List 39. gosp dar i rtnišk ï UČ* ^ i » V, ,/' ». mm i, -m 4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. septembra 1864. ? Gospodarske stvari. pravi starosti mladih goved za pleme. Pri mladih goveđih se, kakor obilne skušnje učijo, spolovilno življenje oglasi med šestim in devetim mescem ibjih starosti in se ponavlja pri telicah y ce niso vsake do nedelje ; po takem so goveda breje ? vsaki letni svetovalo in jih ne goni na pašnike, ampak v hlevu redi, je vselej boljše, da se poprej kakor pozneje po plemenu spuščajo, sicer si debelih pa jalovih junic zaredi; to pa mu utegne vse veselje do živinoreje sčasoma podreti, ker bi moral rep za repom dajati mesarju. Tretjič: kar se tiče rabe. Kjer živinorejci posebno na to gledajo, da si bogato molžo napravijo, bi se jim čas za plemenjenje pripravne y I v% Vf m> fv^ v/ ^ KSV \J v/ V A sy M.JL À Ml T AJ KJ JL U V j 1 1X1 da bi svoje telice nekoliko prej po ple- menu spuščali. Skušnje učé da tište goveda ki se Pravi čas goveda po plemenu spuščati se ravná pozno parijo, namreč še le takrat, ko je njih truplo na prvič po različnem rodu, vdrugič po boljši ali slaběji vse strani že dorastlo, so malokdai dobre mlekarice. % -i ft m m A A « a . A ft 9 klaji, in tretjič po rabi živinčet. Opazovanje spolovilnega življenja Prvič: kar se tiče rodú. Goveda maj hnega rodů veča rodovitnost krav se ravná po tem učí, da več mleka in in majhne sorte, navadno nekoliko popřed dorastejo in popolno moč zadobé, kakor goveda velike in težke. Ako gospodar ne želi, da bi mu posebno močne in težke bile, jih mora dobro leto ali poldrugo leto y da se Je mlada živina zgodaj ubrejila, dokler život še ni dorastel na , da mlečne žlezice začnó po- vse strani; treba je tedaj prej se gibati Kadar pa hočejo gospodarji veliko in mocno živino imeti stare po plemenu spuščati se ve da 7 ali za vprego ali za m e- kuje dobre in tečne klaje. Život se do tega časa tako dodela. da krava svojo rast brez vsega zadržka do- jim ne pnmanj- sarja, naj je ne spuščajo pred drugim letom k juncu Po gosp. čas. Salcburške družbe. končá, teleta precej velike zrastejo in so za prodaj ali pleme dobre. Da bi jih dalje v plemenu zadrževal, zavoljo tega ni svetovati, ker bi utegnile naposled ja- Raz 1 love ostati, zlasti take, ki se v hlevu krmijo in nikdar tan eg na pašo ne spusté; v tacih okolščinah se rado primeri, Law P Gospodarske skusnje. oček med mesom pitanega ali ne rinčeta. Po dokazu angležk'ih živinorejcev Gilberta je v mesu, čem delj ko se živinče da gré pri živinčetu vse na loj in meso. Pri veliki pita, tem menj vode, in 1 funt mesa od dobro pitanega in težki živini pa ni svetovati, da bi se že V drugo leto stare po plemenu spuščale; v S vaj ci, Mon-tafunu, Pincgavi, v Holandii in v drugih krajih telice pol- vola ima ravno toliko redila v sebi kakor ga imata 2 Je sploh navada, da vična kjer imajo veliko in težko živino, se junice okoli 2 leti in še ene kvatre čez stare k juncu tanega vodijo. Ako bi se junice velikega in težkega rodu pre- funta od nepitanega. To potrjujejo tudi druge skušnj popolnoma. Po takem je mesna tarifa popolnoma pra po kteri je meso pitanega vola draže od nepi * M r a m (W J ^^ jUAiivv r viii^v^w Ili JL VUU J-'i V; ju JL x c% 111 vj jl \ TT UiiU j zgodaj po plemenu spuščale , gotovo bi se tudi rod te nadlog kmetovavcem in vrtnarjem Erdkrebs) je ena najvećih Skoda vrle živine sčasoma zmanjšal in poslabil. Drugič: kar se tiče klaje. Bolj ko se mladi y ki jo ta po V • z 1- žerúh naredi, se ne dá prerajtati, na ktero se je pa do zdaj premalo gledalo. Mramor si napravi s svojima vini obilo in redivne klaje dajè, tem bolj se redi in sprednjima nogama, ki ste rakovim ščipavnicam jako podobne, s kterima pa ne striže rastlin, ampak ju rabi s kterima napravi mocna prihaja, in tem poprej je godna za pleme. Zato se morajo goveda, ktere obilo in dobre krme dobivajo za napravo podzemeljskih predoi in od mladosti skrbno gleštajo, poprej po plemenu spuščati, kakor take, ktere manj klaje dobivajo in se tako skrbno ne gleštajo. Kolik razloček je pri živinoreji v y sila veliko potov med mljo tako ? da tlinskimi korenmam stanu potrebne vlage ohra 9 niti; živi pa le ob kor e nin ah boljših rastlin, kterih ne- reci se učimo deloma iz skušinj znamenitega živi- izrečeno veliko pokončá. Dostikrat se kmetovavec čudi norejca barona Rie de sel- na, deloma pa iz ruso v ske in čudi, od kod le pride, da se mu po travniku prazne v' ■ • TT j I . f\ »T i • li l 11 ■»•••• . i , . . \ v f Živinoreje. t ^UJ , »V J ^ o»ujc aiiauc guvcua iciic uu^nujaiu m ličxy douí ici ijť ouox , pc* < posebno dobro redil, so mu tako zrastle in močne spomni tega rovarja? kterega se zaredi na tavžente y tem, ko je Riedesel svoje mlade goveda lehe odgrinjajo in trava sèm ter susi pa se ne y bile, da bi jih bil mogel že 6 mescev stare po pie- so se enkrat vgnjezdili. Razun pridnega krta, ki mra menu spuščati; bile so tako velike, kakor druge dve morja pokončuje, ga ni druzega pravega sredstva pogo leti ------ - - pa Jordan pripoveduje f - - . - _ stare, pa v prvi mladosti v reji zamorjene. Nasproti nobiti tega požerúha, kakor to svojih praktičnih bukvah lega) pokončaj y ce se JaJ o živinoreji, Dorpat 1852), da Rusi, ker jim njih goveda Jftjua^ JVI ídvj o^i v« ij^ivuvy .i uunvuv^ rumene, se lahko zatarejo. Po tacih lehah sprva zeleno-rumene, potem ji, jxvusjjy ua jlv u o L y J&.C1 Jim iijm pa oiuu-i uiucucj se JL v okrožji merijo vsaka do šest in štirideset stopinj ali korakov. Vidi se toraj, da so posebne velikosti. Oboje stojijo na podolji (Abhang) hriba in kakor drugod, proti zahodu. Nektere so načete, nektere do dna prekopane. Povedal mi je kmet, da so jih nekdaj pokojni duhoven Vrbnjak prekopali, in tudi v njih najdene ostanke v gračko pre- ívanišče poslali. Ker je drevje po njih nasajeno kopanje ni lahko delo. Večidel se neki v teh mogilah in nahaja v podobi visoke peči nakopičeno kamenje, pod njim mastna črmljena zemlja (ki je iz pepélja). Da orodje itd. našlo, nisem zvedil. Smeha vredno bi se posebni pepélniki Morebiti ob času eno sam preiščem. je, da nekteri trdijo na vrat na nos: to niso mogile, to so nasipi ali šance iz turških bojev, na ktere so tope stavili. Kako bedasto je to, mora vsakega ) komur je za pravično razsodbo mar, prvi pogled na te mogile prepričati. Omenim se > Oseku močirnati travniki; ljudstvo pravi da so pod mogilami v t da se kdaj tam mesto s cerkvo vred pogreznilo. je ne- slovenskih Goricah. J. Gomilšak. jez mislim, da nikakor ni. 7 kar pa sestavku od kraja omenjenem sem najpred raz-locil samostalne od odvisnih stavkov ter postavil to pravilo : vseh poddružnih, pogojnih, odvisnih stavkih ki jih začenjajo besede: ako, če, da. dasi, kakor, kedar, kolikor, kteri, odkar, odkodar itd., in pa v popraševav- in 7 nih stavkih morajo pomožni glagoli (sem b o m) osebni zaimki stati za veznikom in pred deležnikom „Kakoršen je bil. Odkar (particip.) ali glagolom, na pr ga je zagledah Kolikor se vé. Ako bi znal. Kje si bil?" ne pa: „Kakor bil je; odkar zagledal ga je; kolikor vé se; ako znal bi: kje bil si î 9« samostalnih nepogojnih stavkih pa. ki nimajo pred sabo druzih z njimi staknjenih stavkov niti so pretrgani po kakem medstavku, zastran besedosledja ni najti prav gotovega pravila, temveč tù razločuje največ ozir na blagoglasje. Toda poglej v „Glasniku" tišti se-stavek sam, v kterem je tanje ta reč razložena in s primeri podprta, in pa slovnico Janežičevo. Pravila tù pod 1) povedanega so se večidel držali, če prav pametim, slovenski in drugi jugoslovanski (hr-vaški *), srbski, bolgarski) pisatelj i od nekdaj in se še držé, drži se ga tudi národni govor od Triglava do morja črnega. Smelo se bo toraj šteti med neprestopne slovniške pravila, kterim se pisavčeva svoboda mora vsikdar umakniti. Pravilnost v pisanji namreč ni mala za pravilno ne pa za kakoršno bodi rec ker slovenščino, ktere imamo dan današnji dalje več, y x». V V A V JL LU W IXi V/ V« M IX V« M U M U UL { X C G" veljá potegovati se : zato bi tudi želei, da se zoper tako in enako kvarjenje slovenske sintakse oglasi kdo izmed slovenskih veljakov in slovečih pro- fesorjev slovenščine, ali pa da svoje razloge, kdor drugači bi po „Novicah" razgiasil misli o tem. Cigale. Drobtinica iz slovenske skladnje. V „Slovenskem Glasniku" (1862 7 štev. 7 str. 64 do 67) sem bil napisa! nekaj vrstic o pravilnem postav- unanje podpore Ravnopravnost narodna — Avstrii živa potreba. Da je Avstrija sama po sebi nepremagljiva brez vse 7 Ijanju glagola pomožnika in pa osebnih zaimkov J1 je treba da so vsi narodi veli- 7 opa- zivši iz časnikov, da se je nekterim pisavcem jela za- važnejših pogojev čega nj enega carstva zadovoljni in srečni. Eden naj- se ve da ne edini stran tega priljubovati čudna neka raba tej zadovolj- 7 kteri ne bi jez znal najti pravila, ako ni to-le: „Piši tako kakor je, da vsak narod nosti in sreči pa je ravnopravnost narodna 7 to vživa pa bo se do zdaj ni pisalo in kakor narod ne govori dobro." Pozneje je tudi gosp. Janežič vzel v svojo popolnoma svoje pravice v je- ziku in vsem drugem, kar obsega zapopadek narod- Po tem so si vsi narodi bratje 7 nosti; nie vec, nič manj slovnico obširnejši nauk o teh, kakor jih imenuje, brez- med seboj, ,vsi skupaj pa velika družina enega mogoč- naglasnicah (Skladnja str. 168 in 505 260 366, , 261. Izdava predzadnja.) Vendar ni podoba, da bi to bilo dosti izdalo 7 str. nega vladarja. Kdor vidi, da se neprenehoma suce kolo 7 ker svetá, kakor ga v vsem zahteva časa napredek, se pac ne se ta, kakor se meni vidi bode s tem motil, da z ravnopravnostjo versko v 7 ) napcna pisava vse bolj in Avstrii že vse pri kraji. In vendar je še tacih tako bolj razpasuje zlasti po časnikarskem polji. Cestokrat imenovanih „velicih časnikov" na namreč beremo v časnikih take stavke Dunaji, kteri v svoje > na pr • j • 77 Za- stran Maribora mi je bilo posebno žal, da prikrit Gleichberechtigung programe nikdar ne pozabijo zapisati „confessionelle ni u i____v. «.a _ i n a nn tt v* Arvun tt a of • » nrt Je bil mojem ocem. u 77 Da bi mi dano bilo gledati nimajo besede. . ; i 4 ; u í ^ ni attaS Ir i 111vi {( riMA rnwnm f n lr A Kdor m Mppp 77 za „národno ravnopravnost" Je na prečudne delà, ki izgotovil jih je tù človeški um." program tako imenovane „neue priliko freie se unidan bral vidil Je Zivo prepričan, Veselilo nas je viditi, s da 'vras ostal bi vedno gol. „ » cociuu MX* je viuHi, a koliko pazljivostjo ogleda val je našo drevesnico in celó podal sena gabrovo stran, ktero obsadili smo z borovci, ter kako paz- to, pa si tudi lahko mislil presse", , kakošna „freie" mora biti to ! " J fijfipfiHMH^ da časnik, kteremu nedavno še narodnost v Avstrii m m. m m m ^ m m m ^ m * ^ na Zato pa nasproti člověku dobro dé, ako zapazi, celó nic pri srcu bila ) zdaj za-njo pleduje, kakor 7 # V lia tu. 35. str. 284. vrsta 2. in 43. od zgorej namesti „naspeli inogile" beri „nasipali mogile", in v listu 36. vrsta 40 od zgorej namesti „kjer je tabor imel" beri ,,kjer je tabor imel kralj Atila." Pia. *) Hrvaški časniki so menda nase pisatelje napotili na to; ondi beremo: „Uslied predloga preuz. bana obnaslo je Nj. velič." i. t. d., ali: „Uprava naklade školskih knjig u Beču razpro-dala je prošle godine" itd. Vred. 319 priliko ? yy Wiener Lloyd" te dni takole: „V vseh deželah vaš iz vrtnega paviljona na krasno kranjsko in štajar Avstrije lahko popolnoma narodno pravilo (nationa- sko zemljo, je v resnici čaroben in obilo Ti poplaća imaš dereče > v Ker litát8princip) obveljá brez škode za veljavo državno, trud potovanja za strmo pot. Pri nogah Prav Avstrije poklic je, da narodno pravilo tako rekoč daljavi se zgubljajoce sinje valove šumeče Save. v čast spravi in da pokaže, da pravica in svoboda na- si že v gradu, ne zamudi tudi pogledati grajske kleti, rodna prav lahko obstaja zraven moćne države. Saj po- visoke in obokane kakor cerkev (v Lutrovih časih so neki bi se morala v vseh imeli protestanti tu svoje zbirališče) in napolnjene z ve- litika ni filosofična sistema y ki konsekvencijah na las izvršiti. Francozka država je likanskimi posodami, polnimi žlahne kapljice. Je čas da se podava nikdar nikoli ne misli, da bi Elsass odstopila Nemčii. kolodvor, kajti ura je udarila ravnokar pol petih najiskrenejša hraniteljica narodnega pravila, pa vendar Sedaj pa, ljubi čitatelj na in Znebimo se tedaj praznega strahú pred narodnim pra- ker vlak nikogar ne caka y treba y vilom, in naša politika bo krenila na pot, da prijatel in neprijatel bota veselo strměla nad njo." XM1 ^»Ui J/V bill , 1U da se podvizava. Tri dni v Zagrebu. Spisal Dr. Ž. Poznaš Majhni kolodvor je precej dalječ od trga; napise ima nemške in slovenske. Med uradniki hrvatske železnice najdeš pogostoma Slovence; tudi tukaj sem vrlega sina svoje domovine našel. Pa komaj se ž njim enmalo raz-govarjam, treba je bilo v voz in hajd z naglostjo sapino proti kraljevemu Zagrebu memo Reihenberga, Vidma iu^uao ii, ljubi čitatelj, kraljevi Zagreb? stolno (nasproti je Krško mesto poleg Save raztreseno), Brežic mesto hrvatske zemlje, trojedine kraljevine? Ako ga ne (kteri trg se pa ne vidi, ker ga neki grič očém pri- poznas svetujem Ti, da se brzo podaš k našim sosed- kriva) in Zaprešič. Od Zidanega mosta do Zagreba je nim bratom, posebno sedaj, koje še izložba onda. Ne postajna daljava med Brežicami in Zaprešico najdaljša. bode Ti žal ; poplačal Ti bode obilno trud potovanja. Kondukter nam je imena postaj v nemškem in hrvat- Naj Ti povem, kar sem sam izkusil. Al to Ti rečem: skem jeziku naznanjal in sploh gladko hrvaščino go- urno na noge, kajti prve dni prihod nj ega me- voril, kar domoljubnemu srcu dobro dé, pa je vrh tega seca je konec razstavi. tudi živa potreba, ktere pa vodniki na železnici od prijetni rakovski okolici bivajoč sem odrinil po Maribora do Trsta popolnoma prezirajo, ne mi- kopnem, kake poltretje ure se peljaje po novi okrajni cesti poleg potoka „Mirna" na sevniški brod. Prepe-Ijavši se čez mogočno, na oběh obalih z zelenimi go- rami zarobljeno Savo, se podam v prijazno Sevnico. v teh krajih, iz okolice celjske potuje v Borovnico sleči na to, da se člověku, ki je neznan v istem kraji, pa tudi nemških krajinih imen ne zná, lahko sitna pomota naključi; recimo, da kdo, ki nikdar ni bil Ker vozovlak pridrdrá le-sèm še le o peti uri popoldne pa kondukter le kriči „Station Franzdorf", to Ti rečem, ako kdaj priđeš v 77 Schonbrunn", ne bo Ti žal. Bec, pogledi v tovarši přišedši zopet nazaj na Dunaj 7 šli smo v preimenitno pivarnico v „Kleinschwechat", ki slovi ko ena najprvih naprav svoje vrste po vsi Evropi. Lastnik njeni, rajni Dreher, ki je kmali po mojem odhodu iz )unaja umrl, je zapustil na milijone denarja Z današnjim pismom sem se, predragi bratec, precej ktere mu je nanosil dobiček od njegovega neizrekljivo zakasnil. Ne zameri! saj veš, da imeli smo sv. Jakob > to je čas očitnih letnih skušinj teli daj ki je okusnega piva Jesenski megleni popoldan stisnil se je bil zdaj dal nam in mladini dovolj delà in znoja. Bom pa skušal kmali; noč pa mi^je pokazala Dunaj zopet v novi dru-odslej s svojimi dopisi biti marlj povedati, kako sem se vozil iz Dunaj Prav „fesť Danes Ti hočem govrstni lepoti. Tisoč in tisoc plinovih lučić je zamig- ljalo ter obsejavalo zlasti gostilnice in štacune tako t Je Šio 7 kakor gomentno" smo sedeli pri nas pravijo, Schonbrunn in tako ,,ro- sjajno 7 da je bilo gotovo marsikje in še trije tovarši v kočii, ob solnčnem poldnevu. svetleje, kakor tudi plinom, ali kakor sta to svit- OlUU OUUUll • j 1U OU Ulju to V Ol V A*. yj V^JLJLj \J Kř UV1UVJUV1U ^V/IViUV^ V Ut ^ J/IIUVIAJJ nUJLVUi OI/U tv w » Av kakor ne vem kdo si bodi. Po neskončno dolgi ulici lobo neki ljubljanski možicelj in za njim njegov sinček predmestja „Maria Hilf" prisedšim pokazal se nam je prekrstila v „kozjo luč", Dunajčani kratko malo ne vo- desni kolodvor zapadne železnice grnil tudi razgled proti „Schonbrunn daj pa se je od hrnujejo, zlasti v predmestji Leopoldovem ne, kamor smo urni s ti raj 1 v« • kocij, 77 telbog a pridrdral se pred gradom, po kterih giblj kamor nas je se na večer podali in kjer je Dunaja najveće bogastvo Veliki prostori razpro- domá. Tù je bilo viditi toliko in tako velikih plinovih mrgoli pol zubeljčkov, kakor da bi bila vsaka hiša cesarski grad. vojaščine in ljudstva. Velikanski grad, v kterem Marsikaka štacunska izložba bila je tako razsviljena 7 navadno poleti cesar stanuje, je pač vsa druga kakor stanovališče cesarjevo na Dunaj pota člověka vrlo mika Že ) da je svit skoraj ocem vid jemal. Prečudne so res iz- kako more še zunanja najdbe > ki jih je izduhtal sedanji vek ! luvciva viiu ni m , — mule oc ic znotraj hodnje jutro ne imel predalec na železnico, vo^m o^ixx Dvojne široke kamnite stopnice peljejo od zunaj se koj blizo severnega kolodvora ter se podal kmali Da bi pri- vselil sem bid gori na visoko-široke pomole (balkon), od kodar peljejo na počitek, kterega sem bil že čez glavo potreben. potem vhodi v znotranje prostore. Pravijo, da so ne- mojih daljnih dogodivščinah v prihodnjem listu kaj. Bog skončno vkusno in prekrasno ogleštani, zato pa tudi ptuji cesarji in kralji, ki pridejo naše cesarske rodbine obiskat, navadno tle stanujejo. Tudi Napoleon I. si je bil leta 1809. odbral „Schonbrunn" za svoj dom in tù je podpisal dne 14. oktobra o. 1. znano Schonbrunn-sko pogodbo. Pa glej, kako čudno igra osoda : 23 let kas-neje, dné 22. julija 1832, je v isti sobi umrl sin njegov, vojvoda Reichstadt-ski , v kteri je tedaj bival mogočni njegov oče. s Taboj in manoj ! Tvoj Jože Žl indrovič. Kratkoćasno berilo. Harač. ZgodovinsJco • romantičen obraz. V Ceski spisal Prokop Chocholouaek. Poslovenil Podgor • v Skozi zadnj redj gradu vodi dolgi in široki prehod v ji prostrani urui J v^u^cax uuiuuoa xvj.jj.v_/1j KJ lau ixx uuoii; D JJUUOOOliU ^lčl V U, JVilJ ilčtlll JJUllliA^i* IU , iV kamnitni kipi. Tù prične se v francozkem okusu osno- revne hiše v oblasti nam, pa smodnišnica ne?" dvor čegar obrobek 1 • V • • kmcij razni (Konec.) je, pobratim Djuro!" — potožil je Mandušič s pobešeno glavo,, kaj nam pomaga to, ker so te Slaba vani vrt ter vodijo košato-gosti drevoredi na vse strani Jez Djuro je gledal na stolp, gledal silno zidovje in moj »jak tovarši podali smo se doli do znamenitnega vprašal, kakor da bi ne bil slišal Mandušića: Skoda 7 da pihal je tišti popoldan precej je moja sestra?" , pa „Kje pa pusti veter in da so bile večidel vse zveri, namreč oro- slani, tigri, hij 0lMJ.ll, lilgll, XllJtXXC, Opice X l< 14. V O VUJ1XX XXI zidani, od spredaj pa imajo male dvorce itd v >jih hlevih, ki so vsi zdelo Mandušič je pogledal gori, ali skočil nekoliko nazaj ; da tam vrh smodnišnice vidi žensko ki so z lično se mu je, «J1VI.UU1, I cx ixxxaj v xxxaxc xvx ou Li xxoixvs postavo ; vidil je, Učt JO ICO , ua |JUiC£ XXUIUCU-a^U ouvjx železno ograjo obdani, po kterih se zverad sprehaja. ženska. Precej je vedil, da je to Helena; samo obleka da je res da poleg Ahmed-age stojí Zmed ropnih zveri bilo je viditi kaj čvrstih medvedov, 2 rujava in moglo mikati kocince po prostosti, ker so se pogosto spenjali na zadnje noge kviško ter s sprednjimi tacami poskušali moč železne ograje redkih in mehkužnih ( volka in čveterih se mu je zdela čudna Hencano je vidil. Ta ga je motila. taka bela v kakoršni je ni nikoli „Helena Martinovičeva! Ali si ti, ali me slišiš?" Ptice, kar jih je bolj papagaji itd.) imajo zopet 77 Jaz sem jaz 7 slišim te, Mandušič!" Je lastno okroglo zidano poslopjiče z velikimi okni in steklenimi vratmi, skoz ktere se lahko idij pri Helena. Ahmed se je obrnil sebi. 7 odgovorila 7 nie ni vedil 7 da ima Heleno vižgajo hosudarka!" — začel je svariti jo in briizgajo, pa tudi pačijo se na prečudne viže, vsaka si šla iz zavetja, tukaj ni varno za-te." po svoje, tako da člověka ušesa bolé. Nektere druge 77 zakaj „Varno je varno, Ahmed-aga!" — odvrnila je dragocene ptice, kakor zlato- in srebrno-pernati fazani itd. „prav pravi kraj je za-me. Tam doli v stolpu sem stopa živijo z raznimi ropnimi pticami vred — se vé, ločeni rila vse, kar sem imela, zdaj sem prišla pa lesèm, zato po vrstah — po velicih železnih omrežnikih v prostem da še enkrat vidim gore po svoji domovini, da bi sli-zraku. Orlom, sokolom, jastrebom, kanjam itd. dajal je šala brate in crnogorske junake še enkrat, predno strežaj ravno večerno hrano so se mrhe tako klale eboj 7 med cale se bodo budi i. m " » vvv/iiju jxxdxxvj. ax ou oc XXXXXXC7 taau ktera bo več dobila, da sem misiil, pok Raznovrstne gosi, race, pelikani, la pluli pa so kaj košato po prostorném rib umrjem (c „Kaj pa to praviš? — ^^uuu ^ *Aixmv,v* — „varnejša sva tukaj nego bi bila za obodskimi grad- 1 • ê 1 » . • 1 • 1 V u začudil se je Ahmed bami ~—* —• j^m »v ja.c*j jjvj puobuiu^m xxu- uauii, in predno jutri solnce utone, ^nuv xx« niku ter vozili se v večih in manjših trumah sèm ter vojska iz Skadra. Kaj govoriš o smrti „peri" moja?" ti P.. — V linfaniatom T7*»fn T71 rl í f I îa woliirA îrrwa/lnîVi Tor» /In anvn frfAin _ nnomûTol 1 CO IO pride na pomoc tje botaniškem vrtu viditi je veliko izrednih ~J » »IVU JV V W1JVU X£4X vULllLl „V rastlin iz ptujih deželá, palmovih dreves, braziljskih Helena Jaz da sem „peri" tvoja?" — nasmejala se je cvetek itd. Da bi Ti hotel tù in tam po vrtu še viditi, preveč zamudnobi bilo pogubo naklanjajô ljubimcem. brate, popisati kaj si mi že pravil o vaših „peri-ah" 7 Kfíc*uxij oxviix ixviwuu - „cvcaj ox xxxx u\j plavil v tuoiu ? ? £ kaj je vse da so nad vse lepe? Slišala sem, da s svojo ljubeznijo» a 320 77 77 Jaz te ne umem" Ali vendar nisem reče Ahmed prestrašen. „„A 77 pen tvoje vere prišli do boljšega prepričanja, ali je bila eramožljivost nadalje- da se jim ne bi nestrpljivost do Slovencev oponašala da ne bi morda več slovenskih go- f > ali pa so se bali vala je Helena — „svojemu ljubljencu nisem naklonila # w nikakoršne pogube, tebi pa sem — osveto Crne gore. spodarjev namesti k družbi pristopilo še odstopilo : naj Ivan Mandušić!" Crne Slišim te, ljuba moja f« oglasil se Je » gore bode tudi slavna Crnogorčeva nevesta; ni ti si bode to ali uno, drugi dan pa, ko so se vse pravde Nevésta do konca v misel vzele in sklenile, sproži mariborski ljubezni do mene zadušil Turčinov objemek!" poslanik g. Brandstetter sopet ta predmet, rekši, da se » Ali za zmirom me_ je ločil od domovine! Nikoli gospodarskega lista je včeraj dr. Razlagov predlog zastran slovenske izdave po nekakem krivem razumenji več me Crna gora ne vidi žive; naj pa veter saj moj zavrgel in da več članov želi, naj gospod predsednik pepél raznese po njenih gorah, in spomin na-me naj še enok to prašanje stavi pred občni zbor. Grof Gleisbach ne ugasne národu. — Od stolpa idi s svojimi junaki, popraša tedaj: jeli sme prašanje o tej včeraj že skle- ponoviti? Većina privoli; prašanje se postavi da Ivan ! U^UUJLIU XIIA1 V Viti« Vi k; Vf A ViX Kf KJ Y VJ iUiA J V* AlViiJkX y vas ne zaspé. Zdaj pa z Bogom za to življenje, Bogom tudi f brat V • ui ua* lu AiYijbUjc, njeni reci UUUUVltl i Y C^iua pnvuu^ piaoaujo oo |/vai«yjj z Bogom! Zmirom in sopet se vzdignejo govorniki kazoči svoje dvombe moj y naj Martino viči Turkom branijo na Crno goro kupljeno z m oj o smrtjo!" od- in protigovore; nekteri so tudi opomnili, da slovenskim poddružnieam nikakor ni mar za gradsko gospo- „Alah-Akhb ar!" — vskriknil je Ahmed. Minila ga darsko družbo in da se hočejo Slovenci odtrgati, ker je bila potrpežljivost. S strastno zlostjo je Heleno přijel so ti Němci in oni Slovenci, in takih reci več. Slovenske za roko: „Tedaj si izdajnica, lažnjivka? Kaj si sto- poddružnice in udje in pa slovenski gospodarji se imajo zahvaliti gosp. dr. Razlagovi krepki in prepričavni rila, nesrecnicai » smrti Saj hočem izpolniti svojo prisego: saj ostanem do pri tebi' t vec dolgo odvrnila je Helena mirno besedi, da slovenska izdava nemškega gospodarskega ted- ne jí. uurinii« ju JL-i.wv;i-ic* uiuuu --nika sopet ni padla. Rad bi tukaj priobčil vès zanimivi in pod gomilo bodeva obá; kmali se stolp govor g. dr. Razlaga, pa se ne spominjam vseh besed ? zruši na naji." * nektere misli so mi ostale. „Med drugim — je rekel Komaj je bila izgovorila, stresnil se je stolp. Tako gosp. dr. Razlag — imajo Slovenci še to nesrećo, da strašno je zahreščalo in zagrmelo, da nikoli tako ne se nekdaj o njih nič ni pisalo, sedaj pa se dosti kri-grmi, tudi takrat ne, kadar grom najhujše divjá. Raz- vega piše o njih ; kako bi tedaj mogoče bilo vse pred- legalo se je nad krajino po visočinah. Kamenje je le- sodke in dostikrat krive mnenja o Slovencih, ktere, si. télo na vse strani; s strašnim ropotom je padalo na gospoda! skozi tak dolg čas srkate iz nemških časnikov, vse strani ; s strašnim ropotom je padalo na zemljo in podreti v tem kratkem času, v kterem imam govoriti. grmadilo se po Turkih tino vice vo. Tako so Turki izgubili ključ do Crne gore zasulo Heleno Mar- Pa vzemite y lzgu- 7 reči, kakor so. Gospodarske družbe glavni namen je, da se povzdigne gospodarstvo in gospodarsko blagostanje in s tem blagostanje cele dežele, in kolikor tudi cele države. Mi bili trdnjavo Obod. Njegovo podrtino še dandanes lahko se nanaša na družbo gospodarsko, Slovenci imamo lepe zemljišča, al kako so še obdelane, vidiš nad reko Crnojevićem, lahko vidiš gomilo slavne crnogorske hčeri, Helene Martinovićeve. Reko pa sta koliko je še ledine? Kdo bo ledino kopal, vino-, živino- polje popravljal, kdo drugi kakor stanovniki ta- noči gubernator in Jurašković zmogla in tako tudi razrila, da je ni ne sledu ne tirú več. reJ°> _____ mošnji Slovenci. Al brez uka in poduka ostane vse pri , ~ » UlUOJUJi U1U V vil vii Xi. I UlUú urve* lil voiauv * f** Tako so Crnogorci harač plaćali Turkom 1703. starem. In kdo drugi ima poduk o gospodarstvu širiti leta o božicu, in potlej še večkrat. Zmagovito so Crno- kakor društvo gospodarsko? In ker je gospodar- gorci vpili 1703. leta: „Vse oslobodi, hurra!" in sko društvo za celo deželo, tedaj tudi za Slovence, in črnogorski sinovi še dandanes vriskajo: „Vse o slo- kar Vi v isti deželi Nemcem nudite, smemo vsaj bodi, hurra!" Dopisi. Gradcu 18. sept. s ^H^IHl Hl II II Slovenci pričakovati. Praviti, da se hočejo slovenske poddružnice ločiti od gradskega središča. Ako jih vežemo z vezo ravnopravnosti in jim damo vse koristi družbine, ktere imajo nemški gospodarji, kako bi se Přetekli teden je imela mogli zgrešiti Slovenci proti razumu in se odtegniti kteri bil napravam, ktere jim koristijo. Saj nas veže ista dežela, pa tudi štajarska gospodarska družba svoj shod, kteri je u u. — ---- poleg vsega drugega posebno važen zavolj prenaredeb isti zakoni, ista vzájemná korist. Nasproti družbinih pravil. Že celo leto skoro so poddruž- dobro vem, da so že nekteri kmetovavci iz družbe iz- nice svoje predloge izdelavale in svoje mnenja središnji stopili, ker niso razumeli nemškega gospodarskega lista družbi pošiljale in sedaj pri tem shodu so se nove pra- in vprihodnjič tudi ne more inači biti. A svoje nemške vila dognale in sklenile. Nočem se danes ozirati na brate mi spoštujemo ter pričakujemo, da so nam pra- druge imenitne in neimenitne pravilske premembe V" "JjV imvuivuv; 1JU UUIUIVUIVUV * lionu UltUitUlUC , po '»VU! lil uwm uw *»iMv.jv .w.mv^.»».—----- ----- kterih se je poddružnieam štajarske gospodarske družbe Slovenci sami ne umejo svojih slovenskih listov. vični in nam ne kratijo ravnopravnosti Pravite da Kako 7 podělila potrebna samostalnost, ampak naj navedem to? Nas Slovencev je sicer malo število y v primeri da je skupščina bila pravična tudi zahtevam sloven- s tem ima malokteri časnik toliko bravcev, kolikor jih skih poddružnic. Slava vam nemški sosedje! pokazali imajo „Novice". Bilo bi li tako, ako ne bi Slovenci svo-ste ravnopravnost tudi enkrat v djanji. Bila sta namreč jegajezika razumeli! Odvrzite predsodke! Toda v imenu dva odstavka, ktera sta za slovenske poddružnice in ude svoje poddružnice, ktero zastopam jaz, ne bi zahteval slovenske izdave gospodarskega časnika, ako bi nemški svoj pečat. Dodalo se je temu, da slovenske poddružnice udje tudi morali za-nj plačevati, ampak mi gazahtevamo "na svoje stroške, ker pristavljamo, ako se stroški / ---- —---------r-----------— ~---- tirjala poseben dodatek. Prvi je bil, naj imajo poddručnice lahko imajo pečat s slovenskim napisom. Nek drug odstavek je govoril o gospodarskem tedniku. Gospod plačajo. Ne odrecite tedaj svojim sosedom Slovencem dr. Razlag je předložil v*i.. X» a a i a g jo |Ji uuiuûn , naj OC gUD^UUai iSM kCUUili jjuuui\a v j tudi v slovenskem jeziku izdava, ako se stroški plačajo. pa djansko ravnopravnost. se gospodarski tednik poduka v gospodarstvu in kažite jim svojo ljubezen u Unel se je živ pogovor ; novi govorniki so nove pred- Tako blizo je gospod dr. Razlag razložil, in vstali i ko loge stavili, dodatke pridavali predlogu Razlagovemu; so pri glasovanji spoštovanja vredni Němci, v tem prišlo je do glasovanja in prvi dan je padel predlog je dosti udov iz slovenskih poddružnic obsedelo ! Razlagov. So potem drugi dan štajarski gospodarji Vendar v e čin a je bila, in obveljal je Razlagov predlog 321 s pristavkom: „ako se stroski placajo po prejemnikih." Kako spoštovanje je zbudil dr. Razlag s svojim dobro premišljenim in tehtnim govorom, se je vidilo tudi še pozneje pri splošnem obedu, kjer je Nemec Schenkel iz Lukavca napil slovenskim poddružnicam in vsem slovenskim gospodarjem ter njih čvrstemu zagovorniku gosp. dr. Razlagu. Se vé da zvest zagovornik narodnih pravic nikdar ne zamudi nobene priložnosti, kjer je treba besedo spregovoriti za svoj narod in možem dru-gega naroda mnenja vedriti. Tedaj tudi pri tej priložnosti vstane Razlag; nepričakovana udanost od nemške strani mu je srce vidno razveselila in govoril je na-vdušene besede o slogi, bratinstvu, vzájemnosti narodov avstrijskih, naj se povelica po svojih na-rodih carevina avstrijska, kteri ni treba se naslanjati na nobeno inostransko moc. Pri teh zadnjih besedah, ki so bile ravno tako navdušeno tudi sprejete, se pozivlje govornik na nekega Angleža, kteri pri zadnji za-grebški razstavi ni nic kaj pričakoval od razstave, potem pa, ko si vse pogleda, se ni mogel načuditi obilosti in imenitnosti pridelkov na jugu ter isto tako sodil o Avstrii , da je vedno bolj in trdno prepričan, da je Av-strije materialna in duševna moč v lastnih narodih silna in nepremagljiva, ako se opusti ona nesrečna politika, ktera je narod z narodom tlačila, ampak vsi avstrijski narodi v blagi tekmi vzajemno jo branijo in hranijo. Končno pa je napil govornik sosedom Nemcem, kteri so danes pri glasovanji djansko ljubezen do Slovencev pokazali in pot ravnopravnosti nastopili. Tako se je godilo pri zadnjem gospodarskem shodu, po kterem tedaj tudi štajarski Slovenci dobijo slovenski gospodarski list, ako bode, kar ni dvomiti, dosti deležnikov. Iz Celja. —jk— „Slava Mozirjanom!" tako kliče še danes vsak, ki se je udeležil „besede", ktero je celjska čitavnica v nedeljo 18. t. m. v Mozirji napravila. Res radosten je bil dan za vso gornjo-savinsko dolino ! Že v saboto v večerko so možnorji pokali, da si mislil, jutri mora se poseben praznik za Mozirje ob-hajati. Celjska mestna godba je zvečer domoljubne tr-žane med gromovitim strelom vabila in spominjala ju-tranje veselice, v nedeljo jutro pa jih je dramila iz sladkega spanja po trgu gori in doli trosé mile slovenske glasove. Od vseh krajev vrelo je ljudstvo v trg, in vsak voz, ki je pripeljal gostov, pozdravljali so mož-narji in godba. Iz koščate lipe sred trga vihrala ti je slovenska zastava nasproti, druga kazala je iznad lepe visoke hiše, kje bodo zvečer Slovenci se radovali, pri vhodu v trg pa te je z zastavami in cvetjem ovencan in z lepimi slovenskimi napisi ozaljšan slavolok sprejel in spustil te tako rekoč skoz častne vrata v „slovenski trg." Po slovesni sv. maši, pri kteri se je Tribnikova slovenska maša kaj izvrstno pela, in po veselja polnem obedu v gosp. M. Goričarjevi hiši je prihajal čas, da začne se „beseda." Prav prisrčno je pozdravil novi župan, naš že slavnoznani g. Janez Lipoid iz vseh krajev krasne gornjo-savinske doline sešle goste in od-zdravil mu predstojnik naše čitavnice g. dr. Kočevar, ter posebno povzdignil in pohvalil izvrstno domoljubje Mozirjanov, kar nam je gotovo vsem iz srca govoril. Po končanem petji so dale se tudi mlade Mozirjanke slišati, ktere so s svojimi čistimi grli in lepimi pes-mami, večidel od „flosarjev" razveseljevale mnogobrojno društvo. Po cesarski pesmi, igrani od mestne godbe, med ktero so tribarvene rakete v zrak švigale in ben-gališki ogenj ljudstva polni dvor razsvitljeval, začeli so rajati, vrteti se in plesati, in so radovali se do belega dne. — Ne bom popisaval dalje „besede", samo le izrečeni: Hvala, presrčna hvala domoljubnim Mozirjanom za tak sprejem in za tako zabavo, posebna hvala pa še novemu županu, iskrenemu gosp. Janez u Lipo Idu in vsi njegovi rodovini, hvala g. M. Blažu, kteri je mnogo pripomogel, da se je beseda v Mozirji napravila, in pa gosp. M. Gričarju, ki je tako rado-voljen svojo hišo odprl in tako lepo gostom postregel. iz savinske doline. Tudi pri nas so bile že nove srenjske volitve; v Gornem graduuje za župana izvoljen g. Sehel, svetovavca pa sta g. Spende in Mi kuš; vsi trije vrli domorodci. V Mozirji je enoglasno bil voljon g. Janez Lipoid, mož, ki ga vsa dolina spo-štuje, svetovavca pa g. M. G o r i č a r in Jan. G o 1 i č n i k ; vsi trije pravi domorodci. Gornjanci niste se zastonj veselili, da imate g. Lipolda za župana; zakaj od njega bote dobili vse pisanje po slovensko in ne bo vam treba po 2 uri deleč nositi pisma v trg, da vam jih kdo bere. Vsak otrok vam jih bo lahko domá prebral, da le eno leto zdaj v Mozirji v šolo hodi. Iz Teharja na Staj. 7. sept. Volitve novih srenj- skih odbornikov in županov so se po Stajarskem vsled nove občinske postave ta mesec začele. Tako je bilo tudi v Teharji. Ob 5. uri popoldne so se zbrali odborniki teharske županije , po številu 12; kot cesarski komisar je bil pričujoc sam okrajni predstojnik gosp. Lichtenegger iz Celja. Po kratkem pogovoru je bil enoglasno voljen poprejšni župan in vrli gospodar Jakob Žohar. Komaj pa se zadnji glas zapiše, že se razpne lepa zastava nad hišo zopet izvoljenega župana, v istem trenutku pa zagrmijo od našega „No-vicam" dobro znanega gospodarja in občinskega svetovavca Miha Bizjaka k tej slovesni priliki nalašč oskrb-Ijeni možnarji. Vsakemu pričujočemu se je bralo resno veselje na licu. Volitev se sklene med grmecim strelom. Po končani volitvi je bila vesela malica v hiši županovi, ktero so spremljale mnoge zdravice; kar se vzdigne Novičnim bravcem tudi dobro znani teharski mlinar Anton Grabič in zápoje veselo pesem, ki jo je tej volitvi na čast zložil in v kteri prav po domače radost razodeva nad izvoljenimi, od kterih se po pravici more pričakovatineutrudljiva delavnost, čeravno, kakor pravi: Dosťkrat, res, Grenek je pelinovec vmes, Vsak'mu sťriti prav po volji. Se zameriti nikoli: Takega na sveť ni bio, — Ga ne bo ! Veselje je bilo viditi tako lepo edinost; to najbolj tisti občuti, kdor je priča bil tudi drugotnih volitev, pri kterih prepir razdira zložnost, pri kterih le hripav krik praznih čenč, krik širokoustnih starokopitnežev zvonec nosi, tam, kjer ne spoznajo pravic narodovih, kjer v enomer le nemškutarsko struno napenjajo, ter nočejo spoznati veljavo tega, kar nam je podělila volja cesarjeva. Zato Še enkrat rečem: Slava vrlim teharskim možém! Balant Sitar. Iz Teharja na Staj. 24. sept. * Po hvalevrednem sklepu občinskega odbora 7. sušca t. t., da bi se obdarovali pridni sadjorejci, kteri bodo letos največ cepljenih dreves izkazali, so přejeli dařila po le-ti vrsti: Prvo dařilo (cekin) je dobil Janez Gorišek, posestnik v Teharji, — drugo (zvezni tolar) Matija Vizjak, svilo-rejski učenec v Gradcu in sin Miha Vizjaka v Pecovji, ki je za umno in marljivo gospodarstvo prejel srebrni križ s krono, — v spomin, da je spomladi pridno pri svojem očetu cepil, predno je graško kmetiško učilnico nastopil;v— tretje darilo (pol zvezn. tolarja) je prejel Miha Žoher, posestnik iz Teharja; — štrto Janez S tan té, sin Stefana Stante-ta, posestnika v Teharji, kteri je zraven svoje vsakdanje učilnice* pridno cepil, — peto darilo pa Juri Gaber, posestnik iz Teharja; obá ta dva sta dobila pol zvez. tolarja. — Ali bi ne bilo dobro, da bi se po vseh občinah slovensko-štajarskih okrajin takošne dařila vpeljale ? Očitna Čast bi bila spodbuda marsikomu. Iz Kraitja 26. sept. S. moramo ogenj gasiti. Ob Namesti da bi šli uri zvecer so za- j,besedi", Čele pristave goreti; dve ste zgorele. „Beseda" je tedaj v sredo 28. dne t. m. Iz Ljubljane. Danes popoldne ob 5. uri je zopet seja mestnega odbora; obravnave bojo zadevale med da bi se , — da bi mesto pre- druzim: predlog o napravi mestne godbe prodala mestna kamnotiskavnica j podobo sv. Janeza poleg črnuškega mosta in vzelo umetno delo otélo razpada ? da bi se ceste mestne okolice vvrstile deželnim cestam pravi viši realki ? da se pohišje na- da se cesta nasuje v Krakovem itd. Izpisek mestne kase kaže, da 24. septembra je imelo mesto v obligaeijah premoženja 10.916 gold., gotovine pa 1665 gold. 91% kr. Goveja kuga gré h koncu na Kočevskem ? v Starem Logu je komisija 19. dne t. m. še 2 bolne kravi v že izprva okuženih dveh hlevih pobiti dala ; ker se v nobenem drugem hlevu kuga ni iznova prika- zala v Mali gon ? Kotu 7 , je upati, da je je tu konec; Starem Bregu in mestu kočevskem ni komisija 22. dné t. m. nobene bolne živine več našla. Goved in drobnice bol- je poginilo tedpj v vseh teh 5 krajih 16 t f r\ i • « 4 j» m T • 1 1 • • 1 • ? nih 38. zdravih 15 Tudi v kol pobil so lj ubij an sk Je poslednje dni potihnila, tako, da je upati, da je je tudi konec. Le ostrému ravnanju se imamo zahvaliti se je sila nevarni plamen zadušil tako hitro da Sole bogoslovsk se začnó 19. oktobra ? šole . normalk vpisovanja pa pri s v. Jakob HHHH| v ređuti ? Ike in gimnazije 17. oktobra > dni pred se začne m e á ť n i g 1 letošnje šolsko leto . okto- ílčenci za vse štiri razrede se bodo zapisovali ? er je šolsko poslopje, 29 poldne od 8. do 11., popoldne pa od in 30. t do m. ure. do saboto 7 to je 7 oktobra 7 ob un cerkvi slovesná šolska v Sentjakobski maša Odbor čitavnični sklenil bra po bodo 77 besede" nov e;m bra !5- -r t IT;tU y i/Cr i jti • » m poslednji leto se seji o k t o- « « decembra 7 o b čni zaukazani družbe ni zbor pa 26. de-cémbra. Programi za „besede" se bodo razglaševali po navadi. — Prihodnjo nedeljo, kakor so „Novice" že naznanile , obhaja društvo „Južnega Sokola" svojo prvo obletnico; natanko ob 2*/2. uri popoldne, ako bo vreme ugodno, se začne na poletnem sokolišču občna te-lovadba, zvečer ob 8f/2. uri v čitavničini dvorani ples. Sokolovci se zbirajo omenjeni dan ob 2 popoldne na Frelihovem vrtu, od kodar se podajo po zastavo svojemu načelniku. Vabljeni so k tema veselicama vsi „Sokola", ljubljanske čitavnice pa tudi vseh drugih čitavnic; k telovadbi morejo tudi drugi gostje priti, ako se popred naznanijo odboru. dan (liazalas pevskega nauka v čitavniciJ prihodnjega meseca oktobra se začne zopet pevska šola v čitavnici in je potem vsak pondeljek in trtek. zvečer ob V ce- uri crne 7 za gospé in gospodi-vsak torek in petek pa za gospode; vsako gosp u obá Praus, vrednik nekdanje „Siidslavische možá, ki že davno slovita kot izvrstna bode Zeitung publicista. Gosp. dr. Costa, mestni župan, in gosp. Horak predsednik pomočne obrt. družbe, sta danes iz Zagreba prišla vsa vesela, da sta vidila res krasno ? t Novičar iz domaćih in ptujih dežel Dunaj Zdaj je gotovo, da d b se skliče na dan novembra p r e m e m b i denarstve nega ministra se mnogo piše v dunajskih časnikih v tem trdijo ko i drugi, da eni pravijo, da bode baron Hock minister, bode vitez Kalchberg Baron Bach se neki konec tega tedna vrne v Rim, kjer bode zravei svojega posla, da je poslanec pri rimski vladi, vprihod nje opravlja! tudi poslanstvo pri kralju napolitanskem apredku dunajskih obravnav zastran danskih za- dev se celó nič več ne sliši Prip za prihodnjega leta 1865 se začnó meseca oktobra se bo zopet 85.000 novincev, kakor letošnje krutbo vzelo 7 log Cesarska dala preteklo šolsko leto lskih knjig na Dunaj milij leto razpro in 310.000 iztisov omasne šolskih knjig in brez plačila jih 243.000 razdelila med učence. Od vseh je bilo 640.000 nemških laških 259.000, čeških 149.000, hrvaških 85.000, slovenskih 7 70.000, sr b ski h 47.000,"ogerskih 16.000 itd 22 dne t. m. je povodinj grozno škodo naredila Zagrebi Na Hrvaškem se bojo žandarj in okolici njegovi za 110 mož pomnožili ligraau je bila 17. t. m. končana ogovorom jo razpustil Srbska skup uu vUCi 7 JV Iz S panj knez s keg v Beje s prijaznim ni nič sebnih novic. — Velik hrup pa po svetu delà zdaj po godb a 7 ki jo je 20. dne t. m. francozka vlada skle nila z laško. Po tej pogodbi, ki je hipoma prišla na , da se ne dotakne sedanj dan, se laška vlada zavezuj papeževe dežele pa tudi odvrne vsak napad zunanji gi mesto vprihodnje namesti T bode Fl i renca; laška vlada vzame državni dolg vseh sta ejih laških dežel; francozka vlada pa se zavezuje, da v 2 letih vso svojo armado vzame iz papeževih dežel. Ko se je v Turinu zvedila ta novica, so se vzdignile oborožene trume na noge in po mestu hodé kričale Rim ali pa T Vojak i so začeli va-nje streljati jlu jl jjul u.1a a i x . t vyj '«jjka uu v lij o li v^ 1 j ck iilj da je mnogo mrtvih obležalo na obéh stranéh. Mazzinov list 77 Unità ital." pa pravi zlati gradovi 7 in kraj H Kralj daj pa 77 let se nam ze obetajo ide brez konca pustil staro ministerstvo in na še dve, in tako čelo novému postavil generala Lamarmora. Kaj bo dali........ bo kazal čas kakor tudi to m prav za prav uaijo , uu »«^«i xxuivui tuui iu , cv iv uli Miav Zjt meri ta pogodba: ali zoper Rim ali zoper Avstrij Kursi na Dunaji 27. septembra. 5 % metaliki 71 fl. 10 kr. Narodno posojilo 79 fl. 40 lo*. Azijo srebra 15 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 48 kr. Žiína cena v Ljubljani 27. septembra 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 9. banaške 5 fl. 3. turaice 3 fl. 30. sorsice 3 sredo in saboto so vaje pevskega zbora ob poli rež 2 fl. 80. — ječmena 3 fl. 2. — prosa 3 fl. 5 osmih. Kdor se želi peti učiti, če tudi ni ud čitav- fl. 12.■ ajde 3 fl 10. oves 2 fl. 27. • y » t mcini 7 naj se ob naznanjenih urah oglasi pri pevovodju Fabjanu, kteri brez plačila v r uci petje v čitav - nici, pa naj se oglasi brž iz začetka, da ne zamudi prvega nauka. Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 24. sept. 1864: 40. 50. 6. 38. 36. 17. 78. 4. 47 73 današnjem „Oglasniku" oznanjeni časnik „Die Zukunft" bode, kakor se nam je za gotovo pove-dalo, izdajal gosp. J. pl. Delpiny, vredoval pa ga Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 8. oktobra. V Trstu 21. sept. 1864: 53. 44. 51. 81. 37. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 1. oktobra 1864. O dg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Elazoik v Ljubij