1928^ M A Ti IN GOS£OnmJ£ M Dnevi Gospodovi v družini. Velike važnosti za otroka je, kako so v družini praznujejo dnevi Gospodovi. Kakor se tega navadi v mladosti, tako jih bo praznoval vso življenje. Nedelja kot dan Gospodov ni od človeka postavljena; zato je tudi človek ne more odstaviti. Znano je, da jo je postavil Bog sam žo ob stvarjenju, ko je šest dni delal, sedmi dan pa počival (Mojz. 1., 2.) 6v. pismo starega zakona na mnogih krajih govori o posvečevanju sobote (t. j. današnja nedelja) in tudi v Jezusovem življenju Je sobota zelo važna. ('e vlada v družini res krščanski duh, vidimo najbolje \r trga, knl:o se praznuje nedelja. Mati-gospodinja ne skrbi samo za to, da se ob nedeljah ne opravljajo težka dela, da je vsa družina praznično oblečena in da tudi na mizo pridejo praznične jedi; njena velika r.krb je tudi ta, da imajo tudi duše vseh članov družine svoj praz.iik. Kako lepo je, če oče in mar z otroki vred gresta k sv. maši in pridigi in skrbita za to. da tudi vsa ostala družina zadosti verski dolžnosti. Kako lepi so po službi božji potem domači razgovori! Vse to versko mišljenje se zasadi otroku že v nožnih letih v srce in ostane za eelo življenje sveta in sladka dolžnost. In res, koliko nove moči, dobrih nagibov in tolažbe d6 taka nedeljska aiužha božja za bodoči teden! Zal, pa. da je v sedanjih časin i/, nedelje nastalo nekako zabavišče in tla jo mnogi porabljajo za veseljačenje in popivanje. Krščanska mati mora zalo skrbeti, da vsem svojim otrokom vcopi prav v srce ki ga nihče ne smo izrabljati izključno v uživanju in mu tako vzeti svetost pomena. Ros, da je namenjena nedelja v oddih in razvedrilo, a to naj bo tako, da ne trpi duša pri tem in ne nastane iz razvedrila vse kaj drugega, ki zastruplja dušo. Če kdaj, je slasti ob nedeljah krščanski materi treba podvojiti skrb za resnično dobro druščino otrok. To ji bo pa ližje, če jih je navadila, da zlasti ob nedeljah prejmo sv. zakramente ln se združijo s svojim najboljšim Prijateljem Potem pač mirno lahko prepusti njegovemu vodstvu. Velike važnosti za posvečevanje nedelje je tudi skupno družinsko življenje. Domačnost in medsebojna ljuberen je močna vez, ki priklepa družino na dom. Za to dvoje naj skrbi mati ves čas, da potem ob ned^liah preživi par srečnih nr v krogu svoje drožinice. Če so bili morebiti tudi člani družine nekai časa v društvu, v družbi, na izprehodu ali kje drugje, vselej se bodo radi pohiteli, da ne zamude tistih lepih uric, ki jim jih nudi dom in ljubeznivi odnošaji med vsemi člani dmžine. Zelo dobra, da, celo izvrstna vez med družinskimi člani je dobra knjiga ali dober Časopis. Zato mati-gospodinja zdaj ob no- vem letu ne bo štedila z naročili na te dobre družinske prijatelje. Pač pa mora imeti odprto in pozorno oko, da se ne prikrade v njen dom sovražnik po slabih knjigah ali časopisih. Z vso ljubeznijo naj skuša mati svojo družino privaditi na lepo in koristno praznovanje Gospodovih dni. Potem bodo nedelje najlepši družinski prazniki, iz katerih bo izžarevala luč in toplota na vs^ delavnike in se bodo vsi že veselili in komaj pričakovali nedelje. Dr. Matej Justin: HisMeno v naše domove! (Nadaljevanje.) Kaj pa so to bacili? Povzročitelji vsakovrstnih b il"zni so, tako majhni, da jih s prostim očesom ne vidimo. Tudi v onem pramenu, ki ga solnce pošlje skozi špranje v sobo, ne vidimo bacilov; kar vidimo, so le neznansko majhni koščki prahu. Glivice, bacili, bakteriji ali kakor se že vse imenujejo, se vidijo le s jiovečevalnim steklom. Misli si najostreje priostren svinčnik, z njim napravi majhno piko na bel papir, to piko razdeli na 500 do 800—1000 delov, in to bi bila povprečna velikost enega bacila ali glivice. Seveda pa niso vsa ta bitja enako velika, ena so večja, druga manjša, ena podolgovata, druga okrogla, ena zvita, druga ravna. Skratka: najrazličnejše oblike o, ne vidimo pa niti enega s prostimi očmi. Vsepovsod se nahajajo, kjer so ljudje, dr/.e su le bivališča ljudi. Držijo se obleke, posteljnine, kože na telesu, rok, prstov, zlasti dlrni ln zanohtnih delov, črevljev, kljuk, denarja. Vsedejo se na prah in s prahom, ki se v hiši nahaja, se razširijo po stenah, oknih, posteljnini itd. Velika nadloga torej, če imaš v sobi polno svojih sovražnikov. In kako pridejo bacili v hišo, v novo zgrajeno hišo na primer in kaj storiti. Ali npj bežimo iz nje na polje, v gozd? V hiši se nahaja stari oče. Bolan je in kašlja, stara mati islotako kašlja, »naduho« ima. S kašljem izmeče stari oče iz sebe dosti pljunkov in z njim bacilov. Kar za posteljo, v kot pljuje. Kašlja v odejo, v blazino, v zrak. S kašljem gre i« njega vse polno drobnih, nevidnih mehurčkov, sluze, na katerih se drži, kakor na pljunkih »a posteljo, vse polno glivic, vsakovrstnih bacilov, bakterij. S kašljanjem nadušljive stare mamice, ki čuva otroke — za naduho te matere se včasih skriva dolgotrajna pljučna bolezen — se razprši istotako vse polno bacilov, ki se razlete po sobi in vsedejo na stene, na posteljo, na otročjo zibelko, itd. Dete jih udihava. Zgodi se tudi, da se včasih pomete za posteljo in metla, ki pometa one zastarele in še vedno polno bacilov vsebujoče pljunke, razmete iste po sobi, veliko, veliko jih pa ostane na metli, ki pometa po — celi hiši. Bacili se razneso torej po celem podu. Premikanje »raka s hojo v hiši, z odpiranjem vrat in vetrovi, ki nastajajo v sobi, razneso bacile vsepovsod v zrak, po stenah, po predmetih. Pride sosed v hišo. Nahodeu je in kiha v tvoji hiši. S izkihanim zrakom zanese vse polno bacilov v tvojo hišo. Vse kašlja in vsepovsod se prenašajo bacili, tudi v tvojo hišo. Pri sosedu je umrl jetičnik. Obiskovali ste ga in prišli domov. Niste pa zgubili njegovih bacilov pred vstopom v svojo hišo — zanesli ste jih domov. Otrok koncem vasi je obolel na škrlatinki. Pred nekaj dnevi je bil pri Vas, pa mu ni bilo nekaj prav, slabo je zgledal, čemeren je bil, tudi on je gotovo pustil nekaj povzročiteljev svoje škr-latinke v tvoji hiši. — Tako in slično gre. In čuditi se ne smemo, če je naša hiša polna bacilov od vsepovsod. Kaj naj storimo, ali naj bežimo? Ne, nikakor. Spoznati, kako se prenosi bacil, da povzroči bolesten, kako se jih je čuvati in kako urediti dom in razmere v njem, kolikor je v danih razmerah mogoče, to naj bo naša skrb in potem bomo lahko uredili svojo bivališče higijenično, naša notranja skrb nam ne bo dala preje miru, predno ne uredimo tega vprašanja. Nikakor pa nočem, da bi komu uoepil strah pred bacili v taki meri, da si ne bo upal niti prijeti kljuke, niti sprejeti denarja, na katerem je neizmerno bacilov, ker gre skozi toliko rok, da si ne bo upal podati niti roke svojemu prijatelju, svoji prijateljici. Ne, tega nočem. To bi bilo nespametno. Poznam slučaj, ko je neka oseba naravnost obolela, ko je brala take stvari o bacilih, da si je cel dan samo roke umivala, prala obleko z razkuževalnimi sredstvi, ni upala podati roke, ni odpirala vrat / roko, marveč s komolcem, sploh: bila je bolna, ker je povsod videla same bacile. Strah pred njim Je bil tak, da ni imela nikjer miru, da — še dihati se ni upala globoko, da bi preveč bacilov ne udihala. Takega strahu Vam ne maram napraviti. Bacile treba le poznati, svojega sovražnika se ne smeš bati, ampak pogledati ga v oči, preštudirati ga in napraviti načrt, kako se ga ubranim, da mi škodovati ne bo mogel. Oe me bo pa pri tem stiskalo okrog srca, se pa moj načrt ne bo dobro posrečil. Brez skrbi in bolesti torej na spoznavanje sovražnika in krepko v obrambo! Kuhinja. Krušna ali bera/ika juha. Dva kosa črnega kruha ali dve st8ri zemlji deni v pečico na pleh, da se nekoliko popeče, zlomi kruh in ga deni v lonec ter ga poli j z enim litrom osoljenega kropa. Lonec pokrij za 10 minut, da se kruh napoji, ki ga potem stresi v skledo in zabeli z maslom ali mastjo (za eno žlico), v kateri si zarumenila nekaj koščkov čebule. To jed lahko pripraviš prav iz starega kruha, ki ga sicer težko porabiš. Ocvrti svinjski karmenateljci. Prst de-baj, pa ne premehko, kuhanega odcedi, olupi in še gorkega zieži na prst debele zrezke, povaliai vsak »rezek v raztepenem 7* jaicu v katerem si primešala ilico mleka in neka i zrn soli in v drobtinah ter jih ocvn vrazbeljeni masti, ki naj jo bo »prst na visoko. Ta krompir postav, kot prikuho al. samostojno jed z kislim zeljem al. repo na m]Z°Korenje kot prikuha. Morda bo kdo ugovarjal, češ. da je korenje le «> P resice; m temu ni tako. korenje je silno zdrava jed za zdrave in bolne, za star* in mlade, pa tudi za otroke. (Vegetarijanci, to so taki, ki jih je zelo veliko, pa ne jedo nobenega mesa. seveda ni to mesarjem po volji, ti ljudje jedo v veliki množini korenje, nastrgano kar surovo z oljem in limono.) Zato, drage gospodinje in kuharice, sedaj ko nam manjka prikuh, sezite po korenju in zadovoljna bo vaša družina, ako ne bo na mizi vsak dan kisla repa in zelje. Korenje se pripravlja na več načinov, za danes navodilo, kako se pripravi korenje v polivki. Olupi debelo rumeno korenje in ga zri-baj na strgalniku (ki je za kislo repo), skuhaj ga v osoljeni vodi, napravi v kozi pre-žgaiije iz ene žlice masti, ko je mast vroča, prideni pol žlice moke in ko se moka nekoliko zammeni, prideni eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja (pa tudi brez njega lahko opraviš), nato prideni kuhano in nekoliko odcejeno korenje premešaj in prilij še nekoliko krompirjevke, prideni še šeep popra in ko še nekaj minut vre, postavi korenje kot prikuho na mizo. Repni /tire. Olupi 1—2 srednje debeli .epi, jo zreži in popari, jo odcedi, stresi jo v kozo in prilij toliko tople vode, da je Si.oro pokrita, osoli jo in pokrito duši. Ko se repa nekoliko povre, ji prideni žličico sladkorne sipe in za oreh surovega masla, pokrij in duši, da se zmehča. Ko je repa vso tekočino popila in se zmehčala, jo dobro stlači in prideni nekaj žlic mleka, v katero si zamešala pol žlice moke. pokrij in duši med večkratnim mešanjem še nekaj minut. .Ako hočeš, prideni repi v začetku nekoliko kumne ali nazadnje nekoliko popra. Repni pire postavi kot samostojno prikuho h kakršnemkoli mesu hočeš. Ocvrti svinjski krmunateljci. Prst debele karmenateljce od mladega prešiča, nekoliko potolči, posoli in potresi s poprom. Pomoči vsaki karmenateljc v raztepeno jajce, ki si mu primešala tudi žlico smetane ter ga povaljaj v krušnih drobtinah in v razbeljeni masti (ki naj jo bo za prst na visoko), po obeh straneh rumenkasto zapeci. Postavi na mizo z repnim pirejem, salato ali čim enakim. M r Šivilja. Krilna kombineža za zdola). Za tako kombinežo se rabi dva metra tkanine 80 cm široko. Prepogne se počez in po dolgem na dva enaka dela. Zgoraj na ro-beh se odmeri po 16 cm. Potem se zazna-mu,e_ poševna 55 cm dolga črta in se odreže tako da je ob zarezi osem centi-metrov sirja kot zgoraj. Zgoraj je torej široka dvakrat po 24 cm, skupaj 48 cm ob zarez, pa obe poli 64 cm. Potem se za^ reze že tri centimetre v blago. Sešijejo s na,popre, zgornji deli do zareze, po em nabl8110. ^1/8?1 del a,i kril°' Krilo se nabere v toliko, da se strinja širina zareze in nabrano krilo. Cez ta šiv se pr š. e na obeh straneh 5-7 cm širok rob. Zgoraj ,n zdolaj se krilo zarobi na 3 cm širine. Zgornji in spodnji del lahko olepšaš s Čipkami, 3 cm 18 cm f j 24 cm . 16 cm t\ ,r> \ 1 1 \ \ 8 cm s 3 Tcm S »o -r jiolovica pole 40 cm vezenino ali z všitki. Naramnice n< o 40 cm dolge in 3 cm široke. Prišij jih 18 cm oddaljene od sredine. Krilna kombineža druge vrste. Tudi zato se rabi dva metra tkanine 80 cm široke. Razločuje se od prve le v toliko, da ima dva ločena dela. Najprej se zmeri, zaznamuje in odrežejo životni deli in sicer ravnotako 55 cm dolgi in 48 cm (2 X 24) oziroma 64 cm (2 X 32) široki kakor pri prvi vrsti. Razloček je le v tem, da životni deli niso zarezani, temveč popol- noma odrezani tako, da za krilo ostaneta dva dela po 80 cm široka in 45 cm dolga. Zgornja aela se sešijeta s francoskim ši. 18 cm | | 24 cm V 'ji \ >LeP° ,1 1 I™™* "abirateljic, ki bodo pridobile določeno število nnvih naročnikov ob a! EiNžSd° ^ d°bi ^teljicVa,ki7o Vzgojne iskrice. Mati, v vseh rečeh bodi otroku vzori Grehi staršev so poguba otrok. Sv. Krizostom. Po potih, ki otrok naj tvoj jih hodi, O mati, ti mu vodnica bodi! Otroška srca so kakor gredice na vrtu, kjer rasto najraznovrstnejša zelišča. Oče in mati, ki jih negujeta, naj ne pozabita božje pomoči, ki je j>otrebna za to delo. Praktični migljaji. Dobro domače sredstvo proti kurjim očesom je zimzelen, katerega namočimo v kisu, tako da je popolnoma prepojen. Liste pokladamo na kurja očesa ter večkrat obnovimo. * Okna omlvatl je neprijetno delo, ker gre ta posel le počasi od rok, ako hočemo, da bodo okna v resnici čista. Ako pa vodi {»ridenemo precej kisa, bo hitro dovršeno n okna bodo kot kristal. Tudi poleti je to priporočljivo, ker na okna, katera so bila umita s kisom, se muhe ne vsedajo ter jih torej ne umažejo. ★ Ako prideneš vodi, v kateri splakuješ )K>sodo, par kapljic limone, bo ves nepri-eten duh po čebuli ali pa ribah izginil. Steklenice in kozarci bodo kot kristalni, ako vodi, v kateri jih izpiramo, pridenemo nekoliko kisa. * Zelo preprost način umivanja posode, v kateri se je kuhalo mleko, je, da posodo takoj pokriješ, ko si mleko odlila. Sopara odloči vse, kar je strjenega in ko se je posoda shladila, pomij kot navadno. Brez dvoma najtežje je odpraviti iz obleke madeže črnila. Potresi madeže s soljo, namoči s sokom limone in izpiraj v topli, ne vreli vodi. Vinski madeži se najlažje odpravijo iz obleke, ako dotični del držimo v vrelem ndeku. Prav srečno in veselo novo leto želi ceuj. odjemalcem, zagotavljaje jih. da si bode tudi v tem leta prizadevata vsacega kar najbolje zadovoljiti, ter se prav toplo priporoča F. in I. Ooritar ,,Pri Ivanki", Ljubljana •SV. Peti a Lest a štev. 29. Srečno in veselo novo leto zeti vsem cenjenim gostom gostilna pri „Šestici" Terezija Zalaznik Mlad® lice iahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. — Mladeniško svežino je treba čuvali, dokler :ie inine. Kabite za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las : I. FELLERJEVO 1'RAVO KAVKAŠKO PO-MADO ZA VARSTVO LICA IN KOŽE, Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mlaiiost in lepoto. Iznfnadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zaiedavci in drugi ssako rstni nedostatki kože. II. FELt.ERJFVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivenje. čisti la*ne luskine, dela lase mehke, bujne ter pospešuje njih rast Za poizkus 5 lonfka lin tli po 1 lonfek od vsake K!sa-pon>ad ■ z nrao'om in noltnino vred 7a 38 P1 III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parfimirano toaletno inilo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mla-deniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE S0; Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumenj ikovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-katranovo (šampon) milo Elsa-miln za britje Poizkusite jih| Nikdar ne boste rabili drugih mili Za poizkus 5 komad. Ktsa-mlla z omotom in poiln;-no vred 52 Din. va»em lastnem interesu ie, da poslielc denar vnaprel, ker pl falt po povzetju radi poMnih strolkov 10 Din vc{. Naročila naslovite ia«no: lekarnar CUOCN V. rELLER Nrvatsho : SUJDICA DON J A Eisotrfi 16. Nova narodna noša. Jugoslovanska Matica se je zavzela za to, da se osnuje nova slovenska poletna narodna noša, ki bo prav naša stara, toda sedanji ženski noši primerno izpremenje-na. Imenuje se »De-čva«. Izdelovala se bo v dveh vrstah blaga in mnogoterih barvah. Čisti dobiček je namenjen Jugoslovanski Matici in »Dečjeiiiu domu«. Cene bodo (blago za krilo in opr-snik, ošpetelj, predpasnik, klekljane čipke, črn baržunast trak (šapelj), nikljasti gumbi in zaponka za čevlje) 200 Din (za bombažno blago), 330 Din za svileno. Ruta, navadna 20 Din, svilena 50 Din. Že narejena obleka 50 Din več. Naroča se na naslov: Propaganda »Dečve«, Ljubljana, Kongresni trg 4-1. V vsako hišo Domoljuba! Družinska Prafiha za leto 1928 se zopet dobi v vseh trgovinah Slovenije Kdor je še nima, naj jo naroči takoj Edino najboljši gjvaini stroji in pletilsil švit. „Dubied" stroji ter kolesa ia rodbino, obrt in industrijo so le los. Petelinca Gritzner. Artler Najnižje cene! Tudi na obroke I Liuhlfanu blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Naročite se ob novem letu na: Glasnik presv. Srca Jezusovega! Glasnik je glasilo svetovne organizacije Apostol-stva molitve, apostolstva mož in mladeničev, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, duhovnih vaj in častivcev presv. Srca. Vsak mesec piše o svetovnem namenu apostolstva molitve, ki ga odobri in priporoči v molitev sam sv. oče. List krasi mnogo lepih slik. Novi naročniki še lahko dobe 1. številko, ki je izšla že pred Božičem, Naroča se pri: Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 15 Din, za Italijo 8 Ur, za Avstrijo 3 Šil., za Ameriko pol dolarja, za druge države protivrednost 25 Din Srečno in veselo novo leto! R. Kramar, Škofja loka trgovina z mešanim blagom Za naše male ®®®®®®®®e®®®®®®® Božična pravljica. Ob robu gozda v borni bajtici jc stanoval ubog dninar, ki si je z žaganjem in sekanjem drv služil vsakdanji kruh. Imel je ženo in dva otroka, Tinčka m Mančko, ki sta bila pridna in sta rada pomagala očetu in materi pri delu. Zimskega večera, ko so bili povečer-jali, so še sedli h gorki peči in so se pogovarjali o bližnjih božičnih praznikih. Pa je potrkalo nalahno na vrata in zunaj se je oglasil drobcen glasek. "Odprite mi! Tako mraz je zunaj. Ubog otrok sem, ki nimam nič za jesti, ne gorke hiše, ne dobrega človeka. O odprite mi!« Tinček in Marička, oba hkrati, sta skočila k vratom in jih odprla, rekoč: »Le pridi noter, ubogi otrok! Kar imamo, ti bomo dali; veliko itak nimamo, ker smo sami revni.« Tuji otrok je stopil v toplo sobo in se je vsedel k peči. Mal deček je bil, v slabi in ponošeni obleki. Dali so mu še večerje in ko je bilo čas za počitek, sta rekla Tinček in Marička: »Pojdi spat v najino posteljico, midva pa bova spala pri peči!« In peljala sta ga k svoji postelji in ga toplo odela. Deček pa jima je rekel: »Naj vama povrne moj nebeški oče!« legel je in kmalu zaspal. Tinček in Marička pa eta legla k peči na trdo klop. Šepetaje sta se pogovarjala, kako se jima dobro godi, ker imata očeta in mater, toplo sobo in vsega potrebnega, kako ubog pa je ta deček, ki nima drugega, kakor nebo nad sabo za streho in zemljo pod seboj za ležišče. Tudi oče in mati sta legla spat in cela hišica se je kmalu zazibala v sladki spanec. Komaj pa so zaspali par ur, prebudi Maričko prekrasno petje. Hitro zbudi Tinčka in oba sta zavzeta poslušala lepo petje in sladko godbo Zdelo se jima je. da pevski zbor, ki tako krasno prepeva, stoji prav pred hišo. Prav razločno sta razumela prelepo pesem: Nebeško Dete, pozdravljamo Te! Na vseh Tvojih potih čuvamo Te. Blagoslovljen kraj Tvojega miru! Srečna hiša, ki Te je sprejela! Otrok se poloti čudna groza. Splazita ie k oknu. da vidita, kdo prepeva. Na daljnjem vzhodu je žarela prva jutranja zarja. Pred hišo pa je stala truma otrok v belih oblačilih, z zlatimi harfami in trobentami. Vsi so bili obrnjeni prav k oknu, ob katerem ie spal „bo*i deček. Čudila sta se m gledala to čudo z ve'ikimi očmi. Kar začutita, da se ju ie nekdo od zadaj dotaknil. Ko se ozreta, v,d,ta dečka, ki je spal v njuni postelji, a je bil zdaj oblečen v z zlatom tkano obleko m na glavi je imel zlato krono, lako-le ju je nagovoril: »Jaz sera Jezušček, -a hodim zdaj okoli bojišča po svetu, da pridnim otrokom prinašam veselje m srečo. Vidva sta me prenočila lo noč n zato vaju blagoslavljam.« Šla sta zniim pred hišo kjer je Jezušček odlomil vejico z najbližje sn reke in jo je zasadil v zemljo rekoč: > Do prihodnjega božiča >o zrastlo iz nje božično drevo, okrašeno z lučicami in slaščicami in tako vsako leto, dok^r ostaneta dobra in pridna.« Nato se je s trumo angelov dvignil in je oclplul v višave. Marička in Tinček pa sla imela vsako leto prelepo božično drevesce ki je zra stlo iz vejice, ki jo je Jezušček zasadil. l'?anke. Na velik pašnik pripelje pastir, s srebrnim rogom, tisoč in tisoč ovac. Kakor ga vidimo mi, so ga videli že naši predniki pred sto- in tisočletji. Star je ta pastir in stare so ovce, a vendar jih vidimo vedno tnake in niti ene ni pastir izgubil v dolgih letih. Imenuj pastirja in ovce ( spza.vz ui Bun-]) Večkrat, posebno zdaj za prazt.ike, je priletel v našo hišo ptič; dolga je bila njegova pot, čez hribu in doline, čez zelene travnike in morebiti celo če* „inje morje. Dar in noč je potoval, a zdaj je Mcžal na naši mizi in molči. Če hočem slišati njegovo pesem, mu moram odlomiti rdeč kljun. Kateri ptič je to? ("oumj) Poznam velikega in močnega konja, ki je vprežen v dolgo vrsto voz. Škriplje in cviP ropota in žvižga, da odmeva daleč na okrog. Za hrano rabi le premog in za pijačo vodo; kdo je to? (•nj)B[A ud foj^) Kjer so olikani ljudje, me rabijo in . , . , ' — t auiiu in gledajo vame m me radi vprašajo za svet rri ce'»"'" '— —' ■ pogrešajo. — Cisto in jasno sem rri česanju in umivanju me prav posebno težko pogrešajo. _ Cisto in jasno sem in vsakemu resnico povem. Kdo sem? _____(o|Hpa[S0) SEMENSKO DETELJO PO o^AC^Z^T^c!^ določa no kakovosti, ,ato ooiljite k ponudbfvzorce Kai je Majdica doživela. Skoz okno gleda ven Majdica, pri srčku ji čudno samotno, tesno jej za urico kratko je mama odšla že strašno to čakanje mali doigo je. Tako je vse tiho, nebo je temno, ko Majdica vidi, da žive kosminkc naletajo; res: prav pred njo se sučejo, pleSejo žive Snežinke. V velikih tropah poJe se z ieba Snežinke drobcene, bele: »Le pridi brž venkpj, brž, Majdica, h kraljici Snegulčici bomo zletele!« Res Majdica dvakrat si reči ne da, kar hitro povrhu se toplo obleče, pa že vam na vrtu je sredi snega in v rajanje gleda poredno, vrveče. [Dalj«.) Moli oglasnik 1 Vsaku drobna vrstica ali nje |>rostor velja za enkrat I)in 5 Naročniki ..Domoljubu" plačajo samo polovico, ako kupnjejo kmetijske potrebščine h i i prodajajo Hvnje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nli vajencev in narobe. Frodam pro,s,e rolie - star. lesen, še dobro ohranjen skedenj. dolg 20 metrov, vporabljiv za strelni stol manjše nove stavbe. za stavbeue^a (>od-jelnika ali za malega posestnika. Natančne informacije pri Igslniku Frani; Lušina, posestnik in župan, Gosteče p. Skofja Loka. Oaienca 7* «ev'iar8k.0 ■ ftt|UIIIMJ ap,.H|. in eni po dogovoru. -Jožef Rakove, Kr.'že na Goren skem. ZalOBin^-t Ijubov* na temle n>< slu mali oglaa, ako ne obsega več kot 10—12 besedi.