2S4. Številka. V rat, v eptrtrk 14 inl)ra I Te&ij XXIV. „Edinost" istini« ri-iikrm na 4«*. rsy.nn nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh T. uri. <> ponedeljkih in po praznikih (uhnju ob 9. uri zjutraj. Naročnina n :t 4 u : Obe izdan j i na l«to . . Za aatno večerno izdan ie ffcl. 'i!•- .. 12 — Za pol letu. ffetrt let* in na meneč razmernn. Naročnino je plačevati naprej. \a naročite brez priložene naročnine ne unrava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tratu ijut-ranje Številke po 9 nvŽ. večerne Številke po 4 iivć,; ponedeljnke /.jutranje Številke po 2 tivč. Izvett Trata po 1 nvč. več. Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon m. S70. 4 nvč. V edln-iatl Je moč se računam |ni vr*tali v netilo. /*h večkratno naročilo * primernim nopiiniom. Poslana. osmrtnice iti javne /.alivale. do-mači oglasi iiil. -e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poMl japt nre dotičnih izjavah obeli poslancev. Odsek za izrečenje graje torej odpade. Prihodnja seja bo v soboto. Dunaj 13. Nekateri listi trde, da je češki klub sklenil opustiti ob »t ruko i j o, ako se bodo v nagodbenem odseku naredbe na podlagi Jj 14. obravnavale pred vsem drugim. — »N. VV. Abetul-blatt« oporeka vesti, da bi bil cesar včeraj sprejel barona Chlumeckegn, kakor tudi vest o demisiji Cl a r vje v ega m i n i ste rs t v a. Dlllinj 13. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel izredni proračun za vojsko ter kredit za Bosno in Hercegovino nespremenjeno, DllllsJ 13. V odseku za preiskavo dogodkov v Graslicah in Všetinu, naznanja predsednik, posl. Pttl-ish, da vlada noče izročiti vseh dotičnih listin, da-si je dovolila poročevalou u pogled v minister-stvu. Odsek je sklenil po daljši debati, da je pozvati vlado, naj omogoči odseku upogled v spise, naj deluje na to, da se politični kaznjenci izza zadnjih demonstracij na Ćeskem in Moravskom pomiloste, ter naj skrbi za udove in sirote ubitih in odškoduje poškodovance. Poročevalcem je izvoljen posl. Začek. Budimpešta 13. (Zbornica poslancev). V nadaljevanju razprave o kvotnem zakonu je govoril prvi proti zakonu Brazay. Za njim se je oglasil minister predsednik pl. Szell. V O D I/ 1 S T K K s Zajčki samostan. Potopisna novela. Spisal: I v a n (I r o m o •/. e n s k i. Odgovarjal sem smeje se: »Takih spon še ne poznam. Potujem le k zajčkemu samostanu, da si ga ogledam«. »No, no, kar še ni, pa Vas tudi v zajčkom samostanu lahko zaloti. Sicer pa tudi jaz včasih prihajam tja, imam vinograd prav blizo tam«. Na majhni višavi na desni strani sem opazil lep dvonastropen grad temno rumene barve in /. štirimi stolpiči. Bikec mi je začel razlagati: »To je grad ... V tem gradu kupujem vedno živino. Kaka teleta se dobivajo tam ! In te-lice! — Oh, pa biki, biki, gospod, pravim Vam, ■-kfcr je nas S proti 4, tudi ko bi oni štirje bili zakonito izvoljeni. V ta namen so nas bili s silo spravili iz zbornice. In večina se ne sramuje imeti moža med sabo, ki ima toli drzno čelo, da mirno sedi v deželnem odboru, čeprav nezakonito izvoljen. (Klici : Saj ne poznajo sramovanja ! Kdaj se je še Italijan sramoval?!) Postopanje večine glede šolstva. Kako da postopa ta večina z nami tudi sicer: v šolskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, vam je znano in vam tega nočem opisovati nadalje. A gledč šolstva moram vendar omeniti jedno stvar. Ze 4 do 5 let nismo dobili mi nijedne ljudske šole (Klici: Cujte! Cujte!), ker večina noče dati denarja. Vlada pa se sklicuje na to, da-si Oni so nas, tako rekoč, postavili pod'svoj meč, da ' zakoD .'a8n°4 veleva> (la imajo o. kr. oblasti skrbeti nas vsaki čas lahko posekajo, da nas, kedar bi se jim /ljubilo, lahko spravijo iz zbornice. In res je »zmerna« vladina večina uničila izvolitev poslancev kmečkih občin v Voloskem okraju in naša tovariša Mami it? in Jenko sta morala iti. Drugi čin, s katerim je pokazala večina svojo »zmernost«, je bil ta, kakor je postopala glede vo- za ustanovljenje in vzdrževanje šol, in da morajo deželni odbor prisiliti, da dovoli denar, ako se isti brani dati ga. Leta 1S(,)4. je večina predlagala šolsko takse >i * ter dejala: dokler vlada ne potrdi teh — taks, ne damo niti krajcarja za hrvatske in slovenske šole ! Tako ima »zmerna« večina (8meh.), kedar zahte- litev na kvarnerskih otokih. Mojo izvolitev je odo- j v,lmo RVOj° pravice, vsakokrat kak zadržek, in brila, a uničila je izvolitev Kozulida ; a sedaj po- ! ,mAa (lobni vUn jemlJe VHa,ci "\)en i»g"Vor za domislite, da sva bila voljena oba v istih obči- ! ,,er ,lenar fcu,,i v V8eh tlakih stvareh, da-si je n a h, j e <1 n o i o isto uro, z istimi glasovi in na istem volilne m č i n u. (Klici: Neverjetno! Nečuveno!) Tako je postopala z nami »zmerna« italijanska večina. (Veselost.) Novo nasilje. Ker ta večina tudi drugače ni imela nika-cega obzira do nas, ker nas n. pr. ni volila v noben odsek, ker smo bili proglašeni brezpravnimi, ker nismo hoteli doživeti, da nas vse izženejo iz zbornice in iz mesta, in ker visoka vlada ni ničesar storila, - - zapustili smo z l> o r, z a p u-stili smo Poreč. To pa je večina porabila, da je izvršila novo nasilje, novo krivico. Veste, gospodar v gradu se ne more oženiti, ker je preveč — kako bi rekel — no, saj si menda pravo mislite in me u mete: vezan je na več strani«. Vlak je obstal. Sprevodnik je zaklieal hripavo : »Svoti Duh — Loče«. »Kar na glasu se pozna žeja revčeku, — ga moram kar v restavracijo sprovesti. Ni slaba«, je pripomnil Bikec ter se mučil, stopnje z voza. Poslovila sva se. »Na svidenje« je klical za mano, poklical sprevodnika ter zginil žnjim v gostilno. Na kolodvoru, pred malim postajnim poslopjem, so se sprehajale tri mlade dame, prav za prav tri mlade gosposko oblečene deklice; jedna je bila blondinka, prava zlatolaska, druga je imela kostanjeve lase, a tretja orne. Vsaka je imela v rokah solnčnik; ker je bilo sobice skrito za postajnim poslopjem, bile so v senci, ni jim torej trebalo, odpirati solnčnike. Opazile so mojo malenkost, jo ogledovale in odšle — jaz pa za njimi, saj sem bil uverjen, da me spravijo v Loško vas. prav ona odgovorna za šolstvo; zato bi prav nje zastopniki, kakor oni, ki ne izvršujejo ali no dajejo izvrševati zakonov, imeli biti na zatožni klopi. (Burno pritrjevanje. Tako je!) Deželni odbor. Kar se tiče deželnega odboru, to vam je prava slika deželnega zbora. Kedar mi v zbornici stavljamo kako interpelacijo v hrvatskem ali slovenskem jeziku, nam odgovarjajo, da se na isto ne odgovarja, ker ni pisana italijanski. (Klici: Nečuveno! Sramota! Skandal! Kje jo jednakopravnost? !) Deželni odbor ne piše našim občinam nikdar Ker nisein bil preveč oddaljen, sem slišal, kaj so govorile. Govorile so o— meni! In sicer ni bilo neprijetno, kar som čul. V Bikčevi družbi je prevladovala moje bitstvo melanholija, sedaj pa je zgi-nola. No, kje je mlad mož, kateremu ne bi laskalo, ako čuje, (hi mlade punice govore o njem ? Nekaj kakor podjetnost mi je šinilo v kri. »Ogovoriti jih moram in seznaniti so žujimi !« Tako sem sklenil. Povspešil sem korake ter bil hitro vštric deklet. liilo je prav prod pekovo hišo—velika žemlja v oknu in pekovsko oblečen mož meti vrati sta mi pričala o tem kjer se cesta tam na levo obrača v vas. Sobice je sijalo kaj prijazno, ko da bi me hotelo vspodbujati. Nit drevesu pred pekovo hišo pa sti peli dve senici, ko sem se odkril nekako mladeniško nerodno, odprl usta in zinil: »Partlon, tisočkrat par don, gospiee, tla vas nadlegujem kar na cesti, it tujec sem...« Deklice so obstale in tne gledale. Hotelo so mi je dozdevati, da je zlatolaska precej, črnolaska pa baš za poznanje zarudola. (Pride še.) hrvatski ali slovenski, da-si je državno sodišče že opetovano razsodil«, da deželni odlnir z svojim |h»stopanjem krši zakone. (Klici: Kaj se oni brigajo /a zakone?!) (M eestnih odborov noče sprejemati nikakih dopisov v hrvatskem ali slovenskem jeziku, ter zahteva, naj svojim poročilom priklatijo prevod v italijanskem jeziku. Istotako se godi gospodarskim zadrugam (Pride še.) Politični pregled. TRST. 14. decembra IHtrt*. K položaju. Včenjšnji sklep češkega kl u ha prav za prav ne pomenja še brezpogojno obstruk-oije tudi proti predlogoma o kvoti in porazdelitvi dohodkov iižitninskrga davka, ampak je le manifestacija, da Cehi ne odnehajo od zahteve, da se pred tema predlogoma morajo rešiti miredhe, izdane na podlagi £ 1 L in še le, ako prekopienejo ta v h po rod, nastavijo Cehi /. ohstrukoijo na vsej črti. Jasno je torej, da so Cehi v prvi vrsti ohrnili ost proti vladi, in potom še le, pogojno, tudi proti tem »državnim potrebam«. Naravnost /operno je torej, ako »Nene Kreie Presse« si pije žveplo in ogenj na Cehe in jih denuncira kakor revolueijoiinren živelj. Zakaj se pa nemške skupine nočejo obvezati. da hodo glasovale za takozvane »državne potrebe ? O da, one so si jako v eeno priredile ulogo lojalnega življa. One zahtevajo pač, in kako neizprosno, naj se rešijo te državne potrebe. <)l> vprašanju pa, kdo naj jih reši, se nehuje njih lojalnost, kajti ta posel naj hi opravila le d es ni o a 1 Trt naj v za m o na-se ves odij in naj hkratu reši grofa Ctnryja, ki naj hi potem vladal dalje za levieo iti proti desniei. Da umetno vwi drznost takega zahtevauja, moramo imeti pred očmi moment, da so oni vladna stranka in da smo mi opozicija in da imajo oni dolžnosti do vlade in ne mi. Ali hodo Slovani res tako nespametni, da hi sami pleli vrv, na katero jih hočejo natakniti nemški gomeinhurglerji ?! Seje eksekuti vnega od hora desnice, sklicane za včeraj, ni hilo. Nemški linti pravijo, da zato ne, da jim ni trebalo žo včeraj oficijelno razglasiti, de je desnica razpala vsled sklepa mladočeškega kluba. Nekateri nemški listi trdijo oeld, da hočejo skupine na desno na tihem dopuščati, da Oehi nadaljujejo svoj obstrukcijonistiški hoj proti grofu < Uarvju! Včeraj je imel Bilinski posvetovanje z grofom Clarvjem. Bilinski da je zahteval, naj Clarv obljubi, da ne odgodi državnega zbora, dokler ne bodo rešene vse naredbe izdane na podlagi £ 14. glede nagodbe. S tako obljubo da se Bilinski nadeja, potolažiti Cehe, da nc bodo obstruirali proti zakonu o porazdeljenju užitnin. Grof Clarv pa da ni hotel dati takega zagotovila. I seveda, v tej razpravi bi prišli njegovi ljubljenci v veliko zadrego; pokazati hi morali barvo in bi prišli v navskrižje ali z svojimi volilei, katerim so gromeli z sveto jezo, da je sklenjena nagodba naj veča sleparija, ali pa žnjiin — z grofom Clarvjem. Grof | Clarv pa ne bo spravljal grofa Claryja v zadrego. Ali umete sedaj, zakaj grof Clarv i>» Nemci hote po vsej sili, da desnica mora glasovati za nagodbo ?! Državni zbor. V včerajšnji seji zbornice poslancev je bilo precej viharno. Mej predsednikom in češkimi poslanoj je hilo nekaj prask. Poslanec Fournier je bil v prejšnji seji razžalil češkega poslanca Koniga. Vsled tega ko češki poslanci zahtevali, naj se izvoli odsek za izrek grajo rečenomu nemškemu poslancu, predsednik pa je naznanil na kratko, da dotičnega predloga poslanca Stranskega ne more dati na glasovanje. Ta izjava predsednikova je silno razburila Cehe. Poslanec Stranskv je opazil, da poročevalec odseka za revizijo ij 1-1 ni pravočasno predložil svojega poročila, namreč v 14 dneh, kakor mu je bilo naloženo. Predsednik je izjavil na to, da bo govoril z načelnikom odseka, a je pristavil hkratu, da bo zbornica morala preiti na dnevni red, to je, da ho morala nadaljevati razpravo o kvotnera zakonu. Ta pri-stavek jo bil očividno naperjen proti (.'ehom. Kakor znano, žugajo Cehi z ohstrukoijo prav v tem slučaju, ako bi predloge o kvoti in o porazdelitvi konsumnih davkov hoteli rešiti popred, nego bodo rešene naredbe, izdane na podlagi S 14. Izjava predsednikova je bila torej nekaka manifestacija proti obstrukcijskim namenom Cehov. To je bil torej včerajšnji drugi povod diferencam mej predsednikom in Cehi. Zhorniea je prešla v nadaljevanje razpravljanja zakona o kvoti in češki poslance Koft je govoril :"> ur. (tovornik je rekel, da je kvota produkt duvali/.ma; slična je kontrihuciji v času vojne, ki jo avstrijski narodi morajo plačevati Ogrom. Avstrijska kvota je pred vsem vprašanje moči, ki je označeno sosebno s tem, da ima na sebi nekako mej narod do - pravno lastnost. Sedanja nagodba z Ogersko je triluit kakih milijonov, ki ga Avstrija mora plačevati Ogerski. <)o takih okohiostib mu prepoveduje vest, da bi glasoval za tako predlogo. Nemški poslance Mcngor — katerega se vse boji kakor znano »sitno muho« avstrijskega parlamenta — se je ovekovečil z i »rekom, da, kdor ljubi domovino, hi moral tako postopati, kakor je postopala avstrijska kvotna deputacija. Ako hočemo dobfo umeti vso drznost posl. Mengerja — mož je menda Zid —, treba, da se malce ozremo za par let nazaj na zgodovino pogajanj o kvoti. L. 1890 je nuncij avstrijske kvotne deputacije izračunal, da pravični prispevek Ogerske za skupne potrebe izračunjen na podlagi doneska davkov, števila prebivalstva, državnega proračuna iti vseh gospodarskih momentov - bi bil 42 od sto! A kvotna deputacija avstrijska je retirala sedaj tako rapidno, da je hipoma privolila v 34*4°/0 kakor prispevek Ogerske. Odnehala je torej za 7*0 procenta. Računajmo le malo, kaj pomenja to za žep davkoplačevalcev avstrijskih. Vsaki procent kvoto pomenja 14 milijona goldinarjev, iz česar sledi, da bo po dogovoru kvotnih deputacij Ogerska plačevala 8'vHi milijona na leto matije, nego hi morala plačevati po količkaj pravični razdelitvi bremena, in ker so kvoto določili za deset let, znaša to za avstrijske davkoplačevalec zgubo 83*(> milijona gld. samo na kvoti, da ne govorimo o velikanskih po-boljških, ki jih nova pogodba dovoljuje Ogrom v poplačilo, da so milostno privolili v povišanje kvote za bore tri odstotke; to poplačilo bodo dobivali Ogri v novem porazdeljen j u ukupnih dohodkovna užitnini in v deležu od čistega dohodka avstro-oger-ske banke. Ta dohodek se n. pr. odslej ne bo več delil po razmerju kvote od obeh strani, ampak Ogri bodo odslej dobivali 4 desetine dohodka banke. Torej mesto tretjine, bodo dobivali blizu polovico. A poslanec Mcnger ima drzno čelo, da pravi, da tako, kakor je postopala avstrijska deputacija, ki se je kar v begu umikala pred ogersko deputacijo, hi moral postopati vsakdo, ki ljubi domovino! To je že zares drzno, pravo židovsko čelo. Ali to še tii ves atentat na žepe avstrijskih davkoplačevalcev. Je prišlo še huje. Desetletna pogodbena doba neha s koncem leta 15)07, vendar so kvoto zdaj določili za 10 let, to je, do konca 1909. Denimo sedaj, da se leta 1907 neba oaii-narska ukupnost med Avstrijo in Ogersko. Potem ne hi bilo več skupnih dohodkov mej Avstrijo in Ogersko, kvota pa bi nam ostala še za celi dve leti, to je, Avstrija hi morala nositi 6543°/0 vsega bremena za skupne potrebe, krvaveti hi morala torej za ono polovico, ki bi bila carinarsko-poli-tično popolnoma ločena od nas, to je, povsem tuja država. Ncodpustno je bilo torej že to, daje kvotna deputacija avstrijska dovolila v določilo kvote za dobo 10 let! A uotorična resnica je, da prav na Mengerja, kakor člena te deputacije, pada glavni del krivde, da jo je naša deputacija tako za vozila! Ali umete sedaj, zakaj dr. Menger tako slavi postopanje avstrijske kvotne deputacije in bi za tak atentat na žepe avstrijskih davkoplačevalcev še hutel sebe kazati z. glorijolo ljubezni do domovine. To je Mcnger, člen isto levico, ki je no nedavno temu ves kompleks nagodbe z Ogersko ozna-čala kakor »p e k 1 e n s k o sleparijo na škodo ljudstva«! Iz včerajšnje seje bi bilo še opaziti, da je slovenski poslanec vitez Beiks z številkami drastično dokazal, kako fiktiven je naš parlamentarizem, to je, kako malo se vlade brigajo za menenje strank, parlamenta, oziroma njega zahteve. Na interpelacij ni dal minister za pravosodje nobenega odgovora, a posl. Svlvoster je pridodal, daje ministarstvo Thunovo ostalo dolžno odgovor na 400 interpelacij. Cemu torej interpelacije! Pravo našega parlamenta do iuterpelovanja jo torej precej iluzorično. Is delegacij Razprava, ki se je vršila predvčerajšnjem v proračunskem odseku avstrijske delegacije, je metala svojo luč tudi na notranje politično življenje avstrijsko, na sedanjo krizo, na razburjenje v narodu češkem. Delegat Kramar je dokazoval, da vojna uprava ni brez krivde na avstrijski krizi, ker je z zde-aferami še bolj uži-gala razburjenje v narodu češkem. Kramar pri poznava dobroto jednotnega poveljnega jezika, a baš zato ni smeti preveč razširjati kroga njegovega, da ne omrzi posamičnim narodom. Kadar gre za prisego, tedaj pripuščajo tudi materini jezik, ker nočejo imeti zgolj formalnosti, ampak resnično, razumljeno prisego. Iz »zde« in »hier« na kontrolnih shodih pa so napravili državno afero. Žalostni dogodki na Moravskem in napolnjene ječe so žalostne posledice te državniške politike vojne uprave. In kako strogo so kaznovali rezerviste: z 10, * in 0 meseci. Naroda češkega niso nikdar hožkali v Avstriji in če se je zdelo v zadnje čase, da bo bolje v tem pogledu iu so se v narodu jele vzbujati nove nade, je bilo zločinski torej, da so zopet uničili vse to in Češki narod zagnali v razburjenje, v kakoršnjem ni bil že 30 let. Za tako vojno upravo — je rekel govornik — ne moremo gojiti prijateljstva, ki v narodu češkem ne zna vzbujati druzega čutstva, nego čutstvo, da smo v vojski le trpljen element, s katerim treba kolikor mogoče neprijazno postopati in ga lu z disciplino držati skupaj z drugimi. Vojna uprava, kateri j e p o p r a vici I pripisati velik del krivde na s p r e-m c m h i v notranji politiki, je storila nekaj, v. a k a r h o t o ž k o o d g o v a r j a 1 a pred zgodovino. Veliko truda ho stalo, predno j ho v narodu češkem vzbude dragačna čutila do vojne uprave. Oeški delegatje ne morejo glasovati ni za proračun vojne uprave, ni za povišanje častniških plač. Delegat dr. Kerjančič je podpiral priza-! devanje glede zvišanja častniških plač in vprašal, i če se poskrbi tudi za tiste podčastnike, ki dlje i časa služijo. Naglušni je potrebo reforme vojaškega 1 kazenskega zakona, se zavzemal za premeščenje I vojaškega skladišča v Ljubljani iz sredine mesta, j zahtevni, naj se v svrho streljanja proti toči od-; daja smodnik po nižji ceni, nego doslej, iu grajal, [ da se kaznujejo tisti rezervisti, ki so, prihajajoči I od težkega dela, brez slabega namena, slovensko 1 oglašajo ua kontrolnih shodih. Vojna v južni Afriki. Angležem se godi ! v južni Afriki še veliko hujšo, nego se je svojedobno godilo našim v Bosni. Avstrijci so mislili, , ali vsaj neki državnik je mislil tako, da z jedno i kompanijo in vojaško godbo na čelu zasede vso j Bosno in Hercegovino; istotako so Angleži poši-1 Ijali svoje generale — na sprehod v južno Afriko! Sedaj pa krvavo občutijo na svoji koži, da Boerci nikakor ne zaslužujejo tistega zaničevanja, s katerim so jih počeščali ošabni Angleži, ne, kar so tiče junaških vojakov, ne kar se tiče njih vojskovodij. Vsekako je vodstvo Boereev v boljših rokah, nego vodstvo Angležev. Kakov da je prav za prav ■ načrt generala Bullerjn, tega dandanes ne ume več ! živa duša. Ob njegovem prihodu so Boerci pretili | le Natalu, sedaj pa so njih čete vzrastle na raz-; nili krajih Kapske naselbine, prav kakor gobe po • dežju. In proti vsem mora Buller pošiljati močne i oddelke, ki pa so dosedaj še povsod dobili — po hrbtu. Enotnega načrta ni opaziti, povsod je videti največi nered, povsodi se kaže prava konfuzija. General Methuen je dobil ukaz, da osvobodi Kim-1 »orlov, a potem da strahoto vojne prenese na oranjska tla, da udere v prestolnico oranjsko, Bloem-Fonteiti. Temelj tem operacijam naj bi bil Stormberg. Ali general Methuen no more prodreti do Kimberleva, kumo-li na oranjsko ozemlje, a pri Strombergu so Boerci uničili divizijo generala Ga-tacre-a. Oba generala morata sedaj gledati v prvi vrsti, da se z ostanki svojih čet pravočasno pomakneta nazaj proti Kapu, sicer padejo Boeroem v roke vsi skupaj «in corpore*. Nič boljše se ne godi generalu Krcnchii, ki je tudi že začel svojo — rakovo pot. Kaj se ima zgoditi sedaj, tega menda sam Buller ne ve. Poraz pri Storrabergu mu je prekrižal vse lepe račune. Pomisliti moramo pa tudi, da med Holandci Kapske naselbine vre bolj in bolj in d« se isti trinnoma pridružujejo Roercem. Satno v to, (Ih milite to ustaško gibanje, l>o trebalo, kakor priznavajo tudi angleiki viri, najmanj« 10. svetnikov.^ Prečituli in odobrili so zapisnik zadnje seje. Zupan je priobčil, da je občina Poreč darovala ;!00 kron za italijansko vseučilišče. Dr. Venezian je predlagal, naj se kapitanu, zdravniku iu ostalim častnikom parnika «Berenice* pismenim potom izreče priznanje in hvala na junaškem izpolnjevanju dolžnosti, ter da se razdeli 1000 ghl. med moštvo parnika. Dr. Spadoni pa je predlagal, da se izreče oblastim v Genovi zahvala tržaškega inesta na uslugah, katere so storile parniku «Berenice*. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Razdelitev darov iz ustanove cesarja Maksimilijana (4 po 100 kron, 25 po 40 kron in 46 po 20 kron) so odobrili brez debate. Drugi podpredsednik, dr. Cimadori, je čital poročilo odseka o preosnovi sestave občinskih uradov, o čemer se je vnela živahna debata; zlasti dr. Gairinger je ostro kritikoval predloženi načrt. Nadaljevanje razprave bo danes zvečer. Našim prvakom. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Čudno, res prečudno je to naše slovensko pozorišče! Nekateri ljudje res mislijo, da so oni sami na svetu. Zdi se jim, da je to povsem naravno, kakor delajo oni. Vendar to ni tako. Jz-vestni prvaki — a povdarjain izrecno, da ne mislim tu specijalno na nobeno pokrajino in nobeno stranko — menijo menda, da smo vsi mi le nekak apendiks, nekako popolnilo. Mi pa nočemo več mirno gledati tega prepira mej prvaki! Mar je to narodna hrana, kar nam nudijo sedaj slovenska glasila? Na pozorišče se zanašajo zasebne stvari, ki bi se lahko puščale za kulisami. V javnost naj bi raje spravljali take stvari, ki morajo zanimati vsakega pravega rodoljuba. A kdo trpi na tem, kar se sedaj dogaja v slovenski javnosti ? ! Prav ina tujec, ako se nam posmehuje. Ubogi narod naš! Pesnik te opeva kakor mučenika pod peto tujcev, ali ti si tudi žrtev domačih prepirov ! Kazsrjeni borilei menijo, da se hord za velike stvari, a te stvari so često — v naših očeh, ki nismo notri sredi vrtinca — jako malenkostne, vsaj v primeri z našimi narodnimi smotri, z ciljem, katerega moramo zasledovati v prvi vrsti in ki je: rešenje naroda na vsej črti, kjer je njega obstanek v nevarnosti! V primeri s tem vzvišenim ciljem, kako otročji je ta sedanji slovenski ravs in kava! Ali na otroku je vsaj to dobro, da je naj i ven — odkritosrčen. Ali ne veste, kaj je čednost, kaj je krepost? Najbolj kreposten je oni, ki se zna brzdati, ki zna biti lojalen tudi nasproti drugače mislečemu in ki zua samega sebe, iu kar je v zvezi z lastnim «jaz», podrejati skupni stvari! Saj to ni najveČa nesreča, da Slovenci nismo jedne misli, da sino razdeljeni v stranke, ali vse zlo je v tem, da naše s t r a n k e, o z i r o m a n j i h o v i v o d i t e l j i ne m o - r e j o biti pravi č n i d r u g d o drugega! To je rak-rana, iz katere prihaja vsa naša gnilav. S prepirom, ki vihra na Slovenskem, dajejo prvaki narodu le strupa ! Kdo bo kriv, ako se življenje naroda popolnoma zastrupi in da — vsahne tam, kjer je najbolj izpostavljeno sovražnim viharjem I Mar menijo, da pada ob periferiji ne bo občutil ves narod, tudi oni v manje izpostavljenem središču ?! Ni dolgo temu, ko sem čula od neke strani, da je pač vse jedno, kje Človek živi: «kdor mi — daje jesti, ta je moja domovina!« Vidite, to je pojav narodnega indit'erentiz.ma v najgrš' obliki. Ali naj postanemo res kakor vrabci: 1 hi bene i hi patria! Ali, ako ne poneha ta prepir, ako se razmere ne ublažijo, ako po tem divjanju začne ljudem m razi ti vse naše javno življenje, potem bo neizogibna posledica ta, da se h o t a k n a r o dni i u d i f e renti« e m š i-ril vedno bolj in bo vez, ki spaja srca z v s e s k u p n o d o in o v i u o, postajala r a h -leja in r a h I e j a. Roko na srce, prvaki! Ali je kdo med Vami, ki bi hotel vzeti odgovornost na se za takov zaohračaj stvari in ki bi hotel reči naravnost: tudi taka nevarnost me ne briga, me ne more odmakniti z bojnega stališču, ki je zavzemali v domači vojni ? ! Človek, ki je napravil ono cinično opazko, je bil izobražen Slovenec. Cesa pa naj —vprašam vas — pričakujemo od pri prostega težaka ako bo od inteligencije dobival takih izgledov?! Ubogi moj narod, revni moj narod, kako si varan! Preradovic pravi: t Zora puca, hit 6e dana*. Ali jaz vam pravim, da za nas ne sine dan, ako se ne razženejo črni oblaki domačih prepirov. Ali se ne spominjate kralja Samo-ta in njegovih palic ? Ali naj vam pripovedujem moralo? Tega ne treba, saj ste učeni, saj ste profesorji, odvetniki, poslanci itd. ! Ali to pravim, da človeku, ki sc je rodil ua tej slovenski zemlji in ki ljubi z vsem srcem to slovensko zemljo, reže v dušo, ko vidi, kako nesrečni prepir rnzdeva in pustoši po slovenski livadi! Ženska sem! Pravijo, da ženske smo samo za ognjišče in za nogavico. Ni res. Tudi me imamo svojo mesto v življenju naroda,'tudi me nosimo v srcu ljubezen do domovine. A kar je v srcu, to sili iz srca z elementarno silo tudi nam. To je zakon narave, kateremu se tudi ženska ne more odtezati. Iz srca mi torej kipi prošnja do Vas, slovenski prvaki: o d -u e h a j t e o <1 h r a t s k e g a kl a n j a ! Mislite n a b o d o Č u o s t n a r o d a , d a p o -t o m c i neb o do sodili o vas, d a ste bili slovenski — H e r o s t r a t j e!! Rodoljubna Slovenka. (Opazka uredništva: Čestita dopisateljica naj nam oprosti dobrohotno, ker sinu izpuščali, oziroma blažili tam, kjer je bila — prehuda.) Tega pa 110! Pišejo nam : Gospod urednik ! Vaše in Vaših tovarišev življenje je gotovo prava muka! Koliko zabavljanja mora človek poslušati čez uboge urednike! Enemu ni prav to, drugemu ne ugaja ono ; res, to mora biti pravi križ v življenju časnikarja. (Ali ne veste še, da je novinar, in kje bolj nego v nas Slovencih, pes — oprostite trdo besedo! - na verigi javnega menenja in da je njega hrbet javen pašnik, na katerem si vsakdo, komur se baš poljubi, proganja dolgčas z bolj ali manj neslanimi, ali vsikdar cenenimi /abavlji-cami ? ! < >pazka uredništva.) Te dni n. pr. je nekdo tožil v »Edinosti*, da ljudstvo zahteva vse preveč reklame za ta ali oni koncert, dočitn Vainjazino-rem povedati z vso gotovostjo, tla je mnogo takih, ki zabavljajo, češ, da je preveč reklame za prihodnji koncert »Kola*!! Pravijo, da je vsaka številka polna (?) notic za reklamo, da to je že preveč, da traja preveč časa — in no vem kaj še vsega !! Dobro, da jaz nimam sposobnosti za posel časnikarja, drugače bi takoj rekel: »Vse da, ali biti časnikar v sedanjih časih — tega pa nel* Da pa bo mir, nočem delati nobeno reklame in ostajam le radoveden, kakov bo koncert «Kola« - prihodnjo nedeljo, dne 17. t. in. ob osmi uri zvečer v redutni dvorani?! Iti ker so gotovo tudi drugi radovedni z mano, kličem jim vsem: Na veselo svidenje na koncertu «Kola» ! Novi n e c. * Nesramne^. Pišejo nam: Neku narodna gospa je poslala svojo služkinjo, naj jej prinese oinot užigalie sv. Cirila in Metoda. Služkinja je šla v neko mirodilnico v ulici Farneto, kjer je zahtevala, kakor jej je bilo naročeno. Slabo je naletela. Lastnik mirodilnico, ali pa njega oproda — tega nc vemo natanjčno — se je namreč uprav surovo zadri nad nedolžno služkinjo rekši: «Io non go da far ooi schiavi* (.laz nimam posla se »sužnji» ! !) Meni pa je znano, da ta mož, ne samo tla ima posla se Slovenci (po njegovem: /. sužnji), ampak dobiva tudi lepih novcev od naših ljudi! Potem nam še pravijo, da mi meščani dobri, da bodimo dobri tudi mi itd.!! Tu je izjjled onih dobrot, ki jih uživamo (hI naših someščanov ! Zato pa le nastavimo še drago lice, ko so nas udarili že po enem!! Prav o tej priliki moramo opozoriti, da je v isti uliei v hiši št. 2t» nas trgovce, ki prodaja iižigaliee in kavo Ciril-Metodove družbe. K s. Avdijcuca v Vatikanu. Papež je sprejcl*dne 11. t. m. kardinala nadškofa goriškega, dr, Missio, v avdijenei. Odbor v Mavhinjah bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. in sicer v čitalnici. — Začetek opoludne. I stupnice /a koncert društva »Kolo« se prodajajo, ra/.un v pisarnij« Delavskega pod potnega društva*, tudi v kavarni «Coinmcreio», Da ne bo prevelike gneče na vhodu v dvorano, prosimo, naj si gospoda pravočasno preskrbč ustopnicc in sedeže; poslednje je vdobiti le v »Delavskem poti p. društvu*. Odbor. Dražbi sv. Cirilu in Metoda v Ljubljani je došlo od 15. septembra t. I. do danes naslednjih rodoljubnih prispevkov: Iz nabiralnika v cirkniškem konsumneni društvu 2 ghl., g. kapelan, J. Štabne iz g. Pernatovega nabiralnika v Št. Lovrenci 5 gl. 10 nč., podružnica v Lehnii na Pohorji 4 gl., g. tir. Danilo Majaron mesto venca na krsto + Stanku Pirnatu 10 gl., gospa Micika dr. Karlovšekova, pokroviteljica »ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celji« 100 gl.; gospa Ana Majdičeva, soproga veleposestnika in paromlinarju v II udi nji pri Celji, pokroviteljnino 100 gl., g. podnačelnik podružnici »OpaČe in okolica« lf> gl. 50 nč., g. nadučitelj »Josip Zirovnik iz Gorijan iz nabiralnika »restavracija v Vintgarju« 1 gl. 75 nvč. (Pritlc še.) Novi srebrn I denar. Naš novčni urad že kuje nove srebrne komade po pet kron. Isti imajo pod cesarskim orlom zaznamovanje »o Cor.« — nad njim pa latinski besedi »(Jtiintpie Coronae« — pet kron. Okrog orla je upodobljenih pet kron, tla bodo veljavo novega denarja poznali tudi tisti, ki ne znajo latinski. Novi kronski bankovci pa dobijo baje označenje vrednosti v vseh deželnih jezikih. Nove postne znamke In vred notice pridejo v promet z novim letom. Na istih je uvedena kronska veljava. — Občinstvo lahko zamenja stare vrednotiee za nove do .'JI. decembra 1900. na vseh poštnih uradih. Najdeno. Na policijskem komisarijatu v ulici Scussa je shranjen velik ključ od skladišča in novčarka z nekim zneskom denarja in s saldiranimi računi. Ključ je bil najden na Actpiedottu, denar pa v ulici Giulia. Nenadna smrt. 14-letni kovaški učenec Ivan Goriup i r. Rojana je nesel včeraj popoludne svojemu gospodarju kosilti v ulico Kornace štev. S. (Dalje na četrti strani.) tj^^jtjtZz^t^tziztt Z t Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste o ti Alessaiiiro Levi Minzi v Trsto. Piaz/.a Rosa rio žtev. (ftolsko poslopje). liogat Izbor v tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua brod ali Železnico, Urez da bi sc za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg 8. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese srećo ! H&tt Kmalu poleni je dečku posta 1«» liudo in umrl je vsled srčne kapi. — iVček je bil še nedavno za-pustil tuk. bolnišnico, kjer so ga lečili za davieo. Zdravnik rešilne postaje je dal mrtvo truplo prenesti v mrtvašnico pri sv. .Inatu. Lloy>1 ujetnikov sem izvedel, tla so Boerci imeli nenavadno velike izgube. Boerci jako lepo skrbe za moje ranjence. London 14. Vojno ministerstvo jo odredilo, da so sestavijo tri nove baterije polj nega topništva. London 14. poročevalec list «l)ailv Ne\vs» na Modder Riverju poroča o bitki od minulega ponedeljka, da je bil ves dan uprav strašen. Zgube so bilo grozne. Boj je trajal 15 ur proti nevidnemu sovražniku. Izjava in protest. V * Brivcu« od dne '.). t. m. št. 34 se nahaja telefonada iz Tolmina ( ? !), govoreča o g. vitezu Klodidu, s pozornim namenom, da se bo mislilo, da je to Vrtovec pisal. Slovesno izjavljam, da one »telefonnde« v »Brivcu« nisem pisal jaz ter odločno protestujem proti takemu podtikanju. Hraber junak in iskren človek ni isti, ki moče kamenje iz zapluta in zabavlja na kožo drugih. Andrej Vrtovec. Um M F- PETECH TRST. - Via delle Pošte štv. IO. Istrska in dalmatinska vina iz najslovečih kleti, ('ene brez konkurence, bla£<> pristno in najboljše kakovosti. Istrsko iiovo fino 30, boljše :{•». Dal-! matinsk« fino 30. Opollo novo fino -VI v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mest«. Izven mesta franko užitninskega davka. Naročbo v zalogi ali s poštno dopisnico. c. kr. rezervni častnikov priporočamo ..Zavod za uniformi-u, ranje in civilno kro-jačnico FRANA JIRAS-A" v Trstu, ulica Caserma \). Cene nizke, postrežba točna iu zanesljiva. PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (ne k »sijaj najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasiižanju. nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Čkatljica z navodilom po 30 nvft. Dvbiva *e jedino v lekarni PRAXMARF.R, ,.Pri dveh zamorcih" občinska palača. Trst. Zunanje naročbe izvrsujujejo se p obratno oSto. Popolno novi, v prvič razstavljeni Najcenejši izvor za nakup dokler traja zaloga. Old. 2/20 stane 1 Ankcr Rem. žepna ura od niklja s posre-brneno franc. verižico in Skii-tljieo. — Gld. 4.65 stane 1 Heniont. ura od čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in škatljico. — Gld. 4.1)0 stane 1 Remont. ura od 1 čistega mbn za gospe * po* [srebrnem) angleško verižico in lškatljieo. — Gld. 11.50 stane 'l Remont, zlata žepna ura od 14 karatn. zlatil s škatljico od atlasa in krasno verižico. ^ Za vsako uro Jamčim 3 lota. Gld. t.50 stane I prstan od čistega t> karatn. zlatit s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju ali predplačilu doti-čnega zneska. Blago, katero ne ugaja, se sprejme, tekom 8 dni nazaj in se izplača dotični predphičani znesek, vsled česar se ni bati kupovaleem nikake škode. HHf m:H HITHVIZ, izvozna tvnlka Krakovo, Stradon 17. Bogato ilnstroviiii cenik o<| ur, posail, zlatega, srebrnega In od blagu kineskeira zlatn po znižanih cenah brezplačno in Iranko. Iščejo se agentje. P Prva tržaška tovarna aparatov za mMm plina acetilena premovanp se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v BudimpeSti 1899. tvrdke ROCCO Jt C. v ulici Sanltk it. 9. Autorizovani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih za varovalnih društev V sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiSe, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji I — Velika za luga uujlioljogu apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 liti*, plina. Velik Izbor svetil 11 ic In pnpaiikov za razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE ,,ACETILEN'4 na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave /.a dvorce IvileJ, kijoske in mala mesta). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Pisarna in zaloga Delavnic? ulici HanitA šiv. 11. v ulici S. (»lorglo (Uhod Via Porporella) Ceniki in prospekti brezplačno in franko. "Tpli MEJNARODNI ANORAMA i trst - Borzni trg 14 - trht Srednja Afrika, Transvalsko z glavnimi mesti. (Kjer ji« sedaj v°.isk;l-) Vstopnina 20, otroci 10 kr. Priznano najbolj« t- važnimi juteiitinuiimi novnatnii lantne Umijiltio tehnično ilnvrAenl glasovirj i lini«' sh unjlmlj«* 1 ti najceneje direktno pri tovarnarju Henrihu Bremitz 0. kr. dvornemu zalngateljn. Trst - Borzni trte Številka » — Trst Jjjj lltmtrlrani katalogi nu /iihtcvmije franko. ^^ Služb« išče v Trstu 241oten sin trgovca na deželi, doma izvež-ban v trgovini v mešanim blagom, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega, nekoliko tudi italijanskega jezika, sposoben za pisarniška delu ; isee službo kot trg. pomoe-nik ali pa v trg. pisarni. Cenj. ponudbe sprejema i/, prijaznosti uredništvo. Slavno občinstvo! Podpisani naznanjam, »hi sem odprl svoj« gostilno „Societž d'Almissa" v ulici St. Gatterina it 2 kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podutraae pri Olmišu po 315 kr., izven gostilne po i$4 kr. liter. — Gorka in »veža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej. Za obilen ooisk se priporoča Ivan Toiiiat*ovl6 gostilničar. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre* Jem»ice, žlinnic in peresnlo, ogledal In železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalma-insk > ■'■.ril viao. I) >'>n kuhinj:i, d>:mft) kloiiBa. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoS.. /ju obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Riimioiie Aclriatica fli Sicnrta v Trste zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in rešena društva dne 31. tetir 1892.: Glavnica druStva......gld. -i.000.000-— 13,«26.346-98 Premijna reserva zavarovanja na življenje........ Premijna reserva zavarovanja proti oguju......... Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . , . lteserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (13) . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . . 1,632.248*22 411.46607 500.000-— 333.822-42 243.331-83 500.000-— 1,187.1(54-86 l'rad ravnateljstva : Via Valdirivo *t. 2, (v lastni hifli>.