PoStnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 20. junija 1938
Štev. 157. leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in upravi: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in oprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejemau v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ccniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Hvaležno sloveniegoriiko ljudstvo kralju Uiedinitelju
Ob ogromni udeležbi je odkrila včeraj trojička sokolska četa krasen spomenik Kralju Mučeniku — Impozantna manifestacija obmejnega sokolstva
Prijazno slovenjegoriško naselje Sv. Trojica, biser naših Slov. goric, si je včeraj nadelo svečano obleko. Raz vseh hiš so zaplapolale državne zastave. Bogato so bila okrašena okna ter za to pomembno svečanost okusno prirejen svetotroji-ški trg, kjer je tamkajšnja neumorno delujoča sokolska četa postavila spomenik v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedini-telja. Po cestah neobičajno živahno vrvenje ljudskih množic. Vse to je dajalo naši ponosni Sv. Trojici povsem svojevrstno obeležje. Že v predpoldanskih urah se je v Sv. Trojico zgrnila ogromna množica okoliškega ljudstva od blizu in daleč, da prisostvuje sokolski svečanosti. Naval množic je od ure do ure naraščal, tako da so ceste in vsi dohodi postali preozki, da bi vzdržali naval ljudi, kakršnega Sv. Trojica v svoji dosedanji zgodovini še ne pomni. V ranih popoldanskih urah so iz vseh delov Slov. goric prispele številno zastopane sokolske edinice z avtobusi, vozovi in peš. Kakor ogromna reka se je zlivala od vseh strani sokolska armada na sveto-trojiške ceste, ki so bile kmalu prenatrpane. Prišli so Sokoli od blizu in daleč, rdeče sokolske srajce so dajale naši obmejni Sv» Trojici značilen nacionalen odraz. Pogled na valujočo nepregledno množico rdečih srajc bo ostal vsem navzočim v neizbrisnem spominu. Po sve-totrojiških cestah in daleč okoli si slišal samo navdušene klice »Zdravo« in rezka povelja sokolskih vodnikov in rediteljev. Po vseh Slovenskih goricah so krepko odmevale sokolske popevke.
^ Iz številnih zbirališč so se Sokoli in Sokolice, naraščaj in deca, zlili v veličasten sprevod s sokolsko konjenico in vojaško godbo na čelu. Nepregledna vrsta četveroredov sokolskih pripadnikov, ki je šla v tisoče, s častno zastopanim gasilstvom ter članstvom ostalih nacionalnih in narodnoodbrambnili organizacij je krenila v mogočni povorki ob gostem špalirju domačega prebivalstva in zvokih vojaške godbe do spomenika, kjer je bi! končni stik povorke.
Obsežen prostor pred spomenikom in Pred cerkvijo ter bližnjimi stavbami je Prav nagosto zasedla desettisočglava množica, ki je ob streljanju topičev in možnarjev živahno vzklikala sokolskemu starosti NJ. Vel. kralji) Petru II., sokolski Jugoslaviji ter narodnemu edinstvu, do-čim so se v velikem polkrogu tik spomenika razvrstili številni sokolski ter Kasilski zastavonoše s svojimi prapori ter nosilci vencev. Znak za pričetek slovesnosti so dale sokolske fanfare v trenutku, ko se je bližal spomeniku zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Maraš, ki Je ob spremstvu sreskega načelnika dr. ^iške kot banovega zastopnika, župnega staroste br. dr. M. G o r i š k a ter staroste domače sokolske čete br. dr. ^funa W e i x 1 a zavzel častno mesto.
ljubkem nagovoru mlade Sokolice Mi-fe Cvetkove, ki je kraljevemu zaupniku izročila lep šopek svežih rož, le stopil pred spomenik, ki je bil ves ovit X državno trobojnico, četni starosta dr.
Weixl z naslednjim nagovorom: ^Bratje in sesti e! Hvala Vam vsem, ki v tako častnem številu od blizu in j ^aleč prispeli k nam, da prisostvujete j jjatiašnji proslavi odkritju spomenika bla-*°Pok. kralju Aleksandru 1. Ujedinitelju,.
Z Vašim obiskom ste potrdili pravilnost sklepa naše čete, ki je postavila v delovni načrt Sokolske Petrove petletke postavko, da postavi velikemu kralju v Slov. goricah spomenik. Z Vašim obiskom ste dokazali, da živi v Vas duh Velikega kralja. Pozdravljam iz tega mesta g. polkovnika M a r a s a kot zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. s istočasno zahvalo maršalatu dvora za izkazano nam čast, pozdravljam nadalje g. sreskega načelnika dr. Šiško kot banovega zastopni-;ka, župnega starosto br. dr. Milana Go-; r i š k a, g. Srečka Kranjca kot starešino gasilske župe Maribor levi breg, g. .Klemenčiča kot predsednika doma-i če občine kakor tudi vse drage nam Sokole in Sokolice in vse občinstvo. Usoda Jugoslovenom doslej ni bila naklonjena, ni nam podarila naše svobode, temveč smo si jo morali s težkimi žrtvami priboriti. V svobodi pa so padli marsejski streli, ki so zahtevali od nas največje žrtve. Zmotili so se oni, ki so mislili, da bo s tem gnusnim činom ubita tudi država. Aleksandrova oporoka »Čuvajmo Jugoslavijo«, ki je vklesana v naš spomenik, nam je pokazala pot, po kateri moramo hoditi. Jugoslovensko sokolstvo je ob Njegovi smrti priseglo vestno izpolnjevanje Njegove oporoke. Sklenilo je, da v okviru Sokolske Petrove petletke ojači svoje delovanje v prid naroda in domovine. Svetotrojlška sokolska četa ie stavila v svoj delovni načrt postavitev tega spomenika. S svojo močjo in pomočjo vsega prebivalstva Slov. goric je četa uresničila svoj načrt. Zahvaljujem se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k izvedbi tega načrta, med temi tudi akademskemu kiparju Dolinarju za skrbno izvedbo našega načrta, sveto-lenarški občini za prostor, podpolkovniku M a s 1 a c u, mariborskemu garnizo-narju za naklonjenost in nasvete. Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da je postala današnja proslava prava narodna in državna manifestacija. Spomenik je last vsega prebivalstva, sokolska četa pa bo imela spomenik v oskrbi. Postavili smo spomenik radi tega, ker smo se kot Jobri Jugoslovenl hoteli s tem oddolžiti spominu Velikega kralia in ker hočemo s tem činom podčrtati našo narodno in državljansko zavest. Spomenik naj slehernega, ki bo vozil ali hodil po tej cesti, nenehno opominja, da je tu Jugoslavija. Rešili smo se tisočletnega robstva, svoje svobode in domovine nimamo na prodaj! Naš obstoj korenini le v našem narodnem in državnem edinstvu, v veliki in ujedinjeni, Jugoslaviji. Gospod kraljevi namestnik! Zahvaljujem se Vam za Vašo .današnjo prisotnost. Našemu Kralju pa sporočite izraze naše udanosti in našo hvaležnost za to odlikovanje. Sporočite mu, da se desettisočglava množica klanja spominu Njegovega velikega očeta s prisego udanosti našemu prvemu sokolskemu bratu Nj. Vel. kralju Petru II. Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Naj živi vzvišeni Kraljevski dom, naj živi naša velika in ujedinjena Jugoslavija!
Z obljubo večne udanosti našemu mlademu Kralju je množica poslušala slavnostni govor četnega staroste. Naši vrli pevci Jadranaši, ki so polnoštevilno prispeli k svečanemu odkritju, so pod vodstvom zborovodje prof. U. Vrabca ubrano odpeli Mirkovo »Čujte pradedje!« Četni prosvetar br. Križnič je s toplo
občutenim ter s sokolsko miselnostjo prežetim govorom orisal nesmrtni lik Kralja Mučenika, čigar spomin je zbrana množica enodušno počastila s klici slava. Sledila je ljubka deklamacija Sokoliča Joška Kuharja, nakar je spregovoril še župni starosta br. dr. Milan G o r i-š e k, ki je v svoj ognjeviti govor, ki je bil neštetokrat z odobravanjem prekinjen, zajel sledeče misli:
»Zgodovinska resnica je, da prizna sila samo protisilo. Za silo ne obstojajo ne prisege, ne obljube in ne pogodbe. Kdor hode ohraniti svojo svobodo, ta mora vse svoje sile krepko povezati v celoto. Ker se je naš pokojni kralj Aleksander 1. zavedal te resnice, je smatral za svojo prvo in najvišjo nalogo in dolžnost odstraniti v naši tedaj komaj stvorjeni državni skupnosti vse ono, kar nas po zgodovinskem razvoju razdvaja. Trudil se je, da poveže Jugoslovene v krepko in mogočno celoto ter da ustvari iz nas ne-razrušno državno celoto. Iz velike hvaležnosti za to njegovo delo odkrije danes naše obmej. Sokolstvo spomenik bla-gopok. Kralju Mučeniku. Težnja po narodni in državni skupnosti ni od danes in tudi ne od včeraj, temveč korenini v naši narodni zgodovini ter že v prizadevanju naših velikih prednikov. Naj bi tudi v bodočnosti ne zapravila zelena miza, kar sl Je priboril naš meč. Veliki sin hrabrega srbskega naroda je vodil svojo vojsko preko Golgote v svobodo, svoj narod pa do končnega ujedinjenja. Iz ljubezni do naše skupnosti je prelomil sedanjost s preteklostjo, ki ji je odkazal častno mesto na Oplencu. Kako majhni smo v primeri s temi velikimi čini Njegovega pravega domoljubja. Sokolstvo je postavilo ta spomenik v priznanje in iz hvaležnosti do one velike ideje, za katero je živel v prid naše države ter v priznanje velike žrtve, ki jo je doprinesel na oltar naše narodne skupnosti. Z željo, da bi bili mi vsi pravi nasledniki Velikega pokojnika, kličem v imenu našega obmejnega Sokolstva: Večna mu slava!
Iz grl naših Jadranašev je krepko zadonela narodna »Iz bratskog zagrlja-ja...«. Kraljevi zastopnik polk. Maraš je nato na prošnjo četnega staroste odvil s spomenika državno trobojnico. Naj-svečanejši trenutek proslave je globoko presunil navzočo množico, ko je v vsej svoji veličini in v najvernejšem izrazu IJudomilostl našega nepozabnega Kralja Mučenika zažarel v sončnih žarkih umetniško izdelan doprsni bronasti kip Viteškega kralja. Ob zvokih državne himne, ki jo je desettisočglava množica poslušala odkritih glav, ter pokanju možnarjev in topičev so sc sklonili k spomeniku vsi sokolski in gasilski prapori. Sledilo je polaganje vencev po naslednjem vrstnem redu:	sokolska župa, sokolsko okrožje
Sv. Lenart, sokolsko društvo Maribor matica, Društvo slovenskih fantov, Dekliško okrožje, Sokolsko društvo Maribor II. (Pobrežje), Zveza Maistrovih borcev, pevsko društvo Jadran, gasilska župa Maribor levi breg, Učiteljsko društvo Sv. Lenart, sokolska četa Sv. Trojica, dočim je zastopnik Zveze kulturnih društev iz. Maribora položil pred spomenik palmovo vejo z državno trobojko. Potem, ko so Jadranaši odpeli slovansko himno, ki jo je vneto prepevala vsa zbrana množica, je bila svečanost pred no-
Kaj je vojna
Tomaž Inskip, angleški minister narodne odbrane, je na to odgovori): »Noben človek, ki je sam skusil vojno. Vojno žele samo tisti, ki je niso sami preizkusili. Zato je naša naloga, da poučimo mladino, kaj je vojna!«
Dečki na katoliški podlagi...
Pod tem naslovom piše »Nova doba« v št. 25: »V tukajšnji meščanski šoli so zavladale zadnje čase neznosne razmere. Odkar poseča šolska mladina protizakonito telovadbo v tako zvanih fantovskih odsekih, je ta mladina zanesla v šolo zagrizenost in sovraštvo, ki se ga tam navzema. Nedavno so v 3. razredu meščanske šole učenci iz fantovskih odsekov strgali součenkam v šoli sokolske znake, pljuvali nanje in jih teptali. Ali ni za to divjaško in brezsrčno početje nobene kazni, čeprav so dobro znani vsi povzročitelji? Kaj lahko narod pričakuje od takšne mladine? In to mladino vzgajajo ljudje, ki bi morali sejati med ljudstvom edino ljubezen. Kam plove naša mladina?«
Molk...
»Del pol.« poroča v št. 54: »Ali kaj slišite na to stran? Pišejo nam: Letos enkrat je bilo, če se ne motimo par tednov pred proračunsko debato, ko smo čitali v »Slovencu«, da so gospodje po-krenili veliko akcijo za to, da pride Maribor v I. draginjski razred, s čemer bi se državnim nameščencem izboljšale plače. Ako je bila zadeva tedaj nujna, je danes še mnogo, mnogo bolj. In vendar ne čujemo o tem niti besedice več. Le zakaj ta molk? Dajte, povejte vendar, zakaj ste pustili to stvar tako v nemar? Zastavite vendar svoj vpliv, ki ga imate, da se bo zadeva rešila v prid državnim nameščencem, ali pa izvajajte konsekvence, ako se ne ozirajo na vas. Če pa ne boste storili niti eno, niti drugo, potem ne bodite hudi, ako vam rečemo, da se nam zdi, da ste nas potegnili!«
vim spomenikom na najslovesnejši način ter ob sodelovanju vsega domačega prebivalstva zaključena.
V	strumnem mimohodu je zbrano sokolstvo z izredno močnimi sokolskimi oddelki v krojih, s 6 članskimi ter 10 na-raščajskimi sokolskimi prapori, gasilci, pevci Jadranaši ter ostalim občinstvom odkorakalo na improvizirano ter bogato krašeno letno telovadišče na Golobovem zemljišču, kjer se je ob rastočem navdušenju odvijal pester telovadni spored. Ob dvignjeni državni zastavi sta nastopila deca in naraščaj z obveznimi vajami, članstvo s praškimi in orodnimi točkami, svetotrojiška deca pa z zastavicami ter zaključnim spretno in brezhibno izvedenim taborenjem sokolske mladine. Lepo uspel nastop svetotrojiške sokolske čete je bil prav v vseh točkah strumno in skladno izveden in so bili vsi nastopajoči deležni zasluženega priznanja.
Po nastopu se je razvila na telovadnem prostoru neprisiljena in razgibana sokolska zabava, ki je trajala vse dotlej, dokler niso ob zatonu krasnega prazničnega dne začeli Sokoli odhajati na svoje domove. Z včerajšnjim odkritjem ter z njim združenim telovadnim nastopom je Sv. Trojica, biser naših Slov. goric, jasno in glasno izpričala svojo globoko državljansko in sokolsko zavest. Naše Slovenske gorice so sokolske in jugoslovensko in bodo take ostale!
SoKol&ivo
Krasno uspel javni telovadni nastop v Slovenjgradcu
Na praznik 16. junija t. 1. se je vršil na letnem telovadišču Sokolskega doma javni letni nastop slovenjgraškega Sokolskega društva. Že precej pred napovedano uro se je pričelo na telovadišču zbirati občinstvo, ki je ob pričetku nastopa napolnilo vse prostore, da mnogi več niso mogli dobiti sedežev. Preko 400 ljudi, med njima dva velika avtobusa udeležencev iz črne, Mežice, žerjava in Dravograda, je z največjim zanimanjem sledilo izvajanjem naših vrlih Sokolov.
Točno ob napovedani uri je ob navdušenem pozdravljanju prikorakalo na telovadišče 200 Sokolov v krojih. Deca, naraščaj, članice in člani so se na obsežnem prostoru lepo porazdelili in ob igranju državne himne oddali pozdrav zastavi. V klenih besedah je nato nagovoril vse članstvo in vse številne prijatelje Sokolstva br. starosta Ivan Rojnik. Poudaril je veliki pomen sokolske ideje in izrazil veliko pripravljenost Sokolov, ki se bodo na vsak poziv mladega kralja, svojega starešine, nemudoma odzvali. V imenu mariborske župe in koroškega okrožja je pozdravil nastop okrožni načelnik br. Miro Veljak, nakar so vsi zapeli himno sokolskih legij.
Nastop sam je pokazal krasne telesno-
vzgojne uspehe slovenjgraškega Sokola. Vsi oddelki, deca, naraščaj, člani in članice so v polni meri izpolnili dane jim naloge. Njih izvajanja bodisi prostih vaj, orodne telovadbe ali družabnih iger de-ce so bila na višku. Ob izvajanju vsake točke je hvaležno občinstvo z navdušenim pioskanjem nagradilo vestno delo naših marljivih Sokolov. Največjo pozornost in navdušenje pa je vzbudilo brezhibno izvajanje praških prostih vaj, ki so jih člani in članice skupno izvajali in ki je po lepoti samih vaj in brezhibnem izvajanju vzbudilo zasluženo odobravanje občinstva. S himno »Hej Slovani«, ki je veličastno donela .iz stoterih mladih grl, je bil zaključen spored. Po nastopu se je razvila ob igranju priznanega slovenjgraškega orkestra v vseh prostorih Sokolskega doma neprisiljena zabava, ki je pozno v noč nudila pravo sliko idealnega sokolskega bratstva.
S svojim krasnim nastopom si je slovenjgraški Sokol ponovno izstavil najlepše spričevalo marljivega in nesebičnega delovanja v prid naše obmejne mladine. Zahvala gre tudi Sokolskim društvom v Dravogradu, Mežici in Črni, ki so s svojo udeležbo mnogo pripomogli, da je ta nastop tako lepo uspel.
Mariborski peki so krušne cene zopet zvišali
Kakor poroča današnje »Jutro« je bilo v soboto pri Emeršiču zborovanje mariborskih pekov, ki ga je otvoril in vodil predsednik Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru g. Jakob Koren. V svojih uvodnih izvajanjih je g. Koren orisal položaj na naših žitnih trgih ter po-vdarjal, da je moka dan za dnem dražja, radi česar so prišli peki v zelo kočljiv položaj. G. Rakuša je omenil, da obstoja nevarnost, da bodo prihodnji mesec peki sploh ostali brez moke, ker gotovi špekulanti zadržujejo žito in moko, da dosežejo še višje cene. Naslednji govorniki gg. Horvat, F e i e r t a g, M i-k i č itd. so naglašali misel, naj si mariborski peki dobro zapomnijo dobavitelje
moke izven naše banovine, ki danes tudi proti gotovini nočejo dobavljati blaga. Po vsestranskem razmotrivanju so naposled marib. peki sklenili, da bodo pri-čenšl s sredo dne 22. Junija zvišali krušne cene in sicer za 20 para pri kg, tako da bo stal beli kruh 5.20, polbeli 4.80, rženi kruh pa 4.60 din za kg. Ker pa je v Mariboru uveden komadni sistem, se bo znižala le teža in bo imel veliki hleb ali štruca belega kruha 77 dkg, mali 39 dkg, polbeli veliki 83, mali 42, rženi kruh, veliki 87 dkg, mali 44 dkg. Cena za posamezne krušne vrste pa bo ostala ista in sicer din 4 za veliki hleb ali štruco ter din 2 za mali hleb ali štruco.
Tegobe obmejnega vinogradništva
Utemeljena kritika g. L Petovarja
V	Gornji Radgoni so se v soboto zvečer sestali vinogradniki dravske banovine k svojemu XII. rednemu občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodil predsednik Vinarskega društva dravske banovine g. Ivan Šerbinek. Po uvodnih formalnostih je prisrčno pozdravil zastopnike oblastev iti delegate podružnic, nakar je verifikacijski odbor verificiral 38 volilnih upravičencev.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje Vinarsko društvo 19 podružnic s 1024 rednimi člani. Razen tekočih poslov je odbor v preteklem letu razpravljal o raznih predlogih za spremembo zakona o vinu, kakor o točnejši razlagi In opredelitvi pojma »radnje-obratovalnice«, nadalje glede ostrejših mer glede zaščite vin, ostrejše kontrole, sajenju trte in drugih važnejših potrebah sprememb. Blagajniško poročilo izkazuje 21.785.82 din dohodkov ter 17.845.69 din izdatkov. Proračun za tekoče poslovno leto izkazuje 60.000 din izdatkov in 38.000 din dohodkov. Primanjkljaj naj bi se kril s subvencijo in podporo banske uprave.
Sledila je daljša debata o podanih poročilih funkcionarjev, tekom katere je iznesel obširno kritiko delegat in naš znani vinogradniški strokovnjak g. Lovro P e t o v a r. Kritiziral je med drugim predlog odbora glede trošarine in zadevnega pravilnika. Dejal je med drugim, da je Kmetijska zbornica ustanovljena predvsem za to, da ščiti tudi interese vinogradnikov, ter je očital, da so se dosedanji funkcionarji premalo zavzemali za tako važne in pereče zadevo vino-
gradnikov. Glede banske uprave pa je g. Petovar dejal, da ugodnosti, ki jih je ista dala, ne pomenijo skoro nič. Grajal je g. Petovar nadalje visoko naklado strokovnega lista »Naše gorice« 2000 komadov pri 1024 naročnikih ter zadevne nepotrebne izdatke. Z nekaterimi dopolnitvami in pojasnili je bila nato sprejeta sprememba društvenih pravil.
Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Ivanom Šerbine-kom na čelu. Prihodnji občni zbor Vinarskega društva bo glasom sklepa v Šmarju pri Jelšah.
Včeraj dopoldne pa se je vršila v prostorih Alojzija Juršeta poskušnja 64 vinskih sort od 164 lastnikov, ob 11. dopoldne pa je bil v posojilnični dvorani vi-
narski kongres, popoldne pa so se udeleženci kongresa podali h Kapeli, kjer so si ogledali banovinsko posestvo.
s.
Kriminal brez konca
Nezaslišan gangsterski roparski napad v Slovenskih goricah
Košček mastnega papirja izdal roparje
Vso šentbarbarško okolico je razburil grd roparski napad, izvršen na posestvo Mulec Marije v Žikarcih št. 87. Nekako ob enih ponoči so se pred Mulečevim posestvom pojavili trije moški, ki so na naj-spretnejši način z vsem mogočim vlo-milnim orodjem odprli vežna vrata in oboroženi s sekiro, noži ter težkimi plan-kami tiho vstopili v sobo, kjer je spala Mulečeva. V tem trenutku se je Mule-čeva zbudila in prestrašena ugotovila, da so v sobi roparji. Eden od jih je pristopil k postelji, vrgel Mulečevo zopet vznak, dvginil nad njeno glavo sekiro in zakričal če mu takoj ne da vsega denarja, da jo na mestu ubije. Mulečeva je pokazala na skrinjo, kjer je bil denar. Našli pa so vsega le 60 din in zlato uro, vredno 700 din. V sosednji sobi so vrgli ob tla Mulečevo sestro Genovefo in služkinjo Polanec Marijo. Sestro Genovefo so s tako silo vrgli ob tla, da se je hudo poškodovala in ni mogla vstati. Grozili so, da vse tri ubijejo, Če ne izročijo tisočakov, ter mahali s sekirami okoli glav nesrečnih žensk. Končno so iztaknili še 100 din.
V	kuhinji so vzeli iz kible še nekaj mesa, ga zavili v del papirja, s katerim je bila kibla pokrita, in izginili v noč.
Že v zgodnjih jutranjih urah je stopilo v akcijo orožništvo, ki pa je imelo nepričakovan uspeh. Takoj so ugotovili, da napadalci Mulečeve razmere dobro poznajo, ker je bilo znano, da ima Mulečeva precej denarja, vendar ga sproti vla-
ga v hranilnico. Tudi so ugotovili, da je pred kratkim prišel iz zaporov neki G. Friderik, delavec v Jablancih, kjer je večkrat sedel radi predrznih tatvin. Prav zadnje dni so opazili, da se Friderik G. druži z nekim M. Jožefom iz Štajngrove. Slednji pa se je v zadnjih dneh »slučajno« večkrat ustavil pri Mulečevih in prosil za malo pijače. Komandir orožniške postaje pri Sv. Barbari se je takoj podal na stanovanje Friderika G., kjer je tudi istega našel doma in dokazoval s pričami, da je kritično noč spal doma. Orož-
BENETA je priporočljiva pijača, ki spešuje prebavo.
po-
ništvo je naredilo tudi hišno preiskavo, ki pa je ostala brezuspešna. Ko so orožniki hoteli zapustiti stanovanje, pa je orož. komandir še pogledal v štedilnik, v katerem je našel košček papirja. Ko ga je razgrnil, je na svoje začudenje ugotovil, da je ta košček papirja masten in da je ravno manjkajoči del onega dela papirja, s katerim je bila pokrita kibla z mesom. F. G. je spremenil barve, nakar so mu orožniki radi suma napovedali aretacijo.
Istočasno so orožniki skušali vloviti Jožefa M., ki pa je pravočasno pobegnil. Poizvedbe se intenzivno nadaljujejo, da ugotovijo še tretjega napadalca. Friderika G. so spravili v zapore lenarškega sodišča.
Promoviral je na zagrebški medicinski fakulteti za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Maks Grobovšek, sin tukajšnjega sodnega poduradnika. Čestitamo!
Drzen vlom. V noči od 17. na 18. t. m. so izvršili trije neznani zlikovci vlom v trgovino g. Mirka Tobiasa v Pacinju. že popoldan 17. t. ni. so se pojavili v tamkajšnji gostilni ,ki jo vodi mati tamkajšnjega trgovca g. Tobiasa. Izdajali so se za prekupčevalce starega železa neke tvrdke v Mariboru in razkošno razsipavali z denarjem, bahajoč se, da zaslužijo dnevno po 300 Din. Pili so ves popoldan in so imeli tako priliko, razgledati si vso okolico, šele pozno zvečer so se odpravili v smeri proti Ptuju. Ob dveh zjutraj pa začuje g. Tobias sumljiv ropot v prostorih svoje trgovine. Pohitel je na lice mesta in v medli svetlobi opazil tri postave, ki so s silo vdrle v trgovino. Lastnik se je srečno izmuznil na prosto in hitel budit najbližje sosede na pomoč. Ko se je g. Tobias s sosedi vrnil, so jo zlikovci že popihali v neznano smer. škode lastnik nima velike, odnesli in razmetali so samo nekaj blokov in zvezkov. Oči-vidno pa so stikali za denarjem, katerega pa čuva lastnik v svojem stanovanju. P'en pa bi ne bil malenkosten, saj je imel
g. Tobias doma pripravljenega 12.000 din denarja, ki ga je nesel prihodnji dan v mesto, da poravna nekatere račune. V
bližnjem gozdu so našli prihodnje jutro nekaj blokov in papirja, katere predmete so zlikovci med begom odvrgli.
Sv. £ovtet* m BoUotiu
Svojevrstna pesmica je zadonela nedavno iz nekaterih razredov tuk. narodne šole. Nič ni kaj v skladu z ugledom zavoda, če se dogajajo takšne stvari, ki bi jih moralo preprečiti predvsem vodstvo šole. »češčena si Marija, je angelski glas; ...zadnja ura bije, ...prosi za nas.« Za bodrega avtorja pesmice in viže se sedaj zanimajo celo v Lujbljani.
t* JI..1*0
Od sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sta premeščena sodna uradnika Pernat Štefan k sreskemu sodišču v Ribnico ter Zorec Ivanka k ministrstvu pravde v Beogradu.
Pri brivcu.
Mladenič (z rahlim puhom pod nosom): »No, gospod mojster, kako dolgo bom pa še čakal na britje?«
Brivec: »Kakšni dve leti.«
Ob svežem grobu Anči Kramerjeve
Plemenite, dobre gospe Anči Kramerjeve ni več. Njena podoba bo svetlo živela v naših srcih. Njena dobrota je zapustila globoke sledove, ki bodo še dolgo pričali o globoki srčni kulturi nepozabne gospe, velike zaščitnice in podpornice naše srednješolske ter univerzitetne mladine.
Včeraj popoldne jo je ogromna množica Ljubljančanov, ter številnih zastopnikov ostalih slovenskih krajev ter pokrajin naše države pospremila na njeni poseduj’. poti. Včeraj popoldne se je bela Ljubljana prepričala, koliko častilcev in prijateljev si lahko pridobi zlato, plemenito srce. Nešteti venci, globoko potrti obrazi, veličastna udeležba na njenem pogrebu, so nam tiho, neslišno govorili o. toplih vezeh, ki so spajali nepregleden krog udanih častilcev, prijateljev in znancev s to tiho, skromno, neizrečeno dobro
in blagosrčno damo.
Vsi so prišli, pripadniki vseh stanov in slojev. Vsi, ki vedo ceniti dobroto in plemenitost, vsi, ki so bili deležni njene darežljive roke, ki ni nikdar gledala, komu nudi pomoč, njene dobre, materinsko tople besede. Izven Slovenije so prišli, da se poslovijo od blage gospe, osebni in politični prijatelji ministra in senatorja dr. A. Kramerja, globoko užaloščenega in potrtega soproga, med drugim bivši minister Svetislav Popovič ter narodna poslanca Manfred Paštrovič iz Splita ter Josip Cvetic iz Zagreba. V nepregledni tužni sprevod so se uvrstili skoro vsi slovenski napredni senatorji in narodni poslanci ter preizkušeni . arodni borci iz vseh delov naše ožje domovine. Prišli so tudi službeni predstavniki, med drugim pomočnik poveljnika divizije general Dodič, češk. konzul inž. M i n o v-
s k y, župan dr. A d 1 e š i č ter podžupan dr. Ravnihar. Združeni pevci »Save« in »Slavca« so pod dirigentskim vodstvom g. Venturinija odpeli pred mrtvašnico na Stari poti Venturini-jevo pretresljivo žalostinko »Usmili se«, ob sveži gomili pa »človek glej«. Ni ga bilo očesa, ki se ne bi bilo orosilo ob pogledu na globoko potrtega pokojničinega soproga ter ves žalni sprevod, ki se je vil po Zaloški cesti preko Hrvat-skega trga po Šmartinski cesti na pokopališče pri Sv. Križu, kjer je poslednje domovanje nepozabne, neizrečeno dobre gospe.
Njena podoba bo trajno, svetlo živela v spominu nas vseh. Njen lik bo za vse večne čase svetal zgled dobrote in P°' žrtvovalnosti, rodoljubja in plamteče liu' bežni do rodnega naroda in domovine.
Bodi Anči Kramerjeva vzornica vsemu našemu ženstvu, vsej naši ženski mladini!
fHm!§m$ke m $k$Uške javke
Dunajska vremenska napoved predvideva za danes popoldne lokalne nevihte, za jutri pretežno jasno in toplo vreme.
Glas mariborskih gospodinj! Prejeli smo iz vrst gospodinj: »Brez ozira na toliko že povdarjeno dejstvo, da morajo one iz oddaljenih okolišev velikega mesta napraviti mnogo korakov, da pridejo na trg, nas je razburila vest, da nameravajo kljub neprimernim premestitvam premestiti takozvane »Bolgare« iz Strossmayerjeve ulice nekam — drugam. Gospodinje tem govoricam nikakor ne moremo verjeti, a upamo pa, da do nove premestitve ne bo prišlo, če nabavimo svoje stvari pri Bolgarih, so nam na razpolago mesarske stojnice po izberi. Tako lahko opravimo svoj posel v najkrajšem času, da pripravimo družini primerno in pravočasno kosilo. Upamo, da je nameravana premestitev Bolgarov samo načrtna govorica, ali namerno beganje in smo prepričane, da te premestitve ne bodo izvedli. Tak korak bi tudi bil brezsmiseln, nam gospodinjam pa v škodo. Zato upamo, da premestitve ne bo. Doznavamo, da so tudi pri občinski upravi prepričani, da te večne ciganske premestitve škodujejo prodajalcem in — kupovalcem. Po mnenju uglednega mestnega očeta so te neumestne premestitve, dokler se ne uredi vprašanje mestne tržnice, zares — brezglava metoda. — Mariborske gospodinje (sledijo podpisi).«
Kam? Delavka Marta Ferk, stanujoča v Bresternici št. 2, je naznanila obla-stvom, da je njen mož že pred nekaj dnevi odšel od doma, ne da bi se doslej bil vrnil. Ker je bil Ferk že delj časa brez posla, se žena boji, da se mu ni kaj zlega pripetilo. Oblastva vrše poizvedbe.
Mariborski vrtnarji so imeli danes dopoldne sestanek, na katerem so sklenili, da bodo naslovili na mestno poglavarstvo posebno vlogo, v kateri se bodo zavzeli za to, da se bolgarski vrtnarji premestijo drugam.
Namesto venca na grob pok. orožniškega narednika Martina Lovšeta so darovali uradniki okrajnega cestnega odbora v Mariboru 150 din za Protituber-kulozno ligo v Mariboru. Lepa hvala!
Biciklist v jarku. Skladiščnik Ivan Zobec, uslužben v tuk. Ehrlichovi tvornici in stanujoč na Kralja Petra trgu, se je vračal včeraj popoldne iz Sv. Lenarta proti domu. V bližini Sv. Petra je pridrvel za njim neki osebni avto in ga podrl tia tla. Zobec se je s kolesom vred zvrnil v bližnji jarek. S težjimi poškodbami Do nogah in rokah so ga odpremili reševalci v domačo oskrbo.
Med spanjem okraden. Šofer Josip Dolenec iz Nove vasi je prenočil pri nekem svojem prijatelju v Taborski ulici. Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da so mu še neznani zlikovci med spanjem izmaknili iz denarnice dva stodinarska bankovca.
Ves v ranah. V Šmartnem na Pohorju se je pripetil sinoči v gostilni Ivana Bukovnika razburljiv dogodek, ki bi bil kmalu zahteval življenje mladega gostilničarja. Pri Bukovniku so bili zvečer zbrani 'domači fantje, ki jim je vino že precej stopilo v glavo. Iz neznanega vzroka je nastal prepir, v katerega se je vmešal tudi delavec P. P. Gostilničar Bukovnik ie hotel fante pomiriti, pa jo je pri tem Pošteno izkupil. P. je navali! nanj, potegnil iz žepa nož ter ga zasadil Bukovniku v vrat. Ves v krvi se je gostilničar Zgrudil nezavesten na tla. V samoobrambi je zadobil še več vbodljajev v prsa, roke in noge, tako da so ga morali nemudoma odpremiti v, tuk. splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo Pomoč. Bukovnikovo stanje je zelo resno. Orožniki vršijo intenzivne poizvedbe.
Himen! Poročil se je znani športni delavec Eerry Kemeny iz Murske Sobote * gdč. Elizabeto Valant iz Radovljice. Pri Devici Mariji na Brezju sta se pomočila inž. kem Evgen Pehani in gdč. ^reta Pišof iz Maribora. Obilo sreče!
Občinstva glas. Prejeli smo: Radijski Poslušalci v Mariboru bodo začeli polsti odpovedovati svoje aparate. Pošta v Mariboru namreč nima tehnične uprave za radio, ki bi preiskovala in odpravila motnje. Pritožile! se obračajo s pritožbami na poštno direkcijo v Ljubljani,
Kino Union. Prekrasni velefilm v naravnih barvah »Alahov vrt« z Marlenc Dietrich in Charles L>oyer-om.
toda že štiri mesece ni bilo v Maribor nikogar, ki bi preiskal upravičenost prošenj in skrbel za odpravo motenj. Motnje v Tattenbachovi ulici so tolikšne, da je uporaba radija v opoldanskem času postala popolnoma nemogoča. Vse pritožbe, ki so se zadnje čase vlagale, so brez odziva. Prizadeti prosijo, da se takoj pošlje v Maribor tehnik, da izvrši vse, kar je potrebno. Najbolje bi pa bilo, da se v Mariobru sploh uvede na pošti tudi tehnična služba, zlasti ker je Maribor itak v radijskem pogledu skrajno zanemarjen.
V zvezi s svoječasnim roparskim napadom v Štatenbergu so bil radi suma aretirani čevljarski pomočnik Ivan Soršak ter brata Adolf in Ivan Kampi. V teku preiskave so omenjeni dokazali svojo nedolžnost ter so bili vsi zopet izpuščeni na svobodo.
Ob 1000 din... Svojevrstno dogodivščino je doživel v Mariboru trgovec z živino Jožef Jeza iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki je prišel po opravkih v Maribor. V neki tukajšnji gostilni se je mudil s svojim prijateljem. Ker je bi! truden, se je vlegel na neko postelj in zaspal. Ko se je zbudil iz spanja, je presenečen opazil, da mu manjka v denarnici 1000 din. Vse kasnejše poizvedbe, kje je denar zgubil ali mu ga je morda kdo ukradel, so ostale brezuspešne.
RENETA je brezalkoholni jabolčni sok.
j Vabilo na III. redni občni zbor »Sokolske planinske koče« r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši nocoj dne 20. junija 1938 j ob 20. uri v restavracij Narodnega doma. Bratje in sestre, tovariši zadrugarji, ude-| ležite se občnega zbora v čim večjem i številu. Zdravo. — Načelstvo.
Mtrvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrl v 72. letu svoje dobe orglaški mojster Josip Brandl, v Krčevini, Aleksandrova cesta 7, je izdihnil progovni delavec v pokoju Matija Žunko, star 63 let, v Črtomirjevi ulici 4 pa je preminila v starosti 74. let vdova po strojem mojstru Kristina Stranz. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
Z motornim kolesom v obcestnem plotu. Mestni uslužbenec Fran Ogrizek, stanujoč na Spodnji Radvanjski cesti 31, je tik pred svojim stanovanjem po nesrečnem naključju zavozil v obcestni plot, kjer je nezavesten ter ves v krvi obležal s težjimi poškodbami na glavi. Mariborski reševalci so ga odpremili v tuk. splošno bolnišnico.
Tihotapske zgodbe. Organizirana skupina tihotapcev je skušala ponoči pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu z nemške strani prekoračiti našo mejo. Tihotapci so naj-brže izgubili orientacijo ter so prekoračili našo mejo v bližini graničarske karavle. Ko so se skušali tiho in neopaženo splaziti mimo karavle, pa je graničar slišal neki šum. Stopil je iz zavetišča ter zaklical v temno noč trikratni »Stoj«. Ker pa tihotapci niso obstali, je uporabil orožje ter streljal. Tihotapci so pobegnili ter odvrgli vse blago, ki so ga nameravali vtihotapiti v našo državo, in sicer okoli 150 kg saharina. O zadevi so bili obveščeni naši obmejni carinski organi, ki so takoj pričeli z nadaljnjim zasledovanjem tihotapcev, ki so pa zaenkrat izginili brez sledu.
Predlogi za zimski vozni red. Tujsko-prometna Zveza »Putnik« v Mariboru prosi vse krajevne tujskoprometne organizacije in ostale interesente, da sporočijo najkasneje do 1. julija svoje morebitne želje in predloge glede prihodnjega zimskega voznega reda. V predlogih je vpoštevati predvsem tujskoprometne potrebe prizadetih krajev odn. predelov. Tujskoprometna Zveza v Mariboru si bo prizadevala, da izdejstvuje pa pristojnih mestih vpoštevanje vseh upravičenih želi in predlogov.
V »Abesiniji« je gorelo. V noči na ponedeljek so se na dosedaj še nepojasnjen način v stanovanju Ivana Kolariča, v ta-
&
Jalfrega brodovia na - sngl&ško italijanska mirovna manifestacija
RIM, 20. junija. Prva eskadra italijan-j razrednega dogodka, ki mu gre značaj ske vojne mornarice bo jutri odplula v angleško-italijanske mirovne manifestaci-Malto, kjer bo poselila angleško sredo- je v Sredozemskem morju. V okviru tega zemsko brodovje. V tukajšnjih političnih obiska bodo tudi številne športne tekme in diplomatičnih krogih pripisujejo temu med angleškimi ter italijanskimi mornarji, prvemu italijanskemu obisku pomen p -"0- j
V pričake van u popoldanskih Chamberlai-nevih \z'zm
LONDON, 20. junija. Z veliko pozornostjo pričakujejo v tukajšnjih političnih krogih za danes popoldne napovedan^ izjavo Chamberlaina v spodnji zbornici v španskem vprašanju. Njegove izjave se bodo nanašale predvsem na akcijo angleške vlade za preprečenje bombardiranja civilnega prebivalstva ter premirje. Razen tega se bo dotaknil tudi Mussolinijeve pobude, ki se tiče čimprejšnje uporabe določb angleško italijanskega velikonočnega
dogovora. Italijanski listi pišejo, da se bo Chamberlainu navzlic številnim težko-čam posrečilo odstraniti sedanje napeto stanje. Chamberlain hoče doseči to pomirjen je na sledečih treh osnovah: 1. Uveljavljanje britansko italijanskega dogovora. 2. Zbližanje med Parizom in Rimom ter nadaljevanje prekinjenih zadevnih pogajanj. 3. Izhodna rešitev iz zagate, ki je nastala zaradi nepriznanja avstrijskih dol-I gov od strani berlinske vlade.
Vlak zgrrrtei v reko: 20 mrtvih, 40 ranjenfh
MILES CITY (MONTANA), 20. junija.
Ker se je porušil železniški most preko reke YeIIowstone se je pripetila strašna železniška katastrofa, pri kateri je našlo smrt najmanj 20 ljudi, dočim jih je bilo
Romunski kral‘ v Carigradu
40 poškodovanih. Lokomotiva in 6 železniških vozov je zgrmelo v reko. Železniški most se je zrušil radi naraščajočega vodovja.
CARIpRAD, 20. julija. Romunski kralj Karol se je pripeljal včeraj opoldne v Carigrad z jahto »Lucafarul« na zaseben obisk. Danes dopoldne si je incognito
ogledal še znamenitosti mesta Carigrada. Na čast romunskega kralja je priredil predsednik turške republike Kemal Atatiirk sinoči intimno večerjo.
General Brauchitsch 'n dr. Gdbbels na Dunaju
(Jre’evanje dunajskih sporov
DUNAJ, 20. junija. Nameravani obisk državnega kancelarja Hitlerja na Dunaju je izostal. Zadnje dni se je namreč mnogo govorilo o nameravanem obisku državnega kancelarja, ki naj bi uredil nekatere spore, ki so nastali v narodno-sociallstičnem strankinem vodstvu v bivši Avstriji. Mesto državnega kancelarja je prispel na Dunaj šel glavnega generalnega štaba nemške oborožene sile general Brauchitsch, ki se je pripeljal na Dunaj v spremstvu večjega števila generalov in višjih štabnih častnikov. Na dunajsko letališče v Aspernu je priletel tudi nemški propagandni minister dr.
Gobbels v spremstvu dveh visokih uradnikov svojega ministrstva. Kakor se do-znava, bo na Dunaju velika vojaška parada, nakar bo general Brauchitsch prepotoval češkoslovaško-nemško mejo. Tudi bo general Brauchitsch prepotoval novo nemško mejo na jugu ter se bo v ta namen delj časa mudil na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, kjer bo obiskal vse obmejne posadke. V zvezi z nepričakovanim prihodom dr. Gobbefsa na Dunaj pa so se razširile vesti, da bo dr. Gobbels obiskal obmejne južno avstrijske pokrajine.
Stalni letalski potniški promet Pariz-Newyork
PARIZ, 20. junija. Med predstavniki Francije In Združenih držav ameriških so v teku pogajanja za uvedbo stalnega britanskega potniškega prometa med Parizom in Newyorkom. S francoske strani
bo oskrbovalo ta promet letalo »Lleute-nant De Vaiseau«, ki ima prostora za 6 mož posadke in 64 potnikov. Vsak dan bosta oskrbovala promet dve letali, ki se bosta križali nad Atlantikom.
UMIK PROSTOVOLJCEV, KONTROLA ITD.
LONDON, 20. junija. Jutri se sestane v Londonu španski nevtralnostni odbor, ki se bo pečal z odpoklicem španskih prostovoljcev. Posrečilo se je, pridobiti
♦	As	A
kozvani tezenski Abesiniji, vneli v kletnih prostorih ostružki. Ogenj se je razširil na lesene stopnice, ki vodijo iz kletnih prostorov v pritličje. Na mah je bila vsa hiša v dimu in so se kmalu zatem pojavili ognjeni zublji tudi v pritličje. Nevarnost je obstojala, da postane vsa stavba žrtev požara. Na mesto požara poklicani mariborski gasilci so stopili takoj v akcijo, vendar je bilo gašenje radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Po dveurnem napornem gašenju se jim je posrečilo požar lokalizirati in na ta način ohraniti vsaj de! hiše, dočim je druga polovica postala žrtev ognjenega elementa. Nastalo škodo cenijo na 20.000 din.
Moskvo za angleški načrt, tako da bosta tudi Italija in Nemčija pristali na načelni umik prostovoljcev pod pogojem stroge kontrole na vseh kopnih in morskih mejah.
Nekoč fn zdaj
Iz starih časov poznamo nekaj prav ogromnih stavb. Najbolj znane so nam piramide starih Egipčanov.	Največja
vseh piramid je Keopsokova piramida pri Kairu. Ta stavba zavzema 54.000 kv. metrov površine in je visoka 145 m. To stavbo je gradilo 100.000 delavcev 30 let. Iz kamnolomov so vlačili velike kvadre z največjo težavo, kajti tehnična
sredstva takrat so bila preprosta. Strojccv niso poznali in vse je morala storiti človeška roka. čim bolj se je dvigala piramida, bolj težavno je bilo gradbeno delo. Danes bi tako piramido zgradilo 500 delavcev v 9 mesecih! Seveda s pomočjo razstreliva, žične železnice, žerjajvov traktorjev in z drugimi tehničnimi pripomočki.
V eni uri
Kaj vse se zgodi v eni uri v civiliziranih državah sveta? Po najnovejši statistiki se rodi v eni uri 5440 ljudi, umre jih pa 4630. 200 parov se poroči, S5 se jih pa loči. V eni uri zgubi življenje 15 ljudi od zločinske roke. Ljudje popijejo v eni uri 1,500.000 litrov vina, približno toliko piva in 50 milijonov skodelic kave. Pojedo pa 3.6 milijonov ton mesa, za kar je treba zaklati 35.000 glav goveje živine, dalje 30,000.000 hlebcev kruha in 2.4 milijona jajc. Za cigarete se porabi v eni uri 176.000 ton tobaka in ljudje pokade v eni uri za 6 milijonov mark tobačnih izdelkov.
Darujte za azilni sklad PTLI
Stran 4.
Mariborski »Večernik« Jutra
V	Mariboru, dne 20. VI. 1938.
Olimpijski dan v Mariboru
Revija vseh športnikov — Lepo uspeli lahkoatletski^ In teniški turnir — Strumni nastop Sokolov — Razburljive nogometne tekme — Kolesarska dirka
zvečer v mestnem parku, ki ga je priredilo Olepševalno društvo in na katerem je vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana J i r a n k a tisočgla-
vo občinstvo s svojim umetniškim izvajanjem izbranih slovanskih del zelo navdušila.
V nedeljo zjutraj ob 8. se je pričel športni spored olimpijskega dne, o katerega poteku prinašamo naslednje poročilo:
Včeraj je bil v vseh športnih centrih naše države olimpijski dan, ki ga je tudi Maribor svečano proslavil s celo vrsto lepo uspelih prireditev. Včerajšnja nedelja je bil praznik vseh športnikov in tudi praznik vseh, ki jim je ali bi jim vsaj moralo biti na tem, da bi naši športniki čan preje dosegli olimpjsko zrelost in se tako uvrstili med velike športne narode na svetu. V Mariboru je olimpijski dan organiziral mariborski krajevni olimpijski odbor, ki mu stoji na čelu neumorno delavni ravnatelj g. A. K r e j č i. Spored je bil zares zelo pester in so bile posamezne prireditve tudi dobro obiskane, tako da je olimpijski dan v Mariboru moralno, pa tudi materialno prav lepo uspel. Kot vzoren organizator se je tudi
škrat izkazal tajnik mariborskega krajevnega olimpijskega odbora g. Evgen d er ga n t, ki je dobro organiziral pe-' rr spored olimpijskega dneva. Prireditve same so trajale skoro ves dan in so bile zaključene šele po 20. uri.
Vse včerajšnje prireditve so potekle v najlepši harmoniji, izvzemši nogometni spored, ki ga bo treba v bodočih olimpijskih dneh izločiti iz športnih prireditev. Nogometaši so v Mariboru vedno kvarili olimpijsko razpoloženje ter s svojo igro povzročili razburjenje in neraz-položenje med gledalci. Tekme, odigrane v takem stilu kakor včeraj, ne spadajo v okvir olimpijskega dneva, ki je namenjen izključno le propagandi. V bodoče bo treba posvetiti več pažnje tistim panogam, ki so prinesle našemu narodu in državi na olimpijadah največ lavorik. to je telovadba in morda še lahkoatletika.
Uvod včerajšnjemu olimpijskemu dnevu je tvoril olimpijski koncert v soboto
Razno
AUTOMOBILIST! MOTOCI-KUSTI - POZOR!
Bencin, olje angleške Dun-lop pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki. Tattcnbachova ul. 14-Se priporoča Justin Gustinčič.	■	3381
Posest
RENETA
ie čisto in prirodno nadomestilo svežega sadia- 3274
Stanovanje
STANOVANJE
takoj cddam- Studenci. Jurčičeva 17.	3800
Lepa. nova
HIŠA
veliko zemljišče, sadonosnik, trta v bližini postale Slivnica, naprodaj poceni- Naslov v upravi-	3801
Prodam
Prodam ugodno
KUHINJSKO OPREMO
Vprašati Dokl, Pobrežje. Can karjeva ul. 7.	3803
Sobo odda
SOBO
oddani dvema bolišima delavcema eventuelno s hrano. Glavni trg 4. desno. 3799
MšMhoPše zveze z Varaždinskimi toplicami v
v katerih se boste letos rešili vaše reume, vam bo objasnil „PUTNIK“ v Mariboru.
Nizke cene: soba Din 20'—, kopel Din 10*— kompl. oskrba Din 25'— do 35'— dnevno.
Prosimo, da pravočasno rezervirate sobo. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča
Varaždinske toplice
nastopila ISSK Maribor in pobreška Sla-vija. Zmagal je ISSK Maribor v razmerju 6:0. Nato sta nastopila SK Železničar in SK Rapid. Železničar je bil primoran nastopiti z drugo garnituro, ker je šlo prvo juniorsko moštvo v Trbovlje, kjer je odigralo semifinalno tekmo za juniorsko prvenstvo LNP. Toda tudi druga Železničarjeva garnitura je igrala zelo dobro in je podlega le z 0:1. Sledila je tekma premagancev in je bil rezultat Železničar:Slavija 4:1, dočim se je tekma zmagovalcev med ISSK Mariborom in SK Rapidom končala neodločeno 1:1 in je moral zmagovalca odločiti žreb, ki je bil naklonjen SK Rapidu.
Štafetni tek skozi mesto
Ob 11. je bil na tradicionalni progi Ljudski vrt - Koroščeva - Maistrova -Kolodvorska ulica - Aleksandrova cesta - Trg svobode (1900 m) štafetni tek. Zmagalo je moštvo SK Rapida v času 4:9.4, 2. SK Železničar 4:12.2, 3. Sokol Maribor I (naraščaj) v času 5:35. Borba za prvo mesto je bila zelo ostra in se je tek odločil šele pri zadnji predaji. Zanimivo je, da Maraton za to štafeto ni postavil nobenega tekača.
Propagandna voinja motociklistov
Po končanem štafetnem teku so priredili mariborski motociklisti, člani moto-klubov »Pohorje«, »Peruna« in »Maribora (50 po številu), propagandno vožnjo po mestnih ulicah, ki je zbudila veliko zanimanje občinstva. Motociklisti so imeli svoja vozila lepo okrašena, prav tako avtomobilisti, ki so se priključili propagandni vožnji.	*
Olimpijska kolesarska dirka
se je pričela ob 15. uri, in sta	bila start
in cilj pred stadionom SK Železničarja ob Tržaški cesti. Dirka se je	vršila na
32 km dolgi progi Maribor—Zgornja Polskava—Maribor. Startalo je 12 dirkačev, na cilj jih je prispelo 9. Zmagal je Šte-■■■■■■■■■■■■■■ • fan Rozman (Žel.) v času 1:02.11, 2. Ka-OPREMLJENO	SOBO	rel Sodec (Maraton) 1:02.11.5,	3. Oskar
z vso postrežbo	oddam.	Gre- Rozman (Železničar) 1:02.12,	4. Franc
gorčičeva jS-II.	3797	Lene (Poštela) 1:02.13, 5. Alojz Unger
Teniški turnir
Najboljši igralci posameznih mariborskih klubov so se zbrali že ob 8. uri zjutraj na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Tekmovanje, ki je trajalo skoro ves dan, se je zaključilo ob 20. uri. V disciplini gospodje posamezno je zmagal Holzinger (Rapid), ki je v finalu porazil Berganta (ISSK Maribor) s 6:4, 6:5. Na tretjem mestu sta se plasirala Voglar (ISSK Maribor) in Vampi (Zel.) Posamezni rezultati so bili: Holzinger (R):Pavlin (ISSK M) 6:1, 3:6, 6:4; Voglar (M):Kobi 6:0; Bergant (M):Kobi M. (M) 6:1, 6:0; D. 6:4, 6:3; Kopič (Z):Cepuder (M) 6:0, Drnovšek (M):Masi (Ž) 6:2, 6:5; Voglar (M):Kopič (Ž) 6:1, 6:5; Bergant (M): Drnovšek (M) 6:1, 6:3; Holzinger (R): Voglar (M) 6:5, 6:5; Bergant (M):Vampl (Ž) 6:4, 3:6, 6:4; Holzinger (R): Bergant (M) 6:4, 6:5; Mixed: Masi-Vampl (Ž): Dmovšek-Kotnik (M) 6:2, 6:2. Double-gospodje:	Vampl-Masi (Ž);Drnovšek-
Pavlin (M) 6:5, 4:6, 6:2.
Nogometni turnir mladinskih moštev
se je pričel ob 9. uri. V prvem kolu sta
Službo dob
Zavarovalnica išče
ZASTOPNIKA za Maribor.- Ponudbe na upravo »Večernikac pod »Do ber zaslužek«.________3796
SOBO SLIKARJE IN
PLESKARJE
sprejmem. Martin Safran, Krekova ul. 16.	3795
Zgubljeno
Zgubila se’ie
ZLATA ZAPESTNICA
od broda do gostilne Mras-Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi v upraivi »VeSernika«. 3794
Širite „Večernik"
(Perun) 1:02.13, 6. Leopold Keršič (Poštela) 1:02.13, 7. Josip Šunko (Železničar) 1:02.13.5, S. Franc Visnovič (Edel-weiss) 1:07.10, 9. Slavko Lampret (Maraton) 1:13.10.
r
Nogometni turnir prvih moštev
Ob 16. se je pričel nogometni turnir prvih moštev in sicer so sodelovali SK Železničar, ISSK Maribor, SK Slavija in SK Rapid. Kakor mladinski brzoturnir, je tudi pri tem turnirju trajala vsaka tekma po 2X20 minut. V prvi tekmi je zmagal ISSK Maribor uad SK Slavijo z 2:1 (0:1), v drugi pa Železničar nad Rapidom z 1:0 (1:0). V tekmi premagancev je nato Rapid porazil Slavijo s 4:0 (3:0), v tekmi zmagovalcev pa je ISSK Maribor premagal Železničarje z 2:0 (1:0).
lahkoatletski miting
Med odmorom posameznih nogometnih tekem so se vršile lahkoatletske prireditve in so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek 100 ra: 1. dr. Musnik (Rapid) 12.2, 2. Starašina (Žel.) 12.5, 3. Badl (Rap:d) 12.6. — Skok v višino ob palici: 1. Orosi (Rapid) 3.35 m (nov mariborski rekord), 2. Smerdel (Maraton) 3.30, 3. Filipič (Maraton) 3.20. — Skok v daljavo: 1. Smerdel (Maraton) 5.59, 2. Filipič (M) 5.58, 3. Koren (R) 5.40. — Olimpijska štafeta 400x300x200x100 m: 1. SK Rapid 2.15.2, Železničar 2.16, 3. kombinacija Rapid-Maraton 2.17. — Met kopja: 1. Gregoro-vič (Žel.) 44.05 m, 2. Verbošt (Maraton) 43.20 m. — Tek 1000 ra: 1. Kramer (Rapid) 2.49.6 (nov mariborski rekord. 2. Stojnšek (Maraton) 2.53, 3. Rotner (Železničar) 2.54.2.
Strumen nastop Sokolov
Spored olimpijskega dne so zaključili naši vrli Sokoli, ki so s svojim strumnim nastopom zbudili vsesplošno pozornost. Fkipa matičnega Sokola je izvajala na bradlji in drogu krasne in precizne vaje, ki so žele pri občinstvu viharno odobravanje. Ekipo so tvorili br. Bela, Rak. Agrež, Lapajne in Čadež.
Včerajšnje nogometne tekme
Pariz: Italija:Madžarska 4:2 (3:1). Finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo.
Bordeaux: Brazilija:Švedska 4:2. Kvalifikacijska tekma za 3. in 4. mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu.
Beograd: Medmestna tekma Berlin: Beograd 3:2 (1:2).
Bukarešta: Hašk (Zagreb) :Venus 4:3.
SK Amater (Trbovlje) :
SK Železničar 3:2
V Trbovljah je bila včeraj prva semi-finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP, in sicer med mariborskimi Železničarji in SK Amaterjem, ki se je končala s pičlo zmago domačinov v razmerju 3:2. Mariborčani so bili ves čas tekme v očitni premoči ter so povsem nezasluženo zgubili, ker je med drugim sodnik diktiral proti Železničarju povsem neupravičeni dve U m. Sodil je g. Božič iz Rateč. Revanžna tekma bo v nedeljo 26. t. m. v Mariboru.
Lepa zmaga slovenskih lahkoatletov.
V Ljubljani se je včeraj zaključil lahkoatletski dvoboj Dravska banovina:Julij-ska krajina, ki se je končal z zmago Drav ske banovine v razmerju 104:103 točk.
Plenarni sestanek mariborskih nogometnih sodnikov bo drevi ob 20.30 v posebni sobi pri »Zamorcu«. Radi izredno važnega dnevnega reda je sestanek za vse mariborske sodnike strogo obvezen. Plenarni sestanek v petek, dne 24. t. m.. s tem odpade.
Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola
Vsem svojim cenjenim odjemalcem vljudno sporočam,
da bo radi
renovirania lokala
noja prodajalna na Aleksandrovi cesti itev. 19 od 20. junija do 1. avgusta zaprta.
Prosim, da ta čas nabavljate svoje potrebičine v moji trgovini na Glavnem trgu.
JOSIP BENKO« Murska Sobota.
Lenina
Samo s tem se je potolažila, da ni sama udarjena in da so ti njeni filozofi vendar od najboljših. Jezila jo je kazen, vendar pa Zelenke kljub temu ni pohvalila. čudna stvar, ves dan ni niti besedice spregovorila z njim.
Vsi v mestu so bili veseli, da niso zadele filozofov hujše kazni, samo gospa Rokerjeva je menila, da bi drugače zaplesala s takimi puntarskimi fanti. Tudi gospa aktuarjeva je bila razočarana, ven dar kar je res, je res — tudi te kazni ji je bilo dovolj; z zadovoljstvom jo je oznanila svojemu možu in Loti jo je z mnogimi podrobnostmi podpirala.
Preden je minil teden, jc imel Fricek
novega inštruktorja, tihega stremuškega filozofa, o katerem je dal rektor gospodu aktuarju spričevalo, da pridno študira in še celo več kakor zahtevajo v kolegiju.
Loti in mati sta ga v začetku neizmerno vljudno sprejemali in bili proti njemu zelo prijazni — toda čez teden dni se je gospodična hčerka že ohladila. Kaj pomaga — Vavrena le ni bil! Dosegel ga je v znanju, toda v očeh gospodične to ni imelo veljave. Ni bil tako lep in vrhu vsega se je menda tudi ženiral in bal. Ko je prišel, je pozdravil, ko je odšel, se je poklonil in spet pozdravil — več skoro nista slišali od njega.
»Priden je, toda nespreten,« jc bila vsota vsega opazovanja gospodične Loti in menda tudi mame.
Lenka pa bi lahko potrdila nasprotno, da je gospod inštruktor zelo spreten. Komaj tedni dni je hodil in že ji jc zelo spretno in previdno oddal knjižico, v kateri je bilo pisemce.
Brala je:
»Brož je dober rodoljub. Verujte mu. Hodim v gaj. Na starem drevesu vse v redu. Sam sem v gaju, vedno nekoga zaman iščem, toda upam in verujem, da ga enkrat najdem. Hrepenim, da bi še govoril z vami. Tolažim se, da mi vsaj z vrstico odgovorite. Potem več. Imejte se dobro! Vaš V.«
čitala ni samo enkrat, dvakrat, temveč neštetokrat, vsak večer v svoji sobici in kadar je bila sama.
Kmalu nafo je prinesel Broz odgovor. Vavrena je hite! v grajski park in tam
v mračni dolini starih jelk prebral željno pričakovani odgovor:
»Napravili ste mi veliko veselje. Verujem, upam. Pozdravite gaj in staro drevo.«
»Verujem, upam!« je ponavljal mladi
filozof in se blaženo zamislil.------------
Pomlad se je poslavljala in prihajalo jc poletje.
Fribort jc bil vesel in srečen ter je začel študirati, ker se je bližal čas izpitov. Pogosto je videl Marinko, govoril z njo in se šalil, večkrat ji je prinesel šop-k svežega, dehtečega cvetja. Morda je tako pogosto ustavljal gospodarjevo hčerko na stopnicah, kjer se mu je morala odkupovati, morda je tako pogosto stavila z njim in — izgubljala.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.