Posamezni izvod 40 grošev, mesečna narocinn 2 Šilinga
V. b. b,
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Obveščamo cenjene čitatelje, da izide prihod* nji teden le ena številka „Slov. vestnika*’ in sicer za praznike v večjem obsegu.
LETNIK
CELOVEC, SOBOTA, 15. XII. 1951
ŠTEV. 89 (458)
Manjšinske pravice še niso zagotovljene
Predsednik slovenske vlade Miha Marinko o težkem položaju Slovencev v Italiji in v Avstriji
Beograjski dnevnik Politika objavlja v svoji številki 9. decembra na prvi strani odgovore predsednika vlade Ljudske republike Slovenije na vprašanja urednika lista Djnke Juliusa. Urednik Politike je vprašal, kakšen je položaj Slovencev izven meja Jugoslavije. Tovariš Marinko je na to odgovoril:
„Glede iredentistične kampanje oziroma celotne italijanske propagande proti nam jo lahko z mirno vestjo primerjamo z Gobbelsovo ali kominformovsko propagando proti nam, ki imata skupno načelo: čim več lagati, pa bo nekaj od tega že ostalo. Tako ne izpuste nobene priložnosti, da ne bi klevetali, da ne bi preobračali dejstev o vprašanjih, ki so z ozirom na sporazum med Italijo in Jugoslavijo sedaj aktualna.
Vso to šovinistično iredentistično propagando podpirajo z insceniranimi procesi kakor je sedaj proces v Lucci,, govori se pa že tudi o pripravah za nov proces proti beneškim Slovencem. Razumljivo je, da smo ob vsej tej histerični gonji zaskrbljeni, ker kaže težko perspektivo za našo narodno manjšino, na katero pada vse to šovinistično sovraštvo. Na žalost ne vidimo, da bi odgovorni krogi v Italiji karkoli podvzemali za omejitev takšnega histeričnega iredentizma. Nasprotno. Proces v Lucci, proces proti beneškim partizanom, o katerem so pričeli govoriti, ponovno zapiranje ljudi kot so Sfiligoj in podobni na osnovi prejšnjih sodb po fašističnih zakonih so postopki, ki niso samo v nasprotju z določili mirovne pogodbe, pač pa tudi z elementarnimi moralnimi obveznostmi, da se obračuna s fašistično preteklostjo, z obveznostmi elementarne demokracije, na katero se oni tako glasno sklicujejo. Kmalu bo deset let od procesa proti Tomažiču in tovarišem, zakon, po katerem so sodili in ubijali borce proti fašizmu, pa še vedno ni razveljavljen. Se vedno se ga poslužujejo v postopkih proti protifašističnim borcem.
Sam sem mnenja, da je možno v zelo majhni meri, ali skoro prav nič upati, da bi se dala najti neka pozitivna sporazumna rešitev v ozračju, ki ga zastruplja šovinizem, v ozračju, ki traja in ki se sistematično vzdržuje, proti kateremu v Italiji ničesar ne podvzemajo. Skoro bi lahko podvomil, da gotovi odgovorni ljudje v Italiji to sploh žele, in to vkljub jasni in večkrat pokazani pripravljenosti Jugoslavije za pameten sporazum.
Poudarjanje italijanskih imperialističnih po-željenj in pogrevanje besne gonje vsekakor ne | vodi k sporazumu. Ono škoduje objektivno ne samo stabiliziranju gospodarskih in drugih odnosov do Jugoslavije, pač pa tudi utrditvi miru sploh. Čeprav s težkim srcem, so naši narodi prej z razumevanjem razumeli potrebo nekaterih žrtev za tb, da bi se našle rešitve in vzpostavili normalni medsebojni odnosi... Vendar pa ima tudi pristanek na nove žrtve svoje meje. Prepričan sem, da takšno naše stališče razumejo vsi pošteni in pametni politični ljudje v inozemstvu, iredentistična kampanja pa tega noče razumeti in vztrajno poizkuša s svojim kričanjem, da spremeni takšno razpoloženje v svetu. ,
Na žalost tudi ni razlogov, da ne bi bili zaskrbljeni tudi za položaj naše narodne manjšine na Koroškem. Tudi na Koroškem manjšinske pravice še zdaleč niso v celoti spoštovane in zagotovljene. Naši listi so že pisali o vprašanju zavlačevanja priznanja pravic koroškim Slovencem do šolske vzgoje v maternem jeziku. Pisali so o vprašanju odlaganja povračila škode, povzročeno z nacističnimi zaplembami in preganjanjem slovenskih kmetov, j Pisalo se je o zapostavljanju Slovencev pri do- i
deljevanju kreditov v poljedelstvu, prav tako j pa je čutiti, da zapostavljajo Slovence tudi pri zaposljevanju v javnih in drugih službah. Ponovno oživljajo in razvijajo teorijo o „vindišar-jih“. Znani nacistični elementi in drugi pobor-niki germanizacije uživajo vso svobodo za svoje delovanje in izvajajo gotov pritisk proti uresničitvi manjšinskih pravic Slovencev. Neodločnost v borbi proti takšnemu izrazito nedemokratičnemu ravnanju pa se čuti celo pri demokratičnih elementih v Avstriji.
Brez dvoma obstojajo obojestranske težnje za dobrimi sosedskimi odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo. Vendar pa poizkuša del avstrijskih
listov izkoristiti to za ustvarjanje ozračja, ki bi bilo za našo nacionalno manjšino moreče in težavno, da bi ji odvzeli pogum v borbo za dosego njenih manjšinskih pravic. V ta namen se poslužujejo celo tega, da svojevoljno in tendenciozno pretvarjajo gotove razgovore z našimi vidnimi predstavniki in potem to servirajo kot nekakšne uradne izjave. Jasno je, da so koroški Slovenci radi takšnih postopkov in radi pisanja enega dela avstrijskega tiska močno prizadeti. Pa tudi mi tukaj ne moremo do tega ostati brezbrižni. Zato je razumljivo, da ti naši občutki prihajajo do izraza tudi v našem tisku.**
Koroški Slovenci pred Ustavnim sodiscem
V četrtek, dne 13. t. m. je bila pred Ustavnim sodiščem na Dunaju razprava o pritožbi Slovenskega šolskega društva proti odloku notranjega ministrstva. Sporno vprašanje je, ali je razpustitveni odlok nacističnega Redchs-stathalterja- iz leta 1941 postal pravomočen ali ne. Slovensko šolsko društvo trdi, da nikdar ni bilo razpuščeno in da torej omenjeni odlok Reichsstatthalter-ja nikdar ni postal pravomočen, medtem ko notranje ministrstvo in koroška varnostna direkcija zagovarjata veljavnost nacističnega nasilnega ukrepa. Slovensko šolsko društvo je zastopal odvetnik dr. Matko Scharvvitzl, notranje ministrstvo pa pristojni referent dr. Skarbada. Dr. Matko Scharwitzl je v svojem govoru zavračal nevzdržne trditve notranjega ministrstva v zvezi s tem vprašanjem in pokazal, kako so nacistične oblasti napram drugim narodnostim nastopale samovoljno in nasilno brez vseh zakonitih podlag. Apeliral je na visoko sodišče, da vestno prouči zadevo in razsodi v smislu predloga, posebno, ker so prizadeti koroški Slovenci, da ne izgubijo zaupanja v nepristra-nost avstrijskih oblasti in sodstva.
Po sledečem govoru dr. Skarbade je Ustavno sodišče pod predsedstvom dr. Adamovicha in dr. Zigeunerja sklenilo, da bo razsodbo izdalo pismenim potom.
Koroški Slovenci z zanimanjem pričakujemo razsodbo avstrijskega sodišča, ki ima nalogo, da ščiti ustavno zajamčene pravice vseh državljanov.
Egiptsko-britanski spor se zaostruje
Spor med Egiptom in Veliko Britanijo se vedno bolj zaostruje. Izgonu britanskih strokovnjakov v / Egiptu, predvsem v vojski, je zdaj sledil sklep egiptske vlade, da odpokliče svojega poslanika v Londonu. Nadalje je vlada v Kairu sprejela sklep, po katerem prepušča egiptskemu narodu, da se svobodno oborožuje. Spor pa ne prihaja do izraza le v političnem in vojaškem življenju, marveč tudi na gospodarskem področju. Egiptske trgovske zbornice so namreč izdelale načrt za obširen bojkot britanskega blaga, britanskih tvrdk, bank in filmov.	-
Na drugi strani pa še je britanska vlada odločila, da britanske čete zapustijo mesto Suez. Britanski poslanik sir Ralph Stevenson je na podlagi tega sporočil namestniku egiptskega zunanjega ministrstva, da bo Suez razglašen za mesto, v katero britanski vojaki ne smejo stopiti. Skrb za vzdrževanje reda bo prepuščena izključno egiptski policiji.
Poziv, ki kliče k novemu delu
Glavna skupščina ZN je proslavila tretjo obletnico dneva, ko je bila sprejeta „Splošna izjava o človečanskih pravicah", s posebnim radijskim koncertom in z izjavo, ki poziva k vedno večjemu priznanju in upoštevanju teh pravic.
V glavni skupščini je ob tej priložnosti govoril glavni tajnik Trygve Lie, ki je v svojem govoru poudaril, da je bila v teh treh letih >plošna izjava o človečanskih pravicah upo-iteTOna že v mnogih državnih ustavah in da je navdihavala mirovne pogodbe ter mednarodne dogovore. Trygve Lie je dodal:
„Da je ta izjava prešla v najširše plasti narodov sveta, dokazuje na tisoče pisem, ki jih prejemajo Združeni narodi iz vseh koncev sveta. Mi vsi dobro vemo, kako velik prepad ostaja še vedno danes med cilji, ki jih vsebuje izjava, in med resničnostjo današnjega sveta. Sprejmimo to kot poziv, ki nas kliče k novemu delu."
Pri ureditvi Trsta morata obveljati težnja in volja Tržačanov
Preteklo nedeljo je bilo v Trstu zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, na katerem je podal politično poročilo predsednik Branko Babič. Spomnil se je desete obletnice Osvobodilne fronte in s tem v zvezi poudaril živahno in bogato delovanje OF. Obširno je razpravljal o političnih dogodkih v zadnjih mesecih, med katerimi je vsekakor najvažnejši dogodek razpis občinskih volitev, ki bi morale biti meseca oktobra, pa jih je vrhovni poveljnik anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja general Winterton preložil s samovoljnim in protidemokratičnim ukrepom.
Ko je govoril o politiki italijanskih iredentistov in omenil mednarodne dogodke v zvezi s Tržaškim ozemljem, je tov. Babič poudaril:
Biti moramo budni na vse, kar se pri nas in v svetu dogaja v zvezi s Tržaškim ozemljem. Pravilno moramo gledati na razna dogajanja, ki zadevajo našo bodočnost, predvsem pa moramo jasno in odločno zahtevati povsod in ob vsaki priložnosti, kadar se kjer koli določa naša usoda, da v prvi vrsti obvelja težnja in volja Tržačanov.
Organizacijsko poročilo je imel tov. Stani-
slav Bole, v katerem je prikazal povezanost vseh demokratičnih organizacij ,kar je osnova za uspešno delo v borbi proti diskriminaciji tržaških Slovencev, za demokratizacijo upravnih organov, za izboljšanje kmečkega prebivalstva, za enakopravnost slovenskih šol in slovenskega jezika itd. Na zasedanju so sprejeli tudi sklepe za nadaljnje delo, iz katerih je med drugim razvidno:
Osvobodilna fronta bo nadaljevala borbo za samostojnost in neodvisnost Tržaškega ozemlja ter se v tej borbi povezovala z vsemi političnimi skupinami in strankami, ki imajo v svojem političnem programu isti cilj in Id se dejansko in iskreno zavzemajo za njegovo uresničitev.
Osvobodilna fronta bo dosledno in vztrajno delovala v skladu s politiko narodne enotnosti vseh tržaških Slovencev.
Osvobodilna fronta zagotavlja, da bo vsako pobudo in ukrep občinskih svetov in svetovalcev, posebno slovenskih občin, ki ima namen braniti in uveljaviti pravice in enakopravnost Slovencev Tržaškega ozemlja, vsestransko podprla in da bo vložila svoj vpliv in vse napore za uresničenje teh zahtev.
Nesoglasja v Evropskem svetu
V Strassburgu so na zasedanju Evropskega sveta, katerega članice so Francija, Zapadna Nemčija, Italija in tri beneluške države, ponovno razpravljali o vprašanju evropske vojske in pri tem naleteli na težkoče, ki jih trenutno ne bo lahko premagati.
Predvsem je namreč šlo za vprašanje suverenosti nad to vojsko in s tem v zvezi za problem ustanovitve posebne zapadnoevropske naddržavne oblasti, o čemer se tudi na zadnjem zasedanju Atlantskega pakta v Rimu niso mogli sporazumeti. Medtem ko zastopajo tri večje države ustanovitev enotne evropske vojske, ki bi jo vodil evropski vojni minister, kar bi pomenilo, da se posamezne države članice odpovejo suverenosti nad delom svojih oboroženih sil, se na drugi strani zavzemajo beneluške države za koalicijo evropskih vojsk, pri kateri pa bi vsaka država^obdržala vso suverenost nad svojimi oboroženimi silami.
To vprašanje posega tudi na najbolj kočljivo področje zapadnoevropskih obrambnih naporov — finansiranje. ZDA bi verjetno že zaradi enostavnosti rajši finansirale eno samo evropsko voj^o kot pa šest ali tudi več, s čimer bi se moi\ ,J tudi izognile vsem ljubosumnostim pri razdeljevanju celotne kvote, ki je na razpolago.
Najbolj pa je verjetno na stvari zainteresirana Francija, katere glavna skrb je ta, da prepreči obnovitev nemške državne vojske in se že zaradi tega zavzema za stopitev zapadnoevropskih oboroženih formacij v enoten organizem s skupnim vodstvom, v katerem upajo prav Francozi na važno besedo. O Italiji pa je znano, da se še nikoli ni uprla kakršnemu koli ameriškemu stališču in da je poleg tega čim tesneji fuziji zapadnoevropskih katoliških držav (med katere šteje tudi pretežno katoliško Zapadno Nemčijo z demokristjansko vlado) zlasti naklonjen Vatikan.
Posledice nesoglasja med člani Evropskega sveta se odražajo že v dosedanjih sklepih Strassburškega zasedanja. Namesto predvidenega vrhovnega poveljnika evropske vojske bodo namreč postavili skupen evropski generalni štab, v katerem bo vseh šest držav zasto-j panih z enakimi pravicami in popolno enako-j pravnostjo. Za ^najvažnejšega, izmed sklepov konference pa smatrajo sporazum, da Zapadna Nemčija lahko takoj prične z pripravami za ustanovitev posebnega obrambnega mini-I strstva ki pa bo formalno začelo delovati šele j potem, ko bo vseh šest držav podpisalo tako I imenovani Plevenov načrt.
Besed je bilo dovolj, potrebna so dejanj
\ proračunski debati je državni zbor v torek obravnaval’ skupino ,,kmetijstvo in gozdarstvo". za katero je v proračunu za leto 1952 predvidenih 462 milijonov šilingov, nasproti 119.5 milijona šilingov v letu 1951. V letu 1951 je bilo predvidenih 313.6 milijona šilingov. v letu 1949 pa 253.6 milijona šil.
2e ko je to proračunsko skupino obravnaval linančni in proračunski odbor, je prišlo do ostrih spopadov med »agrarnimi" poslanci OeVP in poslanci drugih strank. Govorilo je 29 poslancev, ki so se pritoževali predvsem nad relacijo cen, nad reševanjem pomanjkanja delovne sile in krmil ter nad razdelitvijo javnih podpor za kmetijstvo. Ob tej priložnosti so tudi dolžili kmetijske zbornice, vodstvo kmetijskega zadružništva in kmetijsko ministrstvo, da so edino oni zakrivili na eni strani obupne razmere v kmetijstvu samem, na drugi strani pa večajočo se krizo v prehrani in oskrbi ljudstva.
Obtožb dosedanjih agrarnih politikov tudi ni manjkalo v torek, jasno pa tudi ne opravičil in zavajanj, kakor da je osnovni problem kmetijstva pomanjkanje krmil, da hi sedanje število traktorjev rešilo problem mehanizacije avstrijskega kmetijstva, če bi bili vsi traktorji izkoriščani po strojnih postajah. Poudarjeno je tudi bilo, da bi odgovorni krogi morali predvsem skrbeti za zdravo relacijo cen, kajti v tem pogledu je avstrijsko gospodarstvo popolnoma zavoženo. Vrsta poslancev je tudi v plenumu zahtevala od ministra Krausa poročilo o razdelitvi ERP-denarjev. Poslanec Oriesner (OeVP) je stavil predlog, naj bi se minister za kmetijstvo in gozdarstvo potrudil za dosego kredita kmetijstvu v znesku 400 milijonov šilingov na povračilo v petih letih.
*
kmetijstvo je od vseh gospodarskih področij v Avstriji v največji krizi. Šest let obnove kmetijstva z vidnimi podporami iz državne blagajne in potom Marshallovega plana ni privedlo do možnega dviga proizvodnje. Komaj so v Ameriki „pomoč“ nekoliko zmanjšali, že primanjkuje spet mleka in masti, imamo spet dva brezmesna dneva in jutri ali pojutršnjem bomo imeli opravka tudi s pomanjkanjem kluba. Kmetom pa ne primanjkuje krmil temveč (udi denarja za nakup gnojil, semenja ter strojev za potrebno intensiviranje obdelovanja in nadomestitev manjkajočih ljudi na kmetih.
V zadnjih treh letih je kmetijsko ministrstvo razpolagalo skupno z okoli 785 milijoni šilingov (od tega več kot 462 milijonov iz i Marshallovega plana) za pospeševanje kmetijstva, za olajšanje kmečkega dela in dvig kmetijske proizvodnje, kar pomeni, da bi vsak kmetovalec lahko dobil okroglo vzeto 2125 šilingov.
Ce bi ta sredstva upravljali ljudje, ki čutijo vsaj nekaj odgovornosti v sebi in če bi jih bili
uporabili na pravem mestu za dvig proizvodnje, recimo za gradnjo gnojišč, preiskavo zemlje, subvencioniranje umetnih gnojil in semenja ter za obširno kmetijsko posvetovalno in objasnjevalno službo po vaseh, bi brez dvoma danes polom v avstrijskem kmetijstvu in v prebrani ne bil tako očiten, kot so ga pokazali zadnji tedni in meseci. Ob uporabi vseh milijonov v res proizvodne namene bi se hektarski donos krušnih in krmnih žit dvignil lahko za 10 in več met. stot.; s povečanim hektarskim donosom pri krompirju, detelji, lucerni in na travnikih bi bilo dovolj nadomestne beljakovi-naste in škrobne krme za premostitev pomanjkanja krmil, ki so jih doslej uvažali. Bilo bi pa tudi lahko dovolj mleka, masti in drugih tol-čŠob ter dovolj mesa. Ob vsem tem pa bi avstrijsko kmetijstvo napravilo res uspešen korak k napredku in svoji gospodarski utrditvi.
Volitve v Kmetijsko zbornico so že pokazale, po kakšnih pristranskih brezvestnih in strankarsko pobarvanih vidikih so šli na Koroškem dragoceni milijoni v nič. Proračunska debata pa potrjuje, kari so nehote trdili tudi koroški bauerbundovci, da imamo v avstrijski agrarni politiki opravka z ribo, Id ima celo vrsto glav in da ta riba smrdi pri vseh glavah, na Dunaju in pri glavicah po posameznih deželah.
Zaradi takih smrdljivih glav na merodajnih mestih v kmetijstvu trpijo danes s kmetom vred pomanjkanje vsi delovni sloji ljudstva. Kmalu spet grozijo prisilne oddaje, ljudstvu v mestu pa pomanjkanje in nakaznice ter nastavljanje pred trgovinami z. mlekom, mastjo in kruhom.
Porazno pa je, da od ljudstva izvoljeno predstavništvo. Id je utelešeno v državnem zboru, že mesece samo govori in ugotavlja polom v politiki dosedanjih agrarcev, da pa ni našlo poguma in odločnosti, da bi napravilo „red v hiši“ takrat, ko je bilo še mogoče izogniti se nastajajočemu polomu. Danes jadikovati, da ni mleka, masti in krmil ter da bo pojutršnjem primanjkovalo tudi kruha in mesa, kaže samo to, da v Avstriji na merodajnih mestih ni pogumnih in za dobrobit ljudstva resno zaskrbljenih ljudi.
Ne krmila, ne traktorji, tudi ne relacija cen ter poročilo o razdelitvi podpor kmetijstvu ter iskanje novih kreditov niso danes glavna vprašanja avstrijskega kmetijstva ter prehrane in oskrbe delovnega ljucLsva. Osnovno vprašanje je v tem, kdaj bodo o potrebi pomoči za dvig proizvodnje in o njeni razdelitvi odločali res le dejanski kmečki interesi, nikakor pa ne tako ali drugače strankarsko pobarvane koristi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA:
Na povabilo Slovenske prosvetne zvez« bo gostovala na Koroškem igralska skupina iz 2irov v Sloveniji z lepo veseloigro
»Prevarani soprog**
Gostovali bodot
V soboto, 15. decembra 1951, ob	19.30	ari	pri	Tišlerjn v Št. Janžu v Rožu,
v nedeljo, 16. decembra 1951, ob	14.00	uri	pri	Plajerju v Kolman vesi,
v torek, 18. decembra 1951, ob	20.00	uri	v Narodnem domu v Dobrli	vesi.
v sredo, 19. decembra 1951, ob	19.30	uri	pri	Šercerju v Šmihelu,
v soboto, 22. decembra, ob 20.00 uri pri Prangerju v Zmotičah.
I
Prisrčno vas vabimo, da se udeležite prireditve in vas naprošamo, da obvestite o tein dogodku tudi vaše sosede in znance ter druge ljubitelje slovenskega odra.
Nikomur ne bo žal, ki se bo udeležil te vesele prireditve naših bratov iz Gorenjske.
Thorezov jubilej
Kominformistični listi so obšli zelo važno obletnico; pred kratkim je namreč minilo leto dni, odkar je odšel Thorez na ..zdravljenje" v Moskvo.
Znano je, da je sekretarja francoske komunistične stranke Thoreza baje zadela pred enim letom kap, toda francoska medicina ni na taki višini, da bi ga lahko ozdravila, zato so ga z letalom pred dvanajstimi meseci odpe-
Padec potrošniških cen v Jugoslaviji
S prehodom v nov finančni sistem v Jugoslaviji se v splošnem lahko ugotavlja, da se je napovedovanje odgovornih funkcionarjev in tiska v glavnem uresničilo, oziroma se uresničuje. Sproščenje trgovine, ukinitev obvezne oddaje in prosto formiranje cen je dovedlo na pot utrjevanja denarja in trga. To je prišlo posebno do izraza v zadnjih treh mesecih, ko se uspehi nove politike že vedno bolj jasno kažejo.
Cene na živilskem trgu vztrajno padajo že vrsto mesecev. Ko so letos februarja prestopili na prosto prodajo s kmetijskimi pridelki in ukinili obvezno oddajo večine kmetijskih proizvodov, so se že pričele kazati tendence k padcu cen. Seveda se uspehi niso mogli pokazati kar čez noč.
O tem nam najbolje pove indeks o gibanju cen v zadnjih mesecih. Gibanje na prostem trgu se je razvijalo nekako tako-le:
Mast: oktober 1950 din 550, junij 1951 din 350, november 1951 din 200.
Sladkor: marec 1951 din 500. junij 1951 din 600, november 1951 din 155.
Krušna moka: november 1950 din 150, ma-i ec 1951 din 100. november 1951 din 40.
Vino: spomladi 1951 din 160, jeseni 1951 lin 125, december (uredba) din 80.
Svinjsko meso: spomladi 1951 din 220, de-
mbra 1951 din 140.
Pitanci: spomladi 1951 din 190, novembra
ril din 65.
Krompir: spomladi 1951 din 25. jeseni 1951
lin. ta.
Poudariti moramo, da gre pri padcih cen za normalen potek, da se cene formirajo svobodno na tržišču pod vplivom zakona o ponudbi in povpraševanju. To ni forsirano zniževanje, nastalo zaradi državnih posegov. Seveda je država vplivala s svojim blagom in pospeševala zniževanje cen. Trt pa je delala oprezno tako, da je prodajala svoje blago vedno nekoliko nižje, kot so ga prodajali privatni prodajalci.
Jasno je, da je moral slediti padcu cen kmečkih pridelkov tudi padec cen industrijskega blaga in zlasti tekstilij. Prvo znižanje tekstilnih izdelkov so lahko zabeležili pred nedavnim, 23. oktobra. Takrat so pocenili tekstilno blago za 10 odstotkov. Drugo znižanje pa je stopilo v veljavo 1. decembra. To ne velja samo za tekstil, temveč tudi za izdelke iz polivinila in nekatere izdelke živilske industrije. To zniženje je tokrat naslednje:
Tekstilno blago in konfekcija linearno (pri vsakem predmetu) za 15 odstotkov, izdelki iz polivinial linearno za 20 odst., bonboni 20 odst., čokolada 10 odst., suhomesnati izdelki 15 odst.
Brez dvoma je, da so ta znižanja cen šele začetek. Z normalizacijo gospodarskih odnosov se tudi vedno bolj uveljavljajo normalni odnosi na trgu.
Beograd. — Na sestanku teniške zveze Ju-goslovaje so med drugim določili rang-listo najboljših teniških igralcev države. Na prvem mestu je Milan Branovič, na drugem in tretjem Mitič in Palada.
ljali v Sovjetsko zvezo. Nedavno je bila v Moskvi posebna francoska delegacija zdravnikov in medicinskih strokovnjakov. Člani te delegacije so ugotovili, da zdravijo v Sovjetski zvezi Thoreza na podlagi odkritij — francoske medicine ... Da, toda dva proce-sa se. vodita vzporedno. Drugi proces gre nedvomno po sovjetskem receptu. Ali se bo Thorez vrnil in zakaj se doslej še ni vrnil? Kmalu po odhodu novembra leta 1950 je Lecoeur, ki ga je spremljal, ob povratku izjavil: ..Tovariš Thorez bo spet med nami v začetku leta 1951.“ V glasilu francoske komunistične partije „Hu-inanite“ beremo 17. decembra 1950 naslednje besede: „Thorez bo v kratkem okreval in se vrnil v domovino." 21. decembra istega leta pa pravi omenjeni list: „Thorezovo zdravstveno stanje se iz dneva v dan izboljšuje."
„Zelo zadovoljivo zdravstveno stanje" — pravi ..Humanite" drugega januarja leta 1951, 15. januarja pa dodaja. »Thorez v kratkem med nami." Član vodstva francoske komunistične stranke Bilaux je marca 1951 dejal: ..Skorajšnja Thorezova vrnitev". Maja istega leta je Couyot na mitingu v Parizu dejal, da „se bo Thorez v zelo kratkem času vrnil."
„Humanite“ 23. oktobra 1951 javlja: „Čez nekaj dni bo tov. Thorez med nami." 26. oktobra pa tako-le ublažuje: ..Upravičena so vsa upanja na skorajšnje in popolno ozdravljenje."
Pariz snuje, Moskva kuje — je-li Thorez „zdrav“ ah ne? Thorezovi pajdaši so se že preveč osmešili s svojimi neuspelimi poizkusi o zakamufliranju misterija, la v resnici ni več misterij. Tako, da Thorez, če je živ in zdrav, ne napiše niti enega pisma niti članka, nima nikakega govora po moskovskem radiu, kar bi lahko storil tudi iz bolniške sobe, pa čeprav ni popolnoma zdrav. Ah — za kakšno „zdrav-ljenje" prav za prav gre?
Berlin. — Nemški kolesar Rudi Mirka je umrl minuli torek zvečer za posledicami padca na šestdnevni kolesarski dirki v Berlinu v bolnici v Westendu. Star je bil 34 let.
Trst. — V letošnjem šolskem letu se je vpisalo v slovenske strokovne šole v angloameri-ški coni STO okrog 230 slovenskih učencev več kot lani. Učenci se zanimajo zlasti za industrijske šole, na katere odpade 45 odstotkov števila dijakov. Letat se je skupno vpisalo v strokovne šole 1300 učencev.
Pariz. — Pariška policija je aretirala več kol 3000 oseb, da bi preprečila demonstracije, ki jih je organiziralo ..severnoafriško nacionalistično gibanje za zmago demokratičnih svoboščin". Agencija France Presse poroča, da so obdržali 72 oseb v zaporu.
London. — Kralj Jurij VI. je razpustil državni svet, ki ga je imenoval 27. septembra, da se je pečal z državnimi zadevami v času njegove bolezni. Petčlanski državni svet so sestavljali: kraljica Elizabeta, princezinja Elizabeta, princezinja Margerita, vojvoda Gloucester in kraljevska princezinja.
Tel Aviv. — Izraelski poslanik v Moskvi Shumul El lašiv je zahteval z Gromikom razgovor, da mu izroči dve noti. V prvi noti izraelska vlada poudarja neodvisnost svoje politične linije; v drugi pa uradno zahtev;' da dovolijo izseljevanje Zidov z domovinsko pravico v SZ v Izrael.
Washinglon. — Ministrstvo za vojsko ZDA je uradno sporočilo, da bo več letnikov rezervistov, ki so bili mobilizirani po izbruhu sovražnosti na Koreji, prihodnji mesec demobiliziranih. Ministrstvo pa ni hotelo natanko povedati, koliko rezervistov bo zajetih s to demobilizacijo.
, Beograd. — V Beogradu so odprli nov mladinski dom Ljudske mladine Jugoslavije. V domu je poleg 30 prostorov za razne sestanke tudi velika dvorana za koncerte in druge prireditve. Urejena je tudi lepa knjižnica, ki ima že nad 8.000 knjig.
Pan Mun Jora. —■ Kitajsko-korejski delegati so sprejeli zavezniški predlog za ustanovitev novega pododbora, ki naj takoj razpravlja o vojnih ujetnikih.
Oslo. — Nagrajenec z Nobelovo nagrado za mir za leto 1951 Leon Jouhaux je imel tradicionalno slavnostno konferenco v prostorih Nobelovega instituta v Oslu. Ko je poudaril, da predstavlja gospodarski kaos in revščina temeljne vzroke vojne, je znani francoski sindikalist poudaril pomen proslavljanja dneva človečanskih pravic. Zaradi sindikalne delavnosti in delavnosti vseh poštenih demokratov bodo pravice človeka še prej priznali in jih ne bodo kratili. Poudaril je nujnost mednarodnega nadzorstva v primeru sporazuma o splošni razorožitvi.
London. — Iz statističnega poročila, ki so ga nedavno objavih v Londonu britanski „Tra-de Unions", je razvidno, da se je število nji-j hovega članstva v preteklem letu povečalo za 64.000 in je ob koncu leta dosegfo 7,947.535 proti 5,362.792 v letu 1940, ko je bilo v Veliki Britaniji uradno vpisanih 416 sindikatov.
New Delhi. — Član Politbiroja CK KP Indije Dango je na tiskovni konferenci izjavil, da ima KP Indije sedaj samo še 30.000 članov v primeri s 180.000 člani, ki jih je imela neposredno po vojni. Dango ni navedel vzrokov, zaradi katerih se je zmanjšalo število članstva.
Milan. — V tovarni za izdelovanje gumijastih izdelkov, Id jih uporabljajo v zdravilstvu, je vsled eksplozije neke električne peči nastal velik požar, ki je v trenutku zajel več flflplopij, tako da je bilo že od daleč videti ognj n zublje in ogromne oblake dima. Pri tem je izgubil življenje en delavec.
Na Dunaju pripravljajo nove gospodarske zakone
Uradno so te dni sporočili, da se je v ponedeljek pod predsedstvom kanclerja Figla sestal gospodarski direktorij zvezne vlade. Obravnaval je vrsto predlogov, po katerih naj bi pripravili nove gospodarske zakone in ukrepe, ki naj bi na eni strani privedli do stabilizacije vrednosti denarja, na drugi strani pa iz lastnih sredstev nadomestili ameriško pomoč, ki je iz leta v leto manjša. Pristojna ministar-stva so dobila nalog, da na področju agrarne politike, pospeševanja izvoza, usmerjanja prometa s surovinami, javnih investicij, reforme v upravi in spremenitvi državnih obratov v samostojna gospodarska podjetja predložijo di-rektoriju konkretne predloge.
Hkrati je gospodarski direktorij sklenil, da odredba o brezmesnih dnevih ne velja za praznike in sicer od 21. decembra do vključno 1. januarja.
Aleksander Puškin
Stara grofica je sedela v svoji toaletni sobi pred ogledalom. Pri nji so bile tri služabnice. Ena je držala skodelico z lepotili, druga košarico z iglami, tretja visoko čepico s trakovi ognjene barve. Čeprav se grofica ni mogla več ponašati z lepoto, ki je že davno ovenela, je vendar ohranila vse navade svoje mladosti, se strogo ravnala po modi sedemdesetih let in se oblačila prav tako dolgo in skrbno kakor pred šestdesetimi leti. Pri oknu pa je pri okvirju za vezenje sedela gospodična, njena rejenka.
V sobo je stopil mlad častnik in pozdravil: „Zdravstvujte, grand’ maman! (babica) Bonjour, mademoiselle Lise! (Dober dan, gospodična Liza) Grand’ maman nekaj bi vas rad prosil."
„Kaj takega, Paul?"
»Dovolite mi, da vam predstavim enega svojih prijateljev in ga pripeljem v petek na ples."
»Pripelji ga kar na ples in tam mi ga predstaviš. Ali si bil včeraj pri ***?"
»Seveda, zelo je bilo prijetno, plesali smo do petih. Kako lepa je bila Jelecka!"
»E, moj dragi! Kaj je neki lepega na nji? Mar je bila taka njena babica kneginja Darja Petrovna?... Ravno prav! Povej, ali se je že zelo postarala, kneginja Darja Petrovna?"
»Kako pravite? Postarala?" je odgovoril Tomski raztreseno. »Sedem let je že, kar je umrla."
Gospodična je dvignila roko in pomignila mladeniču. Spomnil se je, da prikrivajo stari grofici smrt njenih sovrstnic, in se ugriznil v ustnice. No, grofica je sprejela to novico zelo mirnodušno.
»Umrla je!" je rekla. ,,A jaz še vedela nisem. Obe hkrati sva bili določeni za dvorni dami, in ko sva se predstavili, tedaj je vladarica ..."
In grofica je začela vnuku že stotič pripovedovati svojo zgodbo.
„No, Paul", je rekla nato, »pomagaj mi zdaj, da vstanem! Lizanjka, kde je moja tobač-
. o«
mcar
Odšla je s svojimi služabnicami za špansko steno, da dokonča svojo toaleto. Tomski je ostal pri gospodični.
»Koga hočete neki predstaviti?" je vprašala tiho Lizaveta Ivanovna.
»Narumova. Ali ga poznate?"
»Ne! Ali je vojak, ali civilist?"
»Vojak."
»Inženir?"
»Ne! Kavalerist. Zakaj ste mislili, da je inženir?"
Gospodična se je zasmejala in ni odgovorila niti besedice.
»Pauli" je zaklicala grofica izza stene. »Pošlji mi kak nov roman, samo ne najnovejših, prosim."
»Kako to, grand’ maman?"
»To se pravi, tak roman, kjer junak ne davi ne očeta ne matere in v katerem ni utopljencev. Teh se namreč strašno bojim."
»Takih romanov zdaj ni. Ruskih nočete?" »Mar so tudi ruski romani? ... Pošlji, dragi, prosim, pošlji mi jihl"
»Zbogom, grand’ maman; že grem. Zbogom, Lizaveta Ivanovna! Zakaj ste neki mislili, da je Narumov inženir?"
Tomski je odšel iz toaletne sobe.
Lizaveta Ivanovna je ostala sama; odložila je delo in se zagledala skozi okno. Kmalu se je na drugi strani ulice izza ogla pojavil mlad Častnik. Rdečica ji je zalila lica; prijela je zopet za delo in sklonila glavo docela nad okvir za vezenje. Tedaj je vstopila grofica popolnoma oblečena.
»Veli, naj pripravijo kočijo, Lizanjka, — je dejala, — popeljemo se na sprehod."
Lizanjka je vstala izza okvirja in začela pospravljati svoje delo.
»Kaj delaš, draga moja? Ali si gluha ali kaj?" je kriknila grofica. »Veli, naj čimprej ■pripravijo kočijo!"
»Takoj!" je odvrnila tiho gospodična in stekla v prednjo sobo.
Vstopil je sluga in izročil knjige, ki jih je poslal Pavel Aleksandrovič.
»Prav, zahvali se mu", je dejala grofica, Lizanjka, Lizanjka, kam pa tečeš?"
»Oblačit se."
»Dovolj im'aš še časa. Semkaj sedil Odpri prvi zvezek in beri na glas ..."
Gospodična je vzela knjigo in prebrala nekaj vrstic.
Pikova dama
»Glasneje!" je rekla grofica. »Kaj ti je, draga moja? Ali si izgubila glas, ali kaj?... Počakaj... primakni mi pručico, bliže, no!"
Lizaveta Ivanovna je prebrala še dve strani. Grofica je zazehala.
»Vrzi proč to knjigo!" je dejala. »Kakšna bedastoča! Vrni knjigo knezu Paulu in ukaži, naj se mu zahvalijo... Kaj pa je s kočijo?"
Lizanjka je pogledala skozi okno in dejalk: »Kočija je pripravljena."
»Kako, da še nisi oblečena?" jo je vprašala grofica. »Zmerom te moramo čakati. To je neznosno, draga moja!"
Liza je stekla v svojo sobico. Komaj je preteklo nekaj trenutkov, že je začela grofica zvoniti na vso moč. Tri služabnice so prihitele skozi ena,’ komorni sluga skozi druga vrata.
»Kako je to, dp vas ne morem priklicati!" jim je rekla grofica. »Sporočite Lizaveti Iva-novni, da jo čakam."
Liza je prišla v suknji in klobučku.
»Vendar, draga moja", je dejala grofica, »kako si se opravila!" ... Zakaj to... Koga bi rada očarala? ... Kako je z 'vremenom? Zdi se mi, .da je vetrovno."
»Nikakor ne, vaša milost, zelo mirno je", je odgovoril komorni sluga.
»Vi govorite zmerom brez pomisleka. Odprite okno. Res je, veter piha, in celo mrzel. Razprezitel Lizanjka, kaj se ti je bilo treba oblačiti, saj se ne odpeljemo."
»Takole se mi godi!" je mislila Lizaveta Ivanovna.
In res! Lizaveta Ivanovna je bila zelo nesrečno bitje. Grenak je tuji kruh, pravi Dante, in težka je h&ja po tujih stopnicah; a kdo ne čuti bolj bridkosti odvisnosti, če ne bedna gojenka odlične starke. Grofica sicer ni bila hudobnega srca, ■ vendar je imela svoje muhe, kakor jih pač ima ženska, Id jo je pokvaril svet. Bila je skopa in sebična, kakor so vsi stari ljudje, ki so nekdaj uživali ljubezen in se ne zavedajo več sedanjosti. Udeleževala se je vseh zabav višjih krogov; hodila je na plese, kjer je posedala v kotu, nabarvana z lepotili in oblečena po stari šegi kakor oduren, toda neogibno potreben okrasek plesne dvorane. Po starem običaju so se Ji hodili gostje klanjat, potem pa se živa duša ni več zmenila za njo. Sprejemala je pri sebi vse mesto, strogo je gledala na etiketo, poznala pa ni osebno nikogar. Njeno mnogoštevilno osebje, ki se je debelilo in posedalo po njenih sobah, je delalo, kar je hotelo, in neprenehoma kradlo umira-
Odlomek
joči starki. Lizaveta Ivanovna je bila domača mučenica. Nalivala je čaj in preslišala mnogo očitkov zaradi prevelike porabe sladkorja. Brala je na glas romane — in bila kriva vseh pisateljevih napak. Spremljala je grofico na njenih »prehodih, bila odgovorna za vreme in tlak. Imela je določeno plačo, ki pa se ji ni nikoli popolnoma izplačala, zahtevali pa so od nje, da se oblači, kakor vse, to se pravi, Ijakoi malokatera. V svetu je zelo malo pomenila. Vsi so jo poznali, nihče pa se ni zanimal zanjo. Na plesih je plesala tedaj kadar je nedostajalo vis-a-visa (vizavi ali par), in dame so se je zmerom posluževale, kadar so si morale iti v toaletno sobo popravljat kaj pri svoji toaleti. Sebična je bila, živo je čutila svoj položaj in z nestrpnostjo čakala rešitelja; toda mladeniči, razsodni v svojem vetrnjaškem napuhu, se niso zmenili za njo, dasi je bila Lizaveta Ivanovna stokrat lepša od predrznih in mrzlih nevest, okoli katerih so se zmerom vrteli. Kolikokrat je neopaženo odšla iz dolgočasne in sijajne sprejemnice in šla jokat v svojo borno sobico, kjer je stalo njeno borno pohištvo, tapecirana španska stena, omara, ogledalce in barvana postelja in kjer je medlo gorela sveča v svečniku iz medi.
Ivan G. Gorbunov
Sonhii mzk
Prizor iz moskovskega zakotja
»Zakaj so se ljudje zbrali?"
»Bog vedi, zakaj... Že od jutra Stojijo...“
»Pa ne zaradi slanine?"
»Kakšne slanine?"
»Slanine: ta gospodar je hranil tovarno s slanino, zdaj pa so to slanino zapečatili in ni nobene možnosti, da bi jo jedli."
»Mislite, zaradi slanine! Ne, pred nje je postavil tri vedra žganja: razpečatili so jo, Spet žro..."
»Da, spet tale slanina!"
»Čemu so se ljudje zbrali?"
. »Različno govore. Ta pravi — na nebu ni nekaj v redu, oni pravi — trgovec se je obesil ...“
»Mi pa smo se vozili iz Nižnjega... pijani. Vozimo se pijani, zdajci pa tale komet naravnost k nam v tarantes... Takoj nas je pijanost minila! Pravim: Peter Somjonov, poglej I — Že davno vidim, pravi... A sam se tako trese..."
»Tresel se boi, če pomeni... Če se bogu zahoče... Vsi smo ljudje, vsi »mo ljudje ...“
»Ali se ne bi obrnili nazaj? Bog je usmiljen, pravim, usodi ne uideš, dak, — rajši pijva, on,
ljubček, pa bo morda le šel mimo. Rep ima zelo veliki ... Tak rep, ti pravim, da kratlco-malo..
»Naši grehi so težki... človek je slaboten. Pa bi vsaj zdaj! Takšna je kazen božja, a koliko ljudi je pijanih."
»Brez teg ne gre, ta je oprezen, oni se šele po včerajšnjem popravlja."
»Ne, dokažite!" — »Bom dokazal!"
»Samo svojo nevednost!"
»Kar govorite, poslušali vas bomo. Govorite ..."
»Zelo dobro vas poznamo: vi ste moskovski meščan, pa nič več."
»To je zelo mogoče, a vi dokažite, kaj je z mrkom. Vi samo ljudstvo varate. Zaradi vaših praznih besedi je zdaj takšno zborovanje.., Stražnik!... Stražnik!...“
»Ta ti pokaže mrk!..
»Da, naš stražnik ne pozna šale!"
»Dokažite!"
»Živimo tiho, mirno, pošteno, vi pa ste prišli in vse razburili."
»Naša gospodinja je šla v kopel in zdaj
Ivan F. Gorbunov
Ha poštni postaji
»Vozniki! Hej, vozniki! Tarantas (poštni voz) je prišel.. "
»Vstani... Kdo je zdaj na vrsti ?“
»Mikitka..."
»Mikitka! Slišiš!... Mikitka, da bi te vrag! Tarantas je prišel...“
»Takoj!...“
»Pa boš zdaj potoval?"
»Kaj zato?"
»Ponoči?"
»Nu?“
»Zakaj pa ne?"
»Kar po klancih?"
»Tarantas se ti bo kje ugreznili"
»Ugreznili Petnajst let že vozim, pa ugreznil ..
»Vaše blagorodje! — sedem vrst od tod proti Ozeepartement, da bi ne bik) dvoma ...“
»Za božjo voljo, vaše blagorodje, petnajst let vozim ..."
»Boš videl, kar na lepem te bo udarilo po glavi...“
»Udarilo! Ah ste tarantas namazali, ka-li?"
»Namazali..."
»Izvolite sesti, vaše blagorodje! Eh, vi ste mi dušice."
»Le dobro glej..
»Za božjo voljo, gospod, petnajst let vozim. Znano je, da so vozniki eno z nadzornikom... Nadzornik naj samo samovare (ruski aparat za kuhanje čaja) nastavlja in pije čaj... Bijo!"
»Kaj?"
»Na, na klancu smo."
»Previdneje!"
Ponoči
»Za boljše voljo, gospod, petnajst let že vozim. Nikar ne dvomite... Bijo!"
»Ali ne vidiš!"
»Deževalo je, zemlja je zmehčana."
»Drži! Stoj!..."
»O bog! AH mar ne poznam že petnajst let te ceste ..."
(Tarantas se je ugreznil v blato.)
»Zdaj pa imaš, vrag te nosi!..."
.Prava reč! Pojdi no! Vsakokrat na tem kraju..
Igo Gruden
Glas domovina
O mraku čudno je mehko med nami, na domovino mislimo ves čas: s trpečimi objema nas rokami, kjer koli smo, je njena usoda v nas.
Kdaj slišal boš, tovariš, zvon vrh griča, ugledal spet pod njim domačo vas? Molčimo, kot bi stražili mrliča, a srca vsa v en sam bijo nam glas.
Slovenska zemlja, v vsi lepoti svoji pogažena, nam sveta od lovi: nasilje, smrt, pregnanstvo, upori, boji. v gozdove beg, gorijo v noč vasi.
Ko iz trpljenja nam bo vstala doba, ki nanjo čaka, vanjo upa svet, na zemlji tej požene naj iz groba nad spanjem mrtvih zimzelenov svet.
vprašuje, zakaj se neld ljudstvo zbira? Koči-jaž, bedak, pa ti blekne: Sončnega mrka čakajo ... Pa še preprosti ženski 1“
»Izobrazba."
»Kar omedlela je! Domov so jo pod pazduho peljali..."
»Že od jutra se tu mota! Najprej je šel v krčmo in začel govoriti te svoje besede. Zdaj, pravi, se zemlja vrti, a Ivan Iljič mu je dal okoli ušes! Ali živimo, pravi, mar na vrtiljaku?"
»Divja je vaša dežela, divja!..."
»Mi smo zadovoljni, slava tebi, o bog!..."
»Gospod, pojdite že."
»Gospod, bolje je, da greš, od koder si prišel, sicer ti bomo posvetili."
»Glej, koliko ljudstva prihaja."
»Vroči pirožki. Zelo okusne imam! Tako lepi so, da kar kipijo."
»Le čemu so se ljudje zbrali?"
»Neki pijanec je skočil iz krčme, nastavil cevko na sonce, zdaj pa pravi, da bo sončni mrk."
»Kje pa je stražnik?"
»Najbrže je šel pit."
»Treba bi ga bilo zapreti."
»Zaprli ga bodo, o tem ni dvoma."
»Za take stvari te ne pohvalijo."
»Vsi gledajo v cevko; morda pa je le kaj."
»Pri nas na Kavkazu je nosil četni komandir na desnem boku, glej, takšenle daljnogled '.. Vse lahko vidiš skozenj... Ponoči ali podnevi ... Samo nastavi ga... pa je. Nekaj mora biti..."
»Začetek mrka! Glej, glej, glej... Zdaj, zdaj, zdaj...“
»Glej, stražnik gre."
»Takoj bo napravil red."
»Slišite, gospod stražnik, ta človek zdaj..."
»Umaknite se!"
»Zdaj ta človek ..
»Ne poznam ga...
»Prosim, spočetka je bil tu,.. Prišel je iz krčme. Toda ljudstvo, je, kakor vemo, neumno ... in se je začelo takoj..."
»Ne navaljujte... Vi! ... Umaknite se!"
»Ivan Pavlič, ti si naš varuh! pomagaj! Za svoj denar sem pil..."
»Tedaj boste razumeli, ko bo v disku."
»Spoštovani, za to boste odgovarjali!"
»Za kaj neki?"
»I, za to vašo grdo besedo vendar..
»Skočil je iz krčme..."
»Zdajci bo nastopil mrk!"
| »Naj nastopi mrk, vi pa, gospod, pojdite, prosim z menoj na stražnico. Te stvari ni mo-| goče tako pustiti."
»Saj ni mogoče!"
»Naša gospodinja se je morebiti prav zavoljo tebe zdaj ze preselila na oni svet."
»Hote! si na božji planet, pa si padel v zapor ...“
»Na Kavkazu bi za to ...“
»Koliko je tega neumnega ljudstva na svetu!..."
Anton P. Cehov
Kameleon
ZGODBA
Čez semanjski trg gre policijski nadzornik Očumelov v novi suknji in s culico v roki. Za nijm stopa rdečelas stražnik z rešetom, do vrha polnim zaplenjene kosmulje Odprta vrata prodajaln in krčem otožno gledajo na božji svet kakor lačne pasti; celo beračev ni pri njih.
„Grizeš, prekleti 1“ je nenadoma slišal Očumelov. ..Otroci, ne pustite ga. Danes je prepovedano gristi! Drži! A ... a !“
Slišalo se je pasje cviljenje. Očumelov je pogledal v stran in videl: iz lesnega skladišča trgovca Pičugina je tekel pes, poskakoval po treh nogah in se oziral. Za njim se je podil človek v katnnasti napkrobljeni srajci in razpetem telovniku. Tekel je za njim, se sklonil z životom naprej, padel na tla in zgrabil psa za zadnje tace. Vnovič je bilo slišati pasje cviljenje in vzklik: „Ne izpusti ga!“ Iz prodajaln so se nagibali zaspani obrazi in pri lesnem skladišču se je, kakor bi zrasla iz tal, kmalu zbrala množica ljudi.
„Ne trpite nereda, vaše blagorodje!" je dejal stražnik.
Očumelov se je obrnil na pol levo in stopal k zbranem^ ljudstvu. Prav pri vratih skladišča je videl, kako je stal zgoraj opisani človek v razpetem telovniku, kako je dvignil v zrak desno roko in pokazal ljudem okrvavljen prst. fria njegovem na pol pijanem obrazu se je zdelo, kakor da bi bilo napisano: „Ti bom že pokazal, nepridiprav!" in tudi sam prst je kazal znamenje zmage. V tem človeku je Očumelov spoznal zlatarskega mojstra Hrjukina. Sredi množice je z razkrečenimi nogami in tresoč se po ysem telesu sedel na tleh sam krivec škandala — bel, uren psiček s koničastim gobčkom in rumeno liso na hrbtu. Iz njegovih solzenih se oči je odseval izraz žalosti in strahu.
„Kaj vas je prineslo sem?" je vprašal Oču-medov in se rinil med ljudmi. „Čemu ste tukaj? Kaj je s tvojim prstom? Kdo je kričal?"
»Grem, vaše blagorodje, nikogar se ne dotaknem ..." je z^čel Hrjukin in pokašljeval v pest, „glede drv z Mitrijem Mitričem, iznenada me ta podlež, tebi nič meni nič, zgrabi za prst... Oprostite mi, človek sem, ki dela ... Malo dela imam. Naj me plačajo zato — tega prsta bržčas teden dni ne bom premaknil... Vaše blagorodje, tega tudi v zakonu ni, da bi
Jurčkov škorec
Vsako jutro je škorec Jurčka že zgodaj zbudil. Prifrčal je na okno njegove spalnice in veselo zažvižgal. Jurček se je zbudil in ga poklical. Ptič je sedel na posteljo in vščjpni! zaspanca v uho. Nekega dne pa škorca ni bilo in Jurček se je pozno prebudil. Klical je ptiča, a ga ni bilo od nikoder. Skočil je iz postelje. Dolgo ga je iskal po hiši in po vrtu. Ni se mu odzval.
Škorca je bil na pomlad našel pod staro hruško, ko je bil še majhen in ni mogel letati. Najbrže je padel iz gnezda. Jurček ga je nesel domov in ga skrbno pital. Škorec se ga je tako navadil, da ni mogel živeti brez njega. Prosto je letal po sobah in po vrtu. Ce ga je Jurček poklical, je takoj priletel in mu sedel na rame.
„Stric, ali ste kje videli mojega škorca?" je vprašal Jurček strica Matjaža, ki je v drvarnici cepil drva.
„Videl, videl," je prikimal stric. ..Zjutraj je še čepel tamle na oknu. Potem pa se je pridružil jati drugih škorcev in odleteli so proti jugu."
„Pa se ne bo vrnil?" je strahoma vprašal Jurček.
»Najbrže ne," je odgovoril stric.
Jurček je planil v jok. Žal mu je bilo prijaznega ptiča.
„Ne jokaj, norček!" je vzkliknil stric. „Saj vendar veš, da beže škorci pred zimo v toplejše kraje. Na jug zlete kukavica, srakoper, lastovka, štorklja, prepelica, pa tudi škorci in mnoge druge ptice. Daleč, daleč v južne kraje gredo te ptice selilke. Preko visokih hribov in širnega morja drži njihova pot Mnogo jih na težki poti pogine. Oditi pa morajo, ker pozimi pri nas zanje ni hrane. Zato jih jeseni nagon žene od nas na jug. Nič ne žaluj! Morda se na spomlad vrne. Ce pa ga ne bo, dobiva v kakem gnezdu drugega. Pozimi pa skrbi za siničke, ki prebivajo stalno pri nas."
Jurček je uvidel, da ne more biti drugače. Obrisal si je solzne oči in odšel v hišo.
Oskar Hudales.
od nestvora trpel... če bo vsakdo grizel, je bolje, da človek ne živi na svetu ...“
»Hm, dobro..je dejal Očumelov strogo, kašljal in migal z obrvmi. »Dobro... Čigav je pes? Tega ne pustim kar tako! Pokažem vam, pse puščati proste! Čas je, da opomnimo podobno gospodo, ki se ne marajo pokoravati postavam! Ko ga bodo kaznovali, nesramneža, bo zvedel od mene, kaj pomeni pes in ostala po-tepinska svojat! Pokažem mu pasjo mater!... Jeldirin," se je obrnil nadzornik k stražniku, »poizvedi, čigav je ta pes, in sestavi zapisnik! A psa je treba uničiti. Nemudoma! Najbrže je stekel... Vprašam, čigav je pes?"
»Menda je generala Zigalova!" je rekel nekdo od ljudi.
»Generala Zigalova?!... Jeldirin, sleci mi plašč ... Strašno, kako je vroče! Prav gotovo bo dež ... Samo tega ne razumem, kako te je mogel ugrizniti?" se je obrnil Očumelov k Hrjutkinu. »Kako naj seže do prsta? Majhen je, ti pa si vendar korenjak! Najbrže si si ranil prst z žebljičkom, potem pa si si domislil, kako bi ga onemogočil. Saj... te poznam! Poznam vas, zlodji!"
»Vaše blagorodje, s cigaro mu je šel v gobec, on pa, ne bodi neumen, ga zgrabi... Neumen človek, vaše blagorodje!"
»Lažeš, hinavec! Nisi videl, čemu torej la-žeš? Njihovo blagorodje so pameten gospod in razumejo, kdo laže, kdo pa govori po vesti, kakor pred bogom... če lažem, potem naj razsodi sodišče. V zakonu je rečeno ... Danes smo vsi enaki... Tudi moj lastni brat je pri orožnikih... če že hočete vedeti..."
»Ne razpravljajte!"
»Ne ta ni generalov ...“ je globokoumno pripomnil stražnik.
»General nima takih. Njegovi psi so prej-kone prepeličarji...“
»AH veš to zanesljivo?"
»Zanesljivo, vaše blagorodje ...“
»Tudi jaz sam vem. General ima drage pse. plemenske, to pa je vrag vedi kaj! Niti dlaka, niti postava... skratka, nekaj nizkotnega ... In takšnega psa naj ima? Kje le imate pamet? Da se znajde takle pes v Petrogradu ali v Moskvi, ah veste, kaj bi se z njim zgodilo? Tam ne bi pogledali v zakon, ampak bi ga v trenutku — ubili! Ti Hrjukin, si imel nesrečo
Ivan Turgenjev
Pevci
odlomek iz zgodbe
... Jakob začni!...
Jakob je malo pomolčal, pogledal naokoli in si z rokami zakril obraz. Vsi so uprli vanj oči, zlasti delovodja, ki se mu je na obrazu kljub običajni samozaverovanosti in slavi uspeha videla lahna vznemirjenost. Naslonil se je na steno in spet položil roke pod sebe, toda zdaj ni več bignjal z nogami. Ko pa si je Jakob nazadnje odkril obraz — je bil bled, kakor mrlič, oči so se komajda svetile skozi spuščene trepalnice. Globoko je vzdihnil in zapel... Prvi zvok njegovega glasu je bil slaboten in neenakomeren. Zdelo se je, kakor da ne prihaja iz njegovih prsi, ampak od nekod daleč, in kakor da je le po naključju zašel v sobo. Ta trepetajoči, zveneča glas je nenavadno vplival na vse nas; spogledali smo se, žena Nikolaja Ivaniča pa se je kar nekam vzravnala. Za tem prvim zvokom je prišel drugi, trši in bolj dolg, vendar je še kljub temu trepetal, kakor se trese struna, ko nenadoma neha zveneti pod močnim prstom, a se še trese z zadnjimi, hitro zamirajočimi tresljaji ,za drugim — tretji, nato pa se je, počasi se ravnemanje in glasno razlegnila otožna pesem. »Nobena stezica ni šla čez polje", je pel, nam vsem pa je bilo sladko in strašno pri duši... Priznam, redkokdaj sem slišal podoben glas: bil je lahno hripav in je zvenel, kakor da bi bil počen; spočetka je celo izražal nekaj bolestnega; toda v njem je bila pristna globoka strast i mladost i moč i sladkost in nekakšna očarljiva, brezskrbna, otožna bridkost. Ruska, resnična, plamteča duša je zvenela in dihala v njem, vas grabila za srce, grabila prav za njegove strune. Pesem je rasla, se razlegala. Jakob je bil očitno omamljen, nič več ni zardeval, ves se je predal svoji sreči, njegov glas ni več trepetal — drgetal je, toda s tistim komaj zaznavnim notranjim drhtenjem strasti, ki šine kot grom v poslušalčevo dušo, in se nenehno krepil, trdcl in širil. Spominjam se, da sem videl nekoč zvečer med plimo na ploščati peščeni obali morja, ki je strašno in težko bučalo v daljavi, velikega belega galeba: sedel je nepremično in nastavljal svilnate prsi škrlatnemu svitu zarje in samo zdaj pa zdaj razprostrl svoje dolge peruti nasproti * znanemu morju, nasproti nizkemu, škrlatnemu soncu; spomnil sem se nanj, ko sem poslušal Jakoba. Pel je in pri tem povsem pozabil na svojega tekmeca in na vse nas, toda naša molčeča, strastna navzočnost ga je očitno dvigala, kakor dvigajo valovi pogumnega plavača. Pel je in od vsakega njegovega zvoka je velo nekaj do mačega in nedogledno širokega, kakor da se je pred nami razgrinjala znana stepa in se izgubljala v neskončni daljavi. Čutil sem, kako so mi na seru vzkipele solze in mi stopile na oči; zamolklo, zadržano stokanje me je iznenada osupilo. . ozrl sem se — krčmarjeva žena je jokula in se s prsmi naslanjala na okno. Jakob je vrgel na njo bežen pogled in zapel še glasneje, slajše kakor preje. Nikolaj Ivanič je povesil glavo, Morgač se je obrnil v stran; Obalduj je stal ves raznešen in bedasto zeval z usti, sivi
v kotičku in z z glavo; tudi po
kmetič je po tihem ihtel grenkim šepetom majal železnem obrazu Divjega Barina se je izpod visoko dvignjenih obrvi počasi poočila debela solza; delovodja je glavo naslonil na stisnjeno pest in se ganil... Ne vem, ka; bi ustavilo vsesplošno mučenje, če bi Jakob nenadoma ne nehal z visokim, nenavadno tankim glasom — kakor da se mu je glas utrgal. Nihče ni kriknil niti se dahnil; vsi so bili, kakor da čakajo da čakajo, ali ne bo še pel; toda on je razprl oči kakor začuden zavoljo našega molka, pogledal po vseh naokoli z vprašujočim pogledom in spoznal, da je bila zmaga njegova ...
in stvari ne pusti v nemar... Treba je preučiti! Čas je ..."
»Morda pa je le generalov...“ je na glas razmišljal stražnik. »Saj nima na gobcu zapisano ... Nedavno sem pri njem na dvorišču videl takegale."
»Vsekakor je generalov!" je dejal glas iz množice.
»Hm!... Daj, dragi Jeledrin, obleci mi plašč ... Veter je začel nekaj pihati ... Mrzlo je ... Odvedal ga boš h generalu in tam vprašal, porečeš, da sem ga našel in poslal... Reci še, naj ga ne puščajo na cesto. Morebiti je drag, a če mu bo vsak svinjar v gobec vtikal cigaro, se bo kmalu pokvaril. Pes je nežno bitje... Ti, bedak, pa spusti roko! Nimaš vzroka, da bi razkazoval svoj bedasti prst! Sam si si krvi!...“
»Generalov kuhar gre, njega povprašamo.. Hej, Prohor! Stopi sem, dragec! Poglej psa ... Ah je vaš?"
»Se ti sanjal Takih nikoli nismo imeli!"
»Potem nimam še kaj vpraševati," je dejal Očumelov. »Potepel se je! Nimamo vzroka, da bi se tukaj dolgo razgovarjali... Če je rekel, da se je potepel, torej se je potepel... Uničiti ga je treba, to je vse."
»Ni naš," je nadaljeval Prohor. »Generalovega brata je, Id je pred kratkim pripotoval. Naš ni ljubitelj psov. Njihov brat je nagnjen ...“
»Ali so mar njihov bratec pripotovali? Vladimir Ivanič?" je vprašal Očumelov in obraz se mu je kar razlezel v prijaznem nasmehu.
»Česa ne poveš, o bog! A jaz niti vedel nisem! V gosti so prišli«"
»V gosti ...“
»Česa ne poveš, o bog... Dolgčas jim je postalo po bratcu .. . Saj nisem niti vedel! To je torej njihov psiček? Zelo sem vesel... Vzemi ga ... To naj bi bil pas*ja mrcina... Tako bistroumen pes .. Zgrabi tegale za prst! Ha-ha-ha ... No, kaj se treseš? Rrr... R ... Jezi se slepar ... takle cucek ...“
Prohor je poklical psa in šel z njim od lesnega skladišča ... Ljudje so se smejali Hrju-kinu.
»Ti že pokažem!" mu je zapretil Očumelov: se zavijal v plašč in nadaljeval svojo pot po sejmskem trgu.
Tri trgatve

Na prijaznem pobočju, ki se je ves dan kopalo v bleščečem soncu, so se oglasile ro-vače in lopate.
Kmetova družina je začela izkopavati zanikrno grmovje, ruvala je težke skale, ki so bile v napoto, in rahljala sivo lapornato zemljo. Curkoma je lil znoj z ogrelih obrazov.
Ko je bila zemlja zrigolana, so skopali globoke jame in vanje posadili mlade trte. Novo kostanjevo kolje se je zableščalo v dolgih vzporednih vrstah. V srcih tihih delavcev je rastlo toplo upanje.
Dan za dnem je kmet kopal vezal škropil in obrezoval. Leto za letom je trgal, zdaj več, zdaj manj. Sladko grozdje so v brentah nosih v zidanico. Zavrteli so kamen težke stiskalnice in gost, lepljiv mošt se je pocedil iz jagod.
Takrat je bilo veselo. Gorice so vriskale, topiči so pokali.
Mošt je prevrel, spremenil se je v vino Prišli so trgovci, pretočili vino v svojo posodo, kmetu pa odšteli denar.
Za denar je kmet kupil moke obleke, soh, tobaka, petroleja in kar je še treba za številno družino. Vsako leto je dal tudi nekaj na stran.
Vrh vinograda je sčasoma postavil prijazno hišico, prislonil nanjo hlev in vse obdal z mladim sadnim drevjem.
2.
Življenje v goricah pa je postajalo iz dne-' va v dan težje in težje.
Vino ni imelo cene. Nihče ga ni kupil, davki pa so bili vedno večji. Vmes je bila še slaba letina, udarila je toča, ust pa vedno
Srečko Kosovel:
Drevesca v dolini
Jaz, vihar, vas bom strl nocoj, ko pride na mojih krilih pomlad, čez polje vihra! bom in čez goro in divjo svobodo proslavljal in rast.
In lomil bom krone in cvetje bral, ki se bo še v popkih skrivalo, da sok, ki se je v njih prelival šumeč valoval čez dolino bo.
več. Kmet se je zadolžil Zadolžil se je letos v upanju, da bo vrnil v jeseni, ko bo vino. Vina ni bilo, kolikor ga je pričakoval, davke pa je kljub temu moral šteti. Nasititi je moral številno družino, jo zasilno obleči, kupiti otrokom čevlje in knjige za šolo. Dolg je rasel.
Nekega dne so prišli biriči. Z njimi je bil gospod, la je kmetu posojal denar. Zapel je boben. Na javni dražbi so prodah vse: vinograd, hišico in hlev, žjvinico in sadovnjak. Vse to je za smešen denar kupil upnik, kmet pa bi moral v svet in z njim številna družina.
Novi gospodur se je vselil v kmetovo hišo Na dnu vinograda je postavil bajto in jo milostno ponudil prejšnjemu lastniku. Kmet je postal viničar, suženj na lastni zemlji.
Dan za dnem je v žgočem soncu kopal, obrezoval, vezal in »kropil, leto za letom je na lastnem hrbtu nosil gnoj po strmih mejah, leto za letom je trgal, nosil težko brento, stiskal in pretakal — ko pa je iz mošta na stalo vino, ga je prodaja! gospodar ..,
Tujec je vdrl v deželo, požigal, ropal in moril. V tem blaznem početju mu je pomagal nasilnež iz zgornje hiše.
Kmeta in družino so pregnali, njegovo bajto pa zažgali.
Pregnanci so »krtnih z zobmi in stisnili pesti. Odšli so v gozd. se združili z delavci, ki so ušli iz tovarn, zgrabih za orožje in se uprli krivici.
Boj je bil dolg in krvav, tujec premagan in izgnan. Pregnani in izgnani pa so bili tudi njegovi hlapci.
Kmet se je vrnil v ljubljene gorice. Vsehl se je v svojo hišo, vinograd ie spet njegov, njegov je sadovnjak, njegov hlev, čeprav prazen.
Spet zvene motike zaorila je pesem, sonce greje, grozdje zori Pokajo težke stiskalnice, vriskajo gorice.
Vino je dobilo ceno, ceno pa je dobilo tudi delo.
Trgatev je postala vesela, kakor je bila nekdaj.
Viljem Kunst
m&mmum
Sobota, 15. december: Kristina Nedelja, 16. december: Evzebij Ponedeljek, 17. december: Lazar Torek, 18. december: Gracijan
SPOMINSKI DNEVI
Tj. 12. 1935 — Umrl France Grafenauer — 1945 »Primorski dnevnik" v Trstu ustavljen, nakar je izbruhnila splošna stavka.
16, 12. 1575 — Dotiskana prva slovenska knjiga v Ljubljani.
18. 12. 1737 — Umrl v Cremoni italijanski izdelovalec violin slavni mojster Antonio Stradivari.
BOŽJI GROB—CIRKOVCE
Ljudsko šolo za našo šolsko mladino imamo pri na« na hribu pri Božjem grobu. Šola je trirazredna s precej uad 100 učend. Na tem hribčku v tej šoli doslej ni bilo pitne vode. Ta pomanjkljivost je bila velika težava za učitelje in otroke, kar je samoumevno. Posebno v poletni vročini so trpeli otroci zaradi žeje.
Ze dolga leta so prizadeti starši razmišljali, kako bi se dalo napraviti, da bi na hrib napeljali zdravo pitno vodo, kjer so uporabljali doslej deževnico. Marsikateri učitelj se je že prizadeval, da bi se temu nedostatku opomoglo. Toda nobenemu si ni posrečilo načrta uresničiti.
Lauri pa je nastopil službo nadučitelja domačin Zdravko Vavti, ki se je pogumno lotil tega težavnega in pereča vprašanja. Najprej se je sporazumel s kmeti v Cirkovčah, kjer imajo svoj vodovod, la so se izjavili pripravljene odstopiti toliko vode. kolikor bd je bilo za šolo potrebno. Bilo je zares dovolj truda m vztrajnega prizadevanja pri oblasteh, da je ta misel prodrla.
Kakor navadno pri nobeni še tako koristiti zadevi ne gre vse gladko je bilo treba tudi pri lej akciji premostiti marsikatere težkoče. Našlo se jih je nekaj, ki so hoteli to zadevo ovirati in izrabiti v svojo korist. Ker pa je bil nadučitelj vztrajen in se je trudil tudi v počitnicah. smo danes že tako daleč, da lahko rečemo, da je voda na vrh hriba že napeljana.
Naprava vodovoda je stala, zares lepo vsoto denarja, oko 70.000 šilingov. S podporo in s prostovoljnim delom pri kopanju jn zasipanju pa smo le uspeli. Okoli 600 metrov so vaščani prekopali v korist šole in tudi znane romarske cerkve pri Božjem grobu. Našli so ae požrtvovalni ljudje, ki so kopali cele dneve in prekopali 20 do 30 metrov. Danes lahko govorimo o uspehu in velja vse priznanje vsem, ki so z dobrohotnim razumevanjem doprinesli svoje k uspehu.
„Ero z onega sveta” v Linzu
Gotovčevo opero „Ero z onega sveta", ki so jo mnogi naši bralci videli in slišali v celovškem gledališču, so dne 23. novembra t. 1. uprizorili v Linzu. Ta primer je prvi, da je bilo to operno delo sprejeto v repertoar avstrijskega gledaliča. Opero je režisiral Oskar Wal-lock. Premijeri sta prisostvovala tudi jugoslovanski predstavnik na Dunaju dr. Repič in skladatelj opere.
Zdaj je čas, da vzamemo knjigo v roke
V začetku druge polovice šestnajstega stoletja, pred štiristo leti, so pognale prve klice slovenske tiskane besede v prevodu svetega pisma in v drugih protestantskih knjigah. Leto 1551 pomeni rojstvo prve slovenske knjige malega tlačenega naroda, ki se je šele s knjigo zavedel svoje duhovne samobitnosti in enotnosti. Šele prva tiskana knjiga ga je prebudila, da je začel misliti na kulturno delo in zavestno narodno življenje. Te prve knjige so ustvarile temelj za nadaljnji razvoj, ki je aa majhen narod kakor je slovenski tako velik in pomemben, da ves slovenski narod ob štiristoletnici lahko govori s ponosom o njem, da lahko z zadovoljstvom in samozavestjo ugotavljamo in merimo sadove štiristoletnega literarnega in znanstvenega ustvarjanja.
Niso se vsakemu narodu rodili Tolstoji. Gogolji, Goetheji, Puškini, Galsworthyji ali Ibseni, toda njihov pomen ne more zakriti našega Prešerna in pomena, ki ga imajo za nas Trubar, Linhart, Vodnik Levstik, Stritar, Jenko, Jurčič, Gregorčič. Aškerc in Kette. Murn, Cankar, Župančič in množica drugih, ki so nam združeni ustvarili mozaik samosvoje narodne kulture. To so ljudje, ki so prenašali napredek in vso lepoto kulture v slovensko dušo in jo oplajali s pridobitvami in dognanji naprednega človeštva. Naša literatura je ustvarila umetnine, ki jih lahko smatramo za zares slovensko in obenem za splošno človeško last.
Važno je poslanstvo knjige in ravno letos, ko častimo štiristoletnico natiska prve slovenske knjige, je potrebno, da spregovorimo tudi v našem listu in opozorimo, da je zdaj spet čas, da vzamemo spet knjigo in jo posredujemo v zadnjo gorsko kočo, da jo stisnemo vsakemu našemu človeku v roke. S knjigo so se Slovenci zavedli samega sebe in svoje duhovne moči, dokazali so, da pripada tudi Slovencem mesto med evropskimi narodi, ko korakajo s kulturno močnimi narodi v eni vrsti.
Velikega pomena slovenske knjige so se vedno zavedali tudi koroški slovenski rodoljubi. Zaradi tega se imenuje Koroška zibeljka slovenstva, kjer je bilo ravno v Celovcu v dobi prebujenja slovenskega naroda težišče slovenske literature. Milijonska naklada Mohorjevih knjig, ki »o našle pot povsod, kjer koli so živeli Slovenci, govori dovolj jasno o tem dejstvu.
Koroški Slovenci so radi brali. Knjiga, tiskana beseda, jih je ohranila kot živ del celotnega slovenskega naroda. Ljudska šola s tujo kulturno miselnostjo je skušala zamegliti narodno zavest. Oni koroški Slovenec pa, ki je vzel slovensko knjigo v roke, odkrival lepoto lastnega jezika in bogastvo slovenske literature, je našel samega sebe, se je zavedel, kam .vpada in ostal zvest svojemu ljudstvu, tudi tedaj, če je bilo treba pretrpeti najhujše.
Zavedajoč se pomena tiskane besede, so s slovenskim človekom vred preganjali slovensko knjigo in ni malo prime-
rov, ko je marsikateri, koroški Slovenec v dobi fašizma branil in skrival knjige, tudi s tveganjem lastnega življenja. Očuvanje knjig mu je narekovala globoka ljubezen do knjige kot svoje najboljše prijateljice.
Pravijo, da danes zanimanje za knjigo med našim ljudstvom gina. Ce je to res, je žalostno. To bojazen je poudaril pri eni zadnjih sej Slovenske prosvetne zveze tudi za slovenstvo zaskrbljeni in na področju slovenske prosvete zaslužni Janko Ogris. Naglasil je, da je potrebno, da priborimo slovenski knjigi spet tisto veljavo, ki jo je med Slovenci vedno zavzemala.
Vzbujati zanimanje m slovensko knjigo, jo širiti iz roke v roko, tako je rekel Janko Ogris, je ena izmed najvažnejših nalog številnih naših slovenskih prosvetnih društev. In zares, prosvetno društvo brez lepo urejene knjižnice je kakor telo brez duše in društveni člani brez notranje odporne sile. Resni prosvetaši naj smatrajo za svojo najglobljo nalogo, da posvetijo knjižnici in porazdelitvi knjig vso svojo skrb in pozornost.
Zdaj je zima in čas je, da poživimo oziroma obnovimo društveno življenje. Naša skrb bodi, da okusno in privlačno uredi? društvene
Iz lovskega
Mogoče ne bo nezanim	ra še tako
strastne lovce nekoliko t	z	lovskega
; gibanja v lovskem letu '	kor ga po-
\	snemamo iz podatkov o’	ora	koroških
j	lovcev, ki je bil dne 9	it	1. v Be-
; Ijaku.
V navedenem lovs	so	izstavili
• 5670 lovskih kart in izi	.ajatve 289.740
j šilingov. Postrelili so	jelenjadi, med
I temi 4959 srnjakov in	ose. Nastreljeni
lovski plen je tehtal 2f kg, za katerega j so izkupili 1,5 nšHjona	tv. V primeri s
prejšnjim lovskim leton	os 404 jelenjadi
več postrelili. Od ostal	čine so postre-
lili 25.000 komadov, me. -o se je nahajal tudi en medved. Izkušnj	voletno lovsko
karto jo je izdelalo izmet. « kand' .tov 61.
število poklicnih lovcev na Koron n znaša 495.
Dr. VVerner Knaus je v svojern^erf ttu poudaril potrebo, da je treba dvi^ gtt uije jelenjadi, pri čemur je v prvi vrs' paxiti bolj na kvaliteto kakor pa na kvantiteti
Poziv deželnega glavarja Staršem
..Borba vojaškim igračam" mora biti vsakemu ljubitelju otrok in vsakemu človekoljubu pospeševanja vredna zadeva. Ravno generacija, ki je preživela dve svetovni vojni z vsemi grozotami, mora iz notranjega prepričanja vse 1 ukreniti, da bodo v bodečih časih ostale vojne i grozote prihranjene. Če hočemo doseči visoki
prostore, da se bomo počutili kakor doma. Častno mesto pa naj zavzema lepo urejena društvena knjižnica, ki jo naj oskrbuje agilen, iniciativen in podjeten knjižničar. Knjižničarju pripada najpomembnejša kulturna naloga, ker s knjigo zajema vse plasti ljudstva in širi prosveto, ki je dobrina, ki se z razdeljevanjem med mnoge ne manjša, temveč širi in raste. Poleg udejstvovanja na odru, poleg pevske prosvete, recitacije in deklamacije in športa ne sme biti pozabljena naša slovenska knjiga. Naši prosvetaši pa bodo tudi razpečevali v sleher no hišo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, njen Koledar in ostale knjige. V dolgih zimskih večerih knjigo v roke, knjiga širi obzorje, knjiga ti nudi mnogo užitka in sprošče-nja, knjiga bo širila znanje, ki naj bo last vseh koroških Slovencev in ne navsezadnje, knjiga bo poglabljala srčno kulturo.
Knjiga sploh naj zanese v zmedo mehaniziranega človeštva poglobljeno duhovno življenje, ki naj sloni na novih pravičnih načelih moderne družbe. Čas tehničnega napredka, čas brzine in atomskega orožja potrebuje več človečanstva, več kulturnega življenja, ki naj dvigne ceno človeka, ker ne denar in ne stroj, temveč človek naj bo gospodar sveta. To veliko poslanstvo vrši tudi slovenska knjiga.
cilj trajnega miru, se morajo že otroci učiti zaničevati vojno. Vojne igrače, ki jih ..trgovsko spretni" ljudje še vedno ponujajo na trgu. nikakor niso primerne, ki bi budile v sprejemljivih nežnih srcih mladine one nagibe, da bi nastali iz mladine humani in miroljubni ljudje.
Priporočam vsem staršem, ki hočejo napraviti svojim nmlim božično veselje, naj jim ne kupujejo vojnih igrač. Dovolj je drugih pametnih in smotrnih igrač, s katerimi moremo zaposliti naše otroke, ki služijo tudi pouku, vzgoji in doprinosu, da se bo mladina razvila v poštene in delavne člane človeške družbe.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi
na prireditev z dramo
Kadar se utrga oblak
ki bo v soboto, dne 15. decembra ob 20.00 uri pri Prangarju v Zmotičah in v nedeljo, dne 16. decembra ob 14.00 uri v Narodnem domu v St. Jakobu.
Na obeh prireditvah sodelujeta tudi dva znana poklicna igralca iz Ljubljane.
Pridite v obilnem številu!
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624'4. Za vsebino odgovarja: Rado janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo oa naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
21
„Ne boj se me, nesrečna žena! Slišal sem sinoči tvojo gorko molitev. Spoznal sem znane mi glasove iz svoje domovine ter razumel njih pomen.
Zatorej pridem, da te tolažim. Vedi, tudi mene tlači dolga sužnost; tudi jaz sem tuj v tem mestu. Z nikomer ne molim skupaj rožnega venca, z nikomer ne govorim svojega jezika, z nikomer ne hodim k sveti maši in v cerkev. S teboj delim vso tugo in žalost.
Zatorej govori, nesrečna žena: Od kod si in kdo si! Svetuj mi, kako ti morem pomagati. Storiti hočem vse, da ti olajšam pezo tvojega življenja."
Te besede so opogumile ubogo Zaliko. Ona jame pripovedovati, koliko mora trpeti v svoji sužnosti. Naposled mu naznani, da so šteti dnevi njenega življenja; zakaj ona rajši umre, nego da se odreče svoji veri.
„Rešite me, blagi mož!" konča svojo pripovest. „Vas je poslal moj rešilni angel. Bog je uslišal mojo molitev. | Vi, le vi me še utegnete oteti grozne smrti, le vi rešite muke in trpljenja, ki mi je namenjeno."
Solza se utrne starčku iz oči. V srce se mu zasmili nesrečna žena. Ali rešiti jo, to je bila drzna misel, a drz-
nejša še nje izvršitev. Zatorej se starček obotavlja, rekoč:
„Rešiti te pač ne bo mogoče, uboga žena. Jaz poznam 1 strogosti naših zapovedi. Ako bi hotel rešiti tebe, uiti bi moral sam s teboj. Ali kam naj grem jaz, sivolasi mož?! Le kratki so še dnevi mojega življenja."
„Vi pojdete z menoj med Slovence. Tam visoko gori v planinah, ob deroči Dravi in Savi stanuje moj rod, ki govori jezik slovenski. Tja gori na Koroško greva skupaj oba. Tam v Rožni dolini je moj dom. Tam je tekla moja zibel. Tam so moja mati, tam moj ženin in mož, tam je moj — Mirko doma!"
Tu Zala umolkne. Solze ji zalijejo oči. Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo v nepoznani deželi očeta in mater.
Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo govorjene besede. Vstane, same radosti se strese, kolena se mu šibe. čuti se srečnega, presrečnega. Tedaj pa raztegne roke, pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena, govoreč s tresočim glasom:
„Ali si ti, zlasti biser moj, iz Rožne doline, iz moje domovine? Ali poznaš mojega brata Mikla, ali veš za Serajnika? Ali še živita? Govori, mila žena!"
Začudena pogleda Zala nemirnega starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive se ji zde njegove besede. A v trenutku se ji zasvita v glavi. Še enkrat se ozre ostro v njegove oči ter vzklikne:
„Kdo ste vi, nesrečni mož? Ali ste — ali ste —“
„Jaz sem — Marko, Miklov brat," ji odgovori žalostno starček.
„Vi ste brat — mojega — nesrečnega očeta?! Vi ste moj stric, stric še bolj nesrečne Miklovc Zale!"
Govoreč, se oklene sivolasega moža ter ga goreče poljubuje v lice. Uganila je, da je on njen stric Marko, o katerem ji je mnogokrat pripovedoval oče Serajnik. Mislila je vedno, da se njegova duša že veseli v nebesih, ali glej, zdaj je prišel naenkrat tu pred njo, kakor da bi bil vstal od mrtvih.
Dolgo sta govorila potem Zala in Marko o nezgodah svojega življenja. Z živimi barvami je slikal sivolasi mož krvave boje s Turki pred Belgradom. Opisoval je pogumnost svojega brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno je govoril o pobožnem menihu Kapistranu in o čudotvorni njegovi podobi Matere božje.
Sedaj je pokazala Žalika svojemu stricu Kapistrano-vo svetinjo. On jo je spoznal za tisto, katero je nosil sveti mož v boju in jo pozneje podaril njegovemu bratu Miklu zato, ker mu je bil rešil življenje.
Marko se ni mogel prečuditi na tem, kako Bog vodi pota človeška. Z navdušenostjo je prijel za znano sliko in jo pritisnil v božjem strahu na gorke prsi.
Zdaj je bil ves oživljen, navdušen in ognjen. Novo življenje mu je vdahnila ta slika v ovenelo truplo. Nova nada mu je prešinila dušo in srce. V temni sužnosti se je bil postaral, bil osivel. Njegovo življenje je bilo podobno no cvetlici, ki usahne in ovene, ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega sonca.
A zdaj se je starček zopet pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi je čutil novo moč, novo življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, kakor takrat, ko je še pestoval nežno Zaliko doma v Rožni dolini.
„S solzami v očeh sva sc ločila tvoj nesrečni oče in
>	rSSSESStfSSS:	Shranile!			
ZA GOSPODE:		Blago za modne obleke, črtasto	66.50
Lumberjick	89,—	Tiiko za smučarske obleke	72.40
Pulover brez rokavov	55.—	štajerski lodcn	61.30
Trpežne hlače od . .	58.—	Cordi in gabardini od .	119.—
Modne hlače od ...	240.—	Športne hlače iz gabardinc od ..	. 284,—
Smučarske hlače od ...	149.50	Dokolenke, čista volna od...	98.—
Športni sakoji od ...	259.—	Modna obleka od ...	676,—
Obleke od ...	325.—	Dežniki od...	77.60
Plašči od ... Šali od .,.	363.— 14.85	V.A DAME:	
Kratke nogavice od...	e.—	Santung-blnze	69.—
Samoveznice od ...	5.—	Obleka iz barhenta	85.—
Nogavice iz čiste volne od ..	22.40	Jutranji plašči	147.—
Dokolenke iz bombaža od ...	15.—	FlavS-plašči	613.—
Rokavice od . ..	19.10	Damske topiče	89.—
Tople spodnje hlače od ...	36.80	Ripp-garniture	24.60
Flanelaste srajce od...	59.—	Ripp hlačke	14.80
Modne srajce od ...	45.—	Flanelaste nočne srajce	95.—
Srajce iz popclina la od ...	99.80	Spodnja krila	19.60
Nočne srajce od ...	82.50	K. S. nogavice	9.80
Pižame od ...	143.30	Bemberg nogavice	18.60
žepni robci od ...	3.80	K. S nogavice, platirane	22.10
Hlačni žamet in cord od ...'	61.40	Nogavice z vnanjim robom	28.—
Blago za obleke in sakoje od ..	.	63.—	Športne nogavice, barv.	16.90
Blago za športne plašče od...	65.—	Nyton nogavice	37.—
Nogavice iz čiste svile	38.50
Blago za obleke od ...	22.50
Flavš za kuli-jopice	68.60
„Mirabell“ svila za plesne obleke 22.70 Barhent za obleke, 80 cm	14.90
Flancla za perilo, 80 cm od ...	14.50
Zimski barhent za dečve, 80 cm 17.60 Flanela za spalne plašče, 80 cm 18.90 Blago za perilo, pisano od ...	15.—
Najrazličnejše volneno blago na zalogi
ZA OTROKE:	
Baby-triko srajčke	6.75
Dolge triko hlačke	21.—
Baby garniture	26.40
Domače (Strampel) hlačke	19.25
Volnene hlačke, pletene	15.—
Smučarske hlače za dečke	66.60
Deške obleke, vseh velikosti	156.—
Otroške oblekce, čista volna,	
ročno delo od ...	84.90
Telovadne hlače od ...	15.90
ZA DOM:
Posteljna tkanina, 80 em	14.40
Posteljna tkanina, 120 cm	21.—
Damast, črtast, 80 cm	15.60
Damast, črtast, 120 cm	26.—
Posteljna tkanina, čisti bombaž,
120 cm	23.50
Platno za rjuhe, 150 cm	28.90
Blago za kapne, 180 cm	34.50
Brisače iz damasta	9.40
Frotirke od...	17.—
Kuhinjske brisače od ...	6.90
Namizni prti od ...	24.90
Blago za pregrinjala, zavese,
80 cm od ...	18.20
Store — blago, 150 cm od...	14.80
Flanelaste rjuhe 140/220	55.—
Prevleka za tla, kvadratni meter 18.20 Creton prešite odeje	175.—
Cloth prešite odeje	198.—
... in v orientalskem bazarju izrecno sami ,,šlager“ predmeti. Užitek je nakupovati v praznično okrašenih prostorih.
’> Božiček Vas bo osebno pričakal in Vas prijetno presenetil.
tv.keh«, Dieimar Warmilih & Co.
Villach — Beljak, Hauptplatz 22, telefon 4103, 4186
RADIO-PROGRUM
RADIO CELOVEC
Torek, 18. december:
Cenjeni poslušalci! Če hočete napraviti svojim prijateljem majhno presenečenje in veselje za praznike, tedaj jih razveselite z lepo pesmijo To lahko napravite v okviru slovenske oddaje v nedeljo, 23. decembra od 7.20 ure dalje. Vodstvo slovenskih oddaj v Celovcu.
Sobota, 15. december:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Iz slovenske literarne zakladnice —
9.30	Kat si želite — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo
—	13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Tukaj govori UNESCO — 14.15 Za mesto in deželo —
14.30	Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 18.30 Koncertna ura — 20.20 Zabavni koncert.
Nedelja, 16. december:
7.15 Jutranji koncert — 7.15 Duhovni nagovor
—	Pester spored — 8.10 Kmečka oddaja — 11.15
lepe melodije —	11.30 „Alojz in Alojzija" —
zrcalo — 13.00 Pozdrav za mesto in deželo — 11.50 Zabavni koncert — 12.45 Tedensko kulturno zrcalo — 16.00 Kcmcert za vse — 18.30 Ljubavna pisma in ljubavne pesmi velikih ljudi.
Ponedeljek, 17, december:
6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne
—	11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar *\ želite — 14.30 Poročila. Teden in mi. Komorna ura — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 16.45 Otroška pravljica — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Prodam TURBINO na lopate z ca. 12 m, 25 cm v premeru in 50 m- 15 cm MANNESMANN JEKLENIH CEVI.
Vinko Grdblacher
pošta St. Egiden/Drau, Deščice
_ 5.50 F glasba — danes? - " daja — daja — želsko 1 jr davanje. oddaja • Glasba j . Št. Pe ra na
za kmetijstvo — 6.10 Jutranja fra glasba —-8.15 Kaj kuham drnv zate — 10.15 Šolska od-r dopoldne — 11.00 Šolska od-dopoldne — 11.45 Za pode-30 Poročila. Zdravniško pre-n glasbo... — 15.00 Šolska Ženo in družino —	18.30
atelje — 18.30 Pozdrav iz - 18.45 Kmečka oddaja.
december:
5.50 r n glasba - S.3C
-	10.45 Tz že.
—	11.30 Pozdre podeželsko ljud Poročila Ženski, zame - 17.10 P rodne srni poj Stanke - 19.45 godalr.' orkestri
letijstvo — 6.10 Jutranja »e — 10.15 Šolska oddaja ta — 11.00 Šolska oddaja 'to in deželo — 11.45 Za 1.10 Kar si želite — 14.30
15.30	En valček zate in ski koncert — 18.45 Na-Koren, spremlja Avgust a glasba — 20.40 Igrajo Vam ugaja?
R. cJUBLJANA
J*
Sol. 15. december:
5.30	} Pester glasbeni spored — 12.00
30 mit 03t glasbe — 12.40 Zabavna glasba
—	14.1 , Kufnl pregled — 14.10 Pesmi in plesi naroda v tUj? tvijc — 15.10 Zabavna glasba —
15.30	? eleli st~ P.os^ušajre! — 18.00 Urednikova bele žlica pionirska pošta — 18.20 Narodne pesmi , p> Je i Petrovič, s harmoniko spremlja Av gnst canko — 19.15 Slovenske koračnice
—	19.4 0 2-oavna glasba — 20.00 40 veselih minut
—	20.40 Baletna glasba.
Nedelja, 16. december:
7.00 .'ester glasbeni spored — 8.15 Zabavna glasba -- 9.30 Dopoldanski koncert —	11.00
Pravljici in uganke — 11.40 Melodije iz filmov in operet -- 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste
—	poslikajte! — 15.10 20 minut polk in valčkov
—	15.3C Kmetijski nasveti — 15.45 Veseli zvoki
—	17.20 Uganite, kaj igramo! — 18.00 Po naši lepi dežji: Mežiška dolina — 18.20 Harmonika
j in bas pa kiarinct v en glas,zagodli bodo vam za kratek čas... — 19.10 Zvoki iz Južne Amerike — ; 22.15 Za oddih in zabavo.
Ponedeljek, 17. december:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.00 Operne fantazije — 12.40 Zabavna glasba — 14.10 Slovenska j narodna in umetna, vokalna in instrumentalna ! glasba — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Šolska | tira za nižjo stopnjo — 17.50 Valčki in polke — ! 18.20 Jezikovni pogovori — 18.30 Igra Vaški i kvintet, pojeta Jelka in Sonja — 19.00 Notranjepolitična oddaja — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana — 22.15 Mali plesni ansambli vam igrajo.
Torek, 18. december:
5.30	Pestet glasbeni spored s plošč — 6.40 Gospodinjski nasveti —	11.00 Šolska ura za nižjo
stopnjo — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Od melodije do melodije — 15.10 Zabavna glasba — j 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Popoldan-! ski koncert — 17.45 Ob izdajah zbranih del slo-j venskih klasikov — 18.00 Igra Kmečki trio — 18.20 Zdravstveni nasveti — 18.30 Vesele klavirske skladbe — 18.45 O novostih v zimskih športih — 19.45 Zabavna glasba — 20.15 Solistične skladbe slovenskih avtorjev.
Sreda, 19. december:
i 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Opoldanski I koncert — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Iz pre-j dalov pionirskega uredništva — 0,20 Želimo vas I razvedriti — 14.00 Pregled knjižnega trga — 14.10 Igrajo mali orkestri — 15.10 Zabavna glasba —
15.30	Želeli ste — poslušajte! — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana.
RADIO SCHMIDT
..hiša malega človeka"
Rndio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica - Studijo za snemanje na plošče.
Celovec. Bohnhoisirasse 22, Tel. 29-48
Torbe za dame, v usnju in NYLON kakor potne torbe, aktovke, kovčke, nahrbtnike in denarnice pri
LEDERWAREN
MARKETZ
Celovec, Bahnhofstrassc 16 (Burg)
Lastna izdelava in reparatuma delavnica
lIHiCHBGOBSOOCKJOK
CELOVEC
Carinthia
16. in 17. decembra:
„Konig der Prarie" (barvni film)
16. decembra ob 14. uri: pravljična predstava: „Heinzelmannchen“
Od 18. do 20. decembra:
„Verbrechen im Boxring‘‘
P a I a r li a f
16. in 17. decembra:
„Goldschmtiggel nach Virginia"
16. decembra ob 10. in 14. uri posebna predstava: ,,Bomba, das Kind des Urwaldes“
Od 10. do 20. decembra:
„Ein Baum \viiehsl in Brooklyn“
KRIVA VRBA
15. in 16. decembra:
„Unter Piratenflagge"
BOROVLJE
Od 15. do 17. decembra:
„Die Stadt ohne Maske"
jaz od tebe v zibelki in od tvoje uboge matere. Tech j sva šla neustrašena gotovi smrti naproti.
S solzami v očeh pa te najdem zopet, draga Z tlika, ali sam brez tvojega očeta, in povrh še v tuji, nepo mani deželi. Sedaj grem k novemu, boljšemu življenju.
Na tehle rokah sem te pestoval mlado dete. l jubil sem te, kakor svojo kri, kakor svoje telo.
A ta ljubezen še ni zamrla v mojem srcu, ni so zadušila v temni sužnosti. Ne, ona še živi, a tem mo neje, moje dete. Za te hočem žrtvovati svojo kri. Poskusi i hočem, da te spravim iz teh zaduhlih zidin. Iztrgati te hočem iz mehkužnih, poželjivih rok nečloveških Turkov. Čim dalje te gledam, ljuba moja Žalika, rešiti te nitratu. Privesti te hočem v naročje tvojemu dragemu M;rku!“
Žalika se je čudila nad to izpremembo sivo asega moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela goreča ljubezen, pogum in mladostna navdušenost. Njrgovo največje hrepenenje, njegova največja želja je bila sedaj, da reši svojo ljubo Zaliko sužnosti in mučeniške str rti.
Dolgo sta se pogovarjala naša prijatelja. Žalik je s solzami v očeh tožila, kako jo je zvijačno izdala tjena nekdanja prijateljica Almira in da je to gotovo morila le zaradi tega, da si prisvoji njenega ženina Miri 3. A zdaj se najbrž sama ponaša, da je le ona rešila lirka in njegove tovariše, in ljudje ji menda to tudi verj; nejo.
Marsikaj sta si še povedala drug drugemu, a tapo-sled se tudi dogovorila, kako in kdaj hočeta posku.- ti, da utečeta.
Čas Markove straže je dorekel in on se je loč 1, navdušen in oživljen, od svoje drage bratične.
Drugi dan sta se skrivši vjak po svoje, pripr; vljab
na tajni ponočni beg. Marko sam je vse priskrbel, kar je bilo potrebno, da se rešita.
Pozno v noči tistega dne je prišla zopet vrsta na Marka, da je stražil po hodnikih in mostovžu. Mrtva tišina je kraljevala v starem zidovju sultanove palače. Le njegove stopinje so skrivnostno odmevale, naznanjajoč, da vestno čuva stražnikovo oko. Ali naenkrat se je ustavil čuvaj in potrkal tiho na vrata Zaline sobe.
„Hitro se obleci v tole preprosto obleko!" reče Marko, stopivši oprezno v Zalino sobo. „Jaz imam sedaj stražiti do ene ure ponoči. Imava torej malo časa. Lice si pobarvaj s črno barvo! Mislili bodo, da si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru ...
Tako je dobro, kakor si zdaj.
Na, sedaj si še opaši ostro sabljo pod gornjo haljo! V nesreči ti utegne koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa po-skrij bolje ko moreš, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame obleka, kakršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj blaga za na prodaj.
Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!"
In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni stražnik i po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim — črna zamorska služabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena so se tresla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena!
Sem po dolgem hodniku je prikorakala sedaj nova straža. Zamolklo so doneli čuvajevi koraki po mostovžu,
; skrivnostno je odmevalo rožljanje njegovega orožja ob | obokanih zidinah.
„Tulc sem, pod tale obok stopi, Zala, in bodi mirna, j kakor marmoren kip! Sicer sva izgubljena."
Stražnika se nato pogovarjata. Marko zabiči svoje-1 mu tovarišu, naj pridno in vestno čuva. Osobito na ono sobo, iz katere se navadno čuje jok in stok, naj ostro pazi! Češ, nocoj je zadnja noč, ko stražijo nesrečno žensko; jutri se že preseli odtod — v boljše življenje.
Novi stražnik se je napotil naravnost k vratom one j sobe, kjer je mislil, da biva nesrečna žena.
Marko pa je odvedel Zalo po neznanih, tajnih vežah | in hodnikih. Tu odpre vrata in jih zopet zaklene. Tam spleza preko nizkega zidu in potegne Zalo za seboj. Ondi se zopet oglaša straži ter ji naznani stražniško i geslo za nocojšnjo noč. Naposled prideta na veliki, z zidom ograjeni cesarski vrt. Ondi splezata oba na visoko j drevo in privežeta na močno vejo dolgo vrv. Po njej se spravita po mnogih težkočah in velikem trudu na bližje ozidje, odtod pa ven v prostost.
Bila sta v mestnih ulicah. Sedaj sc preobleče Marko j v trgovsko obleko, da bi nihče v njem ne spoznal sulta-| novega služabnika.
Rumeno jutranje sonce je jelo ravno zlatiti visoke j kupole cerkve sv. Sofije v Carigradu, ko dojdeta naša 1 znanca srečno izven turške stolice na prosto. Še enkrat se ozreta pa mestu svoje dolgoletne sužnosti in svojega trpljenja. Nato pa se zavijeta preko dolge, v gosto meglo zavite planjave proti severu v balkanske gore ...
V cesarski palači so strežaji tisto jutro dolgo čakali, I da vstane lepa služabnica sultanova. Vsi so ji zavidali j tako mirno in trdno spanje. Ali njih čakanje je bilo za-j man. Zena se ni zbudila, niti ganila se ni.
(Dalje)