU, napivali in ploskali.
Dušan je vstal, se samo s priklonom zahvalil in
dvignil čašo. Kaj več ni zmogel, solz v očeh ni
mogel prikriti.
V nedeljo so nadaljevali z gostijo. Bolj
oddaljeni so se že kmalu popoldne začeli odpra-
vljati. Bližnji pa so tudi še drugi dan posedeli
pozno v noč. Tretji dan je mladi par vračal
obiske.
Ženitovanjskapotovanja v kmečkem okolju
nikdar niso bila v navadi. Tudi mladi Potokar-
jev par je ostal doma. Denarja ni bilo v izobilju
in sklenila sta štedljivo pričeti. Od prvega dne
skrbno gospodariti, da ne bi bilo v stiski prese-
nečenja.
Nevesta je našla pri hiše dela več, kakor ga
je zmogla. To in ono je bilo zanemarjeno.
Dušan se je brigal za svoje delo, pa moški
gospodinjskih del navadno niti ne opazi. Ta
nesposobnost je velika krivica do našega pri-
dnega spola. Nova gospodinja najde vedno
povsod vse polno stvari, ki niso po njenem
okusu. Tako nastajajo potrebe po spreminjanju
in obnavljanju. Predvsem pa je treba vse teme-
ljito pospraviti in počistiti.
Dušan je čedalje bolj opuščal obrtniško delo
in je bil kar vesel, ko so prišla na vrsto opravila
na travnikih in njivah, da se je lahko razgibal v
naravi in svežem zraku. Vsa dela na posestvu
so pomagali opraviti težaki in tuji ljudje s svojo
vprego, da ni bilo treba gojiti živine, ki bi dala
pri hiši preveč dela. Zato pa je lahko imela A na
vedno vse vzorno pospravljeno in čisto. Vozni-
ke, orače, kosce in druge težake je Dušan
odslužil s svojim delom.
Nikdar nista bila v zadregi, da kako delo
ne bi bilo opravljeno ob pravem času. Njuni
pomagači so že vnaprej računali z delom pri
njima. Tako je teklo vse brez zagat in zastoja.
Komaj se je peščena zemlja v Šparavcih presu-
šila, že so pohiteli s prvimi pomladanskimi
setvami in zgodnji krompir je pri njih prvi
skalil.
Prvo pomlad sta nemenila obisku Dušano-
vih svakinj na Dunaju. Nikdar niso za daljši
čas prekinili medsebojnih zvez. Dopisovali so si
precej pogosto in se redno obveščali o zanimivih
dogodkih. Oba svaka sta bila visoko izobraže-
na, a tega nista nikdar kazala v negativnem
.smislu. Oba sta bila zelo ljudska in sta se
povsod dobro prilagodila in vživela v različno
družbo.
A nina sošolka in prijateljica je bila šivilja in
ji je za to potovanje sešila lepo obleko, kije bila
ukrojena po zadnji dunajski modi. Dušan se ni
nikdar popolnoma pokmetil. Tako sta bili tudi
po zunanjosti sposobna za mestno družbo.
Potovanje je bilo posebno za Ano, ki še
nikdar ni bila izven svoje ožje domovine, zani-
mivo. Dušan ji je med vožnjo pridno pojasnjeval
to in ono in kmalu se je vlak ustavil na veliki
južni postaji cesarskega mesta.
Na peronu je bilo mnogo ljudi. Potnikov
vseh mogočih jezikov in vojakov v pisanih
uniformah, med katerimi so najbolj izstopali
ogrski huzarji, pa tudi Bosanci s svojimi fesi.
Pričakovala sta ju oba svaka. Eden bliže
lokomotivi, drugi bliže zadnjemu koncu vlaka,
da se ne bi zgrešili.
Srečanje po nekaj letih je bilo zelo prisrčno.
Naložili so se na veliko kočijo, ki sta jo svaka
prej najela in jih je že čakala.
A na ni znala nemškega jezika, svaka pa se
medtem tudi nista naučila dovolj materinega
jezika svojih žen. A ni se ni bilo treba pogovar-
jati, niti poslušati in je lahko občudovala vse.
kar veliko mesto lahko nudipodeželanu novega
in zanimivega.
Čudila se je velikim stavbam in visoko
obzidanim ulicam, kjer ljudje večino dneva
prežive v senci in vidijo samo majhen delček
neba. Posebno zanimiva se ji je zdela ropotajo-
ča cestna železnica, ki so jo v tistih časih vlačili
še s konjskimi vpregami. Vse je bilo za Ano
tako novo in pestro, da se ji je sicer dolga pot po
ulicah skrajšala v kratek sprehod z mnogimi
trajnimi vtisi.
Svakinji sta pripravili sprejem pri mlajši
sestri, kije imela večje stanovanje in tudi bliže
središču mesta. Vsaka sta imeli že po dva
otroka. Starejša dva fantička, mlajša pa
parček in najmlajša je bila deklica, ki je šele
shodila.
Snidenje je bilo dokaj živo. Saj jih je bilo
deset. Svaka sta bila v manjšini in predvsem
zaradi Ane so govorili slovenski, ki je ostal
materin jezik tudi za otroke četrtega kolena.
A na ni bila nič v zadregi. Znašla se je, kakor
da bi bila doma. Bilo je res prijetno in domače
srečanje, ki pa so ga zaradi utrujenosti gostov
kmalu zaključili.
Drugi dan sta se odpeljala Ana in Dušan
najprej na pokopališče. Z lepim cvetjem žlaht-
nih po t oni k sta obložila vse štiri grobove. Na
grobu svoje prve žene in sinčka, Dušan ni mogel
zadušiti solz in A na ga je sočutno tolažila.
Poldne sta se malo razgledovala po mestu.
Zanimivosti je bilo toliko, da si nista utegnila
ogledati niti najzanimivejših. Ana ni bila
vajena trdega tlaka in so se ji noge zelo razbole-
le. Spotoma .še nekaj krajših obiskov pri nekda-
rijih Dušanovih prijateljih in utrujena sta se
vrnila k svakinji. Po večerji še pogovori o vtisih
iz velikega mesta in A na sije želela počitek.
Naslednji dan sta se podala v znamenite
dunajske muzeje. Najprej v umetnostni muzej.
Ana se ni mogla načuditi velikim zbirkam
izbranih stvari. Najbolj so jo pritegnile umetni-
ne ženskih ročnih del in pisane preproge orijent-
skih dežel. Pa tudi slike in druge upodobitve,
katerih mnoge so spominjale tudi na domače
kraje. Muzeji .so tako bogato obloženi, da
zmore človek v enem dnevu ogledati komaj
enega.
Nepozabni so ostali spomini na ljudsko
zabavišče Prater. Posebno na velikansko
gondolno kolo, odkoder se odpira pogled daleč
naokoli. Podzemske jamske železnice s številni-
mi tuneli in grotesknimi prikaznimi, ki kakor
iz pravljic tisoč in ene tmči nepričakovano
vedno znova presenečajo obiskovalca z novimi
vtisi. Vratolomna .so bogato obložene z bizarni-
mi izdelki in domiselnimi spominčki. Na koncu
je Dušan na velikem strelišču preizkusil še svoje
strelske sposobnosti in z uspelim pogodkom je
pridobil lep spominček za mlado ženico.
Zadnja dva dneva obiska v soboto in nedeljo
so porabili za daljše izlete, zvečer pa opera.
Ana .še nikdar ni bila pri taki predstavi.
Posebno vesel je bil Dušan, kije po dolgih letih
bil zopet v operi in je videl primadono. kije bila
.sedaj že v letih, a je .še vedno nastopala. Še
enkrat so mu pred očmi zalebdeli spomini na
liste dni in ponovil je Ani zgodbo o prvih zlatih
čeveljčkih.
Se kratek poslovilni obisk na grobovih. Slovo
je bilo težje, kakor prvi dan. Ani ni ostala
prikrita globoka ganjenost, kije Dušanu znova
orosila oči. Če bi v grobu počivala samo Irena,
bi gotovo tudi njo prizadelo mnogo bolj, kajti
vroče ljubeča žena je ljubosumna tudi na mrtve.
P oslovi t ev od dragih je bila sicer bolj bežna.
Nihče ni vedel kdaj in kje bo novo snidenje.
Načrti so bili veliki, obljube tudi, toda čas je
muhast in človek nikdar ne ve, kaj bo zagodla
bodočnost.
Svakinji sta pospremili gosta na železniško
postajo. Zopet je bila potrebna kočija, ker so
bih kovčki preobloženi z darili. Še zadnji stiski
rok in poljubi in težka lokomotiva je zasopiha-
la, počasi in vedno hitreje proti jugu na dolgo
pot.
Tudi domov so .se vrstile iste zanimivosti.
Ana je bila po naporih in vtisih zadnjih dni
utrujena in Dušan se je moral potruditi, da je
vzbudil v njej zanimanje za stvari in kraje, ki
so se mu zdeli vredni občudovanja. Vlak je imel
zamudo in se je že mračilo, ko so se ustavili na
domači postaji.
Doma ob Tnavi se je začelo zopet vsakodnev-
no življenje. Ana je rekla, da je bilo vse zelo
zanimivo in lepo, da pa je doma najlepše in
mirno življenje na kmetih je blagodat, kije ne
more nuditi .še tako imenitno mesto.
Mlada gospodinja je prinesla z Dunaja
marsikatero vspodbudo. V velikem mestu
ugledaš na vsak korak kaj zanimivega in
mikavnega. Ženske oči so posebno dojemljive
za v-vc mogoče novotarije. Občudovala je in se
čudila različnim oblačilom, posebno še ženskim
klobukom, ki so bili v tistih časih našemljeni z
najraznovrstnejšimi okraski, od velikih rož, pa
tja do perja eksotičnih ptičev in celo celih
ptičjih ponaredkov. V stanovanjih in izložbah
ta in ona novost, ki bi se tudi doma lepo podala.
Nakupila sta mnogo malenkosti, da je z
njimi popestrila skromni domek. Mnogi spo-
minki ju bodo spominjali na prvo skupno
potovanje. ..
Živela sta mirno, vsak dan bolj brezbrižno
življenje. Dušan je imel še vedno mnogo dela in
je dobro zaslužil. A na pa je z veseljem gospodi-
njila. Z vsemi sorodniki sta bila v prisrčnih
odnosih. Niti zavisti, kaj šele prerekanj, ne
prepirov ni bilo.
Isto leto se je ženil mlajši A nin brat in Dušan
je moral za pričo. Kupila sta lepo darilo, veliko
s finim usnjem prevlečeno škatljo, napolnjeno z
jedilnim priborom. Gostija je bila na nevesti-
nem domu. Bila je živahna in se je odvijala po
ustaljenih običajih domačega kraja. Zopet so se
srečali številni sorodniki in na sebi opazovali
spremembe, kijih prinašajo leta.
Ko so se še škorci začeli zbirati v vedno večje
jate in so lastovke posedle po žicah, je napočil
čas jesenskega lova. Medtem je Dušan vstopil v
lovski klub, kije imel razsežna lovišča na levem
bregu Drave in so segala daleč ob hrvatski meji
proti severu.
Boj, kratkodlaki ptičar, je kazal izrazite
znake poentrske krvi, imel je lepo glavo in
globoka prsa. Dušanu je bil v veliko veselje.
Lovski paznik ga je celo leto šolal, sedaj mu ga
je vrnil za prve preizkušnje na jesenskih lovih.
S prvimi lovi na jerebice so začeli na višji
planoti, ki je bila valovita z raznimi vzponi in
.sega daleč po pobočju do obširnih gozdov.
Gosto zaraslo smrečje zapira severne vetrove in
na prisojni strani so polja hitro kopna. Na tem
nizkem pobočju se menjavajo njive s koruzo,
krompirjem in ajdo, ob mejicah pa raste košato
grmičevje, ki se razteza ponekod ob celih
dolžinah velikih njiv. Tu je imela plaha divjad
skrivališča čez celo poletje, pozimi pa varna
krmišča.
V Dušanu se je zopet prebudila prirojena
lovska žilica in še vedro družinsko življenje z
ljubko Ano sta prepodila poprej tmurne misli.
Počasi so tonili v pozabo težki dogodki, ki so ga
V5fir leta tlačili kot močna mora. Pridno je
zahajal na love. če ga le ni zadržalo kaj izred-
nega. Z lovov se je vračal vesel in sproščen. A na
je bila zadovoljna, ko je videla, kako se je
spremenil. Nikdar mu ni kratila lovskega
užitka. Celo vspodbujala ga je, ko je videla, da
je to zanj dobro zdravilo. Vsakokrat ga je
odpravila z razumevanjem in mu naložila v
lovsko torbico polno slastnih dobrot. Sosede so
radovedno pokukale skozi okno, češ Potokarse
je pobral, se že vrašča v novo življenje, pa tudi
gospodarstvo mu gotovo gre na bolje.
»Dušan, po vsebini tvoje torbe sklepamo, da te
A na zelo ceni. Kako pa kaj potomci? Počasi bi
že bil čas, da poživita hišo! Menda ne bosta
medenih tednov vlekla v nedogled! Saj bo že
sama pozibala, ne boj se! Da boš ostal ob
nedeljah prost!« So ga radi podregali vedno
šaljivi in zbadljivi lovski tovariši.
Ko je bil jesenski lov na višku in so vrste
divjadi popestrili lepi azijati s svojimi belimi
ovratniki in kovinskomodrimi kravatami, so
pri Potokarjevih dobili obisk z Dunaja. Prišla
je starejša svakinja z možem pogledat Dušanov
dom in da mu vrneta obisk.
Dušan je v nedeljo vzel profesorja z Dunaja s
seboj na lov. Pogoni so se hitro vrstili drug za
drugim. Bilo je mnogo veselja, še več pokanja in
lukenj v zrak. Njive so bile že delno pospravlje-
ne, le tu pa tam je še ostala njiva neobrane
koruze in ajda se je že preoblačila v rdečkasto
obleko. Fazani in zajčki so dozoreli, jerebičke
pa so imele že zlate repke in so se čez obrana
polja dvigale na velike daljave in se spuščale v
preostale koruznice. Profesor ni bil vajen
naporne hoje čez drn in strn in je utrujen pose-
dal po debelih bučah ob vratnikih.
Po stari navadi so tudi še sedaj vodili lov tako,
da so bili zadnji pogoni najbogatejši. V tem se
r skriva dvojni namen, da bi bilo na koncu
največ veselja, najbrže pa tudi zato, da bi
marsikomu zmanjkalo streliva in bi tako
drugim pa še za prihodnjič ostalo več. Lovci so
kakor igrivi otroci, ki se pulijo za igračke.
Profesorja je Dušan postavljal najraje na tisti
ogel pogonov, ki so bili najbližji obrobnemu
gozdu. Preplašena divjad prihiti proti gozdni
temini in na koncu njive se dolgouhci urnih nog
poženejo v objem grmičevja. Fazani se nekaj
pred koncem njive obrnejo in previdno odstopi-
cajo nazaj ter se nato s krikom dvigajo visoko v
zrak in se v polzečem letu spuščajo proti gozdu.
Lovski dogodek, ki se ga je vredno vedno znova
spomniti.
Gost je nevešč tega posla pokal, da se je v
zgodnjem mraku bliskalo iz težke tricevke, ki
mu jo je ponudil Dušan. Ko so se proti koncu
pogona lepotci čedalje bolj poredko dvigali, je
sosednji lovec vneto vspodbuj al gosta in istočas-
no z njim streljal. Petelin, lep strelec kakih
petih let z dolgimi koničastimi ostrogami,
dolgim košatim repom z zakrivljenimi peresi je
padel ob robu gozda.
»Živel profesor! Petelina je zadel! Krst bo!«
Je glasno oznanjal navihanec. Profesor se je na
mah otresel utrujenosti in je urnih nog hitel
pobirat lepega ptiča. Ponosno ga je prinesel in
oči so se mu iskrile od veselja.
Bil je zadnji pogon. Vsi so se zbrali in čestita-
li učenemu profesorju, ki je znal mnogo, a
vendar premalo, da bi vedel, da petelina ni'
zadel. Ker ni znal našega jezika, se je samo
nasmihal in priklanjal v zahvalo. Revček ni
vedel, da so ga navihanci nabliskali. Pravi med
zelenimi brati pa se je na veliko muzal Če bo
profesor res kdaj postal lovec in se bo naučil
jemati leteče ptice z neba, bo ob priliki zvedel
resnico. Poprej pa bo moral nastaviti zadnjo
plat pri krstu za pripisano krivdo, ki je ni
zagrešil. Toda zameriti ne bo smel, ker taka je
stara navada med zelenimi bratci.
Mnogi zelenci nosijo tako uplenjeno divjači-
no domov, razkazujejo ženi in celo družini in se
hvalisajo s tujim perjem, češ: »Dobro sem ga,
odlično sem ga pomeril. Pal je kot kamen. Vsi
so mi čestitali!«
Lovci mu plen sicer poklonijo, a ne zastonj.
Revež mora seči globoko v žep, da odžeja zeleno
bratovščino, katerim nekateri so najbolj navdu-
šeni za zadnji pogon, ki ga opravijo v bližnji
gostilni, ker gojijo poleg lova še šport dolgih
požirkov. Tam pa nato razderejo marsikatero
latinsko, ki gre v glavnem na račun tistega, ki'
je na novo zašel mednje.
Kakorkoli že. Tako zaidejo med lovce le tisti,
ki so kakor pravimo dedno obremenjeni. O tej
obremenjenosti pa so mnenja deljena. Eno pa
velja, kdor se enkrat loti tega posla in je iz
pravega gnezda, tistega je na lovni dan težko
prikleniti k domu.
Tako se je pripetilo tudi profesorju. Navdu-
šen je doma na dolgo in široko razlagal, kako
je bilo in kako da gaje.
Naslednji dan je bil tudi še praznik in po
lovu so pripravili imenitno večerjo iz lovskega
šopka, v katerem so se pridružile profesorjeve-
mu petelinu še tri tolste jerebičke in dva peteli-
na. Dolgouhca, ki ga je menda po nerodnosti
res podrl profesor, so dali v k vašo, da bo za
poslastico pri poslovilni pojedini.
Doma na Dunaju je profesor nadaljeval s
svojo zgodbo. Povsod in vsakomur, kije le bil
voljan poslušati, je v.ve do podrobnosti razložil.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
31. maj 1979 - tednik
Oh^ ta nora
leta
Odprla sem vhodna vrata, zazehala in se pretegnila.Prijetno je
zadišalo po svežem zraku po mladem jutru. Rosne kapljice so drsele po
listih in steblih na razmočeno zemljo. Ptice so veselo žvrgolele in
skakljale iz veje na vejo. Na obzorju so se zarisale jasne podobe dreves,
vasi in zvonika. Kmalu je odbila sedem. Sonce seje visoko povzpelo na
nebo; petelini so že zdavnaj odpeli jutranjo pesem. Iz dimnikov seje že
začel kaditi dim. ki seje izgubljal v neskončnost, kar je naznanjalo, da
so ljudje že vstali.
Vse je mimo. Prazno. Prepozno. Ostala mi je samo verižica. Čutila
sem z njim. koje preživel bridko preizkušnjo in je še ni prebolel. Dejal
mi je, da se le z mano lahko iskreno pogovori. Zaprosil meje za naslov
Prošnje mu nisem mogla odbiti. Pozabila sem že nanj. Prišla je njegova
kartica. Pisal je, da se mnogokrat spomni name, da me ne bo nikoli
pozabil, kot ne pozabi ptica svojega rodnega kraja.
V naš kraj je prišel na počitnice. Kmalu seje privadil in postal tisti
sproščeni, igravi fant. kot sem ga poznala. Prišel je dan. ko je moral
odpotovati, bila sem žalostna.
«Nič ne bodi žalostna! Zveze so slabe, a bom prihajal sem, kadar
bom mogel,» meje tolažil.
Živela sem še v upanju, kdaj bo pisal ali prišel. Njegovo pismo je res
kmalu prišlo. Opisovsl mi je njihove kraje in mi sporočil, da bo prišel
takoj, ko bo utegnil. Čakala sem na njegov prihod. Ko pa je potem
končno le prišel, sem opazila na njem nekaj nenavadnega. To ni bil več
tisti fant, ki sem ga poznala. Njegova gostobesednost je prešla v molk in
na njegovih ustnicah, je bilo manj smeha kot včasih.
Ko smo popoldne sedeli na gostilniškent vrtu in smo zaradi pomanj-
kanja prostora prisedli k mizi, kjer sta že sedela dva starčka, se je
Danilo razgovorih Zapletel seje v pogovor z njima.
»Dobro se ujameš s starimi ljudmi,« je rekla moja prijateljica Danilu,
ko smo odhajali.
»Ej, ali mislite, da res poznam koga iz njegovih krajev? Kje neki! Kar
tako brez veze sem čvekal. Stari pa je bil le vesel...« se je nasmejal
Danilo.
Moje oči so se ujele z njegovimi: »No, potem pa znaš res sijajno laga-
ti!« Ustnice je razpotegnil v smeh. A še isti trenutek meje stisnil k sebi,
mi pomežiknil in dejal: »Rad te imam, mucka.« Obšla meje čudna
nelagodnost. Bilo mi je, kot da laže tudi meni, ko mi govori o svoji
ljubezni, kot je lagal tistemu starčku ob gostilniški mizi.
Naslednje jutro je odšel.
»Piši mi«, sem omenila.
»Seveda ti bom pisal,« je obljubil.
Toda pisma ni bilo in tudi njega ne. Poklicala sem ga po telefonu.
Hotela sem vedeti, zakaj ga ni. Izgovarjal se je, da nima časa, a v
njegovem glasu je bilo ppaziti naveličanost, kot da komaj čaka, kdaj
bom nehala govoriti. Odložila sem slušalko, a v srcu meje bolelo.
Marina, moja prijateljica meje povabila na domačo zabavo. Njeni
starši so odšli v tujino, starejši bratje bil z dekletom nekje v hribih, njej
pa je ostala prazna hiša.
Sprejela sem povabilo, saj nisem imela drugih obveznosti ali načrtov.
Danila sem že skoraj prebolela. Le tu pa tam me je še zbodlo pri srcu,
ko sem se spomnila nanj.
Sobotno zabavo je prirejal Žiga. Zbralo se nas je trinajst. Osem
deklet in pet fantov. Ko smo sedeli za veliko mizo v jedilnici in se je
Bojan ravno pripravljal, da razreže pečenega purana, je Miran vzkliknil:
»Tole se ne bo dobro končalo, ker nas je trinajst! Hitro moramo dobiti
še enega.«
»Ne bodi vraževeren kot kakšna stara baba!« gaje zavrnil Bojan in
se spravil nad obilno pečenko. Vsem so se že cedile sline. Miran je že
stal pri telefonu in medtem ko je vrtel številke, razlagal: »Kličem
Tomaža. Takoj bo tukaj, samo če je doma.«
Zavila sem oči. Že od nekdaj mi je bil zoprn, čeprav ne vem zakaj.
Zdel se mi je domišljav, vase zaprt in takih ljudi nisem prenašala. Po
mestu je hodil kot pav. vedno sije izbiral puhloglava dekleta. Nekajkrat
sva bilu skupaj v družbi, nekoč sva celo plesala, vendar se ob ponovnem
srečanju še pogledala nisva.
Tomaž je res prišel, zraven pa je bil tudi Danilo. Sedla sta na drugo
stran mize. daleč proč od mene. Ko sem ga zagledala, me je obUla
rdečica. Vsa drhteča in zmedena sem sedela na stolu in si želela, da bi
se vgreznila v zemljo. Nato je stopil k meni in me, kakor daje začuden,
vprašal: »Ja, zakaj si pa tako žalostna?« Zmignila sem z rameni.
»No, no, saj bo še vse dobro,« je pokimal,_se nasmejal in prisedel.
Nato se je zresnil in zaskrbljeno vprašal: »Čuj, kako pa je sedaj z
nama?« Pogledala sem ga z dolgim pogledom, vstala in odšla. Obsedel
je kakor štor in gledal za mano. Jaz pa sem se nasmehnila Tomažu in
prisedla. Danilo je vstal in odšel. Kmalu zatem smo končali z zabavo.
Svetlikalo seje že za obzorjem, ko sem šla čez most. Voda pod mano
je bučno šumela. Naslonila sem se na ograjo in zrla v deročo vodo.
Nisem jokala. Le vse v menije bilo mrtvo, mrzlo, otopelo. Spomnila sem
se, kako mi je lepega poletnega dne pripel verižico okrog vratu.
Zasovražila sem ga. Nikoli, nikoli več, je ostro zvenelo v meni; ta
nikoli več je odmeval v meni še potem ko sem se približevala domači
hiši.
Trapa! Se mu boš še naprej pustila voditi za nos? Boš kar naprej
čepela doma in čakala, kdaj bo prišel! Boš čakala še naprej čez poletja.
Prvo kar sem opazila, ko sem vstopila v dnevno sobo, je bila njegova
fotografija. Vsa jezna jo zagrabim in strgam. Na njegova pisma nisem
več odgovarjala. Če sva se srečala na cesti, sem se obrnila proč. Zame ni
bil več zanimiv.
Večkrat sem se še zaljubila do ušes. Bežna simpatija, rahel stisk
roke. Prav tako kot se hitro in nepričakovano začne, je tudi vsega konec.
Vstanem s klopi, zamahnem z roko in se počasi s trudnimi koraki
napotim proti hiši.
Milena Prelog
Dragi likovniki, dragi pisateljčki ne pozabite na Domačo
rast, ne pustite nas na cedilu prav sedaj, ko so pred vami počitni-
ce. Pošljite nam vaša dela, posnemajte literate iz OŠ Toneta
Žnidariča iz Ptuja in likovnike iz OIŠ Leskovec, Ne pozabite na
obljubo!
Tudi starši so včasih
I ■ ■ v ■
krivični
Kdaj .sem doživela krivico?
Tudi sama sem že marsikomu
storila krivico, pa sem se
vselej opravičila, ker vem, da
je krivica /elo boleča. Težka
pa je krivica, če jo delijo
starši. Nekega dne sem se
vesela vrnila iz Šole. Kako
tudi ne. saj sem pri matemati-
ki dobila petico. Komaj sem
stopila skozi vrata, sem zasli-
šala očeta: »Kam si dala de-
nar. ko si se včeraj vrnila iz
trgovine? Manjka .sest tisoča-
kov.« Obstala sem kot oka-
menela. ker so me očetove
besede hudo prizadele. Poča-
si pa sem le spravila iz sebe:
»Kaj'.' Kaj da sem storila?« —
»Šest juriev pogrešam.« se
/nova oglasil oce. Njegove
besede so bile trde in neus-
miljene. Potem pa seje oglasi-
la riiama: »Denarnico si polo-
žila na mizo, v iijej pa ni
denarja. Kje je? Kam si ga
dala? Ali si ga spet zanesla k
Bračiču?« Šele sedaj sem se
zavedla, za kaj me obsojajo.
»Da sem zapravila denar? Ni
res. Pustila sem ga v denarni-
ci. Ne boste me, ne!« sem
vpila. Besede so napolnile
kuhinjo. »Name se že ne boš
drla. smrklja,« seje razburjal
oče. »Obsodili ste me, da sem
zapravila denar, pa ga nisem!
Verjemite mi!« sem ugovarja-
la.
Med prepirom se je vrnil
brat in vprašal: »Kaj se
derete? Na postajo sem vas
slišal.« Oče mu je povedal, za
kaj gre in brat me je divje
pogledal, rekoč: »Vrnj denar,
ce ne, bo hudo.« — »Ce pa ga
nimam. Saj ga nisem vzela,«
sem zajokala.
Ko smo se še nekaj časa
prepirali, se je mama spo-
mnila, da je dimnikanu pla-
čala delo in čisto pozabila, da
je sama potrošila denar. Pri-
zadeta sem se umaknila v^
sobo in bridko jokala. Mama
je prišla za mano in se mi
opravičila.
Velikokrat sem bila v po-
dobnih stiskah, le s to razlilco,
da so mi jih pripravili tovariši,
ne starši.
Marinka Bratuša
Znan obraz
linorez Marice Topolovec
NAJ 2IVIM OD UPANJA?
Danes sem te srečala v mestu. Nasmejan si
me pogledal in hitro odmaknil pogled, kot da
nisem tvoja hči. Pred ljudimi ti je nerodno ker
sem velika. Zakaj mi razen življenja ne moreš
ničesar drugega dati.
Rada te ima in hkrati te sovražim. Razu-
mem. da si naju z mamo zapustil; nemorem pa
razumeti tega, da si krivičen, da me pred ljudmi
ne priznavaš; tajiš in skrivaš resnico, da sem
tvoja hči. Ali še nikoli nisi pomislil, da mi je
zaradi tega hudo? Zakaj nočeš, da bi bila nate
ponosna, ko bi hodila ob tebi kot moje prija-
teljice ob svojih očetih. Nedosegljiv si, kakor
ukraden. Kraje ne morem prijaviti. Ni človeka
razen tebe, ki bi mi vrnil očeta. Vrni se oče,
vrni se svoji hčerki, ki hrepeni tudi po očetovski
razumni besedi in ljubezni. Mama mi daje vse,
samo tebe mi ne more dati. Jaz pa te vse bolj
pogrešam.
Dobro vem, da te ne bo več. Odšel boš ne-
prizadet. Živela bom v upanju oče. Morda se
boš vrnil v poznih letih, se spomnil na svojo
odraslo hčer, ko boš že onemogel, razočaran in
strt. poklical, zaradi pomoči. In še takrat boš le
s težavo priznal, in mi rekel, na kar čakam že od
zgodnjega otroštva: »HČERKA MOJA«!
Lidija Orlač
Moderna družina
Utrujena od dela in tekanja
od trgovine do trgovine se
končnoznaidem pred domači-
mi vrati. Otovorjena z vso
kramo, ki sem jo dobila na
poti do doma. se naslonim na
zid. da pridem do sape. Malo
se pripognem in vsetjina. vre-
čke se raztrese po tleh. Že se
odprejo sosednja vrata: » Mar
ne znate paziti? Malo manj
hrupa, prosim?! K^ je zdaj
to? smo v norišnici?« kričijo
na mene. Vsa ponižana se jim
oproščam ter pobiram kon-
zerve. sadje in klobase, ki so
se malo povaljale po prahu.
Končno mir. Sosedje so se
pomirili. Odprem vrata svoj-
ega stanovanja.
Groza. Saj se bom še
zadušila. Cigaretni dim se
vali iz dnevne sobe. v zraku
kroži smrad po zatohlem. Moj
ljubi možek pa v vsej svoji
velikosti leži na kavču. V
ustih ima cigaro, v roki drži
kozarec, ki je do roba napol-
jnjen s slivovko. Čudovito.
"Sedaj bom imela na £rbi še
pijanca. Kakošno čudo/ Gos-
podu se le zljubi vzdigniti
glavo. Pogleda me s svojimi
najprijetnejšim pogledom ter
rece prijazno, kolikor le more:
»Si ze doma, ljubica! Mislil
sem. da prideš pozneje? Malo
bo treba pospraviti.« Že se
pripravljam, da napovem voj-
no. ko me zmoti otroški jok.
Najin zlati sinček se^ prebu-
dil. Hitim k njemu. "Pomirim
ga: zaspi. Odpravim se v
kuhinjo, da pripravim glavar-
ju družine Kosilo. Toda na
"iragu se mi spodrsne na
:)ananinemolupku. Elegantno
se zvrnem po tleh. Tedaj
zadoni glasen krohot. V jezi,
ki mi je že prekipela, pobe-
rem knjigo, ki leži na leži na
tleh in jo vržem v moža. Ta pa
je opazil, kaj se pripravlja in
se še pravočasno umakne na
varno. Knjiga pa je priletela v
kristalni lestenec, na katere-
ga sem bila zelo ponosna.
Končno vse postorim in
pospravim. Z znatnim olajša-
njem se zleknem v naslonjač,
preveč utrujena, da bi šla z
možem, ki me velikodušno po-
vabi na sprehod. Vsa obupa-
na se vprašam kako dolgo bo
še to trajalo.
Helena Varnekar
Tihožitje
linorez Mojce Zore
OH JI ODRASLI
v tem času. ko živimo mi mladi, je precejšnje
nasprotovanje med starši in njihovimi »modernimi«
otroki.
Ko pridem iz šole. si najpogosteje zavrtim
Čoličevo kaseto._ Na njej so lepe pesmi — zame.
Mama vpije: »Že spet se dere ta zverina!« Ne
pustim žalili Čoliča. Domislim se: »Mama. naj
kupim Henčkovo kaseto?« Sreča, ni me slišala. To
bi bil rompopom!
Neprijetno mi je. da me starši vlačijo po ustih
neprestano zaradi kavbojk, ki so po njihovem
mnenju »neprezračne«! Ob takih trenutkih vpra-
šam mamo: »Smem obleči tvojo krilo?« Odgovarja
mi starokopitno: »Mi nismo imeli takšnih možnosti
za oblačenje, kot jih imaš sedaj ti!« Predstavljam si.
kako bi naši starši radi. da bi njihovi otroci hodili v
samih čipkah. Tudi obutev jim ne ustreza. Ni pač
po njihovem okusu. Mama želi da bi nosila lepo
očiščene čevlje; bolje pa se počutim v adidaskah in
jih zato rada nosim. Ne vem kaj jim manjka. Mama
pravi: »Večji so videti kot ostali čevlji! Z njimi bi
lahko šla čez Dravo, tako so dolgi. Beli so in mažejo
se!« Je pogodrnjala zaradi barve. Odgovorim ji:
»Rada bi bila lepo urejena mamina punčka z belimi
čeveljčki, ker pa jih mi ne kupiš nosim bele adida-
.sove copate!«
Oh. ti naši starši. Svoje srčke želijo dostojno
oblačiti. Ne vedo pa. .da se v kavbojkah in adida-
skah mi sproščeno počutimo. Zato jih tako radi
gulimo. pa še moderno je tako oblačenje in ceneno.
Naši starši pa si delajo toliko skrbi in še nam
povročajo nepotrebne težave in nakopljejo glavo-
bol. zaradi sproščenega oblačenja. Pa kaj mi
moremo, takšen je pač čas. Želim si. da kavbojke ne
bi šle iz mode. Ostale bodo. po potrebi »zaflikane«.
naše vedno zveste kavbojke.	Jelka Terbuc
Srečanje
linorez Marije Vidovič
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cbj^nost Radio Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja urednSki
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.