NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Hin SU Clair A Cleveland 3, Ohio
Katoliška JednoU
Jo prom in najstarsjia slovenska bratska pod porno organizacija v Ameriki
Posluje že 51. leto
Entered as Second CU« Matter Dumber 12th 19M, at th. Pot Office at Cleveland, 0*1». Under the Aetrf Afrt ltth Uli.
NO. 22 — ŠTEV. 22	CLEVELAND, 0., 31. MAJA (MAY), 1944
UM, Aet af Oetob«r tri 19».
VOLUME XXX — LETO XXX
1894 - K, S. K J. - 1944
ZLATOJUBILEJNA KAMPANJA
POZOR! KAMPANJA BO ZAKLJUČENA 30. JUNIJA!
Tekom minulih dveh tednov je bilo vpisane zavarovalnine za $70,000. Skupna vsota nove zavarovalnine znaša dosedaj $443,250.
Do enega milijona zavarovalnine manjka še precejšnja vsota, vendar je pa to mogoče doseči, če se v agitacijske namene posveti nekoliko časa in dobre volje.
Za zgled naj nam bo pridnost in delavnost sosestre Mary Petrich, tajnice društva št. 165, West Allis, Wis., kot je bilo ¿e poročano, je Mrs Petricch predpisano kvoto že dosegla. Na enak način se da to tudi pri drugih društvih napraviti. Samo dobre volje je treba.
Sobrat Matt Brozenich, tajnik društva št. 163, Pittsburgh, Pa., nas je ta teden zelo razveselil. Poslal nam je 15 prošenj novo pristoplih in manjka mu sedaj še samo mala svota in dosegel bo kvoto.
Kakor vse kaže, bo tudi sobrat Joseph Ferra, tajnik društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., v najkrajšem Času kvoto dopolnil. Isto velja tudi za sobrata John Bolesa, tajnika društva št. 153, Canonsburg, Pa. Poleg gori omenjenih je še precejšnje število tajnikov in tajnic, ki so že vpisali lepo vsoto zavarovalnine. Vsi ti lahko kvoto dopolnijo, če se nekoliko potrudijo. Upati je, da se bo to tudi izvršilo.
Kampanja bo trajala še samo mesec dni, zato je potreba, da se jlbdvizamo vsi in pridno agitiramo za novo članstvo.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
SESTO KAMPANJSKO POROČILO GOLDEN JUBILEE CAMPAIGN—REPORT 6
Dr.	Ime priporočitelja	Mlad. odd.
Soc. Name of Sponsor	Juvenile
1	John Terselich ..........................-........ .$	3,000
1	John Prah --------------------------------..................1,000
2	John Vidmar ....................................................................................5,500
4	Joseph Erchull ...............................—	1,000
5	Frank Kobilshek .........—......................................500
7	John Germ ..............................................500
8	Mathew Buchar ...................................
11	August C. Verbic ................................................................1,000
12	Anthony Simoncic ...............................
13	Matt R. Tometz ....................................1,500
14	Edward A. Malesic ..............................
25	Joseph Nemanich ...................................................3,500
25	A. J. Fortuna ...........-...................-......
29	Michael Setina .............................................7,000
30	John Kastelic ..........................................................2,500
32	Mary R. Chacata ....................-........................500
38	Peter Majerle, Jr..............-.................
40	Joseph Zaic ......-....................................
41	Louis Heinricher ........................—..—	1,000
42	Joseph Krasovic ....................................................................1,000
44	John Likovich ............................................................................500
45	Joseph M. Sasek ................................	1,000
50	Math Pav!akovich ................................................................500
52	Frank Velikan ............................................................................3,500
52	Ludwik Stanich ..................................
53	Joseph Zore ....................................................................................1.000
55	Matt Zakrajsek ........................................................................7,000
56	Anton Kaplan ............................................................................9,000
57	Valentine Capuder ..............................
59	John Habyan ................................................................................3,000
63	Anton Kordan ......................................
64	John Dovranich ...........................................1,500
ti5	John Oblak ...............................................3,000
70	Anton J. Skoff ..............................................................3000
72	Mike Cerkovnik ..................................................................2,000
78	Karoline Pichman ................................................................1.500
78	Pauline Kobal ............................................................................500
Paul Govekar ............................................................................2,000
79
80	Louise Likovich
81 81
500
Katherine Rogina ................................................................1,500
Frances Lokar .........................................2,000
83	John Gérant ................................................................................,500
84	Anton Pintar --------------------------------------------3,000
85	Frances Jevec ........................................
86	Louise Leskovec ..................................
86	Mary Homec ............................-....................500
87	Math Krall .....................«.....................
91	Frank Habich, Jr......................................................500
92	Mary Petrich .......................................
93	John Komidar ............................-........-
94	Konstantin Podlesnik ................................................1,000
98 Frank Lukanc ..............................—	.
101 Michael Cerne .................................—	1,000
103 Louis Sekula --------------------------------------------------------500
Mary Kocman .............................—..........3,000
Mary Cohil ....................................................................................7,000
jean M. Težak -------------------------------------
Frances Derglin ...........................—	500
104 108 108 109
110	John Stopar ..........................................
111	Frances Smrdel ................................— 3 500
112	Joseph Spreitzer --------------------------------- 500
113	George Pavlakovic .........................— 2,000
114	Anna Kocevar ------------------------------------ 1,000
115	Mary Dercher ....................................-
115	Josephine Zupan -------------------------------- 2,000
119	Mary Kovacic .................................
120	Pauline Osolin ..........................
123	Mary Luko ------------------
127	Frances Tercek -------
132	Anton Kocman —.....
132	Jacob Cukjati ------------
133	Mary Kapugia -----------
134	Ivana Gerbeck ---------
134	Antonia Kos
136	John Pernic
130	Anna Klopcic
1,000 2,000 1,000
3,500 500
1,000
143 Joseph Zálar -------------------------------
m esgr..-' —
Z"! 3,000 ...... 2,000
4,500
145	Frank Flajnik ------------------
146	John J. Kaplan -------------------
148	Stefan Piczko ----------------
150	Mary Pncell ....................................... Jgg
150	ThercM ^----Ä'mÄ «M
Odr. odd. Adult
$
1,500 5,500 1,000 2,000 3,000 500 3,500 2,500
500 500 1,000 6,000 500
500 500 500 2,500
3,500 3,000 1,000 500 500 3,000 2,000 4,750 1,500 2,000 7,000
2,500
1,000 2,250 1,000
2,000
500 1,000 500 1,500
2,500 500
1,000 1,500 2,500 3,500 6,000 1,000
1,000 5,500
1,000 500 500 3,000 500 1,000 500 2,000
500 1,500
500
1,000 2,000
2,000 1,500 3,000 2,500
Skopaj Total
$ 3,000 2,500 '11,000 2,000 2,500 3,500 500 4,500 2,500 1,500 500 4,000 1,000 13,000 3,000 500 500 500 1,500 3,500 500 1,000 4,000 6,500 1,000 1,500 7,500 12,000 2,000 7,750 1,500 3,500 10,000 3,000 4,500 1,500 1,500 4,250 1,500 3,500 2,000 500 3,000 500
. 1,000 1,000 1,500 500 2,500 500 1,COO 1,000 2,500 3,000 6,500 13,000 1,000 500 1,000 9,000 500 3,000 1,500 500 5,000 500 3,000 500 3,000 2,000 1,000 500 5,000 500 500 1,000 1,000 3,000 1,000 2,000 4,500 5,000 7,000 1,000
Pismo iz Bele Krajine
Newyorški "Glas Naroda" je minuli teden priobčil nastopno važno pismo iz starega kraja:
"Neka rojakinja v Brookly-nu je od svojega brata te dni prejela pismo, ki je bilo pisano 4. marca, 1944 in se glasi:
"'V začetku svojega pisanja Te najprej lepo pozdravljam in upam, da si še živa. Če boš to pismo dobila, se boš začudila.
"'Najprej Ti poročam svojo žalost, da mi je moj edini sin padel. Nam je jako težko in skoraj vsa Slovenija je uničena. Kakih 150 je do sedaj pri nas mrtvih, a kaj še bo po-paljeno.. Banjaloka in Nova sel a so jako požgana. Strašna revščina. — Mi še nismo lačni -,ali nekateri so tako, da se jih Bog usmili. Tukaj so partizani, v Kočevju so še Nemci. To se kolje stalno. Aeroplani nas obsipljejo z bombami vsak dan. Največ se skrivamo po grmovju mi in živina. Malo nas bo ostalo. Kaj bo še z nami.—Nemci ropajo, koder gredo.—Vsak čas smo pripravljeni bežati. Zdaj se bi jej o okoli Kočevja. To je strah. Za konec se nič ne ve.
" 'To Ti samo _ površno pišem, saj ne vem, če boš dobila, če se bodo ti oficirji za to zanimali; jih je osem, ki tukaj okoli šetajo.
"'Hiša stoji, samo streha je razbita; smo nekoliko popravili, pa so jo spet razbili. Dra-garsko je zgorelo vse in pol Banjeloke. Po cestah zmerom gredo tanki. Skoro vse so po-lovili in v internacijo odpeljali v Italijo; pomrlo jih je polovica od glada. Bomo Ti potlej pisali, če bo kateri ostaj.
"'Sedaj se zopet nekaj pripravlja in spet bomo po lisičjih jamah. Zdaj Ti ne bom več pisal, se je treba pripraviti, se že slišijo strojnice V S-talcarjih.
'"Take prilike ne bo več za pisanje, dokler ne bo konec.
" 'Z Bogom!
"'Tvoj brat'."
-o-
CHURCH1LOVA OBLJUBA . JUGOSLAVIJI
London.—Ministrski predsednik Churchill je imel 24. maja v parlamentu obširen govor, v katerem je začrtal smernice zavezniške vojne politike. Med drugim je iznova poudaril, da bo Anglija nudila vso mogočo podporo Jugoslovanski osvobodilni vojski maršala Tita, ki je poslal osebno misijo v London, z namenom, da se strnejo vse jugoslovanske sile za skupen boj proti nemškim osvojeval-cem.
General Draža Mihajlovič ne bo od Anglije prejel nobene pomoči, ker je dokazano, da so se oddelki njegovih četnikov bra tili z Nemci, je rekel britski premier.
-o-
NOVE 3C POSTNE ZNAMKE
V Kings Point, N. Y., kjer je sedež U. S. akademije trgovske mornarice, so bile 22. maja izdane nove 3-centne poštne znamke s sliko onega parnika ki je v maju, 1819, torej pred 425 leti prvi preplul Atlantski ocean; parnik se je imenoval Savannah.
Veličasten pogreb dekana N. Šavsa
Pokojni dekan Very Rev. Matija Šavs, ki je bil 27 let župnik fare sv. Marka v Shako-pee, Minn., je po daljšem bole-hanju umrl dne 18. maja v bolnišnici sv. Frančiška; o tem smo že v zadnjem Glasilu poročali. Zdi se nam umestno poročati tudi o njegovem veličastnem pogrebu, ki se je vršil dne 23. maja.
Da so stanovalci označenega mesta visoko čislali pokojnika, bodisi katoličani ali protestant-je, se je pokazalo s tem, ker so mu v spomin razobesili zastave na poldrogu, na dan pogreba so bile pa vse prodajalne zaprte. Pogreba se je udeležilo na stotine ljudstva.
Truplo pokojnika je ležalo v mašniškem ornatu v bronasti rakvi domače cerkve od nedelje do pogrebne pontifikalne sv. maše, katero je daroval ob 10:30 nadškof Most Rev. John G. Murray iz St. Paula, Minn., ob asistanci številne duhovščine. Naš rojak Rev. Francis Missia, direktor liturgične godbe te nadškof i je, j p imel cerkveno petje" v oskrbi ? pred sv. mašo je nad 100 dunoVnikov pelo Requiem."
Po dovršeni sv. maši sta pokojniku v slovo govorila Msgr. James Reardon P. A., župnik bazilike Matere Božje v Min-neapolisu, Minn., in Rt. Rev. Alcuin Deutsch OSB, opat St. John's univerze v Collegeville. Oba sta navajala čednosti in velike zasluge pokojnega dekana Šavsa kot zvestega in vnetega delavca v vinogradu Gospodovem.
Nosilci krste so bili sledeči slovenski duhovniki: Rev. John Trobec, Rev. Josip Trobec, Rev. John Schiffrer, Rev. Valentin Schiffrer, Rev. Vincent Božja in Rev. Peter Remškar.
Ko je ležal pokojnik v cerkvi, so ob njegovi krsti molili šolski otroci, cerkvena in druga društva, tako ga je prišlo kropit tudi na stotine vernikov od blizu in daleč, kajti bil je med vsemi znan in zelo priljubljen.
Poleg že označenih nosilcev krste so se pogreba udeležili še sledeči gospodje slovenski duhovniki: Rev. M. J. Butala, Rev. Francis Missia, Rev. Math Stukel, Rev. Frank Miheičič, Rev. A. L. Pirnat, Rev. John Gruden, Rev. B. Hoge OFM, Rev. M. Marinšek OFM, Rev. John Ferlin OFM in brat Anto-nin Sega OFM.
Našo Jednoto sta pri pogre bu zastopala Rev. M. J. Butala in George J. Brince, kakor je bilo že zadnjič poročano.
Pokojnik zapušča brata Petra v mestu Merano, Italija, bratranca Msgr. Dr. John Za plotnika v Lindsay, Neb., ter v Nemčiji dve nečakinje redovni-ško sestro M. Rupertino ter sestro M. Euphrosino. R. I. P.
-o-
OGROMNI STROŠKI VOJNE Washington, D. C.—Združene države bodo potrošile od lanskega 1. julija pa do letošnjega 30. junija, vsoto $87,668,000, 000. »»Dnevno to pride za vsak dan v letu $307,300,000. Povprečno stane vojna vsakega
Primorski Slovenci se hočejo pridružiti Titu
London.—(ONA).—Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da je maršal Tito zahteval v Londonu, Washingtonu in Moskvi intervencijo pri maršalu Bado-gliju, da naj ta pusti 12,000 Slovencem v italijanski armadi v Sardiniji, da se pridružijo njegovim četam v Jugoslaviji
Direktni razgovori med Titovim zunanjim ministrom, dr. Smodlakom in Badoglijem oči-vidno niso iméli nobenih uspehov, kajti italijanska vlada trdi, da so primorski Slovenci italijanski državljani, ki so se priključili italijanski armadi z ostalimi Italijani vred, ko je izbruhnila vojna.
Slovenci so iz jugoslovanskih krajev, ki so bili priključeni k Italiji po zadnji vojni in so še vedno trdni Slovenci, kljub Mussolinijevemu poita-1 ijančevanju. Ko se je Italija udala, so bili ti Slovenci v Sardiniji, kjer so jih zavezniki smatrali za del Badoglijeve armade.
Za Badoglija ni toliko važ* no razpoloženje mož, kolikor je to vprašanje, ki se tiče ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji Í919. Ker so ti možje imenoma še italijanski držav-jani po priključitvi, in ker vprašanje meje ne more biti rešeno do po koncu vojne, zato italijanska vlada ne more "razdržaviti" teh Slovencev.
Tak Icorak bi po italijanskem mnenju vplival na bodočo odločitev o italijansko-jugoslovanski meji.
Titovo naziranje je, da vsa ozemlja, na katerih prebivajo Jugoslovani, spadajo k Jugoslaviji. Poleg tega pa je skoro vse jugoslovansko ozemlje vzhodno in južno od Trsta že okupirano po osvobodilnih četah.
Ne ve se še, kako bodo zavezniki rešili to vprašanje, ker je to politično vprašanje, oni pa imajo samó vojaške stike s Titom. Jugoslovanski krogi v opoziciji pričakujejo hitro in praktično rešitev te stvari, ki jo smatrajo za "nujno" v na-daljnih operacijah na Balkanu.
REV. ORLEMANSKEMU JE KAZEN ODPUŠČENA
Springfield, Mase.—Rev. Stanislav Orlemanski, župnik tukajšnje poljske cerkve je škofu Thomasu 0'Learyju pisal oprostilno pismo, nakar mu je škof kazen odpustil in mu zopet dovolil, da opravlja du hovniško službo v svoji cerkvi.
Rev. Orlemanski je v svojem pismu na škofa obžaloval, da se ni oziral na cerkvene postave in določbe in da je omalovaževal cerkveno oblast.
Rev. Orlemanski je bil po po-vratsku iz Moskve, kamor se je podal v interesu sporazuma med Rusijo in Poljsko, suspendiran in ako bi se ne bil pri škofu opravičil, bi bil moral iti za mesec dni v samostan delat pokoro.
človeka, starega ali mladega v Združenih državah blizu $2.40 dnevno.
Zavezniška armada se bliža Rimu
NeapelJ.—Ameriško poljsko topništvo zdaj z vso silo obstreljuje Via Casilina, ali deželno cesto št. 6, da bi ustavili umik osmim nemškim divizijam s centralne fronte pod Rimom. Ameriška pehota zdaj naska-kuje mesto Artena, pol milje od Via Casilina. Kraj leži med 10. nemško armado in med Rimom.
Zavezniške oklopne edinice so se pognale devet milj proti tej cesti in jo imajo zdaj poti križnim ognjem. Nemci so vrgty vse rezerve v ta kraj, da bi preprečili Amerikancem zablokira-ti cesto št. 6. Ameriško topništvo je sinoči tudi obstreljevalo nemške pozicije 15 milj pod Rimom.
Ameriška pehota je tudi z naskokom vzela gorsko mesto Sez-ze, ki šteje 20,000 prebivalcev. To je največje italijansko mesto, ki so ga zavezniki dozdaj zavzeli v tej ofenzivi.
Nemško poveljstvo, ki je v skrbeh radi svojih divizij na centralni fronti, jih je že pričelo umikati proti severu. Toda če ameriška bojna sila preseka Via Casilina, bi Nemci svojih divizij ne mogli umakniti v. redi. Feidmaršai Kesselring bi morda svoje divizije umaknil po manjših cestah, toda v tem slučaju bi moral pustiti na licu mesta večinoma vso svojo bojno opremo.
Osem nemških divizij je v tem sektorju, dočim je drugih devet
na fronti pod Rimom od Sredozemskega do Jadranskega mor-
ja^reko Italije.
Zavezniško bojno brodovje neprestano pošilja težke izstrelke
v nemške pozicije južno od Rima.
Vojaški eksperti sodijo, da se bodo morali Nemci potegniti severno od Rima, ker poprej zdaj nimajo nobenih pravih posto-jsnk, katere bi mogli uspešno braniti.
Neapelj.—V petek, 26 maja je peta ameriška armada zavzela Cori, sedem milj od prejšnje fronte pri Anzio. Osma angleška armada je pa zavzela Monte Ciro, severno od Cassino.
Okupacija Cori, 6 milj sever-novzhodno od Cisterne in 18 milj od Rima, je postavilo ameriško armado na direktno pot proti Rimu. Danes zjutraj je zavezniški glavni stan poročal zavzetje utrjenega mesta Cisterne, kjer so se Nemci najbolj trdovratno držali.
Boj za Cisterno je bil hud in je trajal štiri ure. Nemci so imeli pri obrambi tega mesta strahovite izgube v moštvu. Ameriška pehota in oklopne čete so naskakovale mesto tri dni.
Južno od Cisterne so ameriški fantje zavzeli mesto Littoria, katerega je Mussolini postavil za zgled vsem mestom v Italiji.
Nemci so se zdaj umaknili na zadnjo obrambno linijo na gričevje Alban, 15 milj pod Rimom. Tukaj bodo najbrže skušali braniti dohod do večnega mesta.
REV. CERNE SE VEDNO V NEMŠKI INTERNACIJI
Rojak Anton Stiglic v She-boyganu, Wis., je pred kratkim dobil od Rev. Gerneta, bivšega ondotnega župnika in bivšega duhovnega vodje naše KSKJ pismo, datirano 31. marca, v taterem mu sporoča, da je še vedno interniran v Laufenu, blizu Monakova na BaVarskem, in da se mu zahvali za pošiljko s priboljški, katere je prejel 14. marca, bila pa mu je poslana iz Sheboygana skozi ameriški Rdeči križ 10. januarja.
V pismu Rev. Čeme tudi omenja, da je zvedel, da sta mu bila en brat in ena sestra obsojena na smrt (po kom, tega ne pove), dočim sta drugi brat in sestra lahko prišla k njemu na obisk iz Jugoslavije.
Rev. Cerne je v nemški internaciji od lanskega maja. V stari kraj pa je šel leta 1938 na "kratek" obisk.
KATOLIČAN! V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
New York, N. r.—Uradni
katoliški imenik za leto 1944, ki je bil objavljen te dni, izkazuje, da katoliško prebivalstvo Združenih držav, Alaske in Havajskih otokov šteje 23,419,701. To predstavlja narastek 474,-454 od prejšnjega leta.
Največja katoliška škofija v deželi je chicaška, ki šteje 1,627,164, sledita pa ji Boston in New York.
V elevelandski škofiji, ki obsega okraje Cuyahoga, Lake Geauga, Lorain, Medina, Summit, Ashland in Wayne, šteje 422,161 katolikov.
DRŽAVNI DOLG STRICA SAMA
Vsled soglasne odobritve kongresne zbornice, se je sedanjo pri pustno ali dovoljeno vsoto dolga naših Združenih držav povečalo za 30 bilijonov dolarjev, da bo ista znašala skupaj 240 bilijonov dolarjev.
-o
ŽELEZNIŠKA POSTAJA IZ STEKLA
V mestu Toledo, Ohio, kjer so največje in najbolj irioderne steklarne, namerava New York Central železniška družba zgraditi novo Union postajo, ki bo iz samega stekla; tozadevni material bo narejen v Toledo.
AMERIŠKE VOJNE IZGUBE
Washington. — Število izgub ameriške armade na vseh frontah je znašalo do 28. aprila 201,454 in sicer 156,676 slučajev armade in 44,778 v mornarici. V armadi je bilo 27,297 ubitih, 64,321 ranjenih, 33,715 pogrešanih in 31,343 v vojnem ujetništvu. Pri mornarici, ma-rinih in obrežni straži je bilo do označenega dneva 19,221 iibi-tih, 12,070 ranjenih, 9,034 pogrešanih in 4,453 v vojnem ujetništvu.
-o-
VOLILNI LISTKI ZA AMERI« SKO VOJAŠTVO
Washington. — Posebna vojaška komisija je naročila 37,-500,000 kartic za vojake, da se z istimi prijavijo povodom letošnjih splošnih volitev. Za armado se bo istih tiskalo 31 milijonov iztisov, za mornarico 6 milijonov, za administracijo pa pol milijona.

z
„	_____ Velkovrh
174	Mary Gosar —-----
175	Prince« Poljak ----
170	Peter Zunich, Sr. —
176	Paul Mad roti ich -----
H Dorothy Dermes .....
__Stella M. Peltz
184	Theresa Skrabe ------
185	John Pintar ----------
180 John Kttforic --------
100 Amelia Cec ---------
191 Matilda Ropret ------
»93	Mary Potochnik .—
194	Frances Moborich —
I£0 Theresa Prosen ------
203	Kstherine Spreitter
204	Anns Stsudohsr ------
206	Agnes Mshovlich —
207	Fred M. Filipa-----
211	Frsnces Gregor ich .
213	Staffa Hansen ------
214	Mary Seme ----------
218 Mary Gregorich -------
218	Cecilia Kovacic -------
219	Mary Kostsnsek — 219 Theresa Zdesar---
221	Ursula Skraba --------
222	Frances Mstasich -224 Theresa Kavas -----
235	Steve F. Perisich —
236	Joseph J. Nanut ------
237	Catherine Matzelle .
241	Anton Malesic -------
242	Katherine Br02ich .
243	Frances Gradisher .
246 Anna Krotec ------------
249 Charles Prazen -----
1,500 500 1,000 500 1.500 500
1,000 4,000
1,000
1,000 2,500 500 1,000
500
500 500 500 1,000
500
500 250
250
1,000
1,000 1,000 500 500 1,000 500 500 500
l; 22,000 1,000 2400 1,000 1,500 1,000 1,000
1,500 4,500 1,000 1,500 4,000 500 1,500 3,500 2,003 4,500 2,000 2,000 500 5,000 1,000 500 500 250 1,500 500 1,250 500 2,500 500 1,000 1,000 500 500 2,000 4,500 500 500 1,000
ali v s m r t i za )t katera
ali insurance. Marsikateri pravi: IJaz imam moje otroke v insurance, kjer manj plačujem." Pa to ni res, saj imam tudi jaz
je bite mogoče, da bi se ozdravela, pa nI bilo pomoči.. V teku meseca februarja, 1931 je morala s tužnim srcem spremljati obe. na zadnji poti do gro-
komaj je v nekaj letih prebo-
moje. Pa kdo drugi je bil kriv lela izgubo ljubljenih hčerk s kot oni, ki članstvu niso poj as-j pomočjo njene blage hčerke nili, da ima naša Jednota vsako Rose, ki je neizrečeno ljubila vrsto certifikate ravno kot ame-J svojo mamo in skrbela zanjo, riške insurance kompanije. j pa je priSlo usodno leto 1938,
Dututh, Mimt,—V tukajšnji St. Mary's bolnišnici je dobro prestala že več operacij soproga znanega duluthskega trgovca z jestvinami Peter Staudo-har, Katarina Staudohar, ustanoviteljica društva sv. Ane, št. 166 KSKJ v Chisholmu, Minn. Zdaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu 1012
V bolnišnici se je nahajala več časa, kamor je prejemala od raznih strani, od blizu in daleč (celo iz Kalifornije in Tex-asa), ne samo pismene pozdra-
bac 1u8u101ivc	r- -" i------ --------------_	. i _	,	_ , ..	_
Je res, da vsaka oseba dobi - dne 5. februarja, istega leta je E. 2nd St., Duluth, Mmn. pravila ,ko postane član, toda' šla Rose za tovaršico neki svoji ni menda eden od sto, da bi jih | prijateljici, ko «e je poročila, prečital, zato je pa dolžnost na-' po poroki se je družba peljala
ših uradnikov, da jim to poj as- v Chicago, IJ1., na potu blizu
nijo in jih poskusijo pridobiti v Jolieta jih je zadela avtomobil---------_
našo Jednoto.	i ska nesreča, pri kateri so bile ve, ampak tudi cvetlične in
Pri našem društvu smo usta-; Rose in nevesta na mestu ubite.! druge darove, kar jo je izredno novili Povojni sklad za naše Kdo more opisati žalost skrbne razveselilo, potrebne po tej vojni, je to'matere in očeta, ki sta na tako i V navedeni bolnišnici se naprav, sklad lepo napreduje, ker| krut način nenadoma zgubila ha j a tudi rojak Andrej Zupan, naša zadnja veselica in tiketi svojo drago hčerko, na katero j znani farmer iz Willow Run, so nam prinesli blizu $600 či- J sta stavila vse upanje. Vsa po- ( Minn. Na farmi stega; mislim, da je to dober začetek in če bi naši člani in članice vzeli vsak za $1 tiketov, kakor je bil odbor določil, pa bi
vsota bila v našem skladu še tembra istega leta je zbolel enkrat tako velika. Pa imate še vedno čas prispevati v ta sklad,
Skupaj — Total
..$250,000
Joliet, Illinois, 26. maja, 1944.
$193,250 $443,250 JOSEPH Z ALAR, glavni tajnik — Supreme Secretary.
MHKTYEM
njen soprog Frank in vsa zdravniška pomoč je bila za-kateri še niste' ker odbor si je' man. Dne 25. novembra je od-nabavil knjigo in tam bo zapi-jšel tudi on v večnost za hčera-sano vsako ime, kateri je kupil j mi. Na pokopališču sv. Jožefa tikete in kateri bo kaj prispe- | so bili štirje grobovi Videcovi, val
trta sta spremljala zopet eno soproga mu je že umrla v Flori-hčer do groba.	i di, kjer je živel osem let, otroci
Pa mera žalosti še ni bila pol-1 so pa nekateri v vojni, drugi pa na za ubogo mater. Meseca sep- drugje. Pozdrav,
Matija Pogorele. -o-
POZIV!
DRUŠTVO SV. ŠTEFAN AS
ST. 1, CHICAGO, ILL.
Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto zvečer, 3. junija točno ob osmi uri v navadnih društvenih prostorih. Asesment bom začel pobirati od pol sedme ure naprej. Zaeno prosim vse tiste Člane in članice, kateri ste zopet zaostali s
svojimi mesečnimi prispevki, da
bi prišli pred sejo in poravnali svoj dolg, da mi ne bo poiem treba vsakemu posebej pisati.
Na zadnji seji bi morala dobiti nagrado sosestra Sop^ie Prah, toda ker je ni bilo na seji, se nagrada ni izplačala, za to sejo bo torej nagrada $5 v obrambnih znamkah.
K sklepu še enkrat vabim vse člane in članice, da se prihodnje seje vsak udeleži. Pridite v velikem številu. Na svidenje dne 3. junija, 1944, ob osmi uri zvečer!
Sobratski pozdrav,
John Prah, tajnik.
DRUŠTVO SV. PET AR 1 PA-
VAO, BROJ 64, ETNA, PA.
Poziv na sjednieu — Slučaj smrti
Poziva se članstvo našega društva, da po mogučnosti u što večem broju prisustvuje redo-vitoj sjednici, koja če se odr-žati u nedelj u, 4. juna u 2 sata posle podne.
Ujedno javljam članstvu našega društva, prjiateljima i znanci m a, da smo iz naše sredine 6. maja izgubiii dobrog i
u crkvu sv. Nikole, Millvale, Pa. gdje je za pokoj noga brata od-službena bila sv. misa. Nakon sv. mise krenula povorka na St. Mary's groblje u Sharpsburgu.
Pokojni' ostavlja izza sebe raztuženu suprugu Barbaru, četiri kčere: Ana udata; Mary, Margaret i Catherine i sina Jo-Josipa.
Tebi, brate, lahka bila ova američka gruda, i počivaj u Božem miru, a Tvojim milim i dragima naše iskreno saučešče.
John Dovranich, tajnik.
Puebler, Colo.—V si zastopniki in rojaki v Pueblo, Colo., se vljudno poživljajo, da se goto-hiša prazna doma, le uboga ma-! vo udeleže seje SANSa v ne-Stejem si v dolžnost, da opi-!ti je točila bridke solze, ker jeideljo, 4. junija ob 2. uri po-šem malo našo vrlo članico! ostala sama, poleg še edine po- poldne v dvorani društva sv. Molly Brodnik, dasi je sama ona! ročene hčere.	¡Jožefa. Seja je velike važno-
in njen eno leto star sinček pri j V vseh teh nepopisnih bridko- sti, kjer se bo ukrepalo vec našem društvu in njen soprog stih je bila njena največja po- važnih stvari, volilo se bo tudi služi Strica Sama, je prosto-1 moč vdanost v voljo božjo, z j delegata za prihodnjo konven-voljno in brez vsakega godr-| njeno trdno vero in zaupanjem j cijo SANSa, katera se bo vrši njanja vzela za $2 tiketov. Res ' v Boga, je voljno prenašala vse la meseca julija.
e* vrši na Flag Day" 14. junija Ameriški Slovenci živimo v deželi, ki visoko ceni svoje vojake in njihove stariše. Vse or-organizacije in tovarne hranijo seznam vojakov in so na en ali drugi način v tesnem stiku z njimi. Nekatere bolj stoječe delavske organizacije pa pošiljajo svojim članom redna mesečna darila, kar je seveda lepo in prav.
Slovenci smo bili vedno bolj skromni, toda nič manj velikodušni, zato smo pričeli posnemati Amerikance in oddajati počast in hvaležnost vojakom, ker se borijo za našo neodvisnost in boljšo bodočnost.
V Slovenskem domu imamo lepo zbirko slik slovenskih fah-tov in hčerk v uniformah, nimamo pa seznama od vseh, kar bi pač služilo vsem kot najlepše ogledalo našega prispevka za zmago. Zato tem potom apeliramo na vse stariše, ki še niso izročili slik, da to nemudoma store. Ako pa kateri nima slik, naj nam sporoči ime vojaka, da ga uključimo na naš "Honor Roll."
Uprava Slovenskega doma smatra, da je treba dati počast in prizannje tudi starišem, ki so vzgojili sinove in hčerke. Slovenski dom je centralna institucija vseh Slovencev v Pitts-burghu, zato se spodobi, da ona podvzame akcijo za primerno počastitev starišev. Izbrali smo
to našo prepotrebno akcijo. Ne pozabimo, da so naše neumorne nabiralke vedno požrtvovalno na delu. Prispevajmo, kolikor nam je pač mogoče v lepi zavesti, da smo doprinesli svoj del k rešitvi lastnega naroda.
Svet se spreminja, ne bo več tak kot je bil. Prilagoditi se je treba sedaj nosti in gledati moramo, da je naše mišljenje v skladu s tempom časa, če hočemo boljšo bodočnost narodu, sebi in našim potomcem.
Majska izdaja ¿bulletina je bila odposlana, kdor jo ni prejel, jo dobi na seji. I. Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton.
APEL ZA FINANČNO POMOČ
Pittsburgh, Pa,—Dragi rojaki in rojakinje v Pittsburghu, Pa.:
Nižje podpisani uradniki pittsburškoh društev apeliramo na vsa društva ip vsakega zvestega Slovenca in Slovenko za finančno podporo za SANS in JPO-SS.
Slovenski ameriški narodni svet (SANS) vodi odločujočo politično kampanjo v Ameriki v prid osvobojen j a našega naroda v starem kraju. Ta organizacija deluje med nami za popolno edinstvo, takšno edin-stvo, kakoršno vlada med vsemi narodi v Jugoslaviji.
SANS vpliva na merodajne kroge v VVashingtonu in Londonu, da priznajo našemu narodu osnovne pravice, da narod sam odločuje s svojo usodo in gospodari s svojim naravnim bo-
gastvom v novi, demokratični primeren* dan, Tam reč "na dan j j ugoslovanski federativni drža-ameriške zastave (Flag Day), "* "" " "oc'
Zatorej ne zamudite te seje! Anton Kochevar, predsednik.
"SLOVANOV" PIKNIK
New York, N. F.—Tem po-
je bila tudi srečna, da je dobila te bridke udarce v življenju in prvo nagrado $25, in ko je zdaj , končno je lepo pripravljena od-1 prišla plačat asesment, pa je šla k soprogu in ljubljenim; darovala še $5 v ta naš povojni j hčeram ravno na Materin dan 1
sklad. Lepa hva}a sestra Brod- letos, 14. maja in upamo, da so j ---- -----------
nik in obilo sreče, da bi se Vaš ' se tam v nebeškem veselju zo- tom si ušojam haši slovenski možiček srečno in zdrav vrnil1 pet sešli, kjer ni več tuge tuge javnosti sporočiti, da priredi domov iz te vojne.	j»» žalosti. Ob veliki udeležbi
Brat John Zaman je tudi da- j sorodnikov in prijateljev smo roval $1, lepa hvala in da bi j je spremili k večnem počitku s jih še drugi posnemali.	av mfl5n «Aninim i* cerkve
vrlog člana brata Franka Fran-kovich, kojega sliku ovdje izne-semu.
Pokojni naš brat se rodio 18. aprila, 1878 u mjestu Glavica selo, Hrvatska; pristupio je u naše društvo 12. maja, 1916.
Sprovod vrši o se na 10. maja
DRUŠTVO SV. MIHAUA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA.
Prvo:—Svima onima, koje interesira društvo', da se žurno potrudite u sadanji zlatojubi-lejnoj kampanji, ista traja još samo 30 dana ali se i u tome vremenu more dosta učiniti i doseči dobar uspjeh; samo treba malo hod£ i korajže. Ne mislite, da to-Valja samo jednom kredit, ne, to je napredak nam svim skupa, takodjer ponos i čast za društvo i KSKJ.
Drugo—U prošli kampanji 1943 u jednom tjednu smo pridobili $22,000 nove zavarovalnine. Istina da se je to delalo, ali ipak kada smo htjeli, smo zmagali. Tako i ovi 30 dana je dovolj no vremena; treba samo dobru volju. Ja sam dao lije-pu pohval u svim, koji su u tome delali, a svim onim, koji su svoju djecu vpisali u naše re-dove; tako čemo i sada. Zadnji put je naše društvo dobilo $100 kampanjske nagrade, bilo to ponos i korist za naše društvo.
Treče—Baš ne bi rad ovo rekao, ali uprav moram onim, koji se tiče. To sam več puta na pomenil ovim, koji zaostajate sa uplatima ovo vreme; tako ni je lepo, morali bi biti u plačilu asesmenta svi točni jer svi dobro radite. Novac svoj nosite na banke, a dužni ste društvu; uslijed toga vas umoljavam, da pazite na redno v plači vanje asesmenta.
Sa pozdravom,
Math Brozenič, tajnik.
Seveda lepa hvala tudi našim odbornikom, ker vsi tako pridno in složno delajo, saj v slogi je moč. Še enkrat hvala našim trgovcem in članom, ki so prispevali za te lepe nagrade.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Ferra, tajnik.
DOfISI
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
169, CLEVELAND, O.
Ker čas hitro teče in naša zlatojubilejna. kampanja se bo zaključila 30. junija, torej apeliram na naše članstvo, da imate še čas vpisati otroke, znance
POKOJNI VIDECEVI MAMI V SPOMIN
Joliet, lil.—V sosedni naselbini Rockdale, 111., je dne 14. maja po več mesecey trajajoči bolezni umrla v tej okolici splošno znana rojakinja Josipina Videč, rojena Fabjan, stara 71 let. Pokojna je bila doma iz Stavče vasi, fara Žužemberk, po domače Kovtrova Pepa. .V Ameriko je prišla pred 46 leti in sicer v Cleveland, O., kjer se je poročila z Frank Videcom, nakar sta se kmalu preselila v Joliet in po nekaj letih v Rockdale, 111., kjer sta si napravila lep dom na Beleview Ave., kjer sta tudi dokončala svoje zemeljsko življenje.
Pokojna zapušča hčer Jo-sephino, poročena Lehman, enega vnuka, ki se nahaja nekje v Italiji v vojni službi, ter dve vnukinji, dalje tri brate: Johna, Antona in Josepha Fabjan, prva dva živita v Chicagu, 111., Joe pa v Loreto, Wis., v stari domovini eno sestro, bratranca Josip Fabjan v Jolietu in nečaka Frank Fabjana v Clevelandu, ter mnogo drugih sorodnikov tam, ter v Jolietu in Chieagu.
Pokojna Josipina je imela trnjevo pot v svojem življenju, mnogo žalostnih dni je prestala, zlasti še zadnjih 15 let. Kot dobra katoliška mati je lepo vzgojila svoje štiri hčere, da je imela j ako vzorno družino, hče-
ki se vedno obhaja na 14. juni- j j a. To bo obenem naš dan pri-1 znanja onim, ki ga v resnici za-i služijo.
Dom je iz svoje blagajne do-; ločil potrebno vsoto, da se vsem | starišem izroči spomin trajnega značaja. Obenem bomo imeli slavnostni program ,ki bo odgo- i varjal takim svrham, kar bo i ostalo vsem v dolgotrajen spo-
vi, za kar se naši bratje in sestre torij o kakor levi in levinje.
Jugoslovanski pomožni odbor (JPO) zbira prostovoljno finančno pomoč za sestradane brate in .sestre. Ta pfmoč bo poslana v staro domovino v obliki zdravil, obleke, živeža, semena itd., kakor hitro bo to mogoče. Vse te stvari se bo nakupilo tukaj.
J PO ima že sedaj zbranega
slovensko pevsko društvo "Slovan" svoj velik piknik in sicer v nedeljo, 11. junija v znanem Karl's Old Homestead Parku
sv. Jožefa, Rockdale, 111., dne (na Freshpond Round, blizu
17. maja na slovensko jolietsko pokopališče sv. Jožefa, kjer sedaj po prestanem zemeljskem trpljenju, počiva poleg njene ljubljene družine.
Počivaj v miru draga prijateljica naj duši Tvoji lepše sonce božjega veselja sije, sedaj ko si rešena zemeljskih bridkosti in težav. Hčeri, bratom in vsem sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje ob bridki izgubi matere.
Michael Hoehevar.
IZREDNA ČAST ZA GORNIKOVO DRUŽINO
Cleveland, O.—Obče poznano družino Johna Gornika, znanega javnega delavca, trgovca in tajnika SDZ, je doletela te dni izredna čast, ko je prišlo poročilo, da je njen najmlajši sin Raymond I, Gornik uspešno napravil izpit za vstop v mornariško akademijo v Annapolisu, kjer se trenirajo poklicni oficirji mornarice Združenih držav.
Nadebudni mlkdenič, ki je šele 19 let star, prične študije v znameniti akademiji 1. julija. Srednješolske študije je izvršil v St. Ignatius High Schoo! v juniju, 1941, v decembru istega leta pa se je javil kot prostovoljec za službo v mornarici. Lansko poletje je bil poslan v Wes-leyan univerzo v Delaware, O., nakar je bil premeščen v mornariško šolo Bainbridge, Maryland.
Izpit za vstop v akademijo v Annapolisu je delal v aprilu in ga je napravil z odliko. Izmed 20 kandidatov sta bila samo dva odličnjaka.
Kakor znano, se v omenjeno akademijo sprejema gojence le na priporočilo kongresnikov, in
Metropolitan Ave. v Ridge-wcodu (Brooklynu).
Začetek piknika bo ob 2:30 popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu, ker v slučaju slabega vremena je na razpolago lepo urejena in velika dvorana s posebnim odrom za godbo itd.
"iSlovan" bo na tem pikniku zapel nekaj prav lepih narodnih pesmi, za katere se pevci pridno že sedaj vežbajo. Nadalje bo vsestransko najbolje preskrbljeno, kar se tiče raznih najokusnejših jestvin ter razne izborne kapljice. Za ples bo igrala izvrstna godba.
Torej dragi rojaki in rojakinje, od blizu in daleč, pridite na ta piknik 11. junija, 1944 v obilnem številu, da se bomo skupaj pozabavali zunaj v prosti naravi. Taki skupni sestanki in zabave so sedaj v teh težkih časih še bolj potrebni kakor v normalnih mirnih časih iz dejstva, ker sedaj potrebujemo več duševnega razvedrila, kateri nam pomaga, da lažje prenašamo razne težkoče teh kritičnih časov. Vrhu tega pa pomislimo, da je sedaj tem bolj potrebno, da se skupaj shajamo in združujemo tudi radi tega, ker se nahajamo v svobodni državi in nam je to mogoče poljubno storiti, medtem ko, če pomislimo, da naši reveži v stari domovini, tega ne morejo storiti, ker se nahajajo pod kruto peto najhujšega sovražnika vsega Slovanstva.
Kličem vam torej skupaj na veselo svidenje na "Slovano-vem" pikniku. Pridite, "Rain or shine."
Pozdrav!
A. F. Svet.
minu. Po programu pa se bo | nekaj okrog $75,000, kar je si-serviralo brezplačno prigrizek cer majhna vsota za tako ple-in nekaj pijače, da se skupaj j menito stvar, a vendar če dobro malo razvedrimo v nadi, da bo- pomislimo je to vseeno lep začetek,, in bo vsak Slovenec in
do sovražniki kmalu popolnoma poraženi in da se naši fantje in hčerke zopet povrnejo v civilno življenje.
Torej prosimo vse starše, da se udeležijo te redke oziroma prve slavnosti te vrste. Ravno tako apeliramo na vse Slovence in še posebno na članstvo Slo-vehskega doma in podpornih društev, da se omenjeni večer snidejo skupaj in kot eden počastimo stariše vojakov, kakor se spodobi.
Z domoljubnim pozdravom, Frank Oblak, tajnik Doma. --o-
VABILO NA SEJO
r
Detroit, Mich.—Seja podružnice št. 1 SANSa in postojanke št. 34 JPO-SS za Detroit in okolico bo v soboto 3. junija ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na 1715 John R.
Važno je, da se udeležite sejo kdor le more. Volili se bodo delegat je za prvo konvencijo
Slovenka storila svojo narodno in humanitarno dolžnost napram svojim junaškim bratom in sestram, katere danes spoštljivo občuduje ves svet, bomo dosegli temu primerno vsoto, kar bo nam v veliko moralno zadoščenje, njim pa znatna pomoč, 'tolažba, da so prejeli iz Amerike poleg vročih simpatij tudi nekaj, kar jim bo celilo rane in pokrivalo izmučena telesa. To bo naš spominski dan, izraz hvaležnosti in spoštovanja za nadčloveške napore živim in padlim herojem.
Dalje apeliramo in svetujemo,, da vsaka slovenska družina prispeva v ta namen toliko, kolikor Čuti, da lahko da. Vse organizacjie pa prosimo, da med svojim članstvom stalno zbirajo fond, tako da bo dar iz pittsburške naselbine nam v ponos ,da smo vendar nekaj storili za slovenske reveže in naše zaveznike.
Z rodoljubnim pozdravom: Joseph Pavlakovič, John Jur~
Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta. Komur je bla-! gel, Frank Golob, Frank Star-gor naroda pri srcu, ne bo za- man, Matt Mravinec, Paul mudil prilike in pomagal, da ; Klun, dr. F. J. Arch, Rev. Mat-
agitikajte za mladin
>M OüDLLl.K!
pošlje naša podružnica delaga te, ki pravilno razume j i težko delo SANSa in vedo, da bo uspeh le, če bo imel podporo vseh zavednih Slovencev in Slovenk, ki jasno mislijo in ne nasedajo laži-propagandi oseb, katerim je predvsem za lastno korist. Dolžnost nas vseh je, da delamo neustrašeno za velik cilj, ki smo si ga izbrali in pomagamo narodu, ki je vreden vse naše podpore.
Žalostno je dejstvo, da je še mnogo rojakov, ki se smatrajo za napredne, pokazalo tako malo zanimanja za SANS. Dosegli bi lahko veliko, če bi bili vsi tako delavni kot so nekateri za
thew Kebe, George Starešini*, Frank Oblak, Nick Povše, F. J. Kresa, Frank Alič,, James Ka-stelic, Philip Progar.
-o-
NOVI PETROLEJSK1 VRELCI V MONTAN1
Iz Roundup, Mont., prihaja poročilo, da so našli bogato zalogo petroleja nekakih 12 milj «everoiztočno od imenovanega mesta. Vrelce je dala navrtati Northern Ordnance Co. iz Min-neapolisa, Minn.
Glasom poročila izvedencev, se bo tam pridobilo po 500 sodov petroleja dnevno. Novi vrelci so na zemljišču Mrs. Louise Morris.
Nagelj ali klinček
Nagelj je ena najlepših in najbolj razširjenih cvetic naših vrtov. . Po vzgoji ločimo klinčke v sobne in vrtne. Vsaka teh vrst pa se vzgaja popolnoma drugače. • Skoraj vsi klinčki pa so trajni. Ker pa nekatere vrste cveto lepše prvo leto, jih sejemo vsako leto na novo.
Nageljne razmnožujemo * s semeni, grebenicami in potaknjenci. Klinčke sejemo kot druge cvetice v plitve lončke z lahko peščeno zemljo. Setev zalijemo s finim razpršilcem in jo pokrijemo s steklom. Posodo postavimo na topel prostor ali v toplo gredo. Do vz-kalitve ne potrebuje setev svetlobe. Ko seme vzkali, prenesemo posodo na okno. Mlade sejančke večkrat orosimo z vodo in jih senčimo pred žgočimi sončnimi žarki. Pikira-mo, ko je rastlinica razprla prve listke, v svežo prst, ki smo ji primešali eno tretjino težke zemlje. Sedaj postavimo pre-pikirančke nazaj v toplo gredo, jih senčimo in ob toplih dnevih večkrat orosimo. Skrbeti pa moramo, da ima posoda dober odtok vode, da bi rastlinam ne gnile korenine. Ko klinčki dorasto in imajo 4 ali 5 listov, jih po 15. maju sadimo ven na gredice. Nageljne, ki jih hočemo imeti1 v ^obi, presadimo v lonce.
Seme šabo-nageljev je zelo drago, zato je prav, da ga sami pridelamo. Kot že večina ve, polno cvetni nageljni ne delajo semen, ampak le enojni. Zadnjim ob času cvetenja, takoj, še preden dozore, odstranimo (najbolj s pinceto) prašnike in prenesemo na pe-stič pelod polnjenih cvetov. Za materin cvet vzamemo enojne bele in rumene cvetove, ki so celorobi in velikolist-ni. Pelod pa jemljemo od polnjenih velikocvetnih nageljev, ki imaj ocvetne liste narezane in živo barvane.
Tako umetno oplojene cvete zaznamujemo z volnenim trakom in J|ih privežemo ob palčico. Ko odcveto, poreže-mo semenskim glavicam cvetne liste, da zabranimo plesno-bo in jih branimo pred preveliko močo ob trajnem deževju. Nekoliko pred dozoritvi-jo porežemo semenske glavice, jih posušimo, zdrobimo in očistimo, seme pa shranimo v papirnate vrečice.
Tudi z grebenicami razmnožujemo nageljne. Ob dolgih mladih poganjkih napravimo podolgovate jamice dn vanjo upognjemo mladiko, da pride stebelce 1 do 2 cm v zemljo in gleda vršiček na drugi strani navzgor iz zemlje. Stebelce zakopljemo in pritrdimo z dvema navzkriž stoječima klinčkoma ali z žično kljukico. še bolj gotovo se vkore-nini grebenica, če zarežemo mladiko tam, kjer pride v zemljo, od kolena navzgor v obliki jezička. Ko je mladika dobro vkoreninjena, jo odreže-mo od matere-rastline in jo vsadimo kot samostojno rastlino.
Potaknjence režemo na ocve-telih pecljih ali pa vzamemo spodnje odganjke. Z ostrim nožem odrežemo kolikor mogoče gladko potaknjenec tik pod kolenom in mu odrežemo tudd> spodnje liste. Nato ga vtaknemo v zabojček, v katerega položimo plast šothega zdroba ali mahu in čistega rečnega peska, tako da je zabojček le do polovice napolnjen. Pri saditvi ne sme priti potaknjenec do šotne plasti. Posodo s potaknjenci pokrijemo s steklom in jo postavimo v toplo gredo ali na okno. V začetku moramo večkrat potaknjence orositi z mlačno vodo, da ne ovenejo, tudi jih moramo ščititi pred žgočim soncem.
Vkoreninjene potaknj e n c e sadimo v zemljo, ki je sestavljena iz dveh delov težke travniško in enega dela lahke hu-mozne zemlje, mešane z miv-
ko. Po par tednih, ko porasto
koreninice zemeljsko grudo, rastlinice presadimo v večje lonce In ker delajo mladi poganjki le en vrh, ga odščipne-
mo, da se rastlina okrepi in zgrmiči
Pri potaknjencih moramo posebno paziti, da ne uvenejo, kajti ovenele rastline se težje ukoreninijo. Vsi nageljni ljubijo sončno, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovano lego. Cvetna stebelca privežemo k palčicam, da težko cvetje ne polega po zemlji.
V loncih rastoče nageljne zalivamo 4e po potrebi. Tedensko pa jim gnojimo pred in v času cvetenja z razredčeno gnojnico ali drugimi umetnimi gnojili. Paziti pa moramo, da sonce ne segreva preveč lonca, ker so klinčkove koreninice silno občutljive proti preveliki vročini.
Na nageljnovih listih se pojavijo rjaste lise, ki kažejo, da je cvetica obolela na listni rji. Napadene liste moramo takoj odstraniti in sežgati, rastlino pa presaditi v težjo prst. Ako pa je klinček nezdrave, bledo-rumenkaste barve, ga prav tako presadimo v zemljo, ki ji dodamo več mivke in rahle vrtne prsti.
Zelo malo pa so nageljni odporni proti mrazu in mokroti. Prevelika vlaga jfm posebno pozimi zelo škoduje. Nageljnom» ki prezimijo zunaj, pa miši kaj rade obgrizejo korenine.
Domača fronta
WPB načrt proti nesrečam
John W. Fewkes, načelnik sekcije za zdravje in varnost v industriji, je v uradu za delavsko produkcijo napravil osnovo varnostnemu svetu vojnega ministerstva za program, ki ima tri dele, da se ustavijo v vojni produkciji izgube povzročene po industrijskih nesrečah, boleznih in motnjah pri delu v zasebnih industriskih podjetjih, povzročenih po nezadostnih zdravstvenih in varnostnih razmerah, ki povzročajo motnje v vojni produkciji.
Mr. Fewkes pravi, da WPB program proti nesrečam, pri katerem sodelujejo: vojno minister stvo, ministrstvo za mornarico, pomorska uprava in drugi federalni uracK, zahteva:
1.)	Odstranitev nevarnosti za zdrave in varnost za delavce v posebnih vojnih podjetjih in tvornicah, ki vzbude pozornost odbora za vojno produkcijo.
2.)	Ustanovitev varnostnih in zdravstvenih odborov v podjetjih, ki izdelujejo vojni material.
3.)	Vzgoja delavskih članov varnostnih in zdravstvenih odborov, da bodo bolj učinkovito in razumno pomagali v omejevanju nesreč in bolezni v industriji.
Mr. Fewkes pravi, da je Jo-seph D. Keenan podpredsednik za delavsko produkcijo dobil pisma od ministra mornarice in načelnika pomorske uprave, ki so obljubili svoje sodelovanje pri omejitvi industrijskih pesreč, ki so od časa Pearl Har-borja znašale 37600 smrtnih nesreč v industriji, 210,000 trajnih onesposobi j en j in 4,-500,000 začasnih okvar, kar znaša 60 krat več kot pa v vojaških ranjenih in pogrešanih.
OP A naznanja najvišje cene za avtomobilske plašče
Mala množina novih avtomobilskih plaščev in cevi iz naravnega gumija za potniške avto-mabile uvoženih iz Južne Amerike je na razpolago za civilno uporabo. Cene je določil urad za upravo cen. Najvišja cena za nadrobno prodajo za velikost 85 potniškega voza je od 9.05 do 47.55 dolarjev. In za velikost 60 cevi potniškega voza gre od 2.80 do 6.95 dolarjev. Dobila jih bo družba za obrambne dobave po običajnih trgovcih.
PenlcUUn za civiliste
Peniclllin , novo čudovito
zdravilo, bo v najbližnji bodočnosti v omejenih količinah na
razpolago tudi za civiliste. Tako naznanja Uprava za vojno produkcijo. Zdravilo bo razdeljeno med tisoč osrednjih bolnišnic, ki se bodo morale ozirati na potrebo ostalih bolnišnic. WFA pravi, da lahko prihranite 15 centov pri dolarju
za hrano Ali hočete prihraniti 15 centov pri vsakem dolarju, ki ga izdaste za hrano? Uprava za vojna živila trdi, da je lahko in enostavno. Pazite, da porabite vsako trohico živeža, ki ga kupite, vštevši vse vršičke (pesno listje )in lupine. Teh 15 centov predstavlja 15% živeža, ki je zavržen v ameriških gospodinjstvih vsako leto, in če vaš račun znaša samo deset dolarjev na teden, se to pravi, da bi vi lah-' ko prihranili vsaj 75 dolarjev na leto, kar je dovolj za nakup sto-dolarskega bonda.
WPB o ženskih plaščih Ravni ženski plašči dolgi od 33 do 36 palcev lahko dobijo novo linijo. Uprava vojne produkcije je popustila pri svojih omejitvah in plašči smejo biti sedaj izdelani z istim razmahom, kakor ga imajo plašči, ki se tesno priležejo. Dolge in kratke ženske hlače in hlače za smučanje se bodo bolj tesno prilegale bokom, ker ista določba dovoljuje, da smejo imeti zanjjfo za pasove.
Novice iz Washingtona - Urad za vojna obvestila javlja, da se bo začel koncem maja podučevalni tečaj s posredovanjem posameznih agencij Varnostnega odbora in s sodelovanjem nacionalnih glavnih odborov.' Tečaj ima namen, da predoči milijonu prostovoljnih delavk vso važnost vojaške molčečnosti.
Zavedati se morajo veljave navidezno nevažnih drobcev vojaških vesti, ki tvorijo sovražnikov inteligenčni sistem "drobcev in kosov." Snov za te tečaje i poudarja potrebo za uvidevnost, da se take informacije ne prenašajo prosto v USO klubih. Poljedelsko ministrstvo spo-
roča, da je program Uprave za vojno prehrano preprečil zastoj mlečnega proizvajanja.
Letos bo 12,000 do IS,000 delavcev prepeljanih iz Jamaike na delo, kjer vlada pomanjkanje delavcev, pravijo v poljedelskem) ministrstvu. 1
Uprava za vojno produkcijo prerokuje, da bo več kot 700,-000 delavcev potrebnih v tvornicah za konzerviranje.
Po Upravi za vojno produkcijo, ameriški letalen zbijejo povprečno tri nemška ali pa pet japonskih letal za vsako izgubljeno ameriško letalo.
Dežela še potrebuje kadetk zaščitnih sester "Odziv za Kadetke zaščitnih sester je sijajen poklon ameriškemu ženstvu," je dejal dr. Thomas Parran, Surgen General of the U. S. Public flealth Service. "A potreba dežele za zaščitne sestre je velika in tisoče mladih žena še čaka prilika, če hočejo služiti svoji deželi in se obenem izobraziti za ponosni poklic.
"Nova potreba za zaščitne sestre v vojski zahteva, da kadetke zaščitnih sester dosežejo polno število do 30. junija, ker smo mi odvisni od mladih abi-turjentk, da se odzovejo temu pozivu. Dežela ne more prenesti popolnega izč r p a n j a upravnih in učnih moči šol za zaščitne sestre, v katerih se izobražujejo nove gojenke.
"V odobrenih šolah za zaščitne sestre se bodo začeli junijski razredi. Vsi ti razredi morajo .biti napolnjeni, da bo služba za narodno zdravje obdržana na varni višini med tem, ko mladne zaščitne sestre, ki so končale šolo, vstopajo v armado."
"Vrste ste hitro polnijo — zato pozivam resne mlade žene, naj se odzoveju temu pozivu takoj in naj dobijo informacije o kadetkah od okrajne bolnišnice, ali pa naj pišejo na U. S. Cadet Nurse Corps, U. S. Public Health Service, Box 88, New York, 8, N. Y. „k
Dr. Parran je dodat, da je najmanjša zahteva za članstvo v zboru kadetk, odlično zdravje in pa graduacija z dobrim uspe-
Zavezniike bombe stresajo Evropo
Courtesy STANDARD OIL» CO. (OHIO)—It
Gornji zemljevid kaže v krogih, kako daleč sežejo zavezniška letala iz različnih zrakoplovnih postaj. Eni oddelki odleta-vajo iz Anglije in drugi pa iz letališča Foggia v Italiji. Za tako silno zračno ofenzivo niso potrebno samo bombe, ampak nič manj potrebno in važno je tudi kurivo za pogon motorjev. Med tem; ko se Hitlerjeve zaloge tega potrebnega kuriva vedno bolj krčijo, pa imajo zavezniki dovolj gazolina in olja na razpolago, kar nam kaže gornja slika. Vidimo lepo število sodov, a to je le malenkost v primeri s celotno zalogo, ki jo imajo zavezniki nakupičeno v Angliji in drugih svojih oporiščih. En štirimotornik porabi za en polet nad sovražno ozemlje 300 galonov "100 oetane." Iz poročil pa nam je znano, da naši bombniki poletavajo nad sovražno ozemlje v tisočih vsak dan in po več ur, potem pa lahko izračunate, koliko tega neobhodno potrebnega kuriva je potrebnega vsak dan.
hom iz priznane visoke šole; starost je od 17 do 35 let. ^Zahteve šole za zaščitne sestre morajo ravno tako biti izpolnjene. V povračilo za svojo vzgojo, ka-detka obljubi, da bo služila v bolniški službi za civiliste ali za vojaške potrebe, dokler bo trajala vojna. To si lahko ona sama izbere.
Kaplan hvali službo Rdečega križa za darovalce krvi.
Od nekje iz Nove Gvineje je mornarski kaplan Frederik P. Gehring poslal pismo, ki ni samo izvanreden dokaz junaštva ameriških vojakov, ampak tudi popis o važni vlogi, ki jo ima krvna plazhia v tej vojni.
Nek newyorški oddelek Rdečega križa je objavil pismo kaplana Gehringa. Zgodaj letos je kaplan prejel dopisnico new-yorškega odseka službe za darovalce krvi, s katero so mu sporočili, da je Irving Siegel uslužben pri kaplanovem sorodniku, daroval njemu na čast en pint krvi, ker je slišal o njegovem delu v Južnem Pacifiku.
Pismo kaplana Gehringa z dne 14. februarja 1944 se glasi: "Ena najlepših stvari se mi je dogodila danes. Dobil sem dopisnico, v kateri mi sporočajo, da je nekdo daroval kri v mojo čast, njegovo ime je Irving Siegel . .
"Ne poznam g. Siegla in tudi ne verjamem, da on pozna mene, niti ne verjamem, da je moje vere in vendar je on, nedvomno sijajen domoljuben žid daroval pint svoje krvi v čast katoliškega duhovnika. Bog ga blagoslovi."
"Želim, da bi sporočili gospodu Sieglu, kako sem mu hvaležen. Želim, da bi sporočili njemu, kakor tudi tisočem ameriških državljanov, ki so tako velikodušno darovali kri, kaj pomeni ta žrtev našim fantom. S tem, da darujejo pint svoje krvi, podaljšajo našim fantom življenje, da vodijo bitko do zmage."
"Imel sem prednost biti z našimi pomorščaki v dneh, ko je Guadalcanal skoro postal drugi Bataan. Videl sem mnogo smrti. Junaški in plemeniti fantje, ki so dali svoje življenje, da bi vi in jaz lahko v miru živeli. V naročju sem držal razmesarjena trupla pomorščakov," je pisal kaplan, "in ko sem poslušal njihove molitve: protestantske, katoliške, židovske in vseh drugih veroizpovedi—sem dvomil, da bi še lahko živeli. A, ko so bili prenešeni v zasilne bolnišnice na bojiščih, so vse to nekako preživeli in to vse po zaslugi čudežnih transfuzij krvne plazme."
"Tisoče naših mož umira na svetovnih bojiščih. A, na sto-tisoče jih ne bo umrlo in mnogi dolgujejo svoje življenje ljudem kot je Irving Siegel, ki velikodušno dajejo, ne samo denar, temveč tudi svojo kri."
Nadaljevati moramo s hrane-njem masti
Ukinjen je znamk za kupovanje masti, zabele, solatnega olja kakor tudi olja za kuhanje, ne bo uplivalo na nabiranje rabljenih masti. Prodajalci mesa na drobno bodo nadaljevali s plačevanjem dveh rdečih znamk in štirih centov za funt rabljene masti ,so> rekli v OP A.
"Ta odrabljena mast je še vedno nujno potrebna v vojnem programu za industrijo," je rekel Colonel Houston, upravitelj za odmero živil pri uradu za upravo cen. "Po gotovi predelavi ,se uporabljajo v izdelavi municije, zdravil, sintetičnega gumija, nilona za padala, barve, lakov, plastičnih izdelkov in dolgo vrsto važnih izdelkov za vojne in mirne čase."
Upravitelj je poudaril, da medtem, ko je dobava jedilnega olja in masti dovolj na za vojne in civilne zahteve, potrebuje maščobo in olja za industrijo še vedno y večjih koljčinah.
"V industrijskih maščobah so vštete neužitne masti, neuporabne za hrano. Veliko množi-
no dobav industrijskih maščob je bilo pred vojno uvoženih," je dodal Colonel Houston. "Rabljena kuhinjska mast, ki jo gospodinje prihranijo, igra dandanes važno vlogo v pomoči naši državi, ker ta pomaga pri vzdrževanju zadostnih množin industrijskih olj. Oddajanje masti po vladnem programu ne sme nič prenehati. lekes svari tiste, ki rabijo
premog Upravitelj premoga Harold L. Ickes opozarja odjemalce premoga, ki odlašajo z naročit-vijo srednje vzhodnega premoga, ker se jim lahko zgodi, da bodo imeli prihodnjo zimo mnogo manj premoga na razpolago, nego ga bodo potrebovali.
Administracija trdega goriva poživlja odjemalce, da izpolnijo svoje odjemalske izjave sedaj in jih vrnejo svojim trgovcem s premogom, na SFA.
Napačno učenje zgodovine
Šolski otroci, ki se pritožujejo, da si morajo zapomniti preveč imen in preveč datumov, ko se učijo zgodovine, in da jih zato pozabijo takoj, ko gredo ven iz šole, so končno dobili priznanje pedagogov, da je res tako.
Kot rezultat tega čudnega soglasja se je Odbor za ameriško zgodovino sestal in po štirih mesecih študija priporočil, da se precejšnje število imen in datumov manjše važnosti izpusti iz predavanj.
Toda pedagogi vseeno še vedno smatrajo, da učenci morajo vedeti vsaj nekaj imen in datumov, ko zapustijo šolo. Zato so sestavili listo onih imen in datumov, katere smatrajo, da morajo biti vključeni v poduku za učence nižjih in višjih srednjih šol.
Za učence osnovnih šol so priporočili 10 datumov in imena 20 slavnih oseb ameriške zgodovine. Ta imena in datumi so sledeči: Leto 1492, ko je Kolumb odkril Ameriko; 1519 —Maggellanovo potovanje okrog sveta; 1607—ustanovitev Jamestowna v Virginiji; 1620— izkrcanje Pilgrimov na Plimut-ski steni; 1763—pariški mir, s katerim so končane francoske m indijske vojne; 1776—Izjava neodvisnosti; 1789 — Washington postal prvi predsednik; 1803—Louisiana kupljena od Francozov; 1819—Florida odvzeta Špancem; 1848—priključitev meksikanskega ozemlja.
Ti učenci pa morajo vedeti tudi vsaj nekaj o Danielu Boonu, Samu Hustonu, Fernan-dezu de Sotu in še 17 drugih osebah, čijih imena so slavna v ameriški zgodovini.'
Učenci nižje srednje šole bi po mnenju Odbora morali vedeti sledeče datume: 1775—začetek revolucionarne vojne; 1776 —Izjava neodvisnosti; 1787— konec revolucionarne vojne; 1787—izdelanje ustave Združenih držav; 1789—Washington postal prvi predsednik; 1793— Ely Whitney, izumil stroj za platno; 1812—začetek druge vojne z Anglijo; 1820—Miss-ourski kompromis; 1884—prva uspela uporaba telegrafa; 1861-1865—civilna vojna; 1869—prva transkonintelna železnica dokončana.
Ta grupa učencev bi tudi morala poznati biografične podatke Klare Barton, ustanoviteljice Rdečega križa, Charlesa Goodyear, Nathana Hala in še 25 drugih.
V višji srednji šoli si morajo učenci zapomniti samo še 12 datumov. Ti bi morali biti: 1619—sklicanje prve zakonodajne skupščine v Ameriki; 1649—v Marylandu izšel zakon, ki je dovolil največjo versko svobodo v Ameriki! 1765—izšel znamčni zakon, ki je pospešil ameriške koloniste, da so se uprli proti Angliji; 1817—dogovor med Združenimi državami in Kanado, da ne bodo utrjevale skupne meje; 1823— Monro jeva doktrina; 1857—
Dreda Scottova odločitev; 1887 —ustanovitev meddržavne trgovinske komisije; 1898—začetek španske-ameriške vojne; 1914-1918—prva svetovna vojna; 1920—zakon o ženski volilni pravici; 1933—začetek "New deala," in 1939—začetek sedanje svetovne vojne.
Toda lista imen za t učence višje srednje šole je tudi najdaljša; teh je 43; med njimi je tudi Samuel Gompers, vodja delavcev in prvi predsednik Ameriške delavske federacije; Stephen sA. Douglas, državnik in nasprotnik Abrahama Lin-colna v Illinoisu, ter Francois Parkman, zgodovinar Francije in Amerike in njihovih odnosov do Indijancev. *FLIS.
Razčlenjena obala Grčije
Ne glede na svojo slavno preteklost je Grčija v novejši zgodovini često menjala svoje politične meje. Zadnji zemljepisni podatki o'kraljevini Grčiji navajajo 130,199 četvornih kilometrov površine in 6,600,000 prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride torej 53 prebivalcev. Grčija je po tem takem dežela, kjer se povprečna gostota naseljnosti sklada s povprečno gostostjo prebivalstva.
Grčija ima najbolj razčlenjeno obalo na svetu. Tisoči njenih egejskih in jonskih otokov in otočičev, zalivov in rtičev se zdijo kakor čipkasti okras ozemlja. Najvažnejši med vsemi je jonski Arhipelag, ki se začenja pri zgodovinskem Krfu in se konča pri Kiteri. Vsak izmed teh otokov in otočičev predstavlja zase izvrstno strateško postojanko.
Relief Grške je izrazito gorskega značaja, v njem je le malo nižin. Najvišji vrh je Olimp, visok 2,918 metrov. Grčija nima primernih tal za razvoj velikih rek. Podnebje je izrazito sredozemsko in milo.
Grki so po večini kmetovalci. Najvažnejši grški produkt je grozdje brez pešk, ki ga suše. Pri nas ga poznamo v podobi rozin. Nadalje pridelajo na Grškem dosti olivnega olja, ci-tron in oranž. V severni Grčiji uspeva tobak. Poglavitno bogastvo na živini tvori drobnica, zlasti ovce in koze, ki pa so obenem tudi nesreča dežele, ker uničujejo gozd.
Na Poloponezu je razvita čebel ore j a, v obmorskih krajih je donosen ribolov. Rudarstvo ni posebno razvito, vendar slovi marmor že od najstarejših časov. Tovarn je na Grškem razmeroma malo. Najbolj se Grki bavijo v tem pogledu z rafini-ranjem olja, pridelovanjem smodnika in dinamita.
Nadalje so Grki znani kot dobri mornarji. Tri četrtine grškega izvoza tvori suho grozdje, vino in konjak, olje, oranže in citrone.
Med grškimi pristanišči je največji Pirej, ki ima 300,000 prebivalcev. Pirej izvira še izza Temistoklejevih časov. Danes je to trgovinsko velemesto svetovno mravljišče z mnogimi industrijskimi podjetji. Moderna podzemska železnica veže Pirej z Atenama, ki štejejo skupno s predmestji en milijon prebivalcev.
Atene so pred vsem zgodovinsko mesto. Tu stoji divna Akropola in druge starinske stavbe. Nove Atene pa so mesto trgovine. Atene dobivajo vodo iz Maratona, kjer stoji ena največjih hidrocentral v Evropi.
Tretje mesto je Solun. V njegovo pristanišče pripluje vsako leto do 6,000 ladij. Mesto ima četrt milijona prebivalcev, med njimi petino Židov. V Solunu živi tudi kakšnih 50 tisoč Srbov, ki so že v turški dobi imeli tukaj svoje veliko središče. Ostala važnejša mesta so: na Peloponezu Patras in Korint, v Epiru Janina, v Tesali j i Larisa, v Makedoniji Voden, Serez in Drama, v Traciji Kranti.
POJDIMO V JOUET!
2e parkrat smo omenili, da se bo oficielna proslava 50-let-nice naše Jednote vršila letos meseca julija in sicer zadnjo nedeljo označenega meseca, ki pade na 30. dan, kajti v aprilu m bila ugodna doba za tako proslavo.
Povsem prav je, da se je v ta namen izbralo mesto Joliet 111., ali naš znani "Slovenski Rim," kjer je bila naša K. S. K. Jednota pred 5 Oleti ustanovljena in kjer ima svoj glavni urad Natančen program obhajan j a tega jubileja bo pravočasno naznanjen. Kakor smo čuli, bo isto nedeljo darovana sv. maša na prostem in sicer v farnem parku, kamor gre lahko na tisoče ljudi; popoldne se pa vrši tudi ondi piknik. To je glavni program za dotično nedeljo, glede kake parade pa še ne vemo.
V tednu pred isto nedeljo se vrši v glavnem uradu Jednote polletno zborovanje celokupnega glavnega odbora. Na to zborovanje bodo kot častni gostje povabljeni vsi zmagovalci sedanje naše zlatojubilejne kampanje. Za vsakega je določeno |100 iz Jednotine blagajne za potne stroške in kratko bivanje v Jolietu, preostanek teh stroškov bo lahko obdržal častni gost Za bližnje zmagovalce, oziroma častne goste bo to zelo ugodno ker jim bo več od onega stotaka preostalo, za Jolietčane pa— vse.	■
Kateri vsi ravno bodo tako srečni, še danes ne vemo izvzemši sestre Mary Petrich iz West Allis, Wis. kot prva kampanjska zmagovalka. Število teh častnih gostov ni omejeno, torej pričakujemo z gotovostjo, da bo takrat med nami na častnih sedežih vsaj še desetkrat toliko zmagovalcev!
Samo še en mesec, do 30. junija traja še ta naša kampanja! Kdor hoče iti na lahek način v Joliet, naj se še te tedne potrudi, da bo dosegel predpisano kvoto $25,000 nove zavarovalnine za oba oddelka. Prav veseli bi bili, ako bi zamogli na tej seji pozdravili še nastopne agitatorje ali voditelje sledečih društev, ki imajo že prilično lepo vsoto kvote do sedaj doseženo: St. 2, 29, 52, 56, 59 65, 104, 108, 111, 115, 134, 153 ,157, 162, 163,^69 in 206. Torej na svidenje v Jolietu!
MOČ AMERIŠKEGA FRATERNALIZMA
V majski izdaji mesečnika The Fraternal Monitor, ki izhaja že 53. leto v Rochester, N. Y., in kot tak edini poroča o poslovanju vseh podpornih organizacij v Ameriki in Kanadi, je na več straneh objavljen splošen pregled teh organizacij, glede njih članstva, premoženja, koliko skupne podpore podpore so že izplačale in koliko vojnih bondov kupile; na posebni strani je označenih tudi 143 podpornih organizacij, ki spadajo v mili-jonarskeko vrsto; med temi se nahaja tudi naša KSKJ in sicer je na 58 mestu.
Koncem lanskega leta je 178 raznih podpornih organizacij v deželi v 95,118 društvih štelo 8,369,951 članstva obeh oddelkov, vštevši 1,159,193 otrok in 525,921 socialnih članov. Med vsemi državami prednjači Pennsylvania z 1,043,026 člani, na drugem meetu je Illinois, 926,870, potem New York, 693,945, Ohio, 593,-763; na petem mestu je Wisconsin 454,133 itd. Skupna zavarovalnina vseh teh 178 organizacij je znašala $6,840,941,544, skupna izplačana podpora približno šest bilijonov dolarjev in skupno premoženje $1,588,009,832.
Od začetka vojne so navedene organizacije kupile vojnih bondov v znesku $198,963,091, drugih vladnih obveznic pa za $277.281,628. V tem seznamu je tudi naša Jednota označena z vsoto $1,777,637.
Proti koncu tega poročila je seznam organizacij s svojimi lastnimi glasili, katerih je v raznih jezikih skupaj 168.
Ako se kdo izmed naših članov zanima za navedeni mesečnik, naj si ga naroči za $1.50 letno. Naslov: The Fraternal Monitor (Book Department), 537 Powers Bldg., Rochester 4, N. Y. Na željo vam radi pošljejo številko lista brezplačno na ogled.
Pošta za vojne ujetnike in internirance
Poštni urad v Washingtonu je izdal naslednje določbe glede pošte sa vojne ujetnike in civilne internirance:
Pisma, ki so naslovljena na kakega 4tvojnega ujetnika," kar velja za ujetega vojaka in za pridržane civiliste ali interni-rance, so prosta poštnine. Pisma je mogoče pošiljati v vojska joče ee dežele in v nevtralne dežele. Kadar bo vpeljana zračna pošta, bo treba poštnino plačati.
Kar velja za pisma, ki so naslovljena na vojne ujetnike, velja tudi za pisma, ki jih vojni njetniki pišejo. Pisma pa so podvržena cen-
zuri. Število pisem, ki jih je mogoče pisati vojnemu ujetniku, ali pa ki jih piše vojni ujetnik, ni omenjeno. To število določa drŽava, ki drži vojnega ujetnika.
Nemčija ne zahteva, kako dolga smejo biti pisma, toda krajša pisma olajšujejo cenzuro. Pisma pa naj bodo pisana na pisalni stroj, ali pa z roko s tiskanimi velikimi črkami. Japonska dovoljuje samo pisma z največ 24 besedami in morajo biti pisana s pisalnim strojem ali pa z roko tiskana.
Pisma pa se naj nanašajo samo na družinske in osebne zadeve. Dovoljene so tudi fotografije, ki so družinskega značaja, ne da bi bilo na njih kaj pisano in ki so tako velike, da gredo zlahka v navadni pif-
e:
Vojskujoči se narodi dajo na razpolago
stva za pošiljanje listin, ki so namenjene vojnim ujetnikom,
posebno notarske listine in oporoke.
Kdor bi hotel dobiti ali pa poslati kako tako listino, naj se obrne na: Office of Provost Marshall General, War Department, Washington 25, C., da bo dobil navodila, kaj mu je storiti, da bo zadeva čimprej rešena.
Vojnim ujetnikom ali inter-nirancem pa ni treba pošiljati pisem prej, dokler njihovih naslovov ne objavi vojni ali mornariški urad. Kadar je naslov kakega vojnega ujetnika ali interairanca objavljen, je o tem obveščen najbližji njegov sorodnik, ki dobi tudi vsa navodila, kako je treba napisati naslov. Tudi drugi sorodniki in prijatelji se morajo ravnati po teh predpisih.
Na ovitku (v tiskanih črkah) zgoraj Nlevo, naj bo napisano: "Prisoner of War Mail" ali pa "Civilian Internee Mail/' v desnem vogalu zgoraj pa "Postage Free." Odpošiljatelj pisma naj vsakikrat napiše svoje ime in naslov na zadnjo stran ovitka. Poleg naslova naj bo vedno puščenega dovolj prostora, kamor je mogoče napisati nadaljni naslov, ako bi bil kak vojni ujetnik med tem časom premešečn. Prejemnikov naslov naj bo napisan kolikor mogoče v levem dolenjem kotu ovitka.
Pod prejemnikovim naslovom je tudi treba napisati: "Via New York, N. Y.," ker gre vsa pošta za vojne ujetnike skozi New York.
Poleg imena je treba za vojnega ujetnika tudi označiti njegov vojaški -čin, ime njegove vojaške skupine, ime ujetniške-
naj 6 centov ta pol »nče.
Nemčija ne dovoli pisem, n» katerih je zapisano kako geslo, ki spodbuja vojni napor.
Pisma, naslovljena na vojne ujetnike v Nemčiji, naj bodo v dveh ovitkih. V notranjem ovitka* je pismo, ovitek na j bo zalepi j en in dejan v drugi ovitek naslovom "Postmaster, Prisoner of War Mail" in je lahko oddano na katerikoli pošti v Združenih državah. Dva ovitka sta zato potrebna, ker imajo nekateri ovitki že tiskana gesla, kakor "Win the War," ali "V,* ail "For Denfense" itd.
Kakemu ujetniku v Nemčiji ni treba pisati prej, dokler ni znano njegovo taborišče.
-o- '
Postojni, ki ima pri sebi tri
^P^iiiM^	in
sina Steva. Radi bi dobili njen natančen naslov, sa nas je pismeno naprosil nečak gori navedene rojakinje France bivši italijanski vojni ujetnik in sedaj nahajajoč se v Jugoslav Transit Camp, B. N. A. F., nekje v Angliji.
Ko prejmemo njen naslov, ji bomo pismo njenega nečaka do-poslali.
Upravništvo Glasila KSKJ, 6117 8i. Clair Ave., Cleveland 3. O.
Napad ob zori
ONA
Vletor M.
SREČA
Sreča, ti si kakor ptica, ki prijetno žvrgoli; kadar pa se ji približam, brž utihne in zleti.
Sladka si in nasmehi j ana dobra znanka se mi zdiš; vendar kdo naj ti verjame, ker le lažeš in slepiš.
Menda ti je prirojeno, da obstanka ne poznaš; nimaš stalnosti na svetu, tu pa tam se poigraš.
Komaj včasih te zagleda daleč tam nekje oko, toda brž z ročico belo že odzdraviš mi v slovo
Nič ti tega ne zamerim, če je kratek tvoj sijaj; tukaj sama si nesrečna, tam, kjer večna si, je—raj.
Limbarski.
poizvedba
Cenjeni rojaki in naročniki Glasila v Akronu, Ohio, so prijazno prošeni, da nam izvolijo naznaniti, če še živi ondi Mrs.

olNiwrroK
W
UWOTIÍK
PULAWATTRUK*
LOW
NOMO I
/ >SATAWAN
UJELANG« CAROLINE ISLANDS
Blasted by carrier* basad oircroft end shelled by cruisers en April 30
NUKUORO
•GHEENWICH
PONAPE
•HNGCUP
__c K USAI E
Attacked by ccmif basad mirt raft, and sMIed by battit'
i
KWAJALEIN
Močni mornariški oddelki so napadli Caroline otočje, kar so Japonci smatrali za nameravano invazijo tega otočja. 1Gornji zemljevid nam predstavlja okolico, v kateri so se vršili boji. Tu je bilo uničenih 126 sovrainih vojnih letal. Otok Ponape je bil napaden že AS krat, Truk pa 36 krat.
Cairo, 5. maja.—(ONA).— Neki mladi oficir iz Titove vojske mi je danes pripovedoval, kako so presenetili Nemce pred dvemi tedni z napadom ob zori na otok Korčulo ob dalmatinski obali.
Napad, ki se je začel ob zori 22. aprila in trajal dva dni, so izvršili partizani, ki jim je pomagalo zavezniško brodovje. Cela nemška garnizija je bila uničena in ujeta; skoro vsi civilisti, ki so ostali na otoku, so bili evakuirani. Ko je bil cilj napada dosežen, so se partizanske čete umaknile s 400 ujetniki, častniki in moštvom oddelka "hrastovega lista."
Častnik je odkril, da so napadalci ubili in ranili 800 nemških mož in častnikov.
"Na petih krajih smo se izkrcali ob zori 22. aprila," je dejal častnik. "Prvi oddelki, ki smo jih srečali, so bili tako presenečeni, da so se zelo hitro nam udali. Oddelki v notranjosti so se bojevali z večjo trmo, in trajalo je dva dni, pred-no smo očistili otok.
"Naš poveljnik je bil eden od dveh mož, ki še živi, ki nosi odlikovanje Heroja jugoslovanskega ljudstva, kar je najvišja nagrada, ki jo podeli narodna osvobodilna vojska. 2e dolgo časa smo imeli komando na oddelke, ki so se izkrcavali na otok in jemali ujetnike in tako izvedeli, kaj se je na otokih dogajalo, a to je bil naš največji napad na otoke.
"V mestu Blatu so naši oddelki obkolili stavbo z Nemci, ter jim ukazali, naj polože orožje. Častniki so ukazali moštvu protinapad. A vojaki so to odrekli in v prepiru je eden njih ubil poveljnika. Potem so pa vsi prišli ven in se udali."
Ta mladi partizan, ki je dovršil 23 poletov kot bombardir v jugoslovanskih kraljevskih oddelkih, predno se je priključil Titovim silam lansko leto, je izjavil, da je nastala važna sprememba v nemških četah v zadnjih mesecih. Medtem, ko so se preje trpko borili proti partizanom .njihov borbeni duh propada dnevno, in sedaj se borijo celo slabše kot Italijani.
ÓUtoi predsednik: FRANK
FM	j..».,»
Tretji potfproddbditllr Četrti podpredsednik Pita portfsdsnrtnlf a "
Tttww« ¿o, ix januarja, 1606. GLAVNI URAD:; 861-168 N. OHZOAOO ST.. JOUR. ILL Telefon t glavnem urada: Joliet 6446; stanovanja glavnega tajniki Od ustanovitve do 30. aprila, 1044 znaka skupna izplačana podpora 10.140.846 i	Solventnost 136.43%
XA. North Chicago. DL OLAVNI ODBORNIKI JOHN GERM, 617 Km* "O" St, Pueblo, Oolo. JOHN ZBRAN, 2723 W. 15th St.. Chicago. 111. lfATHPAVLAKOVIOH. 4716jHatfield St, Pittsburgh, Pa. : JOSEPH LEKBAN. 196—22nd 8t„ N. W, Barberton, O. ; MIKE CERKOVNIK. P. O. Box 867, Ely. Minn. JOHANA MOHAR, 1186 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. GEORGE PAVLAKOVICH, 4668 Penn St, Denver. Ooio. Okrnil tajnik: JOSIP ZALAR. 861 N. Chicago 8t, Joliet. m. Pomota! tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 861 N. Chicago St, Joliet. HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 861 N. Chicago St, Joliet, m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, Joliet. m. Vrhovni «travnik: DR. JOS K URSECH. 1001 W. Cermak Rd, Chicago 6. QL
NADZORNI ODBOR riilesrtiili GEORGE J. BRD9CK 612 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadzornica: MART K POLUTNIK. 1711 K 80lb St. Lorain. O. DrugI nadzornik: FRANK LOKAR, 1362 Bsmtbaam Bt, Pittsburgh, Pa. IVetjl nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave, cleveland. O. Četrta nadzornica: MART HOCHEVAR. 21241 MBer Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C St, Pueblo, Oolo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 861 N. Chicago St, Joliet, HI. prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH. 800 Ruby St, Joliet, m. Drugi odbornik: MARTIN BHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 612 Adams Ave, Eveleth. Mlxm.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBCHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh. Pa. Prva porotnica: MART KOSMERL, 117—6 th St., s. W, Chlsholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Oolo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, m. Htl porotnik: JOHN BEVEO, Alexander Ave, Strabane. Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. HI.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 467 Indiana Qt, Joliet. m. '
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote. naj se pošiljajo na glavnega; tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago* St, Joliet. 111.; dopise, druitvene vesti, rana aasnanlta, oglase in naročnino pa na GLASILO K 8. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 8. Ohio.
NAGRADE
nase zlatojubilejne kampanje
trajajoče od 1. marca do 30. junija, 1944 KVOTA ZA DOSEGO ZMAGE
Vsak nai član in Sanica lahko nastopi kot tefaaovalee v tej kampanji. Za dosego image je treba pridobiti najmanj 816J60 nove savaroval-s odrasti in mladinski oddelek načrta -CC" in "FT." in 816*66 zvarovalnine mladinskega oddefca načrta "AA" tat
NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK
Za	8 866 Jt	savarovalnine.____6 L66
Za	66646	aavarovalnine.-----ZJ0
Za	L66646
Za	L606J6
Za	2*66.66	zavarovalnine«
Za	8,66000	aavarovalnine--ltSS
Za	4J00A0	savarevalnine__________16J6
Za	6.666.66	zavarovalnine______2s.S0
NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK
Za vsakega novega člana ali članice, ki se aavaraje v načrta "AA" ali "68," ae bo plačalo 01 nagrade. Za vsakega novega člana ali članico, ki se zavaruje v načrt« -CC• (20-leta* zavarovalnina), m bo plačalo
Za 8 86006 zavarovalnine.. Za 66000 aavarovalnine-Za
-82J0
PODELITEV ZLATE NAGRADE
Vsi tisti Sani ta članice, ki bodo v časa to pitano vesta nove zavarovalnine za odrasli ta opravičeni do zlatega Jednotinega znaka, v spomin zlatega Vsak tak znak bo primerno vrezan s imenom zmagovalca aH v tej kaaspanJL — Te vrste naki bode na ta zmacovalkam to
DIAMANTNA NAGRADA
vičen tisti član. U bo v časa kampanje pridobil najvttjo vsoto nove aava-rovatatae.
Enako upravičena do posebnega Jednotinega znaka s disiasntem bo tista članica, ki bo v tesa kampanje pridobila najvttjo vsoto novo sava-
POSEBNE NAGRADE
Člani ln članice, ki bodo dosegli predpisano kvoto nove zavarovalnine v kampanji določenem časa. bedo častni gostje prihodnjega zborovanja glavnega odbora, ki m bo vriile meseca julija, 1*44 v glavnem vidi KSKJ v Jolieta. HL
Kot častnim goetom glavnega odbora se jim bo plačalo potne strofike v Joliet ta domov. Preskrbelo se bo, da jim bo časa tridnevnega bivanja v Jolietu.
V slučaju, da M tozadevni stroikl znatell manj kot 6100. dobil dotlčni zmagovalec ali zmagovalka razUko v gotovini
UPRAVIČENOST DO NAGRAD
Samo sa dobresteječe člane ta članice ob zaključka te kampanje se bo določene nagrade smatralo sa upravičene. Samo člani, nad 14 let stari, bodo opravičeni do vožnje na izlet v Joliet Do nagrade v gotovini
lr. znaku bodo pa upravičeni vsi člani mladinskega oddelka, ne glede na
Za veliki pohod na evropsko trdnjavo. — Velikanske Trmoiine topov, tankov, mitnici je m drugih vojnih potrebščin j s nakopičenih na raznih postajah v AngHji in čakajo odločilnega dne sa pohod v Evropo. Na sUei js videti veliko mnoiino 40 mm topov.
Častnik je Srb iz Bosne, ki je ubežal iz Francije leta 1942 in vstopil v kraljevsko jugoslovansko letalstvov Angliji. Lansko leto je pristopil k Titu. Sedaj je tukaj z dvema dobrima prijatelj ima, hrvatskim ka-petanom in slovenskim poročnikom.
Hrvat, ki je prebival v ozemlju pod Ante Paveličem, je ukradel nemško letalo, nakar je priletel v Italijo, kjer se je pridružil zaveznikom.
"Pred par dnevi sem videl to letalo v Italiji, imelo je ameriške oznake in ameriški letalec ga je preizkušal," je dejal.
Slovenec, ki še ni star 20 let, je zbežal iz koncentracijskega taborišča blizu Foggio, ko so zavezniki udarili v Italijo, ter se preplazil skozi nacijsko lini-
jo, da je dosegel zaveznike.
Ta trojica spada med može, ki so izbrani za nove jugoslovanske oddelke pod okriljem RAF ,ki bodo ustanovljeni za pomoč Titovi armadi.
--o--
VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Aurora, lil,—V oblnišnici St Joseph je 21. maja umrla rojakinja Marie Busse, rojena Pire, za posledicami rane od krogle iz revolverja, ki jo je sama izstrelila. Pustila je baje pismo, v katerem pravi, da hoče umreti in si je zato končala življenje. Vzrok ni znan. Stara je bila 42 let in doma je bila od Jesenic na Gorenjskem. Njen mož Frank Busse se je smrtfto ponesrečil v avtni koliziji pred poldrugim letom.

Preostanek I. aprila 1944
•F 287.431			rv: v-rr—'-.	
: iSÎS 211.53 195.76	wáj	e		70.00 154»
~J 11020 5*56 114.95 74.49 10021 77.79	23. toil gS 16.05 22.551 22.301	500.00)	75.00 ;	18.00 . * " J
138 24 47 90
103 13 63 28 «1 50 12 44 44
,¿$48,316.67; $7,450.25 $18,500.001 $4,625.00 $6,724.40f $18.00
1 $976.06128,387
....$52$6,407.56
Prejeli od drnitev ...................
Obresti .......................................
Najemnina
Posojila na certifikate ___________________
Prenos iz mladinskega oddelka ......
Vrnjeni asesment 70 let starih_______
Oglasi (Glasilo) ..............................
Dobiček pri prodanih obveznicah . bolniška podpora ...............
..$48,316.67 .. 11,113.53 .. 1,496.00 435.72 .. 1,17728 31.45 75.75 .. 4,450.00 39.50-$
67,136.90
Izplačila:
Posmrtnina ................................................................$18£00.00
Poškodaine in operacije .................................................................4,625.00
Bolniika podpora .—............................................................6,724.40
Asesment 70 let starih _________.._______________________________________________________18.00
Rezerva ------.................................................................976.06
Lokalnim «dravnikom za preiskavo kandidatov ________________118.00
Porodne nagrade ...................................................................175.00
Rezerva članov razreda "BB" __________.________________________232.34
Nagrade za novopristopile ...................„.......................................213.00
Nagrade pri zamenjavi certifikatov ...........
$5^23,544.46
Zapadla posojila na certifikate ........................
Dozorele obresti kupljenih obveznic
Zgtsba pri prodanih obveznicah .........
Kampanjske nagrade ..........................
Upravni stroški ....................................
Preostanek 30. aprila 1943 .........
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC APRIL, 1944
28.00 84.12 128.33 86.02
177.00 7,692.70—$
39,775.99
....$5283,768.47
Dr. St.	it. ČI.
1 .............	..... 257 ..........
2 .............	..... 360 ................
	..... 37 ..................
4 .............	..... 123 _________________
5 .............	..... 56 ................
7 ..........	... 217 ..................
8 .............	• •••• 3d «mmm*MMM**M
11 .............	..... 53 ................
12 .............	..... 20 .................
13 .............	..... 9 ..................
14 .............	..... 31 ..................
15 .............	..... 38 ............
16 .............	..... 6 ..................
17 .............	1 ..................
20 .............	.... 13 ..................
21 .............	..... 30 ..................
23 ............	.... 27 ..................
25 .............	... 112 .................
29 ________....	.... 218 ..........
30 .............	.... 43 ..................
32 .............	....' 33 ..................
38 .............	.... 11 ..................
40 .............	.... 43 ..................
41 .............	.... . 46 ..................
42 .............	.... 59 ..................
43 .............	.... 16 ..................
	.... 51 ..................
45 ..............	.... 70 ...........„.....
50 ..............	188 ..................
51 .............	.... 3 ..................
52 ..............	.... 133 .................
53 ..............	.... 210 ..................
55 .............	„..;. 135..................
56 ..............	.... 206 .................
57 .............	.... 34 ..................
58 ___________	
59 ..............	.... 176 ..................
61 ..............	.... 15 ..................
62 .............	4 ..................
63 ..............	.... 179 ..................
64 ..............	.... 62 ..................
65 ..............	.... 125 ..................
69 ..............	.... 15 ..................
70 ..............	.... 65 ..................
72 ..............	... 152 ..................
74 ..............	... 5 ..................
75 ..............	... 13 ..................
77 ..............	... 12 ..................
78 ..............	.... 212 ..................
79 ..............	.... 83 ..................
80 .............	.... 55 ..................
81 ..............	wh-v...............
83 ..............	.... 9 .................
84 ..............	... 12 ..................
85 ..............	
86 ..............	.... 58 ..................
87 ..............	.... 45 ..................
88 ..............	1 ..................
90 ..............	.... 10 ..................
91 ..............	.... 57 ..................
92 ..............	5 ..................
93 .............	.... 30 ..................
94 ...........	... 40 ..................
95 ..............	8 ..................
97 ...........	3 ..................
98 ..............	.... 29 .................
101 ..............	.... 51 ..................
10(3 .............	... 39 ..................
104 ..............	.... 107 ..................
105 ..............	... 23 ..................
108 ............	.... 238 ..................
109 ............	... 28 ..................
no............	... 54 ..................
m ..............	.... 418 ..................
112 .............	.... 29 ..................
113 ..............	.... 139 ..................
114 ..............	... 18 ..................
115 ..............	.... 84 ..................
118 ..............	.... 11 ..................
119 ..............	.... 41 ..................
120 ........	.... 92 ..................
122 ..............	3 ..................
123 ...........	.... 75 ..................
127 ..............	.... 130 ..................
128 ..............	.... 25 ..................
131 si............	.... 29 ................
132 ..............	.... 19 ..................
133 ..............	1 ..................
134 ............	.... 63 ..................
135 .............	6 ..................
136 ..............	.... 56 ..................
139 ..............	.... 112 ..................
143 ..............	.... 42 ..................
144 ..............	.... 53 ..................
145 ..............	.... 35 ..................
146 ..............	.... 91 ..................
147 ..............	.... 24 ..................
148 ..............	.... 116 ......k..........
150 ..............	;... 149..................
152 ..............	.... 71 ..................
153 ..............	.... 155 ..................
154 .............	.... 5 ..................
156 ..............	.... 173 ..................
157 ..............	.... 180 ..................
158 ..............	.... 21 ..................
I60 ..:...........	.... 47 ..................
161 .............	.... 5 ..................
162 .............	.... 233 ..................
163 .............	.... 175 ..................
16» .............	.... 78 ..................
165 .............	.... 214 ..................
166 ..............	.... 25 ..................
167 .............	.... 6 ..................
168 ..............	.... 27 ..................
169 .............	.... 370 ..................
170 .............	.... 71 ..................
171 ............	... 26 ..................
172 ..............	.... 35 ..................
173 .............	.... 67 ...............„.
174 .............	.... 94 ..................
175 ____________	.... 27............
176 .............	.... 37 ..................
178 .............	.... 17 ..................
Asea
$115.86 88.16 6.80 68.27 15.44
7.27 27.42 4.88 1.50
10Í41 .95 .15 3.46 5.25
35.30
45.46 8.91 9.99 1.80 7.25
1380 3.15 9.55 17.91 4527 .60 43.04 52.36
71.02 24.19 .15 48.99 4.58 .60 44.09 21.77
84.47 2.55
28.62 57.17 120 2.65 1.70 50.38 26.67 11.55 91.76
25.14
1121 .15 2.40
.88 8.90 10.88
1.20 2.70 7.83 31.76
20S
11.98
74.28
1526 27.73 5.55
¿45
15.40 1.65
14.55
21.41
14^98 35.91 5.72 5.83 3.60 20 19.71
Dr.it.	»t. čl.	Ases
179 .......	........... 21 .................	7.63
180 .......	........... 20 .................	4.85
181 .......	........... 55 ................	12.65
182 .......	........... 5 ...............	75
163 .......	........... 34 .................	620
184 .......	........... 22 .................	15.88
185 .......	.......... 51 .................	10.85
186 .......	........... 3 .................	.60
187 .......	........... 37 .................	7.78
188 .......		
189 .......	........... -8 .................	1.65
190 .......	........... 82 .................	__
191 .......		17.18
193 .......	........J. 115 .................	22.10
194 .......	.......... 98 .................	--
195 .......	........... 9 .................	1.50
196 .......	........... 21 „...............	3.95
197 .......	.......... 18 ______________	3.45
198 ......	.......... 20 .................	__
202 .......	........... 14 .................	2.10
203 .......	.......... 137 .................	69.43
204 .......	.......... 5 .................	--
206 .......	.......... 108 .................	
207 .......	.......... 51 .................	9.60
208 .......	.......... 83 .................	_
210 .......	.......... 19 .................	420
211 .......	.......... 29 .................	4.55
213 .......	.......... 25 .................	3.75
214 .......	.......... 10 .................	1.65
216 .......	......... 25 ................	8.05
217 .......	.......... 15 .................	2.45
218 .......		12.66
219 ........	.......... 158 .................	25.40
220 ........	.......... 5 .................	.75
221 .......	.......... 20 .................	6.97
222 ........	.......... 16 .................	2.40
224 ........	.......... 28" .................	
225 ........	.......... 54 ..................	—.—
226 ...	.......... 83 .................	15.36
		5.16
235 ........	.......... 23 ..................	12.57
236 ........	.......... 32 ..................	13.01
237 ........	.......... 11 .................	7.17
241 ........	.......... 36 ..................	13.35
242 .......	.......... 42 ..................	10.26
243 ........	.......... 29 ..................	4.65
246 ........	......... 30 ..................	.
248 ........	.......... 2 ..................	1.05
249 ........	.......... 32 .........JL.____	8.91
250 _______	......... 15 ..................	6.80
ske legije dalje proti južnim bogatim mestom in ista zavzemale. Vse drugače so bile pa te legije opremljene kakor današnje modernizirane vojaške kolone s topovi in tanki. Tedaj so imeli rimski vojaki še prsne oklepe, velike čelade, ščite, kopja, dolge meče in sulice. Istočasno so bili ti legionarji priznani kot najboljši bojevniki, zato je grški kralj Phyrus rekel: "Ako bi jaz imel take vojake, bi bil lahko gospodar celega sveta!"
V isti dobi in kasneje so po tej važni cesti hodili ih korakali tudi mučenci in svetniki. Na podlagi tradicije, je po tej cesti sv. Peter iz Rima bežal pred persekucijami; tukaj je srečal božjega Učenika in ga vprašal:
"Kam pa greš, Gospod?"
"V Rim, kjer bom križan," mu je Jezus žalostno odgovoril.
Zatem se je sv. Peter nazaj v Rim vrnil, kjer so njega križali.
Ta prizor je označen v krasni Sienkevicevi povesti "Quo Vadiš?"
Tudi sv. Pavel je leta 61 po Kristusu hodil po tej cesti in naredil 100 milj dolgo pot, da bi obiskal Rim. Ko so kristjani zvedeli o prihodu apostola Pavla, so se pojavili iz svojih skrivališč in ga pri mestu Cisterno pozdravili. Baš sedanje dni se vrše na tem kraju hude bitke
med zavezniškimi in nemškimi Četami.
Blizu Rima ob tej cesti je videti razvaline grobnic mnogo znanih kristjanov, tako tudi pa-ganov. Med temi slovi grobnica Cecilije Metella, hčere sloveče plemenitaške rodbine, ki je dala v stoletju pred Kristusom Rimu več generalov in konzulov.
Ob Api j ski cesti se še dandanes nahajajo tri krščanske katakombe; namreč sv. Sebastija-na, sprva znana kot pokopališče z votlinami. Ime katakom-ba izvira namreč iz grške besede "catakomb," kar pomeni votlina, zato so Rimljani potem tako nazivali vsa pokopališča kristjanov. Na tem pokopališču sta bila tudi mučenika sv. Peter in Pavel sprva pokopana, dokler niso njune zemeljske ostanke p r e n e s 1 i .v RRim v baziliko njih imena. Nad kata-kombo sv. Sebastiana se dandanes dviga cerkev sličnega imena; kakor znano, je bil sv. Sebastian rimski vojak, ki je umrl mučeniške smrti.
V katakombi sv. Kalista tudi ob A pij ski cesti, so prva tri stoletja polagali umrle papeže, 14 po številu, ondi počivajo tudi svetinje sv. Cecilije. Navedena katakomba je osobito znana po krasnih fresco slikah v kapelicah zakramentov, sv. krsta in sv. Rešnjega Telesa.
Po tej zgodovinski cesti, kjer dandanes drčijo ameriški tanki in avtomobili, so pred 20 stoletji prvi krstjani osobito na večer hodili in tekali v podzemske katakombe ,kjer sta jim sv. Peter in Pavel razlagala nauke sv. vere in kjer so se udeleževali sv. maše in sv. obhajila. V resnici, lahko imenujemo to cesto "Kraljica vseh cest."
Naznanilo o umrlih
lat
Ji
> m
S«
12 g
c/> m
O
Meato
10,873
$2,709.71
Preostanek 1. aprila 1944....$285,509.92
Prejemki: Prejeli od
drnitev ...........32,709.71
Obresti od obveznic .......... 546.90—$ 3256.61
74	Louis Semrov
75	John Artac
76	Mildred Rozich
77	; Lucy Baznik
78	I Frank Mesojedec 79! John Cerne, Sr.
80	Anton Zupančič
81	John Dezelan
82	Mary Pečjak
83	Mary Gasperich
84	Joseph Matesic
85	Martin Plut
86	Rose Kenik
87	Edward Michek I
88
25.00
47.39 26.91
Izplačila:
Posmrtnina ......$
Kredit za prestopile v odrasli oddelek
Rezerva ..............
Prenos v odrasli oddelek— Rezerva čl. raz. "BB" .... Prenos v odrasli oddelek— Stroškovni sklad za mesec marc 1944 ...... 787.71—$
Anton Zakrajsek
Frank Jerin
Magdalena
Tovornik
Josephine Justin
_ 92 ! George Malnar I
«->cfi -(¡a ' 93 i Antonia Kozmuth 94 , Helen Tucibat
951 Joseph Stirn
Odraall oddelek
24623'	1000	3-25-44! 62	1 110
CI938	1000	3-28-44] 35 I 53
14498	1500	3-26-44, 48	206
1029	500	3-27-44' 73	I 25
D2920	1000	3-14-44 j 23	[ 4
26482	250	3-31-44 ¡ 69	( 101
16746	1000	4- 3-44 78	25
29500'	500	4- 4-44 43	52
12692	1000	4- 6-441 60	| 162
14744	500	4- l-44f 85	218
D4725	1000	3-28-44 67	50
D1014	1000	4-12-44 71	87
10533	1000	4- 5-44 54	146
1248	1000	4- 2-44, 80	I 21
D419	1000	3-12-44 68	7
5671!	1000	4-12-44 81	5
Barberton, O. Waukegan, III. So. Chicago. III. Cleveland, O. Tower, Minn. Lorain, O. Cleevland. O. Indianapolis, Ind. Cleveland, O. Calumet, Mich. Pittsburgh, Pa. Joliet, III. Cleveland, O. Presto, Pa. Pueblo, Colo. La Salle, III.
90
91
... 389.57
1276.58
Preostanek 30. apr. 1944 ....$287,489.95 JOSIP Z ALAR, gl. tajnik.
Zgodovina Apijske ceste
Kakor čitamo v vojnih poročilih, se naša ameriška armada v Italiji bori s sovražnimi nemškimi četami ob svetovno znani Apijski cesti, katere je zadnje io dni precejšen cfel že tudi za-vzela.
To starodavno cesto so začeli graditi leta 321 pred Kristusovim rojstvom; gradil jo je rimski slepi cenzor Appius Claudi-us Caecus, zato nosi njegovo ime. V tedanjih časih rimske republike je imel cenzor nalogo ali olcsrbo ljudskega popisovanja ali štetja in nadzorstvo nad ljudsko moralo.
Ta cesta se pričenja na južni strani Rima in se vije 360 milj v dolžini čez močvirja in hribovje do mesta Brindisi, na iztočnem obrežju Italije. Na koncu iste se nahaja precej visok kameniti steber, kjer je označeno ime ceste in letnica dograditve.
Po tej cesti so pred davnimi leti korakale tedaj sloveče rim-
3226 9.15 21.78 20.57 4.55
22.45
21.44 23.12 2.10 60.88 35.06 325
'90 35.03 69.74 44.93
59.46 7.55 1.05 7.96
117.38 14.70 5.41
14 JO 425 20.49 3.35
577 I John Sobczyk
7949 $1000 3-29-44 56	120
D1646 5001« 4- 3-44 24	197,
24688 500 3-13-44 60	38
10746 500 .4-11-44 46	165
98301 1000 3-24-44 67	| 163
64701 500 4-10-44 64	1 MLADINSKI ODDELEK
'AA38236I 25' 3-27-44, 6m	¡ 150 | Cleveland, O
Fbrest City, Pa. Rice, Minn. Kansas City, Kan. West Allis, Wis. Pittsburgh, Pa. Chicago, III.
Ima
s «3
-S
B-O
». . ■c a
Ow
138	! Angela Yanezich
139	Josephine Radelja
140	Joseph Loctfnar
141	Matt Miholic
142	Dorothy Angerilli
143	Anthony Muhich
144	| Anton Strukel
145	Mary Mencinger
146	Elizabeth Gunde
147	Mary Muha
148	Louis Bobich
149	Mary Tezak 150¡Joseph Kovacich
151	Louis Semrov
152	Bertha Vidmar
153	Mary Cizel
154	Clara Jernejcic
155	I Jennie Tomazic
156	Martin Krai
157	Mary Zorc
158	i Anna Bradach
159	Lillian Germ
160	Rose Ratkovich
161	Jennie Furlan
162	Anna Markaya
163	Rose Prosen
164	Barthol Petrich
165	Anna Nagele 168! Mary Lekan
167	! Agnes Feldmen
168	Albert Cyril Wallis
169	Wiliam Franko 1701 Joseph Musich
171	I Anna Bukovic
172	Ann Brager
173	Helen Mervar
174	| Joseph Slapnicar
175	| Emily Krsul
176	James Smolich
177	Margaret Saso
178	i Anna Zampar
179	Margaret Kushon
180	Ann Dejak
181	Ursula Ponikvar
182	John Gasper
183	Frank Glavic
184	Margaret Shed well
185	| Mary Kafudijo
186	John Vlajnich
187	I James Terlep
188	Mary Lovko 1891 Daniel Obed
D3841 1-24-44
C3216 3-11-44 18960 3- 8-44
5405 3-24-44
17599	3- 3-44
14098	3-29-44 21133 3-15-44
3215 3-14-44 C1625 4- 1-44
11902 2-27-44
3968, 3-21-44 34878 3-21-44 28778: 2- 2-44 " D3042 12-23-43 CC44701 3-27-44 10167 3-30-44 DD104 1- 9-44 DD653 4- 9-44 DD712 12-10-43 CC42924 4- 8-44 D5991 4-11-44
»6868 3-27-44 9404 4- 8-44 8390 3-12-44 D3959 2-25-44 229151 3- 9-44
21675	3-27-44
20467	3-24-44
13826	3-20-44 E70 3- 3-44
S m	aj
M m m	•> "O
So z;	5
$ 50.00Í	203
100.00	225
75.00	2
100.00	53
100.00	59
100.00	29
50.00	75
100.00	78
100.00	187
50.00	1
100.00	1
100.00	29
50.00	61
100.00	110
ICO. 00	162
100.00	162
100.00	63
100.00	101
50.00	50
100.00	53
250.00	59
100.00	104
100.00	104
100.00	121
100.00	148
50.00	150
100.00	176
100.00	220
50.00	108
100.00	114
100.00	135
50.00	44
100.00	53
100.00	157
5000	157
100.00	157
75.00	2
100.00	50
75.00	56
100.00	120
100.00	16S
75.00	246
100.00	80
75.00	150
100.00	153
75.00	63
100.30	123
100.00;	127
5O.OO1	131
75.00	154
75.00	169
75.00)	183
Meato
Joliet, III. Waukegan, III. Eveleth, Minn. Joliet, 111. La Salle, 111. Chicago, III. Johnstown. Pa. Chicago, 111. Chicago. III. Joliet, III. Youngstown. O. Barberton, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Lorain, O. Pittsburgh, Pa.
Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Little Falls, N. Y. Bridgeport, Conn. Cleveland, O. Detroit, Mich. Chicago. 111. Joliet, 111. Steelton, Pa. Gilbert, Minn. So. Chicago, III. Waukegan, III.
theboygan. Wis-, heboygan, Wis. Sheboygan, Wis. Joliet, 111. Pittsburgh, Pa. Leadville, Colo. Forest City, Pa. Bethlehem, Pa. Etna, Pa. So. Chicago. 111. Cleveland, O. Strabane. Pa. Cleveland, O. Bridgeport, O. Waukegan, III. Aurora, Minn. Peoria. III. Cleveland, O. Ambridge, Pa. JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
M '"¿I ' • , -
*

=!
"Prav mu je, Brdaču," je menil ta. "On je ščuval proti vašemu razglasu. On si je največ nagrabil. Bog ve, koliko je prodal, preden smo vse popisali. Pravijo, da je vozil tudi v mesto in prodajal, kakor bi bilo njegovo. Prav mu je."
"Ne govorite tako," je prosil Žagar. "Siromaki smo vsi vkup. Božja roka nas je udarila in nas še zmerom tepe."
Kolibe so rastle iz groblje in izpreminjale vasi lice. Ena je vstala tudi na Žagarjevem dvorišču.
Žagar se je odpeljal k družini in jo vabil domov.
"Še malo počakajmo," je rekla županja. "Tinica je še pre-rahla. Zmerom 'pokašl ju je. Zima v baraki — hudo bo zanjo. Zdravnik ji zapisuje jajca in mleko. Tu dobimo oboje. Tam nimajo še ljudje ne krav ne kokoši."
"Pa počakajte," se je vdal Žagar. "Da bi le kmalu ozdravela! Delo doma kar vpije, kje so ljudje, da ga opravijo. Če zdaj ne pripravimo njiv in orodja, bomo spomladi težko sejali."
'Sam se je vrnil v vas, sam je popravljal dom, kopal, sekal in koval, kolikor so mu županski posli to dopuščali.
Kadar ni bilo nujnega dela za občino, so si tudi posamezniki za majhno odškodnino in hrano lahko najeli katerega izmed sedmih ujetnikov. Oborožena straža je prišla zjutraj z možem h kmetu, oborožena straža ga je zvečer odvedla k drugim ujetnikom v skupno barako spat. Ujetnikom je bilo tako delo všeč. Bili so bolj prosti, brez puške in bodala za petami. Nekateri so se privadili domači govorici. .En sam je v taki svobodi pobegnil. Ostala šestorica je bila videti zado-vol j na.	*
Žagar si je za nekaj dni najel Napolitanca. V popisu tega moža srednje rasti in zagorele polti, s črno, kratko pristriženo brado in po čelu visečimi lasmi je stalo, da zna tudi zidati. Najbolj potreben se je zdel Žagarju hlev*. Brez živine ne bo mogoče spomladi orati in sejati. Brez hleva pa ni mogoče imeti živine. V groblji prejšnje-j ga skednja in hlevov je bilo zadosti kamenja za štiri preproste, navadne zidove.
Napolitanec je bil pri delu precej zgovoren. Najrajši je opletal z napolitanščino. Ma\o je znal besed, ki bi jih bil Žagar razumel, in še te je čudno zvijal in mečkal med zobmi. Prve dni sta govorila največ na pokaže. Pozneje se je Žagar naučil nekaj ujetnikovih besed, j nekaj si je Napolitanec zapomnil Žagarjevih, tako da sta se za silo razumela.
O svojih usodah je Napolitanec povedal, da so ga ujeli v zasneženih tirolskih gorah/
"Sneg, sneg! In gore, gore — take, take!" je vpil v svojem jeziku, štorkljal pred hlevom po dvorišču in krilil z rokami okrog sebe in proti nebu, da se je moral Žagar njegovi živahnosti nehote nasmehniti.
Doma — je pravil — je zapustil mlado ženo in dva otro-čiča. Po taboriščih je najbolj trpel radi mraza. Tudi stradal je včasih. Prepričan je bil, da njegova domovina v tej vojni zmaga in bo njegovega ujetništva kmalu konec.
Ko je bil hlev pokirt, je Žagar pripravil skromno pogošče-nje. Iz gostilne je dal prinesti jedi in vina. Napolitanec je jedel molče. Nato je trčil z Žagarjem in odpil pčoasi, kakor bi pokušal. Zamlaskal je rahlo z jezikom in rekel:
"Dobro je, a naše je boljše, bolj ognjeno."
Žagar se je zdrznil. Oči so se mu izbulile in zapičil jih je v svojega gosta, kakor bi ga ho-Lel prebosti.
"Da, oče, naše je boljše," je rekel mirno gost in še enkrat nagnil čašo. Njegov pogled se je vdano in pokojno meril z Žagarjevim.
Žagarja je v teh in v prejšnjih ujetnikovih besedah pre-sunil povsem izpremenjeni glas
i čista domača govorica, kakor bi se bil iz Napolitanca oglasil nekdo drugi.
"Ali si ali nisi?" se je izvilo Žagarju strahmoa.
"Sem, oče," je odvrnil gost mirnoH "Vse to je le krinka," je pokazal po sebi.
"Ivan! Kako moreš biti tak?" Veselje in žalost sta Žagarju trgala glas.
"Tako," je skomizgnil ujetnik, ki je mahoma pozabil svojo napolitanščino. "Ce sem se poprej nekdaj res pregrešil nad domom in ga pomagal rušiti, se zdaj pokorim in vam ga pomagam graditi. Nekdanji nepravi Tinkatonka se je prelevil v ujetega Napolittanca. Kakor vidite, je še nekaj pravice na svetu."
"Ali za očeta nimaš srca," je mehko oponesel Žagar, vstal od mize in objel svojega gosta.
"Oče, ne očitajte," je prosil sin. "Še zmerom služim domovini. Ne vem, dokod bo segala, a služim ji z vso dušo. Težka je včasih taka služba, a tudi v težavah osrečujoča in sladka. Premagujte se tudi vi, kakor ste se doslej. Moje poti so take in drugačne ne morejo biti. Kadar bo potrebno, premenim tudi to krinko. O da bi mi sko-ro, skoro ne bilo treba nobene več!"
* Skromno pogoščenje se je precej zavleklo. Ves tisti popoldan sta Žagar in ujetnik prečepela v kolibi. Zvečer je prišel stražnik z nasajenim bodalom in odgnal Napolitanca k njegovim peterim tovarišem.
"O Bog, o Bog, zakaj se usoda tako kruto igra z menoj?" se je vpraševal Žagar tisto noč. "Preveč je zame teh skrivnosti. Kako naj vse to prenašam? Kako naj delam z ujetnikom, ki vem, da je moj sin, pa ga ne smem za sina priznati? Kako naj tega ne povem njegovi materi in bratom in sestri? Kdaj bomo smeli drug z drugim odkrito govoriti Kdaj bo konec?"
Vso noč se je Žagar boril z očitom v sebi. V tej novi ulogi je Ivana obsojal manj nego prej, ko je tod igral Tinkaton-ko.
Napolitanec je ostal še par dni pri Žagarju. Pozneje ga je bilo videti po raznih drugih dvoriščih, včasih tudi na polju. Ko je došla nova, številnejša četa ujetnikov, so prejšnje odvedli drugam. Z njimi so odgnali tudi živahnega Napolitanca srednje rasti in zagorele polti, s črno, kratko pristriženo brado in po čelu visečimi lasmi.
Žagarju je došlo kratko ženino vabilo, naj pride malo k Ti-nici, ki je zmerom slabša.
Takoj se je odpravil.
"Kako je dekletu?" je vprašal ženo, ki je v kuhinji čepe upadla in potrta strmela predse.
"Bolje, bolje," mu je ona zahlipala v ramo. Iz krčevitih tresljajev njenega telesa je uganil pravi pomen tega tolažil nega odgovora.
Poljubil je ženo na čelo in jo podprl, da je mogla z njim v sobo.
Ob vznožju dekletove postelje je klečala nevesta. Tinica je imela zaprte oči. Njeni suhi, voščeni prsti so se oklepali črnega razpela. Ob oknu je cvrketala na olju plavajoča,
goreča dušica.
Tisto popoldne so Tinico od-nesli med križe in grobov« aa
vasjo. Drugi dan so začeli Žagar j evi pospravljati. Molče so napolnili skrinje in zaboje, molče so jih naložili. Rdeče-iična vnučica se je motala med njimi, neprestano žgolela in čudno gledala njih dolge, žalostne obraze, s katerimi je le iz-redka zdrknil kak bolesten smehljaj do nje.
Odpeljali so se1 ter se nastanili v leseni kolibi na domačem dvorišču. Koncem zime so kupili par volov in začeli orati. Delo na polju ni bilo brez nevarnosti. Ujetniki so bili pobrali strelivo na površju, nihče pa ni vedel, kje tiči neviden izstrelek v mehki prsti in kdaj ga lemež sproži, če dregne vajn. žižmanovemu Jerneju je vrglo kolca in oralo v šosih pod nebo. Enega vola mu ubilo, drugega pohabilo. Njemu samemu je po sreči le stopalo prebilo.
. "Zlo, ki se je bilo zarilo v zemljo," je rekel Žagar," "se še zmerom drami."
"Kadakoli orješ, se tresem zati," je tarnala žena.
"Poženi v imenu božjem," je ponovil Žagar nevesti, stopajoči z bičem ob vpregi, kadarkoli je zastavil lemež za novo brazdo.
"Počasi, počasi," je krotil spočito žival in previdno pritiskal plužne ročice, kakor bi hotel z njimi otipati, kje je zakopano zlo. Ob vsakem tršem re-sku pod lemežem je brž ustavil in pograbil z otko, je li kamen ali kovina.
Vsi so takrat tako orali. Dobra, takrat domača gruda je bila zastrupljena in besna. V ljudi, ki so jo rahljali, da bi jim dala kruha, kakor jim ga je dajala od pamtiveka, je po vsej dolini rada puhala jeklo in svinec.
"Leta in leta bo zemlja taka," je trdil Žagar. "Preveč so jo ljudje razdražili, preveč
so vanjo zakopali svojega sovraštva. Iz takega semena ne more pognati dobri, mehki kruhek. Dolgo jo bo treba božati in miriti, da nam bo zopet mati, kakor nam je bila poprej."
O veliki noči je prišel Jože na dopust, o binkoštih Boštjan. Ta se ni več posebno vnemal za vojno. Stradež se je bil iz sredine in zaledja pritipal tudi do fronte in iztreznil Boštjanovo glavo.
Koncem vinotoka so se fronte raztrgale in svet se je oddahnil. Vojaki so metali orožje od sebe in vreli domov. Tudi Ža-garjevi sinovi so se vrnili. Ivan je prebil le pol dneva v družini.
dri, v pisanem krilen. Včasih jo je on dvignil nad klasove in jih pobotal z njenim telescem, da je razigrana tleskala z ročicami in lovila rdeče makove cvetove po zelenem morju bilk.
"Še, še P' je vzkliknila in se smejala.
"Moliva, da bo kruhek dober," jo je učil on.
"Kako se moli?" je vpraševala.
Žagar je pokleknil z njo na obrobno brazdo, da sta oba skoro tonila v žitu ,ji sklenil ročice in .ji govoril: "Zlata zrna smo sejali. Zlata zrna bomo brali. Da nam vsako da jih sto, blagoslovi jih nebo." Zlati otrokovi in srebrni Ža-"Nova domovina je dograje-! garje vi lasje so se dotikali žena in me kliče," se je poslovil lenih klasov. Mak je rdel iz žit-
Ne smem je zamuditi. Naproti ji grem." '
"Naj se zgodi karkoli, mi ostanemo," je rekel oče mirno in pogledal Jožeta in Boštjana.
"Ostanemo,* je ponovil Boštjan.
"Le ostanite," je odobraval Ivan. "Vi ste zrastli iz te zemlje in koreninite v njej. Nobena usoda vas ne more izruvati, če sami nočete. Meni so se korenine zajedle drugam."
"Tudi zate je tu prostora in dela dovolj," je menil oče.
"Morda se vrnem. Zdaj grem novi domovini naproti, vstali iz solza in krvi. V srcu čutim, kako me kliče."
Ivan je odšel.
Vas je vstajala iz groblje. Z novimi časi so prišle nove vo-' litve.
| "Izberite si mlajšega. Osivel sem," je rekel Žagar možem.
Možje ga niso slušali in so izvolili njega. #Sam Brdač, ki se je vrnil zdrav iz bolnišnice, mu je dal svoj glas. Ta glas je bil Žagarju milejši in dražji nego marsikateri drugi.
Zopet je hodil Žagar ob žitu in božal zelene klasove. Z njim je hodilo dekletce z zlatimi ko-
nih valov. Dekletce je pobožno ponavljalo besede o zlatih zr nih. Žagarju se je zdelo, da kleči v cerkvi z neznansko visokim, sončnim, sinjim stropom, pred velikim oltarjem, obveše nim z najlepšim zelenim in rdečim prtom.
"Zemlja, bodi nam zopet mati!" je vzdihnil in vstal.
KONEC. -o-
AGIT1RAJM0 ZA SKI ODDELEK!
MLADIN.
PRIJAZEN OBISK
Dne 25. maja nas je obiskala v uredništvu prijazna gdč. Mary Medic, hčerka poznane in spoštovane Mediceve družine iz South Chicaga, 111. * Z bratom Emilom je prišla obiskat svojo
VLOGE
r tej posojilnici
Savbiii A Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln druttvene
_ vloge. _
LIBERALKE OBRESTI
St Clair Savings ¿t Loan Co.
8235 St. Clair Avenne . HEnd. 6570 CLEVELAND X. OHIO
* «in; t «
ELIKE stvari se dogajajo tam preko. In velike stvari se gibljejo hitreje tukaj. Vojna potrebuje žice bolj in bolj.
Ako kličete torej na daljavo v okrožjih, ki so z vojno zaposleni, bo morda operatorica rekla: "Prosim, omejite svoj klic na 5 minut." S tem je pomagano, da gre več klicev skozi tekom zaposlenih period.
Kupite vojne bonde za zmacjc
THI OHIO BELL IELSPHONI CO.
sestro, č. šolsko sestro Alojzijo, ki uči na farni Šoli sv. Kristine. Medicevi imfjo dva sina duhovnika in sicer je Father Charles župnik v Johnstownu, Pa., Fa-
ther Alojzij pa je gvardijan v Lemontu,l 111.; najmlajši Medi-cev sin, ki je pa Se samostanski brat v Lemontu, bo moral v kratkem oditi k vojakom.
Naročite si dnevnik!
11
WSXitS:
V	Clevelandu izhaja ie nad 40 let rtovenekt list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni n*
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.	- * t J i^i
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio


NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
"Novi Svet"
★ ★ ★
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ame-* riki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3.
Naročnino sprejema: ★ ★ ★
"NOVI SVET"
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, DL
ffie Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vtijo&ao 250 FOTOGRAFU
jcaphuu najboljši ameriški vrtnau-ski vkšcaki in izdal M. L. D. SEYMOUR, B. S. A.
■ — knjiga» ki nm radi robino cofe
knjig. Ta knjiga Je MJ nnki, MJ raanadjhm ia bolj uporablji-
---oil draga vrtnanka knjiga.	T _
OnSUft m boato in tmmU booto, ko boote videli,	«etančno v«,
■n GARDEN ENCYCLOPEDIA poofi o raakl aajaanj« podnT' . «MMoranJa Trta. Knjiga Jo bila akrbra Mtarljena, tak« da ^S, kar Jo aanimlTo i« potrebno «a vrt. Kar -u Jo Mlo *rbra pretakate«, tako da Jo m popovo, ja-ro*o, pa oatnteo To J« nora vrtnar*» prirotaa knjiga _ ycaktltea, priljudna 1» lahko imauUjlva» Praiakatft« [ J« kar najbolj •mfmfmt mmL Prepričali m bo*»,	Trtaar.
M k« J» THE GARDEN ENCYCLOPEDUL^
Cona
NARO&tk PRI
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,
New York, N.T.
IAD ran VAT BAt
BOND DAY
AWARDED PURPLE HEART
Cleveland, O. — Sgt. Laddie R. Skully, 2, infantryman, who was wounded March 8 on Mantis Island, has been awarded the Purple Heart and returned to duty in the Admiralty Islands.
The son of Mr. and Mrs. Frank Skully, 1087 Addison Rd., he has been stationed in the Pacific since going overseas last June.
x Three brothers are in service — Frank, storekeeper, 3/c, with the Coast Guard in the Pacific; Pfc. Raymond, a paratrooper stationed in England, and S/Sgt. Fred, in England wit'h the Army Air Forces. All are listed on the Catholic Universe Bulletin Service Roll for St. Vitus Parish.
(APT. KIRMCKH "FLYING CHETNIK; KSKJ MEMBER, RETURNS Ï0 STATES
DONT PARK IN DRIVEWAY!
Ka Sa lia Ja
Members Serving
0
Our Country
SIGNIFICANCE OF DRAFT SYMBOLS IN BRIEF
l'A—Subject to induction.
1-A-L—Subject to limited
service.
1-A-0—Subject	to non-combatant service.
2-A—"Necessary	man" in industry indirectly contributing to war effort.
2-B—"Necessary Man" in industry directly contributing to war effort.
2-C--Bonafide	farmer.
3-A	— (Discontinued), formerly applied to man with dependents.
3-D—Induction	would result in extreme hardship to his dependents.
4-A—Over
4-B—Deferred by law, for example, the President, Judges, etc.
4-C—Neutral Aliens requesting exemption.
4-D—Bonafide ministers, religious students.
4-F—Morally, physically, mentally unfit.
4-E—Bonafide conscientious objectors by reason of religion.
Special Symbols
H—After any classification signifies man 38-45.
ENL—Enlisted man.
DEC—Dead.
P—Called for physical examination.
WILL LAUNCH PAPER DRIVE
Cleveland, O. — Beginning Monday, June 5, trucks of charitable institutions and paper dealers will follow 48 routes carefully laid out along main business streets of Cleveland to pick up waste paper placcd at the curb by the retail stores.
Some ten thousand Civiliart Defense* Corps Volunteers have prepared the way by .contacting thousands of retail ¡stores along these routes to en-, list the cooperation of the 'storekeepers. Salesmen of 20 major wholesalers of food, drug, confectionery, paper, and hardware lines are also aiding in the work of impressing on the storekeeper t'he im-i portance of this paper salvage drive.
CO-FOUNDER OF KSKJ EXPIRES
PRIDE
O, why should the spirit of mortal be proud?
Like a swift-going meteor, a fast-flying cloud;
A flash of the lightning, a break of the wave,
Man passes from life to his rest in the grave.
'Tis the wind of an eye, the
draught of a breath, From the blossom of health to
the paleness of death— From the gilded salon to the
bier and the shroud O, why should the spirit of mortal be proud?
the f WEt GOES
WAR
KITCHEN
JANCE! 1110 TMrd St. La Salle, m
By the special request of Miss Helen Rozich, Joliet, 111., this week's issue brings a variety of doughnut specialties.
Ice Bp* Doughnuts
2 cups mashed potatoes, 3 eggs, i4 teaspoon salt, 2 teaspoons baking powder, 1 teaspoon baking soda, 2 cups sugar, 4 tablespoons sour milk, 1 tablespoon butter, 1 teaspoon vanilla, Vt teaspoon nutmeg, 4 cups flour.
To the mashed potatoes add sugar, milk, sifted flour, salt, baking powder, soda and spices, also butter and slightly beaten eggs. Beat well after flour mixture is added; add vanilla. Chill at least 4 hours. Roll i4 inch thick and fry in deep fat. These may be kept in the ice box and sliced and fried as needed.
Southern Crullers
1	cup sour cream, 1 cup sug-*ar, 1 teaspoon baking soda, 1
teaspoon nutmeg, 1 egg, 4 Vi cups flour.
Combine all ingredients in order given. Roll very thin and fry in deep hot fat.
Bohemian Doughnuts
1 large can evaporated milk, 1 teaspoon salt, 3 tablespoons sugar, Vi lb. softened butter, three cent yeast cake, 4 cups flour, 3 egg yolks, 1 teaspoon vanilla.
Add scalded milk to salt, sugar and butter. When lukewarm add the yeast crumbled into bits. Add 2 cups of flour and mix well. Allow to stand till light and spongy, about 1 hour. Add yolks, vanilla and the remainder of the flour, mixing until thoroughly blended. Again set to Tise until double in bulk, about 2 hours. Then roll out on lightly floured board to about Vi inch thickness. Cut with doughnut cutter and let rise for about Vi hour before frying. Fry with the raised side down first. These are especially delicious when sprinkled with granulated sugar.
Maple Donut Bars
2	cakes compressed yeast, 14 cup lukewarm water, 1 cup milk, Vi. cup butter, V% cup sugar,, 1 teaspoon salt, 2 eggs, 5 cups flour.
Soften the yeast in the lukewarm water. Scald milk, add butter, sugar and salt. Cool to lukewarm. Add yeast, beaten eggs and flour to make a thick batter. Beat well. Add enough more flour to make a soft dough. Turn out on lightly floured board and knead until satiny. Place dough in a greased bowl, cdver and let rise until doubled in bulk. Punch down. Roll out to Vi inch thickness, cut in bars and let rise until double in size. Fry in deep fat to 365 degrees and drain on soft paper. Frost with maple frosting.
Prank Hess, left, snd Arthur Allbee, right, sre filling the spssd reducer of a propeller power unit with low temperature lubricating ell at the Propeller Plant of the Curtiss-Wright Corp, In Caldwell, N. J. This «It contains stssrie acid, which Is derived from inedible kitohen faV <
THROUGH MARY PEACE CAN COME TO ALL THE WORLD
A SOLDIERS PRAYER
^^^^^Rf -:— f
"Look God, I have never spoken to You, But now I want to say—How do you do; You see God, they told me You didn't exist. And like a fool, I believed all this.
Last night from a shell hole, I saw Your sky, I figured right then, they told me a lie; Had I taken time to see things You made, I'd have known they weren't calling a spade a spade,
I wonder, God, if You'd shake my hand, Somehow I feel that You will understand; Funny, I had to come to this hellish placer Before I had time to see Your Face.
Well, I guess there isn't much more to say. But I'm sure glad, God, I met You today; I guess the "zero hour" will soon be here, But I'm not afraid, since I know You're near.
The signal—well God, Ml have to go, I like You lots, this I want You to know; Look now, this will be a horrible fight; Who knows—I may come to our house to-night.
Though I wasn't friendly to You before, I wonder God, if You'd wait at Your door; Look! I'm crying—me, shedding tears! I wish I had known You many years.
Well—I have to go now God—goodbye! Strange since I met You—I'm not afraid to die!
NB.: This poem was found on a body of a dead American soldier after a battle somewhere in Italy.
By Sister Mary Clare, SND litany of the Blessed Virgin There is a tradition in Cath- often called the Litany of Lo-olic countries that in thereto, was definitely approved month of May prayer is most by the church 357 years ago. powerful in Heaven because it| Many of the praises and eu-is Mary's month. Maybe this logies in the Litany of Loreto awful war which began for us were taken from popular me-on December 7 will end for all dieval Latin poetry, for poets the world in Mary's month. It have ever loved to write of the
could be so. We could .make it so. The volume and insistence of our prayers could make this Maytime a springtime of grace for all the world just as Mary's first coming did. Through powerful pleading and deep Christian living, we
Blessed Virgin. They know
can let their imagination soar without fear that the reality will fall short of their ideals. They know that her beauty must outshine that of the most gorgeous angel for even the
I BURIED MY GRIEF
can bring peace and meekness j highest angel in Heaven was and joy to all the world thru'created to be a servant of God her who is the symbol of peace
and meekness and joy.
One very effective way of honoring Mary is through the daily recitation of her litany for it is really a eulogy, a hymn of praise, of congratulation. One of the oldest customs in the church was the singing of this litany every Saturday evening) by all the faithful. May this precious custom, preserved for us in convents and monasteries, again become general.
Litanies have an intriguing history. They are closely bound up wit'h the procession, one of the oldest social institutions in the world. Processions with the accompanying litanies were used especially in times of great public calamity, or in petition for public favors, such as rain or fair weather.
The litany owes much of its historical background also to the acclamatiohs which were
By Pauline G. Schindler ed out the(re from dawn to
I heard by cable of the sud- (breakfast. She dug, planted,
den and tragic death of my watered, weeded. And got
only sister in a far country. well. Out there in the dewy
Dry - eyed and stunned, I i early mornings, with the light
paced slowly back and forth j changing and deepening, with
in the house, back and forth,: freshness and earth-growth
needing \o reach her in some land the health of living green
way, needing to see her again I about her, she lost her restless-
for a last moment. For us there ness and unease. She found j
,, .	.	.. . would be no such moment new. I her own roots, her central bal-
that m writing of Mary they ^ ^ & continent and anlance> again
ocean apart; thru neither time j The radishes, peas, beans, nor space could I reach her. ¡and carrots were a tangible I felt that I must do some- and satisfying response to her thing; reach out somehow effort. They neither denied with my hands to touch.	her, nor got up and walked
And so I came into the gar- away. Her hantfs in their garden.	den gloves moved deftly among I took e spade; and in my them, until I think each sap-little north plot I began to dig. arate carrot was like a person It was cool and fragrant, this known to her. She had found earth. I had not wept, and Ia new, a sort of secondary, ma-could not weep. But the gar-'ternity.
den took my grief and won-! Looking out upon that little der into itself and gave me'piot — not handsome, not a
while Mary was chosen to be His Mother, and therefore must be wholly beautiful and perfect. They know, too, that in addition to the perfections that would be hers by the fact that she is His Mother, Mary has increased beauty of body and soul from the fact that He is her Son, for Christ did not assume a heavenly body. He wanted to resemble His Mother as every child resembles jits parents.
When meditating on this thought, it will be profitable to note how the church takes the praises of Wisdom Incarnate in Chapter 25 of Ecclesi-
ease.
And op the next morning, I dug again in this little garden.
bower of beauty, just a healthy, crisp, fertile, rewarding, garden patch — we all understood
I dedicated it all to my sister, something of what had hap-
iiuie in v/impi-cr UJ. uvticoi- _,	M	... i
asticus and attributes them to Havm* no fun in 1,feJ
I plunged hands into the soil, I laid the plants tenderly, patted earth about the roots.
As I worked I remembered another garden, and a year of my childhood when Mother was very restless. Moody and irritably unhappy. Depressed.
Mary in the Little Office of the Blessed Virgin, which is said daily by members of the Third Orders and other clients of Mary.
What GI's think of devotion to Mary is beautifully told in the first few pages of the cur
We children were almost grown up. Perched on the edge of the nest, half-ready for. flight. I think Mother felt that we were about to desert her ; that all her love and care, all the fatigues and the faithful devotion, were being disregarded in our haste to_ be ourselves. We were brushing her aside, with only a perfunctory word of farewell.
She grew fretful wit'h Father, too. She developed aver-
rent issue of "Contract," the customary centuries before little 16.page military booklet Christ. An acclamation is any pubii8hed monthly for men in manifestation of popular feel- the servjce by N. C. C.* S. ing expressed by a shout. Ac- Among other things GI's say
clamations usually took t'he:that devotion to Mary is the .	^ . ...
form of compliments, some-j ateBt force in acquiring the slons *	neckt*es; w.a*
thing like a toast at a modern .toughness necessary to live the »nn°yed * th® ™st trlvlal banquet or an address of con- life of christ amid the tempta- th,in&®; cntunzed him so mer-
gratulation or laudation at the tions of camp life. rContact" c,les?ly	*U ar0Se m
conferring of honors. They ¡s free t0 servicemen. If inter- reVolt defend J"™: . .. were collective expressions of ested in	in ita distri ' Mother grew lonely m the
feeling carefully thought out;butionf write to. Mim De- 'i™1*' She was having a dif-beforehand and were appar- artmentf Holy Cross College,''tim? nervously; but we ently shouted in chorus by the Washington 17, D. C.)	I didn't understand. We saw a
whole assembly.
One can see the influence of acclamations very definitely in the litany of the Blessed Virgin. There is also a scriptural basis /or the litany. For instance, Psalm 135 is a model litany.
So popular did the litany become that at one time there were close to 100 in the church. Then the Holy See wisely limited the number permitted for public worship. The
WtmETMFUKLOOCS
AN AEMY LIGHT TANK may of casoUne a
understand, behavior, not its cause.
One morning she got up at j dawn, rather desperate with I insomnia, and walked out into !the yard. The dew was so heavy she had to come back for old thick shoes.
When the rest of us came down for breakfast, three hours later, she was out there weeding, her hands in heavy gloves.
Every mbrning all that spring and summer she work-
pcned. We gave thanks for the garden
And here, working in my own garden years later, after the sudden death of my sister, I gave thanks again. I had a feeling of utter calm and peace, as tho I were speaking to that sleeping sister: "Whenever I tend it, I shall be remembering you with affection. It shall always be green and lovely in your name."
So for me a special quiet pervades this garden. The stillness of death, the stillness of living growth, merge in tranquillity. Roots push upward, leafage stirs, serene growth goes on. And I feel that here all is well.
AWARDS....PRIZES KSKJ GOLDEN JUBILEE CAMPAIGN
MARCH 1st TO MIDNIGHT JUNE 30th, IM4
QUOTAS
The campaign quota for each individual member participating in the KSKJGoJdeniibilee Campaign wffllbe WW«™1™^* $10 000 new adult and juvenile "CC" and FF, snd $15,000 new juvenile "AA" sad "BB" insurance.
CASH AWARDS	,„
In addition to the Golden Emblems and Prise Trip«, cash awards will be given to all eligible members who secure any new members during the wuST otthe Campaign. These caah awards will be psid only after the new member has paid six months assessments.
ADULT AWARDS Cash awards for new adult members will be paid ss follows:
$ 250.00 insurance ............................$ 1j00
• 500.00 insurance -------------——— 2.00
1000.00 insurance ---------------------- 4.00
1500.00 insurance ............----------- 6 00
2000.00 insurance ------------------- 8.00
3000.00 insurance ----------------------- 12.00
4000.00 insurance ------------------------- 16-°®
5000.00 insurance ----------------------- 20.00
JUVENILE AWARDS	_
For each new juvenile member ("AA" and "BB" types of certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty Payment Life ( CC Certificate) and Twenty Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards
will be as follows:	m	, M
$ 250.00	insurance ............................♦	^.00
500.00	insurance —-------------------
1000.00	insurance --------------------—	4 00
CAMPAIGN PRIZES GOLD AWARDS
All Golden Jubilee Campaign Winners, those KSKJ members who have merited this title by having secured the quota of. new sdafc andjysrtb insurance during the course of the Campaign, will ^ f KSKJ emblems, designed in commemoration of the Golden Jubilee of the Society. Each emblem will be appropriately engraved with the name of
the individual Golden Jubilee Winner.	r ,,
As these gold emblems are being made expressly for this Golden Jubilii Ca^iiS they can be secured ONLY by Golden Jubilee Winners.
DIAMOND AWARDS A special Gold KSKJ emblem, bearing a diamond, will be awarded to the male member of KSKJ who secures the greatest amount of new insurance amongst all other male members during the campaign.
A similar emblem will be awarded to the female member of KSKJ. who secures the greatest amount of new insurance, amongst all ether female members during the Campaign.
PRIZE TRIPS
All Golden Jubilee Winners will be the honored guests of the KSKJ Supreme Committee at the Golden Jubilee Meeting to be held at the KSKJ Home Office in Joliet, Illinois, during the latter of July. 1944. ^^ As guests of the Supreme Committee these Golden Jubilee Winners will receive free transportation to and from their homes, as well as three
davs* accommodations in Joliet.	. ..... „ •
y In the event the total expenses incurred by each Jubilee Winner is less than $100.00, he or she will receive the difference between that amount ($100.00) and the expenses in cash.
ELIGIBILITY
Only members who sre in good standing st the close of the campaign are eligible for prizes. In the case of juveniles, only those 14 years tf age or over are eligible for prize trips. AH juveniles, however, are eligible for the gold emblems and cash awards.
Buy War Bonds and Stamps
Money talks! Savings Bonds
"Victory!"
United States War and Stamps about
IMPORTANT
Parents or relatives of men in the armed forces of the U. S. will please notify their respective lodge secretaries.
When dues arte paid for the soldiers, it should be relatively simple to inform the secretary which member is now in the armed forces.
It is imperative that a complete list of servicc men be compiled. The Home Office requests that all parents, relatives and lodge officials cooperate in the gathering of this vital information.
By Gilbert H. Knight
Speculation on what postwar conditions will be is the fashion of the moment. It should be evident, however, that we still have a big job to perform before complete victory is in our grasp, and we must stick to the tough job still facing us and not allow ourselves to be sidetracked. Nevertheless it may not be harmful to scan the far horizon for signs of what we will probably face when peace does arrive. So here are some prognostications — for whatever they may be worth.
The first feeling will be one of intense relief that the fear of subjection to barbaric aggressors has been completely removed, and this will be quickly followed by a mass desire to build a happy and peaceful world.
The shift from war production to consumer goods will be consummated in a very short period — in from two to four months. Big business and manufacturers are all set, with tools and dies preserved for this purpose. Inflation will be very moderate. The slow inflation we are going through now is caused by too much money in the hands of the people with little consumer goods to spend it on. The revival of consumer goods manufacture will make the refrigerator, automobile, clothing, furniture, radios, etc., compete with each ot'her for the consumer's dollar, thereby forcing lower prices and curing inflation.
The end will come to the philosophical quackery of the college professors and bright young lawyers now stewing in their own bureaucratic grease. These refugees from realism
AFTER THE WAR
tribute to the virtues of Truth, Hard Work, Thrift, Courage, Self-reliance and Kindliness.
We shall return to government by law, instead of being made to jump through hoops like trained dogs, through the whip of edicts and directives wielded by brutal bureaucrats now drunk with power. Some of the more intelligent of these gentry already see the handwriting on the wall and the end of bureaucracy, and are now seeking jobs in private industry. So don't get panicky when you hear the shouting of the Utopians on how they intend to regiment the world for its own good after the war — these aggregations of idiots are washed up, and will be buried with Hitler — who was also a messianic Utopian who offered the same medicine of regimentation, but ^ith different name labels.
So with the end of the war, and the boils lanced, and the delirium cured, we can look for happier times, but in the last anaylsis happiiiess and success rests in the character of the individual as a man, rather than in the character of the times. The majority never gets ahead even in "boom times," but the wise man who puts forth the proper effort will succeed in any kind of times.
The men wit'h courage, initiative and perseverance, geared themselves to whatever kind of "times" come along, and intelligently'changed their sales methods to suit "the times." In the darkest depression days, when others wailed "It's no use, it can't be done," these men were doing it! The times" do not cause failure—
are just about washed up, and they are only the excuse for the chaotic results of their in- failure. So, as individuals, credible ineptitude will not let's not worry so much over soon be forgotten by the the «times"—past, present, or
American people. We shall turn away from these false gods who promise us Utopia, return to sanity, and again pay
future; but stick to our own job to our utmost ability—and for us the "times" will always be right