Dolenjffke Novice izbujajo vsjik č«(rtek; ako ; : je t» (lan praznik, (lan poprej. : : Cena jim je zii colo ieto (od aprila do afirilK) S K, za poi leta l'ó(J K. Naro(;nina za Kemi^ijo, Bosno in dru^^e cvroitske države znaš« S-fiO li, za Atiieriko 4*50 IÛ Ijst in ofilasi se iiliióiijejo tiiiin'bri in skrbni, da si odpoiiješ v Mojem kraljestvu, kjer ni trpljenja, ni bridkosti, kjer ni vojske in sovražnikov, kjer vlada sveti mir, kjer kraljuje veino veselje, vcina sreča!" zaklîcal Ti je Vsevečni. In odšel si ž Njim, ki si Mu služil zvesto in udano vse življenje! Odšel si k Njemu, ki si ga hvalil v dnevih veselja in sreče, in ki si ga klical na pomoč v dnevih bridkosti, tuge in žalosti. Odšel si k Njemn, ki si Ga ljubil, kateremu si tolik(dirat izročal sebe in nas svoje otroke v vai'stvo. In nas si zapustil sirote! Zapustil Si niogoííno Avstrijo, ki si jo tako modro vladal dolgih G8 let, zapustil si svoje milijonske narode, ki si jili tako ljubil in ki so Ti bili tako zvesti in udanU Zadoneli so zvonovi žalostno svojo pesem in so oznanjali svetn, da predobrega vladarja ni več; oči 43 milijonov zvestih državljanov pa so se porosile. Da, presvitli vladar, (lotoki solza, ki jib točinio za Teboj, so jasna priča, kaj si nam bil ! Triki'at stiio hiteli zvesti in srčno Ti udatii Slovenci v našo prcstolico belo Ljubljano, da sij^p Ti zrli na svetih slovenskili tleh, v očetovsko mili a skrbni obraz, da sîao Ti potožili svoje reve in nadloge, da smo Te navdušeno pozdravljali. A sedaj si odšel v domovino srečnih, kjer si sc zopet združil s svojo toli objokovano premilo soprogo Elizabeto, po plačilo ~ in ne bo Tc več! — O, predobri vladar, pa za nas nisi umrl! V nas bodeš živci. Tvoj spomin nam bo svet. Saj je v srcu najmanjšega otroka, kakor utrujenega staiŤka zapisano 'J'vojc ime z zlatimi črkami. In kar je zapisano v hvaležnem srcu zvestega Slovcnea-Avstrijca, ne izbj-iše nihče — kot smrt. Postavil si si spomenik, kakršnega si ni jwstavil noben vladar, zato bode Živel Tvoj spotiiin lui veke! Ustavite se solze — saj Ga ne pi'ikličete nazaj našega dobrega Očeta! Saj je šel k Njemu, ki je vladar celega sveta, in Ga bo prosil, da nam pomaga v teh prebridkiii dnevib- Bog nebeški Ti Mu plačaj, Bog nebeški Ti Mu vračaj! [esarjeuQ smrt. I hitiEij, y I. iiov'tinil)i'a. (li. 11.) Kore^ii»)!!-(IciK'ii M'ilhfjlin })0i0(^[i : Izredna oilpoi iia iiioí, ki jo jc ])okii/,til cesar l<'ranc Jožef v svoji vifoki staio.-iti veiSkial v zaiinjih dRscIleljili, k« jo liil jtreccj moiiio l)olan na sopiiili ; uilanosi, slii'I) lit iiiiieiDost njegovilj zdi'aviiikov je jiovzror^ila, da je třtko okolica cesarja, kakor tudi vse prchivaistvo itionariiijc ii))alo, da iio resar jn'tiliolel tudi zadnjo liolezcii, ki ga je napadla v prvil) desetih diieli meseca noveinbj'a. Ik bnletinov, ki so neprikiito opisoviili pravo fiesHijevo stanje, je znano, da jo živci cesar po navadi in da je delal do vieraj, j)ač so je v zadnjih dneh preveč zatiaŠal ná-se, ker je kljui) zvišani vroéini in kljub kašlju veliko govoril, ko se inii je, kakoi' oi)ieaj!io pO)-ora!o in v daljSih avdijencali, ki jih je jjodeljevai. Od 18. t. m. cesarju ni jed več tako teknila kot pi'ej. Cesar je spil ta dan, da poživi svoje moči, en kozarec li)clega vina in dva iiiaia kozarca šainpanca; kadil je vedno še svojo sinotko, kakor je bil navajen, Zadnje noči je motil deloma kašelj, a ker je si'ce dobro utripalo in ker je hilo Indi dihanje dobro, so bili zdravniki .še 19. t, tii. jioniirjeni. Cesar je še eelo včeraj podnevi delal, dasi se nni je poznalo, da je bolj truden in slal), kakoi* navadno. Sprejel je Še, kakoi' znano, višjega annadnega poveljnika maršala nadvojvoda Friderika v avdijenci, ki je (rajala ti i četrt ure. V najožji okolici cesarjevi so se pa resno bali zanj. Nadvoj-vodiiija Jlarija Valerija je bila v zadnjih dneh vedno pri cesarju. Na Diniaj se je piipeljala tudi starejša cesarjeva hči princesa in iiadvojvodiiija Gizela Bavarska. Prestolonaslednik in jírestolona-slcdnica sta ostala trajno nii Dunaju. V pondeljek zvečer je šel cesar [»rviČ prej spat kot sicer; nato šele je pi ičel kasljati. 1'i vi del noči do \. ure iii bilo nobene molitve, nato je j»a pinčel kašljati. Mrzlica, ki ni poiiehavala, je podnevi postajala nevaina, Popohiue se je stanje tako ])oslabSiilo, da je moral cesar umreti, Nadvojvodinja Marija Valerija, ki je bita ves čas ncpi'ekinjeno pri smrtni postelji svojega cesarskega očeta, se je peljala nekoliko pred S. nro zvečer na zalioiliii koloiivor, da čaka svojo hčei', ki je prihajala iia Dunaj i/ Wallsee, a se je takoj za njo piipcljal neki dvorni uradnik in jo obvestil, jtuj se vrne v Schoiibjinin, kc)' iii bilo več npati, da se ohrani ce-sai'ju življenje. Cez nekaj časa, ko se je vinila nadvojvodinja, je izdihnil cesar svojo dušo. Prebivalstvo je v pi vih večernih urah i'azširjeiio poročilo, da })oslaja mrzlica niočnejšii, resno vznemirilo. Potem, ko je bil izdan večerni buletin, se žal ni moglo več dvomiti, da je cesai'jcva bolezen tožka. Kljub temu se je trdno verovalo, da bo cesai' premagal bolezen. V vseh cerkvah je za njegovo ozdravljenje naj goreči lejše molilo veliko ljudi. Poi'očilo, da je vladai' niiul, se je razširilo šele okoln 1 1. ure ])onoči v javnih lokalih in je lj:(lejii[ nam sovra/iii je roj ... Naj tvoje molilve iisiiši (Jos|)od: naj skoi-iij osreči .slovenski naš rod! Minilo liani danes deset jo že let, o d k a r si n s a iiiii I Sloven i j e c vet. Tvoj dull pa med nami /.ivi še krepak, (o v delili Kpriëuje premiioíi; naš jiiuak, Jniiak je Siorenee, ko kliče doli^nost ga v ÍMij zii ci^sarja, za sveto prostost, .luiiak, ki ne [daši se smrti ne ran, ko v lioj /a cesurj:^ /a dom Je ])<»/vaii. Kdor to ziiniknjt^. Je grdi slejnir, krivico iiain dela, državi Je v kvar... Kako bi v resnici l)il Qii ilomoljiili, ki vest otežuje zavisti mu strupi — Tod zeiiloiii llabsiMirškim slovenski naš l od, na lastni naj zemlji bo lasten gospoii. Naj skoraj ntoiill bi v Soči sovriig, naj dom naš radnje se Avstrije zmag! (ioreče si jirosil nam sreče /. iielni, dfi Večni po milosti z nainl ravna... Le v svojili prerokbiili nam bil si strašan, ker vojske krvave oznanjal si dan. INidpIraJ nam prošnje naš slavni ])oet, spomin tvoj med nami ostane naj svet. Naj vrne se zvezda nam .srečnejših dni, naj narod sloveitski svobodno živi! Br. Gervazij, Jutri, 2 i. novembra do]joldi!e ob 10. uri je di!sci, let, kar je nehalo leta líXKí utripati srce velikega pesnika Šimona Gregorčiča, Da, ilesct let je minilo, kar Je zti vedno zatisnila smrt oči pesniku, apostolu niiiii, oznanjevalcu ljubezni do Boga, do domovine in slovenskega naroda. Pred desetimi leti je nehalo biti ono blaženo srce, ki se je vsikdar ve^^lilo vsakega naprtulka in vsakega uspeha mod Slovenci, srce, ki je živelo le za lioga in za srečo in slavo svojega naroila. Umrl je pred desetimi leti mož, jeklen značaj, katereum nî bila usoda nikdar mila, a ga vkljnb teiiiu ni nikdar u|iognihi. l'mrl je pesnik >Simon Gregorčič in sc vrnil nazaj v svoj ljubljeni planinski laj ter nas zapustil za vedno. — In veiular, Gregorčič nas ni zapustil! Nismo od njega ločeni. Le njegovi zemeljski ostanki so se vrnili v domovino, da se odpočljejo v domači grudi, a njegov duh s svojimi veleiimolvornimi pesniškimi proizvodi plava vedno nad nami, nad slovenskim narodom in bodo vedno plaval iii učil njegove sinove in hčere ljubezni do Boga, do cesarja in domovine, do naroda. Na.5 je bil (.iregorCic in ostane naš; vedno bo živel med nami iu slovenskim ljudstvom. V, avstrijsko vojuo posojilo se je že ■predložilo v snbskripeijo. iiok za podpisovanje tega posojila je določen na čas od 20. novembra 1916 do 16. decembra 1916, in je tedaj jako kratek. V. vojno posojilo bo nudilo podpisovalceni enako velike koristi in figodnosti, kakor vsa prejšnja. Tudi lopot se izda v dveli oblikah: kot 4u letuo, davka ])rosto, 5'/;. oilstotno amortizačno državno posojilo in kot Ti'/o odstotno, davka prosto vračljivo posojilo na državnozakladne liste s 'i^-t IclJiim rokom do 1. junija l\i22. Pričakovati je, da bo večina podpi,sovaicev tudi sedaj dala prednost 40 letneiiiii amort, ])osojilu, kakor se je to zgodilo pri četrtem vojnem posojilu. Subskripcijska cena za ta vredno.stni papir znaša y2,50''/o, o čemer se nc sme pozabiti, da se ta znesek Še zniža, ker se podpisovalnicc na korist pod-pisovalceni odpovedo proviziji. 5V2 letni državnozakladni listi se izdajo po knrzu 90,50%, od katerega zneska se istotako odbije nagrada podjiisovalnic. Podpise na V. vojno ^iosojilo sprejemajo predvsem c. kr. poštnohrunilničnl uradi, vso državne blagajne in davkarije, potem banke, hranilnice, menjalnice, kreditne družbe iid., kjer dobe ))odpisovalci tndi vsa tozadevna jiodrobiia obvestila in pojasnila. Rastoči vspehi dosedanjih vojnih posojil in zlasti sijajni izid IV. vojnega posojila so dokaz za neupogljivo moČ našega gospodarskega življenja in neomabljivo zaupanje ljudstva v bodočnost naše države. Ta velikanski, za odločitev vojne pomembni vsjieh imamo zahvaliti razumni i'azsodiiosti najširših ljudskih krogov iu premlarucmu skupnemu delovanju vseh gospodarskih sil. Oddaja V, vojnega po.sojtla nas stavi znova pred nalogo, da iiai)iieuio vse sile in slavnim zmagam naših nepremagljivih armad pridenemo Še sijajno zmago na gospodarskem iiolju. Od oddaje TV. vojnega posojila so naše hrabre čete in ono naših zvestih zaveznikov strašnemu, mnogo mesecev sc pripravIjajočemn navaln na vseli bojnih črtah z brezpriiiiernim junaštvom kljubovale, iu ko so je našim sovražnikom koneČno liosreeilo, Rumunijo privesti do izdaje'in zahrbtnega napada na prejšnjega zaveznika, tedaj so jo jasno jiokazala iieizčrpljlva vojaška moč osrednjih držav v uničujočih udarcih, katere so zadale novemu sovražniku. Velika ozemlja sovražnih dežel imamo kot dragoceno jamstvo za zmagonosni konec trdno v jokali in z neomajno nadc) zaupamo v moč našega zmagovitega orožja. Tudi gospodarski in financijelni od^ Jiošaji so se nadalje povoljno razvili, vojni Izdatki so bili skoro izključno v piid tuzemstva, Velikansko iiaraši'aiijc pri bankah, Iiranilnicah in zadružniii ki'cditiiih zavodih je vesel dokaz, da se niso le sredstva, ki so se odtegnila s prejšnjimi posojili na gospodarskem polju nadomestila, da marveč omogočijo razpoložljiva sredstva, ki daleko jirekašajo stanje jired IV. vojnim posojilom, sijajni vspeh V. vojnega posojila. Da se zagotovi tak vspeh, katei'ega potrebujemo za bodočo odločitev v tem strašnem boju za obstoj države, za politično in gospodarsko bodočnost, za blagor in gorje vsacega posameznika, je treba preudarne in siiiotrenc propagande in agitacije v vseh slojih, v vseh stanovih ljudstva. Dobri vspeh vojnega posojila je izdatno sredstvo, skrajšati vojno in jo privesti do zmagovitega zaključka ter trdni temelj gospodarstva v miru. Ni dvoma, da se z vojnim posojilom najvai'uojše naloži premoženje, ker jamči za istega cela država, celokupno premoženje ljudstva, in jo država v vseh okolnostili v položaj[[, izpolnjevati v polnem obsegu dolžnosti napram upnikom posojila. Nesmiselno bi l)ilo, ako bi se država, ki ima paČ dolžnost, pa tndi moč, javna bremena po možnosti posameznika jednako u 1er ti o poi'azdellti, hotela fiuancijeluo pomagati s tem, da ne spolnjuje prevzetih dolžnosti, ker zamere iiajiravlti tak odbitek pri vsakem drngeiu doliodkn. Popolnoma je tedaj izključeno, da bi država hotela posebej obdavčiti vojno posojilo ali pa da bi sicer izdala naredbo, s katero bi se i'avno podpisovale! vojnega po.sojila oškodovali; država ne bode postopala slabše z lastnimi upniki, kakor z imetniki drugih vrednostnih papirjev, na-spi'otno, šla jim bo raje na roko. Kakor znano, je državna oprava žc vgiadila pot za pokritje obresti dosedanjih vojnih posojil s tem, da je ňdprla nove davčne vire; da je bilo to še med vojno mogoče, je gotovo dokaz za neomajno moč celokupnega gospodarstva. Vsi na delo za podpisovanje za V. avstrijsko vojno posojilol Meščani, trgovci, obrtniki, kmetovalci, poslušajte glas domovine! Naša sveta dolžnost je, da se radevolje odzovemo njenemu klicu in ji damo, kar zahteva od nas! Brez odlašanja hitimo in podpišimo V. vojno posojilo! Preskrbimo našo hrabro armado z vsem, kar potrebuje in uverjeni bodimo, da nam bo izvojevala sijajno zmago in zagotovila časten in trajen mir! Našega Ijiibljeuegiukanonika Povšela ni već! — rmrl je v torek 2). novembra ob 4. uri zjutraj i)o dolgem bolelianju v kolegijatnomu kapiteljnu v Novem mestu v častitljivi starosti H7 let. Takoj se je raznesla žalostna vest po vsem mestu in v okolici In slišal se jc le en glas: „Svetnik se jo iireselil v nebíísa!" Da, sveto je živel iu sveto umrl velečastiti gospod kanonik in biserni mašnik Franc Povše, Uajrii se je rodil 24. avgusta 1. tHiili. uaTrebelnem na Dolenjskem kot sin krščanske )}o.šteue PovŠetove hiše. Gimnazijo je luijprvo ol)iskoval v Novem mestn in potem v Ljubljani, kjer je dovršil tiuli bogoslovne študije z izvrstnim usi»ehom. Dne ;iL julija leta J853, ga je posvetil v mašnika pokojni knezoškor ljubljanski Anton Alojzij A\'oll. Kot kaplan jo g. PovŠo služboval v Borovnici, na Vačah, v Radečah pri Zidanem mostu in v Polliovem gradcu. Kot samostojni duŠnI iiastir (lokalist) je bil v Ornem vrhu nad Polhovim gradcem in od majnika leta 187o. do sv. Turija leta 1S93. pa kot župnik na .Težici jiri Ljubljani. Od tedaj je živel vedno (ielaven do svoje smrti kot kanonik kapitelja v Novem mestu. ]\Iatljiv še kot dijak je bil na vseh službah zares goreč iu vnet delavce v vinogradu Go.^podoveiu ; niso ustrašil nobenega truda In napora, kjer je šlo za čast božjo iu za blagor bližnjega. Kjerkoli je služboval, vse ga- je ljubilo in vse se ga je še veiliio rado spominjalo s hvaležnostjo, Pokazale so to rnnogobrojue čestitke, ki jih je in'cjel pokojnik od svojih nekdanjih faranov ])ismeno in ustmeiio povodom njegovega bisernega jubileja, GO letnega nuišništva, kateri lu'aznîk je obliajal B. avg, leta liti 3. v kapiteljski cerkvi na najslo-vcsriejši način, čil in zdrav. Pa tudi v Novem mestu si jo pridobil srca vseh. Ni ga človeka, ne meščana, ki bi*visoko ne spoštoval, ljubil in Častil prečastitega gosp, kanonika Povšeta. iJičile so pa zares rajnega gospoda kanonika vse čednosti in vso lastnosti zvestega služabnika Gospodovega: pobožnost, gorečtiost, iionižuost, miroljubnost, ljubeznivost iu prijaznost do vsacega, učenost in vsestransko znanje. Bil je imeniten govornik, niodei' spovednik In tolažnik bolnih in žalostnili ; imel jc vseskozi usmiljeno srce do revnih in vedno i>olne roke do sîi'o-makov in inosilcev. íiivel je skromno; bogastva ni ijoznal; pri vsem tem jia ju bil vedno gostoljuben in postrcžijiv. Najdražji pi'estol mu je bihi spovednica, v katei'i jc rad sedel d() skrajne tncjc onemoglosti, ker vse jc liotťlo le njegovega sveta. Bolniška postelja pa iim je bil navadni obisk, kamiir ga jc vsikdar vleklo njegovo duliovsko skrbno sj'cc. Skratka : bil je zares pi'avi vzor dubovnikoiii in krasen vzgled vernikom — dubovnik po Si'cu Jezusoveiti. njegove vsestranske zasluge ga je tudi lU'esvitli cesiir sam odlikovali. 1908. K viteškim ki'ižem Fi'anc -ložefovcga reda. Odlikovan pa jc bil tudi s kolajno za 40 letno zvesto službovanje. Pokojnik je bil ravnotako udan državljan in veliki častilec Franca -Jožefa L; vedno je rad in s posebnim navdušenjem govoril o našem dtibreju vladarju in o njegovih vrlinah. Ycíkrat je ponosno povdaijal, da je s cesarjem skoiaj ene starosti, četudi je bil g. kanonik leto dni stai'cji od njega. — Kdo bi si mislil, da bodeta oba častitljiva starčka isti dan na mrtvaškem odiii in skupaj stala pred večnim Kraljem i]l Sodnikom! Zares, nezajiopadijivi za skromen človeški um so ukrepi neskončne Previdnosti božje! — Bog jitna naj bode neskončno [)lačiio za njihova dobra dejanja, ki 80 iijti spremila pred pravičnega Plačnika ! li: Po isti poti, po kateri je hodiî ljubeznivi starček Povše toliko let dan na dan v svetišče Gospodovo, smo spremili danes njegovo tnrtvo truplo v pi'ttužncin spievodu v kapiteljsko cerkev, kjer je daroval ob veliki asistenci mih)stljivi g. stolni dekan in kanonik Matija Kolar iz Ljubljane slovesno oi)ravilo za ljlag(U' duše svojega dragega pi'ijatelja. Navzoéili je bilo v ceikvi velika množica Častilccv rajnega iz mesta in okolice in lepo število duhovnih subiulov o.d blizu in daleč, vsi oduti v žalno obleko. vsi smo priliiteli in se zbrali okoli njegove krste, da izkažemo svojemu jiepozaljiieinu dobrotniku in pi'eljubljenetiiu duhovnu zadtijo čast, ljubezen in hvaležnost ter sc še enki'at poslovimo od njega ob odprtctii grobu. ■(Spomenik mu bode pa vedno živel v luišib .sicib, katera so se ogrevala ob čistem in svetem žaru njegovega plctne-iiitega življenja. Spomenik jiiit bode živci v naši duši, dokler nas Bog ne združi ž njim v raju. Da bi se to ui'csničilo, juosi naj blaženi rajni Boga za nas! — Naznanilo naročnikom. Kakor smo v zadnji številki naznanili, smo priložili naiim naročnikom-dolžnikom, ki navadno po pošti pošljejo denar, položnice z označbo dotična svote, koliko nam je dolžan z vštetim letoši\jim letnikom. Prosimo, upoštevajte in nam blagovolite denar takoj nakazati po položnicah ! Upamo, da nam ne bo nihče zameril, če prosimo za svoj trud in za svoje žrtve, kijih imamo v toliki meri z izdajanjem Dol. Novic, tudi svojega malega in zasluženega plačila. Vojni pregled- Italijitnsko bojišče. — O uspehih devetih laških ofenziv, kakor sc poroča iz voj-iiej^a stana 18, t. m., sovražno časopisje, posebno italijanslio, v gadiijili bitkah na Goriškem priborjenih u.tijpcSiov ne more dovoij pretiravati, Temu pretiravanju nasproti navedemo sledeča dejstva : Dozdaj so bile naše čete na L'rimorskeiii dovct obrambnih bitk ter ae v istih naša bojnii črta severno Solkana iii izpretnenila. Na Goriškem, kjer 80 polagoma skoraj vae čete sovražne vojsko nasiojjilc, je sovražnik pridobil vpoldrugolctiii vojski največ 12 km na prostoru, katera !)ndobitev pa ga je stala veliko nad milijon krvavih izgub. V štirih bitkah, katere so se bile od začetka avgusta, so Italijani izračunali, kakor vže znano, da so njeli 40.000 mož. Mi pa auio na jugozahodni bojni črťi samo enkrat napadli in ujeli 50.000 Italijanov in zaplenili nad 300 topov. — Kakor se uradno 19. t. m. poroča, so naši vzeli v Vipavski dolini južno Bilj italijanski jarek in ga zasedli ter pri tem ujeli 4 častnike in 120 mož. — Vsled napada naših letalcev v noči od 11. do 12. iia Padovo jo bilo, kakor poroča „Agenzia Stefani" 20.1.111. ubitih 86, ranjenih pa 20 oseb ; 9 rodbin je popolnoma uničenih. Mož, med njimi vojaki, je bilo več ubitih, kakor so je prvotno poročalo. liiisko bojišče. — To avstrijskem uradnem poročilu 19. t m. je južno krilo obstoječe iz pod višjim poveljstvom generalobrsta nadvojvode Karla stoječih zveznih čet, priborilo v zadnjih dneh popolno zmago; čete armade generala Falkenhayna priborile so ai v boju pri Targuiu Izhod a pogorja ter dosegle z v Motru dolini napredujočo kolono železni(!o, ki vodi iz Verciorova v Oraiovo. Trdovratni ru-niunski odpor, katerega so izvajali Rumuni v ljutih protisunkih, je bil zaman. Tudi na obeh straneh reke Oltc napredujoče avstro ogrske in nemške čete doseglo so nied trdovratnim borenjem vznožje pogorja ter prekoračile 18. t. m. črto Calimanesti-Suici. Vsi rumnaski napadi tu kakor tudi severno Campolunga so se izjalovili. V Valahiji ujelo so zvezne čete od 1. novembra daije 189 rumuiiskib častnikov in 19.3^8 mož ter zaplenilo 26 topov 17 municijskih voz in 72 strojnih pušk. \a sedmograški vzhodni črti južnovzhodno Toigyesa odbile so bavarske čete armade generala Arza ruski suuck. Da^e proti severu nobenih posebnih dogodkov. Kljub trdovratnemu odporu rumnnakih čet priborile so si zvezne čete vhod v nižavo Valahije in smelo pričakujemo nada^nih uspehov. /aliodiio bojišče, — Kakor javlja nemško nradno poročilo 19. t. m,, se smo po že nekaj dni trajajočem ogtigu na nemške postojanke, soditi, bodo Angleži ua obeh straneh Ancre nadaljevali svoj napad. Včeraj 18. t. m. za sovražno bojno črto pojavljajoča se konjenica ter na vso zgodaj nastalo vedno živahnejše stresanje naznanjalo je nov velik poiskus, da se predre nemška bojna črta. Toda ta poiskus izjalovil so je krvavo za Angleže ter jim prinesel le na malo krajih brezpomembne usjielie na prostoru. Angleškemu navalu so trdovratno kljubovale ter ga ustavile čete, ki stoje pod poveljstvom generala Fuchsa in pl, Marschalla. Ncmci so se umaknili jugozahodno Serre-Grand-courta in na nekih točkah južno od vasi ter stoje v vže poprej prirejenih postojankah na južnem bregu Ancre. Vse druge točke te ponovno napadene, 12 km široke črte, držale so hrabre nemške četo ali pa jili s protinapadom zopet nazaj priborile. V odseku južno Sailly-Sailisel uvedel je ljut topniški ogenj napade, kateri so se pa na severozahodnem robu gozda St. Pierre-Vaast izjalovili, lialkaiisko bojišče. — Bulgarsko uradno poročilo 18. t. m. javlja; Na macedouski bojni črti v odseku Velusina-Noleven živahen topniški ogenj. Sovražnik je ponovil svoje napade v loku Ůrne, a bil je krvavo odbit. Izjalovili so se tudi napadi, katere je izvedel sovražnik v noči od 17. na 18, t, m. v okraju vasi Grii-ništo in Nonte. Zahodno \'ardarja slaboten in vzhodno reke živahen topniški ogenj s presledki. Ob vznožju Belasice planine in na črti ob Strunii inai^j živahno topniško delovanje. Poizkusi mai\jših sovražnih oddelkov, da bi T megli prodirali, so se izjalovili. Mir vlada na obrežju egejskega morja. — Nemško uradno poročilo 19. t. m, pa javlja, da se vrše na bojni črti v Dobrudži boji s patruljami in da je pri Silistriji topniški ogenj in ogeiy i>ehote postal zopet živahneji. Od macedonsko bojne črte pa javlja isto poročilo, da so nemško-bolgarske čete, potom ko se je sovražniku posrečilo, da je na višini 1212 dosegel uspehe, zasedle postojanko severno od Monastirja ter prepustile sovražniku Monastir. Kazna bojišča. — Iz turškega glavnega stana 18. t, lu, se poroča: Kazen o delovaiyu patrulnih oddelkov in letalcev ni od bojnih črt FiVfrata, Tigrisa in Perzije nič posebnega poročati. Del turških iz Hamadana odposlanih čet, prodiral jo proti Sultanabad, 150 km južnovzhodno Hamadana, prepodil ruske konjeniške oddelke, na katerega je naleteh ter dospel do 15 km od Snltanabada. Napad, katerega so Jiusi z delom njih bojnih sil proti turški moji pri Rcvandusn poizkusili podvzeti, so Turki z^ velikimi izgubami za lluse preprečili. — Na Kavkaski bojni črti, kjer se je Rusom s pomočjo ognja strojnih pušk posrečilo ndieti v neko naprej potisi\jeno turško postojanko v širini 100 metrov, so Ttirki Ruse s protinapadom zopet vrgli iz postojanke ter jo popolnoma zopet osvojili. Nil morju. — K. ur. Berlin 20. t. m.: „Lokalanzeigor-jev" dopisnik iz Stockholmu poroča natančneje o velikanski eksploziji v luki Arhangelsk. To tem poročilu je bilo uničenih sedem paraikov s skupno 27.000 tonami. Luka, katera je bila polna ladij, bila jc podobna ognju v peklu, katerenui so v luki nahajajoče ladje poskušale uteči, pri čemur jih jo bilo najmauj dvajset težko poškodovauih. Na suhem uničena municija se ceni na okolu 80 milijonov rubljev. Skladišča tovarnarjev za izdelovanje volne v Moskvi, v katerih je bilo blizo 20.000 bal volne ao popolnoma pogorela. Dve tovarni za gumi imajo škodo 15 milijonov rubljev. Pogorel jo celokupni jiark za avtomobile nove avtomobilne zveze Petrograd-Moskva. Vojni minister označil je to nesrečo baje kot najtežji poraz Rusije, Dopisnik dalje poroča, da je angleški poslanik zahteval, naj Anglija zasede luko, da prepreči nadalnje posledice brezuspešnega ruskega stražetga. DomaČe in tuje novice. v žalnih zastavah je vsled smrti našega pi'eljubega vladuija Novo mesto, Ivandija - SmihcI in okolica. Vse žaluje po svojem najboljšem Očetu, želeč mu zasluženi rajski odpočitek. Osmina po rajnem g, kanoniku Fr. Povše tu bo v torek ÍÍ8.-novembra v kapiteljski cerkvi ob i), uri zjuti'aj. Razglas. Izkaznice za sladkor, iu sicer za čas od iiovcmbi'a do 23. de-cembia 1916 v Novem mestu bivajočim in opravičenim strankam se bodo oddajale v mcsini hiši pritlično na desno kakor sledi: V soboto, dne li5. novembra I91G dopoldne: od 9. do 10. ure za hiš. štev. I do 60 « 10- .11. „ „ „ „ 61 „ 120 „ 11. » 12. „ „ „ „ 121 „ 180 popoldne: od 2. do ure za hiš, štev. 181 do 240 „ 3. „ 4. , „ „ „ 241 „ 300 Mestna hranilnica v Novem mestu bo tudi za peto vojno po.5ojilo siib-skripcije nabirala, kakor pri četrtem vojnem posojilu, proti najnižji ceni. Hranilnica tem potoTU objavlja, da hoČe vso storiti, da ljudstvu olajša pridobitev teli tako dobro se obrestujočih pai>irjev. Svojim vložnikom bo v namen vojnega posojila nemuduo izplačala vsako vsoto hranjenega denarja. Nakup teli papirjev bo brez vsega dobička poskrbela; in ker je od vis. vlade za to oju-aviČena, bo na željo vrednostne papirje v shrambo in o.skrbovanjc prevzela. Daljna tozadevna pojasnila se dobć ob uradnili ui'uli v Mestni hranilnici. Poročil se je v Novem mestu 19. t, m." g. Jožef Lu t sli on 11 i gg, delovodja di'Ž. žel. v Ljubljani, z gdčno. Ano Plapei' iz Novega mesta. Obilo sreče! Poročil se je 19, novembra v Šmihdu g. Janez Blatnik, artilerijski Čctovodja in posestnik v Oermošnjicah pri Novem mestu, z g. Alojzijo Lesar, posestnika hči iz Sel pri Ratežu. Po svojili umilili stariših jc prevzet posestvo in znano gostilno pri „Johani" in jc nujno potreboval go.spodinje. Nevesto mu je bila izbrala že njegova blagopokojna mati, s katero se jc l)oročil v trdni nadi, da bo zmožna za 6asa vojske satna voditi gospodarsivo in obrt. Novoporočencema častitamo kar naj-pi'isrČneje. Dal liog obilo blagoslova ! Poročil je g. Franc V o v k , žel. kui jač, domu iz Pulhovca lu i St. Jerneju, g. ^larijo Novak, C. kr. drž. cestarja hči v Kandiji. Poi'oka je bila v nedeljo 19. novembra 1 ill(j v ňmihelu. Óestitamo! Umrl je 19, novembra v IrČivasi pri Novem tuestu občcznani iu spoštovani posestnik, mizar in občinski svetovalec, g. Jui'ij Košir, po dolgi, hudi bolezni, previden s sv. zakratnenti, v starosti 03 let. Pogreb je bil 121. novembra, po ojiravljeni sv. maši, na pokopališče v ňmiliclu. Naj počiva v miru! Desetletnico smrti Simon Gregorčiča bodo v Lj\ibljani juti'i novembra po vstdi mestnih ljudskih šolali primerno jiroslavili. Tako je sklenil mestni šolski svet. — Pričakovati pa je, da bi vsa šolska mladina na Kranjskem obhajala to desetletnico sun ti stavnega pesjiika v kakoršnikoli obliki in na način, ki bi ga naj odredili krajni Šolski sveti po mogočih časovnih iu krajevnili razmerah. Simon Gregorčič gotovo zasluži vso ljubezen iu častenje od strani šol in da si ga prav učeča se mladež zapiše zu večno v spominsko knjigo svojega sica. Umrla je v Ljubljani tudi Dolenjcem dobro znana, občečislana in prijazna gospa Jerica Klein roj. Kebei', soproga trgovca g. Julija Klein, lilaga pokojnica je bila dlje časa bolana ter je končno dne 15. nov. po tnukapolnom trpljenju, previđena s sv. za-ki'amenti, mii'uo in boguvdano zaspala za vedno, stara 47 lei. Lep pogreb je bil dokaz, da je bila ntnila splošno i)riljubljena pri vseh slojili prebivalstva. Kdorkoli jo je poztud, jo je spoštoval vsled njene Ijubez-iijivosti in vljudne postrežbe in prijetnega značaja. Za njo žalujejo dober soprog in neutolažljiva sinova. — Bog ji daj večni tnii' in pokoj! Prosti šolski dan je bil v Novem mestu novembra povodom godn pokojne cesarice Elizabete. Zjutraj so se udeležile giuniazija in vse ljudske šole s svojim uČiteljstvom sv. maŠ za blagopokojno cesarico. Vojna odlikovanja Novomeščanov. V priznanje posebno zvestega službovanja pred sovražnikom je prejel srebrni zaslužni križec s ki'ono na traku Inabrostne svetinje g. Gregor Zoreč, rač. podčastnik I. razr. pri gor. art, p. — Za hrabrostno zadržanje pred sovražnikom pa so dobili naslednja odlikovanja: gosp. Anton Kos, stotnik HT. pp., najvišje pohvalno priznanje, vojaški zaslužni kiižec 3. razr. z vojno dekoracijo in red železne krone 3. razr. z vojno dekoracijo; g. Anton Jasbec, stotnik 27. pp., vojaški zaslužni križec 3. razr. z vojno dekoracijo; gosp. Janez Loger, stotnik 12. polj. topn. p,, bronasto vojaško zaslužno svetinjo, srebiiio vojaško zaslužno svetinjo in vojaški zaslužni križec 3. razr. ; g. Henrik S a b o t h y , stotnik 93. pp., vojaški zaslužni kiižcc 3. razr. z vojno dekoracijo; g. Janez JI oil, stotnik 27. pp., srebrno vojaško zaslužno svetinjo; g. Kai'1 Brzin, i)oroČiiik '21. pp., srebrno hrabrostno svetinjo 2. razr.; g. Ferdinand MikoliČ, dragoncc 5. p., bronasto hrabrostno svetinjo. — S ponosom iicstitamo hrabrim vojakom-domačinoni ! Odlikovanje. Dne tî. novembra je v navzočnosti Župana g. ^Maiiina Bajuk, občine Božjakovo, gosp. stražmojster Habjan pripel g. Jožeťíí Nemanič, itoscstnikti v Želebcju, občine Božjakovo, veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Cest itamo. Radeckijev veteran. Dne 7. novembra je umrl v Poiltui'iiu pri Toplicah SO let stari Janez Vrtar. Udeležil se je bojev pri Kustoci. Najrajšc je povedal o nekem spopadu v cerkvi zraven Kustoce, ki je bil tako silovit, da je tekla kri iz ccrkve. Do zadnjega sc je zanimal za Dolenjske Novice zato mu bodi tukaj skromen spominek. Naj počiva v milil nekdanji hraber junak! Henrik Sienkiewicz jo umrl 15. nov. zvečer v Vevev. Pokojnik je bil največji l)oljski pisatelj, Zadela ga je srčna kap. iiojen je bil leta IS-i') ter je bil sedaj v 71. letu. Nikdo ni tako ljubil svoje domovine, nikdo se ni tako globoko poglobil v vso njeno nesrečno usodo, posvetil Poljski vso svojo umetniško silo, celo svoje življenje, kakor največji sin Poljske llein'ik Sienkiewicz. Blag in večen mu spomin! Uradne vesii> Spravljanje iiadoineslil za krmo in steljo. V smislu izjave c. in kr. 5, amiadnega poveljstva je pričakovati velikih težkoč in tudi zamud v dovažanju krme iu stelje, ki ee potrebuje za armado, to pa vsled tega, ker so mora dovažati izključno iz zaledja in ker se je isto tudi lani opažalo. Vsprlčo teh okoliščin je moralo 5. armadno poveljstvo (od. (J) že sedaj vse potrebno ukreniti, da se bo v bližajoči sc zimi uporabilo vsa nadomestila za krmo in steljo, kar jih je le mogoče dobiti ua Kranjskem, Podrejenim poveljstvom, četam, zavodom in posetveuim častnikom se je naročilo, da čim prej pričuo z dobavljanjem ozir. spravljanjem kornznice in pirike za krmo ter praprotjo, resjem iu drugim šavjem za steljo; seveda je treba pri tem paziti na to, da se gozdne in druge kulturo ne okvarijo. Okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu je naročeno, da podpirajo tozadovna stremljeiija vojaških organov ter tudi sama podvzainejo take akcijo. Prebivalstvo naj sc i)0 končani jesonslci posetvi vKpodiiuja, da zai-ne spravljati označena nadomestila za krmo in steljo ter jih izroći proti otiškodiiini vojaški upravi. Za meterski stot koruznice ali pirike so plačuje 4 krone; za dovoz pod o km 1 krouo, nad 5 km pa SI kroni. Voziti bi jîli bilo na postaje, kjer ao vojaške formacije in sicer samo iz krajev, ki so manj kakor 10 km oddaîjeni od žele^iniške po.staje. Ta nadomestila je trelja, ker 80 prevažajo po železnici, pravilno stianiti in če to ni mogoče, pa vsaj v otepe zvezati, V prvem alučaju znaša odškodnina 1 krono, v drug'cm pa 50 vin. za meterski atot. Če je najmanj en va;^on take krme aii stenje skupaj in se nobeni vojaški formaciji nc more inročiti, tedaj naj dotično županstvo obveati intendanco armatinejsifa povctjatva, vojna poata 508, ki bo vse potrebno odredila glede prevoza tega blafifa. Spravljanje in zbiranje nadomestil za krmo in steljo je stvar poveljstev, čet in zavodov za pokritje lastne potrebščine. Posestniki, ki imajo vec stelje kakor jo sami rabijo, pa naj jo proti odškodnini iirepuste vojaški upravi. Pri tem bi prišla v prvi vrsti praprot v poštev. Odškodnina se določa od slučaja do slučaja. Tudi državiiím in zasebnim gozdarskim uradom kakor tudi lastnikom (gozdov je položiti na srce, da dovolijo sprav^anje ate|je po svojih gozdovih, seveda brez oškodovai^a nasadov itd. Ste^a .se sme grabiti samo z dovoljenjem lastnikovim in samo na tistem prostoru, ki je bil za to izrecno določen, pri čemur je posebno paziti na mlado gozdne nasade in siične naprave. Oves za di-žavne ži-ebfie, ki so v selnii roji. Lanski razpis c, kr. poljedelskega ministrstva, ki določa izmero ovsa, ki se sme porabiti za krmljenje državnih žrebcev v zasebni oskrbi, ostane v v«|javi tudi v skakalni dobi leta 1917. Po tem raz])isu dobi tak žrebec po 1 kg ov.sa na dau, 14 dni pred pričetkotn skakalne dobe in !»oteni dokler traja ta doba pa se sme pokrmiti po 5 kg ovsa na dan za vsakega takega žrebca. Posestniki, ki imajo v reji ozir. oskrbi državne žrebco, pa niso pridelali za krmljenje potrebnega ovsa, lahko prosijo zanj pri svojem okrajnem glavarstvu, Temu zaprosilu se mora priložiti: 1. Potrdilo domaćega žui>anstva o tem, koliko žrebcev oskrbuje, potem koliko ovsa je i)rldelal ozir. koliko ga ima v to svrbo ua razpolago 2. Potrdilo pristojne žrebčarske postaje o številu žrebcev (njih imena iu temeljne številke), ki so v zasebni oskrbi. Okrajno glavarstvo bo došlo pro.š[ije nenadoma odstopilo vojno žitno-prometnemu zavoiin. Leta nakaže oves v označeni izmeri in obvesti prosilca, pri katerem komisijonarju more dobiti nakazani oves in na kakšen način se ga plača. Prosilec mora seveda poslati za oves svoje vreče. OproHlitev iiiošivii v svi ho kmetijskih i» gozdai-skili del. Na predlog poljedelskega ministrstva je izdalo vojno ministrstvo v svrho nadalJnega nujnega pospeševanja kmetijskih in gozdarskih del z odlokom z iine 7. t. in. sledečo odredbo. Potom odloka vojnega ministrstva z 1. 19lfi, do 30. novembra 1916 ali od kakega vojaškega osrednjega urada do 30. novembra li)lG odrejene oprostitve moStva v svrho kmetijskih in gospodarskih sil ae zaenkrat podaljšajo do 31. decembra 1916. Politične okrajne oblasti potrdijo to poda|jšairje na oprostilnih izvidnicah. Te oprostitve kakor tudi od kakega vojaškega oaredtyega urada l>reko 31. decembra 1916 odrejene oprostitve moštva v svrho kmetijskih in gospodarskih del se zamorejo, pod pogojem, da je nadaijna oprostitev preko 31. decembra 1916 še neobhodno potrebna in da odgovarja tudi pogojem odloka vojnega ministrstva, poda^šati zaenkrat do 31. marca 1917, Kdo naj se oprosti v nadalje, o tem odločajo politične okrajne oblasti, (leite jajc. Uradno so nam poroča: Vsled rastočega pomanjkanja jajc, ki je z ozirom na sedanji letni čas deloma utemeljeno, so se v zadnjem času v trgovini z jajci pojavile zelo obžalovanja vredne nezdrave razmere. Ceno jajc presegajo že vse meje in često se že dogaja, da se zahteva za eno samo jajce 40 vin. Postala je že neizogibna potreba, da sc ti silni izrodki v interesu splo.ine oskrbe zatro. Deželna vlada se je radi tega lotila ureditve cen za jajca za celo deželo. Z daues razglašenim ukazom so so določilo za nadrobno prodajo jajc naslednje najvišjo cene: a) za ozemlje mesta Ljubljane, in sicer za prodajo pridelovalcev (kmetovalcev) 28 vin. in za prodajo v obrtniški trgovini 32 v za en komati; b) za druge dele deželo, in sicer za prodajo pridelovalcev 20 vin. in za prodajo v obrtniški trgovini 24 vinarjev za en komad. Te najvišje cene ujioštevajo popolnoma večje produkcijske stroške in izpremcujene gosiiodarske razmere. Pričakovati se smo tedaj, da kmetovalci svoje zaloge ne bodo več zadrževali, kot dosedaj, temveč da jih bodo prostovoljno spravili v promet. S primernim nadzorovanjem se bo poskrbelo, da se bodo cene strogo uveljavilo, Okrajniîu oblastvom je naročeno, naj strogo pazijo, da se cene ne bodo prekoračile in da se bodo iire.sto]»ki z železno atrogosto kaznovali. Ako pa imj so doseie zaželjeni usjieh, je treba, da tudi občinstvo sodeluje, in oblastva j»ri njihovem prizadevanju usjiešno jiodpira. l-lavnotako kakor je zaničljivo počenjanje ljudi, ki zuhteviijo za biugo višjo cono, kot je določena, je zatiičljivo tudi počenjanje (jiidi, ki ponujajo višjo ceno, da pridobe zase blago, Oblastva bodo kaznovala tako tistega, ki zahteva višjo ceno, kakor tudi tistega, ki ponuja višjo ceno, kajti oba sta navijalca, ki v sedanjem težavnem življenjskem boju ne zaslužita, da se jima prizanese, V Kraškem skalovju. Iviin je stal iia visoki skali in gledal vzhajajoče solnce. V dolini je bilo še vse tiho. J'rijel je tesneje svojo puško in strmel iiepreitiičiio v ravnino pod seboj, itjer so bile il.iilijiiiiske postojanke. Že dva dni je fiakal tu ali bilo iil iiikogai'. Njegov konj je stal iiesU'injii zraven njega in iskal kaj kline. Zaěel je ititi vui Vimenu NjegovEgii VeliiSîinstvo cesîirjîi! Oljtožeui jíinck Ferliil, 521etiii, ožccjbíi, krímai v Rudolfové lil, xa ktiisuovnn je křiv lin jo iiiescťfl. soptcmbra hi oktolira v Novom mestu tořit — predajdl — litor vlmi Ka 2 kioni .HUi, ki gn jo liil kupil liter [10 1 krotio fiO li, toriij /.niitevat, izrabljajo i/.redne razmere, ijrovzroĚcue si vúJqíiu stanjeiu, Kft iiooblioiino iiotrobno roíi oíitiio cíeisnicrne cono. S tem jo nagroiit jirctítojiok jio tj 18 iiaredtio z dne 21./8, Ittltí, Ět. 2t)l k, k. iii ko olisoja, ujiorabljajoí il; íílil k, 11,1 30 kron eventuolno odcn loden zapora Ir 20 hron ouont. 2 dni zapora. l'o g 23 se (lolot^a, dik se ta raiifiodlni IrCii razlogov olijavi v iasopisii „Uoleujtíke Novit^o". Vtîlod priïivH jo c. kv. oîtroino kot prizivno ko-disilo gori oiiioiijono kužen sprojnouilo in olitoioncn oli-Hodilo V 70 kron denarne kazni, v slufaju noizUrljivosti v sedemdnevni zapor In v nadaljno denarna kaion 30 K, v slučaju neizterljivosti v tridnevni zapor, C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. III., íluii 21). uovûiiiljra laiH. U 5t)2/lS/5 Vimenu Njegouega Veličanstuti cesarja! Olitoicui Jauoz Potolin, 70 let Mtar, rojon v Dol. Kaiuoni^ali, ožonjcu, poBOstnik tain št, 1», zaradi topoža tri Jiiesctie jooe kaznovan jo kriv da jo meseca oktobra na TrSkî gori prodal lastno pridelano vino liter po IK til ti — zalitoval m istega pit IK 70 ti — toraj zatiteval, tíml)ljajo iisrodne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za iioobhodtio potrčimo reSi oôitno íezniorne ceuo, S tem jo zoffreSii protítopek jio § 18 coa, naredbo z dno 2!, avguíila lítlfi in se obsoja jio § 18 oniotijeno uiiredbo, uporabljajo« § 200 b k, z- v dvadnovni z enim trdim lezlzčem poostreni zapor in v denarno kaïen 30 K,^ v slučaju nelzteripzosti v tridnevni zapor, tor jio § aSH kpr, v povraiilo stroškov kazenskega iiOBlojianja, Tildi Be v sininln ^ 2iJ omenjeue (íosarsko naredbo iloloíň, da se (a sodba brez raziogov objavi v ORKopisu „Dolenjsko Novico". C, kr. okrajna sodrlja v Rudollovem, odd. III., dne 20, novembra l'Jttî. Veliha lepa ^ hišo na Glavnem trgu v Novem tiicstu jo takoj pod ugodnimi jiojjoji najirodaj. V hisi se nahaja veliko let gostilna in je pripravna za mesarijo in sploh za vsako obrt in stanovanje, ker je v njej deset sob z vsemi pritiklinami. — Zraven se lahko knjii tudi precejšen vrl, ki leži tri minute od hiše in je prijtraveii tudi za atavbišče. Oiljiovarjal bo jiosestiiik samo pismenim potom riti pismena v |)ni.šanja s priloženo jictnajst-vinarskoznamk«. Pismena vjirašanjascvpošljcjo na upravništvo „Dol, Novic", 102-2-1