ŠTEVILKA 33 LETOXLII 20. AVGUST 2010 CENA 1.48 EUR NAROČILA KURILNEGA OLJA IB Center varne vožnje Nagradna igra Varna vožnja ■tel. 03 891 56 11 8000032 Osrednja knjižnica elje Muzejski trg 1 a 3000 Celje Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Izredno izobraževanje Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011: ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM), ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM), KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). vezave diplomskih nalog (Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico. Tisk na hrbet ni možen.) Informativni dan bo v sredo, 25. avgusta 2010, ob 15. uri. izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje 1= grafično oblikovanje ft Pridobite si nov poklic: - MASER/MASERKA, - PEDIKER/PEDIKERKA, - VIZAŽIST/VIZAŽISTKA, - MANIKER/MANIKERKA. Vpis v tečaje poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. BARVNO in ČRNOBELO * TISKANJE \ Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja. tič-Špeh d.o.o Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad TeX.rOS 888 XX 88 Fax:03 888 X X 84 GSM: 041 468 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com KMETIJSKA ZADRUGA Šaleška dolina /..o.o., Šoštanj PRODAJA, SERVIS, REZERVNI DELI ZGRABLJALNIK STAR 300 2.430,00 € STAR 350 T 3-270,00 f NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolm, beltop, sikkens...) BELJENJE FASAD POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV IZPOSOJA DELOVNIH ODROV VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI TROSI LEC HLEVSKEGA GNOJA - 35R SIP 5.210,00 f 40P CL SIP 6.850,00 f 60H PRO SIP 8.560.00 € IZKOPALNIK KROMPIIUA 1.150,00 f NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). NOVO! ~AC VRV JEKLENA 295,00 f (odrežemo željeno - BELA MIVKA, gradbena, 25 kg 2,40 f dolžino) - PESEK ZA MALTO IN OMET, 40 kg 2,001 od 1 do 10 mm ' PESEK ZA FI GIRANJE TLAKOVCEV, 40 kg 4,60 f že od 0,20 f/m • PESEK ZA OTROŠKO IGRO, 25 kg 3,10 € Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! Informacije: - KT Šmartno ob Paki 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 - KT Velenje 051 353 783 .naiy_c< m BADMINTON, UGODNECENE MINERALNIH IN ORGANSKIH GNOJIL! I (UREA, KAN...) 2 ’ /f STOL PVC. bel 'dÈÈtf Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas osrednja ÒEUk Tretja stran Prednosti in pomanjkljivosti potrošniških posojil »Bi radi živeli brez denarnih skrbi? Ste pripravljeni poskrbeti za svojofinančno samostojnost in varnost ne glede na spremembe, ki jih prinaša življenje? Ste morda pripravljeni tudi obogateti?« S temi besedami je DZS leta 2002 vabila potencialne kupce knjige nemškega finančnega svetovalca Boda Schäferja z naslovom Pot do finančne svobode. Mene je reklamno besedilo prepričalo, da sem kupil knjigo. Zdi se mi odlična. Če bi bil šolski minister, bi jo predpisal za obvezno branje v srednjih, če ne že v zadnjem razredu osnovne šole. Avtor v njej pojasnjuje osnovna načela uslvarjanja premoženja, psihološke razloge, zaradi katerihjetoliko ljudi revnih in veliko manj bogatih, opozarja na pomen dobrodelnosti, med drugim pa govori tudi o dolgovih in jih deli na pametne in nespametne. Med slednje uvršča zlasti potrošniška posojila: »Poglejmo torej prednosti in pomanjkljivosti potrošniških posojil. Najprej prednosti. Naštete so v tem okvirčku: Jih ni! Naj povsem jasno povem: potrošniška posojila so nespametna, uničujoča, nespodbudna, od vas zahtevajo veliko preveč energije in se pogosto končajo v začaranem krogu. Zakaj? Svojo energijo lahko uporabimo na dva načina: lahko si prizadevamo za dolgoročno rešitev ali za navidezno kratkoročno. Težava pri kratkoročni rešitvi je, da se z njo v resnici oddaljujemo od dolgoročnega cilja. Naš cilj je premožnost. Če sprejemamo posojila, da bi premožnost užili že danes, pa se oropamo motiviranosti. (...) Če lahko kaj pričakujemo z gotovostjo, potem so to nepričakovane okoliščine. Kdor najema posojila, kupuje danes, plačati pa namerava s prihodnjim zaslužkom. Toda prihodnji zaslužek lahko odpade, nepričakovane okoliščine se lahko uresničijo.« Schäfer v omenjeni knjigitudi pojasnjuje, kako delujejo naši možgani. Ves čas nas praviloma vodijo tako, da bi se izognili bolečini in doživeli veselje. Dolgovi praviloma nastanejo, ko se hočemo izogniti bolečini, ker si nečesa ne moremo privoščiti. Da bi doživeli veselje ob nakupu neke stvari ali storitve, se vedno znova zadolžujemo, to pa marsikoga potisne v položaj, iz katerega zelo težko (če sploh) najde izhod. IZ VSEBINE: 33 — Tema tedna: Novi zakon o potrošniških kreditih.4 KGZS, 01 Mozirje: Kmete pestijo vse višji stroški prireje mleka in mesa.6 Rihter montažne gradnje: Preslepili krizo...................6 Projekt Ohranimo febele: Čebelarji skrbijo tudi za sajenje avtohtonih drevesnih vrst..8 Nova Štifta, Nazarje: Praznik Marijinega vnebovzetja.....9 Ovčarski praznik v Šmihelu: Dež vztrajnejši od organizatorjev..11 Mozirski gaj: Tropski svet rastlin na ogled še ta vikend... 12 Intervju: Pogovor s športnim reporterjem Ivom Milovanovičem....20 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 33,20. avgust 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NOVI ZAKON 0 POTROŠNIŠKIH KREDITIH Direktiva prinaša načelo odgovornega posojanja denarja Avgust je mesec, ko pričnemo razmišljati o večjih jesenskih nakupih, do katerih si marsikatera družina pomaga z najemom potrošniškega kredita. Ravno vtem mesecu pa se potrošniško kreditiranje spreminja, in sicer naj bi novi zakon zagotovil večjo zaščito porabnikov pri najemanju potrošniških posojil, hkrati pa jim olajšal dostop do posojil v drugih državah. V BANKE PRIHAJA STANDARDIZIRANI OBRAZEC Glavni razlog za sprejetje novega zakona kije začel veljati 7. avgusta, je nova evropska direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah, ki od članic unije pričakuje popolno prilagoditev evropskim zahtevam in ne dopušča ne strožje ne blažje ureditve v zakonodaji držav, hkrati pa uvaja načelo odgovornega posojanja denarja. Direktiva prinaša tudi standardizirani obrazec, ki bo namenjen zaščiti potrošnikov pri najemanju kreditov. Posojilodajalec bo tako Naša anketa Kakšne so vaše izkušnje z najemi kreditov? »Krediti številnih slovenskih in tujih banks sedežem v Sloveniji so zasnovani tako, da najbolje ustrezajo vašim potrebam in možnostim. So ena od možnosti, s katerimi lahko financirate vaše želje in pridejo v poštev takrat, ko potrebujete finančna sredstva za nakup avtomobila, stanovanja, blaga široke porabe, plačilo potovanj ali ko potrebujete le gotovino. Kakovost svetovanja in dober nasvet sta zagotovo bistvena pri odločanju za različne možnosti financiranja. V bankah vam omogočajo, da svoje želje prilagodite glede na potrebe in finančne zmožnosti.«To je le enood vabil bank, ki naj bi privabilo potencialne kreditojemalce. Kolikokrat pa se Zgomjesavinjčani odločamo za najem kredita? JIH| Janko Podkrižnik, Radmirje Krediti so dobrodošli, saj pomagajo premostiti fi-jB nančne težave. A v zadnjem času banke zahteva- jo toliko različnih potrdil in dokazil, da človek obupa, El ■ jjffk 'mr kUub temu da ima dovolj visok priliv. V preteklosti je ■ “y «drr-_ bilo to enostavnejše. Banke so bile vedno korektne, mPMp * tudi ko sem želel Počasno odplačati dolg. Tudi T3M.il« limitje zelo dobrodošel, z njim uspem pokriti manjše zneske, a nikoli nisem prosil za povečan limit. Zdi se mi, da bi potem bil vseskozi dolžan. Stanka Basti, Nazarje Z našimi bankami nimam nikakršnih izkušenj, ki bi bile povezane z najemom kredita. Pred leti sem na tak način kupila avto, a sem kredit vzela pri tuji banki in ga s časom tudi odplačala. Limit na transakcijskem računu je zelo dobrodošel, a ga le redko koristim. Sama delam v trgovini in vem, da je zadolževanje prisotno povsod, a ljudje bi se morali zavedati, da se lahko zadolžujejo le toliko, kolikor so sposobni odplačevati. Kar pa se tiče samostojnih podjetnikov, posebno v današnjem času, ko je kriza za delo, se lahko zadolžujejo le toliko, kolikor imajo priliva. 0 Andrej Ocvirk, Mozirje K sreči je moje finančno stanje takšno, da se mi za svoje investicije in preživetje ni treba zadolževati. Vedno sem uspel toliko zaslužiti, da nisem potreboval kreditov. Upam, da bo tako tudi naprej. Seveda pa so krediti zelo dobrodošli za vse tiste, ki te sreče nimajo in svoje večje izdatke Helena Trobentar, Rečica ob Savinji Kot samostojni podjetnik imam zelo slabe izkušnje z najemanjem kreditov. Država se do majhnih obrtnikov obnaša mačehovsko. Sama navadno plačujem najnižjo pokojninsko osnovo in imam minimalno plačo, ki pa ni dovolj visoka za osnovo, ki naj bi bila za najem kredita. Če pa se obrtniki že odločimo, da bi najeli kredit, moramo predložiti bilance stanja in bilance uspeha ter številne druge papirje, ki izkazujejo finančno stanje oziroma prilive. Ti pa seveda so pogosto zelo nizki in ne moremo dobiti velikih vsot. Natalija Rahten, Loke Sama osebno nimam nikakršnih izkušenj z najemanjem kredita. Poskušam živeti s tistimi finančnimi sredstvi, kijih zaslužim. Seveda je to trenutno, če bom v prihodnje potrebovala večjo vsoto za kakšno investicijo, bom pa seveda vzela kredit. Tudi pri limitu na računu pazim, da ga ne uporabljam, da ne zapravim več, kot imam. Primož Jelšnik, Volog Potrošniških kreditov se nisem nikoli posluževal. Z ženo sva varčevala za gradnjo hiše in ko sem se odločil, da bom zidal, sem vzel posojilo za hišo. Sedaj pa moram to vrniti in naslednje desetletje ne razmišljam o nikakršnem drugem zadolževanju. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo / obvezan zagotoviti predhodne informacije o posojilu, in sicer podatek o dajalcu posojila, lastnostih in pogojih posojila, pravicah in obveznostih potrošnika in posojilodajalca ter dodaten pouk in opozorila glede na vrste in način sklepanja posojilnih pogodb. Standardizirani obrazec naj bi ministrstvo za gospodarstvo v okviru podzakonskega akta zagotovilo do konca avgusta. ZAKONSKA OBVEZA TUDI OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI POTROŠNIKA Novi zakon je po zatrjevanju pristojnih v Banki Slovenije namenjen predvsem varovanju potrošnika, da se prepreči njegova prezadolženost. Temu je namenjen že omenjeni standardizirani obrazec, za posojilodajalca pa postaja zakonska obveza tudi ocena kreditne sposobnosti potrošnika. Le-to bodo banke in ostali posojilodajalci preverjali z informacijami o prejemkih, premoženjskem stanju in zadolženosti potrošnika. O zadolženosti potrošnika bodo banke preverjale iz zbirk podatkov, ki se vodijo skladno z zakonom o bančništvu. Drugače je za ostale posojilodajalce, ki podatkov o potrošnikih ne dobivajo v sistemu izmenjave informacij o bonitetah strank po zakonu o bančništvu. Ti informacije o zadolženosti potrošnika pridobivajo iz do leto dni starih podatkov o zamudi pri izpolnjevanju obveznosti potrošnika, o začetku postopka izterjave in blokiranem računu potrošnika. Za dajalce kreditov, ki niso banke ali hranilnice, zakon določa podaljševanje dovoljenja za dejavnost vsake tri leta. NATANČNO DOLOČENA KREDITNA POGODBA Zakon ureja tudi področje sklepanja in odstopa od kreditne pogodbe ter potrošniških hipotekarnih kreditov in finančnih najemov. Vsebina kreditne pogodbe je natančno določena, vsebovati mora vse podatke o znesku posojila, obrestih, času plačevanja, posebej dobrodošla pa je postavka zakona, po kateri ima potrošnik pravico, da med trajanjem pogodbe brezplačno pridobi izračun stanja posojila, razčlenitev vsakega odplačila s prikazom odplačila glavnice in obresti ter morebitne dodatne stroške. Pogodba mora med drugim vključevati zamudno obrestno mero, pravico potrošnika do predčasnega poplačila, določitev nadomestila za posojilodajalca in pravico potrošnika do odstopa od pogodbe. Tatiana Golob OBČINA NAZARJE Dvesto metrov posodobljene ceste v Zlobni Preteklo soboto so namenu predali prenovljen del ceste Žla-bor-Kokarje, ki povezuje kmetiji Vodovnik in Turk. Na priložnostni slovesnosti so spregovorili domačini, trak pa je prerezal in pris- asfaltni prevleki, ki bi jim olajšala dostop do domačij. »Občina rada prisluhne željam prebivalcev, če pa tudi sami vložijo toliko napora in sredstev, kot so jih tokrat v Žla-bru, je to še toliko bolj hvalevredno«. Spregovorila sta tudi krajana Ivan Turk in Boštjan Vodovnik, katerih domačiji povezuje prenovljeni odsek. Oba sta menila, da bo sedanja cesta prispevala k varnosti uporabnikov, zlasti otrok. To bo opazno še posebej pozimi in ob neurjih, ko otne nagovoril nazorski župan Ivan Purnat. Dejal je, daje nova cesta vez med krajani tudi na simbolni ravni, saj so le z združenimi močmi in v slogi lahko uresničili dolgoletno željo po bo cesto z asfaltno prevleko veliko lažje plužiti in vzdrževati. Del prenovljenega odseka ceste, ki je prej peljal po strmini in po dvorišču kmetije Vodovnik, so prestavili in speljali po ravnem zemljišču. Cesto so nekoliko razširili, da je sedaj usposobljena tudi za tovorni promet. Potrebno je bilo štiri leta dela in prizadevanj ter več tisoč kubičnih metrov nasipa za spodnji ustroj, vse to so pripravili krajani. Občina je financirala asfaltno prevleko. Tako Rezanje otvoritvenega traku v Žlabru (foto: Marija Lebar) urejena cesta bo varnejša pa tudi trajnejša, saj so prejšnji makadam morali nenehno krpati. V Žlabru upajo, da se bo v prihodnjih letih morda našel denar za nadaljevanje asfalta proti Kokarjam. Po tej cesti se namreč radi vozijo kolesarji, morda pa bo po njej zavil tudi kak turist in si ogledal tukajšnje lepote, so dejali domačini na odprtju ceste. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Nadaljujejo s sanacijo cest Na območju občine Gornji Grad v zadnjem času pospešeno izvajajo dela na sanaciji gozdnih in lokalnih cest, ki so bile po neurju 13. julija. 2008 močno uničene. Dela sodijo v sklop odpravljanja posledic omenjenega neurja, ki ga financira ministrslvo za okolje in prostor. »Pretekli mesec je občina Gornji Grad na podlagi pripravljene dokumentacije z ministrstvom za okolje in prostor podpisala pogodbo o višini sredstev za letošnja dela na odpravljanju posledic neurja izpred dveh let. Na ta način smo pridobili 170.000 evrov,« pravi župan Stanko Ogradi. Sredstva so namenska. Z njimi bodo uredili 39 km lokalnih in 113km gozdnih cest ter 10 km jarkov ob gozdnih cestah. Marija Lebar Dela na sanaciji cest po neurju iz leta 2008 (foto: arhiv občine) KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, 01 MOZIRJE Kmete pestijo vse višji stroški prireje mleka in mesa Sredi avgusta so se na četrti redni seji srečali člani mozirske izpostave Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in ostali vabljeni. Obravnavali so več aktualnih tem, med drugim nenehno rast stroškov prireje mleka in mesa, o čemer je spregovoril predsednik izpostave Jože Rakun. Stanko Jamnik, vodja slovenjgraške enote KGZS, je predstavil gibanje odkupnih cen in stroškov prireje mleka in mesa v zadnjih letih. Podatki temeljijo na kalkulacijah, kijih je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) za zadnjih pet let. Iz predstavljenega je bilo videti, da se sicer odkupne cene niso bislveno spreminjale, pri čemer je treba izvzeti leto 2008, ko so bile odkupne cene kar za 18 odstotkov nad povprečjem petih let, je pa znaten porast stroškov pridelave. Po podatkih KIS-a so se stroški od leta 2005 do leta 2010 povečali pri pridelavi mleka za 24 odstotkov, pri mesu pa kar za 29 odstotkov. Prisotni so izrazili dvom o realnosti podatkov in so menili, daje položaj pri prodaji mesa slabši, kot kaže kalkulacija. Ob tem so ponovno spregovorili o problematiki zakola živali v klavnicah. Vsaj eno žival za domačo porabo naj bi bilo dovoljeno zaklati doma, kot je to praksa v nekaterih drugih evropskih državah, je bilo slišati. Glede na problematiko odkupnih cen so zavzeli sklep, da se predlaga uvedba podpore za pridelavo mesa kmetijam, kjer je vsaj en družinski član zavarovan iz kmetijstva. Prav tako je preko zbornice potrebno RIHTER MONTAŽNE GRADNJE D.0.0. Preslepili krizo Gradbeno podjetje Rihter se je pred sedmimi leti iz Nove Štifte preselilo v prostore v industrijski coni na Ljubnem ob Savinji. De-javnostje takrat cvetela in omogočila izgradnjo moderne delavnice, kjer izdelujejo lesene montažne hiše, ter poslovnih prostorov. Podjetje je počasi, a vztrajno širilo svojo dejavnost in tako se danes ukvarjajo še s krovsko kleparskimi, tesarskimi deli, pred letom so dejavnost razširili še na kovinarski del. Direktor Stanko Rihter meni, da so najhujšo krizo preživeli bolje kot številna gradbena podjetja. Kot razlog navaja, da so takoj, ko so se začele kazati prve težave v gradbeništvu, znižali cene in pričeli še intenzivnejše iskati posle na tujem trgu. Trenutno največ delajo montažne hiše za kupce v Italiji. Nekaj časa so za opravljanje del najemali tudi podizvajalce, sedaj pa stavijo na lastno delovno silo, saj je cenejša in dosega boljše rezultate. Od preko 50 zaposlenih, jih 14 dela v proizvodnem delu, številni delajo na terenu, nekaj pa v režiji in upravi. Pohvalijo se lahko z izgradnjo naselja objektov na vodi, Gusarski zaliv v Čateških toplicah, kije eden njihovih odmevnejših projektov v zadnjem času. Desetodstotno znižanje cen Stanko Rihter: »Zaradi znižanja cen smo povečali obseg dela.« (foto: Štefka Sem) ob začetku krize je podjetje obdržalo nad vodo v obdobju, ko padajo velika gradbena podjetja. Zaradi znižanja cen seje povečal promet, saj so zaradi cenovne ugodnosti pridobivali nova naročila. Rihter upa, da bodo z dobrim in kvalitetnim delom svoj delež v gradbeništvu obdržali ali ga povečali. Na območju doline niti ni veliko novogradenj, tudi montažna gradnja še ni zelo razširjena, imajo pa zato več tesarskih in krovsko kleparskih del. Štefka Sem pozvati pristojne, daje nujno urediti cenovna razmerja v prehrambeni verigi in določiti dohodkovna razmerja med pridelovalci, predelovalci in trgovci. Spregovorili so tudi o napovedih, da naj bi se cene žita, s tem pa tudi kruha v kratkem dvignile. Poudarili so, da je uvoženo žito, zlasti pšenica, res cenejše kot domače, vendale po njihovem mnenju domače bolj kakovostno, vsekakor pa manj tretirano z raznimi pripravki, saj so ti v Sloveniji predragi, da bi jih pridelovalci uporabljali »kar na pamet«. Tako se dogaja, da slovenski pridelovalci svojega pridelka ne morejo prodati in ga krmijo živalim, potrošnik pa dobi na mizo izdelek iz uvoženega žita, včasih tudi vprašljive kakovosti. Marija Lebar Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana (EMS) razpisuje NATEČAJ za nagrado in priznanji Edija Mavriča Savinjčana za leto 2010 1 / V okviru letošnjega spominskega srečanja s temo »Pesništvo v Zgornji Savinjski dolini« razpisuje odbor EMS: nagrado v višini 500,00 EUR neto in dve pisni priznanji za samostojno pesniško zbirko, ciklus pesmi ali najmanj 6 posameznih pesmi, ki so bile objavljene v slovenščini v zadnjih 10 letih pred objavo tega razpisa. 2/ Za nagrado oziroma priznanji lahko s svojimi deli kandidirajo polnoletni kulturni ustvarjalci s stalnim bivališčem na območju občin Zgornje Savinjske doline. Kulturni ustvarjalci z drugih območij lahko kandidirajo, če se njihova dela nanašajo na kulturno umetniški prostor Zgornje Savinjske doline. 3/ Kandidate lahko predlagajo vse pravne oziroma polnoletne fizične osebe. Predlagatelj mora predlogu priložiti en pisni izvod gradiva (pesmi, zbirko), podatke o avtorju - ime, naslov, leto izdaje pesmi in lastnoročni podpis. V primeru, da predlagatelj ni avtor, je potrebno priložiti avtorjevo pisno soglasje, da kandidira za nagrado oziroma priznanje. 4/ Prijave sprejemamo po pošti na naslov: KUD Utrip-za EMS, Rečica 55, 3332 Rečica ob Savinji, najpozneje do 15. septembra 2010 (velja datum poštnega žiga). 5/ Predloge bo ocenila 5-članska strokovna komisija, sestavljena iz slovenistov in pesnikov, ki jo določi odbor EMS. Odločitev komisije potrdi odbor. Odločitev odbora je dokončna. Pravna pot je izključena. 6/ Nagrada in priznanji bodo slavnostno izročeni na simpoziju EMS v okviru praznovanja 130-letnice Kulturnega društva Gornji Grad in spominskega srečanja na temo »Pesnišh/o v Zgornji Savinjski dolini« predvidoma novembra 2010. Kandidati in predlagatelji bodo o točnem datumu in času podelitve priznanj obveščeni z običajnimi objavami in tudi po pošti. 7/ Druge podrobnosti so razvidne iz Pravilnika o spominskem dnevu in nagradah EMS, kije objavljen na spletnih straneh »www.utrip.info« na pod-strani »Javne objave«. KUD Utrip - Odbor EMS Predsednik: Aleksander Oblak C \ INDUSTRIJSKO OBRTNA CONA PRIHOVA Ponovno zabrneli gradbeni stroji Potem, ko je delo v nazorski industrijsko obrtni coni (iOC) nekaj časa počivalo, je v zadnjih dneh tam opaziti živahno dejavnost. Občina nadaljuje z drugo fazo ureditve cone, družba BSH Hišni aparati Nazarje pa je začela z izgradnjo svojih poslovnih prostorov na zemljišču, ki gaje kupila od občine. Nazorska občina je lani pridobila znatna evropska sofinancerska sredstva in končala prvo Pretekli teden seje na svojem prvem sestanku zbrala komisija za pripravo letošnjih lokalnih volitev, osnovana pri Območnem odboru stranke DeSUS Mozirje. Pregledali so prispele kandidature iz vseh krajevnih odborov Zgornje Savinjske doline. Ugotovili so, da v šestih občinah predlagajo kandidate za občinske svetnike, v Mozirju pa so Na dolgem seznamu slovenskih podjetij vsteča-juje tudi Gozdno gospodarslvo Nazarje. Postopek se je pričel pred dvema letoma. V predmetnem stečajnem postopku, ki ga vodi Borut Soklič, odvetnik iz Celja, so bile doslej preizkušene prijavljene denarne terjatve, medtem ko prijavljene izločitvene pravice zaradi teka denacionalizacijskih postopkov še niso bile preizkušene. Tako je tudi s stanovanji, ki nimajo etažnega načrta. V stečajnem postopku je bil po navedbah stečajnika Sokliča doslej unovčen le del steča- fazo ureditve cone. Projekt ureditve je dvoleten in ga bodo letos zaključili. Zanj so ponovno uspeli pripraviti dokumentacijo tako, da so se uspešno prijavili na razpis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sredstva. V teku so dela vodogradnje na urejanju vodotoka Potok 2, sledilo bo še asfaltiranje poti. Na občini računajo, da bodo dela, vredna okoli predlagali celotno listo. Dogovorili so se tudi za oblike propagandnih sporočil. Še posebej skrbno pa pripravljajo predstavitev svojih dveh županskih kandidatov, katera stranka ponuja vobčinah Rečica ob Savinji in v Nazarjah. Ob dejstvu, da stranka vzadnjem obdobju pridobiva na ratingu, pričakuje komisija dober odziv volivcev. PS jne mase, in sicer zaloge okroglega in žaganega lesa ter stroji in oprema v mehanični delavnici. Intenzivno iščejo tudi potencialne kupce za preostale stroje in opremo, predvsem za žago, vendar do realizacije in podaje predloga za prodajo še ni prišlo. Po Sokličevih navedbah so v teku tudi pogajanja za prodajo nepremičnin v gradu Vrbovec, dela, kije bil v lasti GG. V zvezi s tem pričakujejo, da bodo v kratkem podali ponovni predlog prodaje. Marija Šukaio 700.000 evrov, končana do konca avgusta. Prvotno načrtovano ureditev so nekoliko spremenili, saj so morali dela, vezana na poslovanje Elkroja prilagoditi sedanjemu stanju. Nazorsko podjetje BSH Hišni aparati na sedanji lokaciji zaradi omejenega prostora svoje proizvodnje ne more širiti. Zato so začeli z gradnjo v coni, kjer bodo imeli skladišča in nekaj ostalih dejavnosti. V IOC je na razpolago še okoli polovica komunalno urejenih parcel po ceni 65 evrov za kvadratni meter. Direktor nazorske občinske uprave Samo Begič pravi, da bodo nadaljevali z aktivnostmi, da se parcele prodajo in da cona zaživi v polni dejavnosti, saj bo tako postala generator nadaljnjega gospodarskega razvoja v občini in širše v dolini. Marija Lebar AVTOKAMP ŠMICA V LUČAH Do sedaj odlična sezona za Šmko V avtokampu Šmica letos beležijo zelo dober obisk turistov, je povedal lastnik kampa Ludvik Petek. Če bo vreme pravo, bodo imeli za sabo zelo dobro sezono, saj je že do sedaj obisk večji od lanskega za pet procentov. Njihovi gostje so po večini tujci, komaj desetina je Slovencev. Prihajajo iz vseh evropskih držav, najraje pa jih imajo Nizozemci, Nemci, Belgijci in Francozi. Mnogi od njih se radi vračajo in s sabo pripeljejo še nove goste, tako da se za prihodnost kampa ni bati. Povprečno gostje pri njih bivajo tri do štiri dni, kar je povprečje tudi v drugih kampih po Sloveniji. V lanskem letu so pred sezono povečali prostor za kampiranje, uredili nove sanitarije in s tem pridobili še eno zvezdico in so sedaj lastniki štirih zvezdic za svoj kamp. Trenutno imajo 50 kam-pirnih mest za sto oseb, poleg tega imajo večji kampirni prostor s sanitarijami za večje skupine ali planinske tabore. Ker so tako zapolnjene vse prostorske kapacitete, je Petek povedal, da bodo v prihodnje širili svojo dejavnost izven doline. Svoje goste najraje animirajo kar sami, tako da jim ponudijo vožnjo z raftom ali kajakom, jim izposodijo kolesa ali jih popeljejo na pohod do Snežne jame pod Raduho. Okolica je več kot primerna za planinarjenje, kolesarjenje, na voljo jim je igrišče za tenis, potrebujejo le lepo vreme, ki je pogoj, da se ljudje odločajo za kampiranje. Za promocijo največ naredijo z udeležbo na sejmih v tujini, letos so izbrali sejem na Nizozemskem in Danskem. Tudi Slovenska turistična organizacija skrbi za njihovo promocijo. Štefka Sem 0 Živahna gradbena dejavnost v IOC Prihova (foto: Marija Lebar) OBMOČNI ODBOR STRANKE DESUS MOZIRJE Aktivna starejša populacija GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE D.D. V STEČAJU Kmalu ponovni predlog za prodajo dela gradu Vrbovec KLUB DIŠEČI TRAMINEC - HRAM VINSKE KULTURE Druženje ob vinu, poeziji in glasbi Klub Dišeči traminec - hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvig in negovanje vinske tradicije ter kulture pitja. Po besedah predsednika kluba Danijela Grudnika iz Mozirja jim je letos uspelo uresničiti idejo, kije zorela že vrsto let, in sicer bodo v ponedeljek, 23. avgusta, ob 16. uri na gradu Negova izvedli druženje ob vinu, poeziji in glasbi z naslovom Salon Traminec 2010. Obiskovalci bodo lahko na omenjenem dogodku pokušali žlahtne slovenske in tuje tramince, se sprehodili skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pokušali slastne umetnine slovenskih kulinaričnih mojstrov, hkrati pa prisluhnili tujim in domačim pesnikom ter instrumentalnemu triu Tori. Traminec je posebnež in skrajnež med vinskimi sortami: ne raste vsepovsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Zaradi njegove specifične arome gaje mogoče ljubiti in uživati v polnosti, ki jo ponuja, ali pa se mu izogibati, če se zdi pretežak in še sladek povrhu... Vmesne možnosti skorajda ni. Skrivnost traminca je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. V slovenskem prostoru sta na traminec vezana vsaj dva predsodka: daje to vino za ženske in vino za sladice, medtem ko ga je težko kombinirati k ostali hrani. Izziv in cilj Salona Traminec 2010 je v preseganju teh predsodkov in v iskanju novega zornega kota za razumevanje traminca. Franci Kotnik Predsednik kluba Danijel Grudnik iz Mozirja (foto: Ciril M. Sem) PROJEKT OHRANIMO ČEBELE Čebelarji skrbijo tudi za sajenje avtohtonih drevesnih vrst V okviru akcije za ohranjanje čebel v našem okolju Čebelarska zveza Slovenije spodbuja k sajenju medovitih rastlin. Tako so lani med čebelarje razdelili sadike lipe, z brezplačnimi sadikami za vse čebelarje pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Ker se bliža čas jesenskega sajenja, so na sajenje medovitih rastlin spomnili s posebno okrožnico. Pomembnosti tega se zavedajo tudi v Čebelarskem društvu (ČD) Kokarje, zato so sodelovali pri pogozdovanju na Črnivcu. DA BO RAZNOLIKE ČEBELJE PAŠE VEČ Na slovenski čebelarski zvezi ugotavljajo, daje za izboljšanje čebelje paše veliko možnosti. Tako je pašo mogoče izboljšati na travnikih, poljih, vrtovih in gozdovih. Na travnikih pride v poštev medovito cvetje, paziti pa je treba tudi na ustrezen čas košnje, saj naj bi se kosilo po cvetenju. Na njivah bi v setveni kolobar lahko uvrščali detelje, ogrščico, ajdo in tacelijo. Na vrtovih bi bilo mogoče sejati in saditi več zdravilnih zelišč in dišavnic, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj in materina dušica. Čebele rade obiskujejo veliko večino cvetočih okrasnih rastlin od rož do grmovnic, kot je na primer metanica ali budleja, ki privablja tudi metulje. Seveda največ paše čebele naberejo v gozdovih. Med odporne in hkrati medovite drevesne vrste sodijo vrba, beli in ostrolistni javor, maklen, jesen, jerebika, brek, divja češnja, lipa, lipovec in pravi kostanj KOKARSKI ČEBELARJI SO SADILI Zaradi vsega povedanega so se člani ČD Kokar- Čebelarji so sodelovali pri zasaditvi na Črnivcu (foto: arhiv ČD Kokarje) je spomladi udeležili akcije pogozdovanja uničenih površin na Črnivcu, kijih je prizadelo neurje poleti leta 2008. Akcija je potekala v sodelovanju z nazorsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije. »Pogozdovanja, katerega je sponzoriral Čarovnik za organizacijo dogodkov MICE.SI., se je udeležilo 18 članov kokarskega društva. Zaradi neprezahtevnega terena je sajenje potekalo hitro in 800 sadikjavorja je bilo v nekaj urah pripravljenih, da nadaljujejo rast. Poleg tega, da so s tem pridobiti prepotrebna dodatna sredstva za izboljšanje finančne situacije društva, je pomembno tudi to, da so prispevali svoj del pri ohranjanju narave ter izboljšanju čebeljih paš v prihodnosti. Obema ustanovama, ki sta jim to omogočili, se zahvaljujejo, je dejal predsednik drušlva Franjo Podrižnik. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mra.si EEN-avg-14 Italijanski proizvajalec kompletov za diagnosticiranje, namenjenih medicinskim analizam išče trgovske posrednike. EEN-avg-15 Francosko podjetje specializirano za dekoracijo išče podizvajalce za proizvodnjo ploščic s tehniko doming. EEN-avg-16 Nemški proizvajalec reagentov za sintezo peptidov in izdelkov za biološke raziskave išče distributerje. Podjetje nudi trženje in prodajo raziskovalnim skupinam in spin-off podjetjem ter nudijo podizvajanje za omenjene izdelke s pomočjo mreže že sodelujočih partnerjev. ^__________________________ Ljudje in dogodki, Organizacije, Matična kronika PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA V NOVI ŠTIFTI IN NAZARJAH Kardinal Rode o tradicionalnih vrednotah slovenstva V Novi Štifti je slovesno mašo daroval kardinal dr. Franc Rode (foto: Marija Lebar) Preteklo soboto popoldan je bil pri cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti sprejem romarjev, ki so tja prišli peš. Slovesno mašo je daroval kardinal dr. Franc Rode. Vernike je pozval k notranji prenovi in delovanju v dobro vse družbe. »Večer pred praznikom Marijinega vnebovzetja je lepa priložnost, da se vprašamo, kaj kot verujoči lahko ponudimo današnjemu svetu. Človeštvo vse bolj izgublja orientacijo, zato smo kristjani dolžni pomagati. Je v nas res božje odpuščanje? Temu svetu lahko ponudimo pričevanje upanja, veselja in notranje svobode,« je med drugim dejal kardinal Rode. Pred začetkom maše je romarje in ostale vernike, ki so do zadnjega napolnili novoštiffno cerkev, nagovoril tamkajšnji župnik Lojze Ternar. Povedal je, da je bil kardinal Rode njegov učitelj, ko je obiskoval teološko fakulteto, in pri tem izrazil upanje, da seje kak Rodetov dober nauk tudi prijel. Na koncu maše in ostalih pobožnosti je bila posvetitev Slovenije in njenega ljudstva v varstvo Mariji, kardinal je podelil poseben blagoslov. Za dr. Rodeta pa so novoš-tiftni domačini pripravili presenečenje. Letos namreč obhaja petdeset let dušnopastirskega delo- vanja. Zlatomašniku so v zahvalo in spomin predali darila. Presenečenje so pripravili tudi romarji iz Zagorja. Njihov moški pevski sestavje kardinalu zapel posebno pesem. V nedeljo je kardinal daroval mašo v Nazarjah, kjer so mu pripravili slovesnost ob petdesetletnici maševanja. Ob tem mu je slaščičarka Stanka Prek izročila posebej za to priložnost narejeno torto. Kardinal se je v sproščenem pogovoru srečal z verniki, spregovoril je tudi za slovensko komercialno televizijo. Na novinarkino vprašanje je odgovarjal o svojem gledanju na položaj tujih delavcev v Sloveniji, pri čemer je menil, daje dejanje, ko se morajo opeharjeni in brez vsega vrniti v domovino, za Slovenijo sramotno in nezaslišano. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Za novo vozilo je treba pripraviti tudi garažo 1 % p \f j W iii,L^ -- j i j**r ^ " *■' SIR, Dela na adaptaciji garaže v Šmartnem ob Dreti (foto: Marija Lebar) V teh dneh na šmarskem gasilskem domu nameščajo nova garažna vrata. Da bo nova gasilska avtocisterna, ki jo nabavljajo, imela primerne prostore, je potrebno preurediti celotno garažo. Dela potekajo vse od aprila dalje. V tem času so prizadevni gasilci opravili že okoli 350 ur prostovoljnega dela. Zahtevnejša gradbe- na dela, kotje montaža vrat, so pre-pustili izbranemu gradbenemu podjetju. Vozilo so Šmarčani prevzeli v Ljubljani že aprila in ga za dva dni pripeljali domov, nato so ga dostavili podjetju, ki bo izvedlo nadgradnjo avtomobilske cisterne. Tako garaža kot vozilo bosta nared do n. septembra, ko bo otvoritev v okviru občinskega praznovanja. »Junija naslednje leto, predvidoma za dan državnosti, pa bomo v čast novi pridobitvi pripravili še gasilsko veselico in se primerno zahvalili vsem botrom novega voz-' ila,« je dejal predsednik PGD Šmartno ob Dreti Miro Brezovnik. Avtocisterna bo stala okoli 170.000 evrov, od tega bo 100.000 evrov prispevala nazorska občina. Ostalo bo zagotovilo društvo. Precej denarnih sredstev in lesa so zbrali v jesenski akciji. Po besedah predsednika so tako pri krajanih kot pri sponzorjih in donatorjih naleteli na veliko razumevanje. Marija Lebar Matična kronika za mesec julij 2010 ROJSTVA: Rodilo seje šest dečkov in pet deklic. POROKE: Tomaž Burgar in Alenka Stražar iz Mengša, Marko Goličnik iz Ljubije in Helena Slapnik iz Mozirja, Gregor Ternik in Janja Paradiž iz Radelj ob Dravi, Miha Fužir in Mojca Korošec iz Lepe Njive, Boštjan Plešnik iz Gornjega Grada in Aleksandra Colnarič iz Varpolj, Jure Atelšek iz Primoža pri Ljubnem in Marta Voler z Ljubnega ob Savinji, Uroš Cerar z Ljubnega ob Savinji in Irena Bezovnik iz Savine, Damjan Lopan in Nina Mak iz Tabora. SMRTI: Ivan Matijevič iz Mozirja, Mihael Suhoveršnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Janez Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Marija Božič z Ljubnega ob Savinji, Mirko Potočnik iz Nove Štifte, Jožef Kos iz Dol-Suhe, Ana Žuntar iz Dol-Suhe, Martin Poličnik z Ljubnega ob Savinji, Janez Fašun iz Okonine. NOVA ŠTIFTA Srečanje lastnikov starodobnikov Društveni župnik-kot seje o novoštiftnem dušnem pastirju slikovito izrazil predsednik društva Ivo Sovinšek - je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da takšna srečanja niso srečanja starodobnikov, ampak v prvi vrsti njihovih lastnikov. Po Ternarjevem prepričanju je pri podobnih dogodkih pomembno predvsem prijateljsko druženje in pristni osebni stiki, ki se kažejo ob izmenjavi različnih praktičnih izkušenj pri ohranjanju in restavriranju več desetletij starih jeklenih konjičkov. Z ljubeznijo do ohranjanja teh starih lepotcev se torej na družaben način krepijo tudi prijateljski odnosi in uslvarjajo nova poznanstva med njihovimi lastniki. Pravtoje tudi motozgornjesavinjske-ga društva, kije poskrbelo za prijetno nedeljsko popoldne druge avgustovske nedelje, ki bo po besedah predsednika Sovinška še v prihodnje rezervirana za srečanje prijateljev z različnimi starimi prevoznimi sredstvi v Novi Štifti. Franjo Atelšek Društvo Zgornjesavinjski starodobniki je v Novi jev se gaje udeležilo kar okrog sto lastnikov. Pris-Štifti organiziralo 3. mednarodno srečanje last- ostvovali so maši in blagoslovu vozil, ki ga je nikov starodobnih vozil. Po podatkih organizator- opravil tamkajšnji župnik Alojz Ternar. Novoštiftni župnik Alojz Ternar pri blagoslovu vozil (foto: Franjo Atelšek) DRUŠTVO ZA KULTURO ODNOSOV SPES Medgeneracijsko druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa Druženje več generacij ob poslušanju planetarnega gonga v Logarski dolini (foto: Tina Štupar) Društvo SPES, katerega predsednica je Renata Jakob Roban, vsako leto predstavi projekt, ki se financira iz programa Leader. Letošnji projekt, imenovan Domači kraj, se deli na tri dele, vsi pa so namenjeni druženju otrok in preživljanju prostega časa v naravnem okolju. ANGLEŠKE SOBOTE Prvi del projekta se imenuje Angleške sobote in ga v društvu izvajajo že vse leto, razen v počitniškem času. Vsako soboto v prostorih društva SPES v Mozirju sprejmejo določeno število predšolskih otrok in otrok nižjih razredov osnovne šole, ki dopoldan preživijo v družbi Tine Štupar. Otroci se sprehodijo po Mozirju ali ob Savinji, obiskali so že knjižnico, cerkev in druge zanimivosti, pogovarjajo pa se v angleškem jeziku. Najpomembnejša stvar pri Angleških sobotah je, da otroci spoznavajo kraj, zanimivosti in znamenitosti, zraven pa se naučijo tujega jezika. Prvenstveno so sobote namenjene kvalitetnemu koriščenju prostega časa otrok, da dan ob primernem vremenu izkoristijo na prostem in ne pred televizorjem ali računalnikom. Otroci prihajajo v društvo od vsepovsod in starši lahko koristijo to možnost brez najave, le pravi čas morajo pripeljati otroke. Z DRUŠTVI DOMAČEGA KRAJA Drugi sklop projekta je Z društvi domačega kraja. Izveden je bil v mesecu juliju, ko so otroci iz vse doline preživljali dneve na Solčavskem. Z avtobusom so se vsak dan pripeljali v Solčavo, kjer so obiskali Robanov in Matkov kot ter Logarsko dolino. V tem času so jim svoje dejavnosti predstavili lovci, planinci, čebelarji, gasilci in filcarke. Otroci so se med igro sprostili, se naučili pomembnih stvari, se gibali in uživali v naravi. TRETJI DEL PROJEKTA Pozimi bodo izvedli tretji del projekta, in sicer v prednovoletnem času. Takrat bodo pripravili obisk visokogorskih kmetij, sankanje v dolino, zimsko pravljico na ledu in še mnoge druge dogodke. V dogajanje bodo vključili invalide, saj v društvu menijo, da prav tako kot otroci in starejši spadajo med ranljive skupine, ki rabijo veliko pozornosti. Skupno vsem trem sklopom projekta je medgeneracijsko druženje in poudarjanje vrednot domačega kraja. Robanova upa, da jim bo tudi v prihodnje uspevalo pridobivati sredstva na razpisih, saj lahko le tako omogočijo otrokom pestro in prijetno uživanje v njihovih prostih dneh. V prihodnje se želijo posvečati še drugim ranljivim skupinam, predvsem upajo, da bodo uspeli realizirati razna predavanja in druženje za starejše. Strokovnjakov, ki jim bodo na teh področjih pomagali, jim ne manjka. Štefka Sem OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Dež vztrajnejši od organizatorjev Že vrsto let je drugi avgustovski vikend všmi-helu nad Mozirjem namenjen ovčarskemu prazniku. Letošnji je bil že 34. zapovrstjo, del aktivnosti pa so morali organizatorji zavoljo slabega vremena odpovedati. ŽIVLJENJE PO STAREM Člani Društva podeželske mladine Šmihel ob sobotah najprej pripravijo prikaz življenja po starem, s katerim iz leta v leto seznanjajo mnogošte- peto leto. 28 se jih združuje ob ustvarjanju rešilje-jev, tudi z barvastim šivanjem. Tokrat so se v Šmihelu predstavile drugič, vedno pa z veseljem opazujejo navdušenje med obiskovalci, ki znajo ceniti njihov trud. Izdelke so popestrile s skulpturami izpod rok Vere Benda. Slikanje na steklo, predvsem ustvarjanje unikatnih ur za različne priložnosti, je ljubezen Anke Skornšek iz Mozirja. Njena dela so bila na ogled, enako tudi rezbarije izpod spretnih rok Pastir je poskrbel, da je smola v kotličku zavrela in da so se smrekove veje, segrete na ognju, lepo upogibale (foto: Benjamin Kanjir) Alojza Podvršnika iz Zavrha pri Galiciji. Oba dneva praznika so se na stojnicah predstavljali domači umetniki in pridelovalci ter izdelovalci različnih dobrot. Seveda niso manjkale članice aktiva kmečkih žena, ki so spekle peciva, kruha in podobnih dišečih in slastnih dobrot. Benjamin Kanjir Organizatorji praznika tradicionalno poskrbijo za postavitev priložnostnih razstav (foto: Benjamin Kanjir) vilne obiskovalce prireditve. Tako je bilo mišljeno tudi letos, vendar je bilo deževno vreme vztrajnejše od organizatorjev. Ob uri, ko bi se moral pričeti prikaz, je ploha pregnala obiskovalce in sodelujoče. Slednji so se že prej podali na prireditveni prostor in pokazali vsaj delček nameravanega. Pastirice so tako delile pripravljene dobrote, skuhane v skorjevki. Pastirje poskrbel, daje smola v kotličku zavrela in da so se smrekove veje, segrete na ognju, lepo upogibale. Iz njih je izdeloval previte, elemente, ki so skupaj držali lesene plotove. Izdelovali so skodle za prekrivanje streh in steljo za domače živali. Poudarek ovčarskega praznika je kakopak na ovcah, na ravnanju z njimi, na umivanju in striženju. In takoj nato na krtačenju ter predenju volne za debela zimska oblačila. Člani domačega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman, so zapeli v velikem šotoru, ki je bil postavljen za kasnejšo veselico. Za njimi so zarajali tudi domači osnovnošolci, ki so z učiteljico Alenko Čulk zaigrali kratko igrico. RAZSTAVE Ob prazniku v Šmihelu organizatorji tradicionalno poskrbijo za postavitev priložnostnih razstav. Tokrat so v goste povabili članice krožka ročnih del pri mozirskem društvu invalidov in upokojencev. Dekleta so si nadela ime Vrtnice. S skupnim ciljem druženja in ustvarjanja se tedensko sestajajo že Trg mladosti 2 Velenje t: 03 898 64 10 | www.vsvo.si Ludvik! Vse najboljše za dvojni praznik - največ zdravja. Želijo tvoji domači Na Visoki šoli za varstvo okolja izobražujemo za poklic prihodnosti: tudi vi postanite diplomirani ekotehnolog! Ne spreglejte 2. prijavnega roka od 20. - 28. avausta 2010! MOZIRSKI GAJ Tropski svet rastlin na ogled še ta vikend Do vključno nedelje bo v Mozirskem gaju še potekala letošnja osrednja razstava cvetja, ki so jo upravljavci parka pripravili v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije, s slovenskimi dobavitelji cvetja in Društvom slovenskih vrtnarjev. Samo minulo soboto in nedeljo pa je bila v Gaju tudi razstava najbolj strupenih kač in pajkov našega planeta ter veliki šov pitonov. V posebnem šotoru na nabrežju Savinje obiskovalce navdušujejo rastline iz družine bromeli- Kaktusi vseh vrst (foto: Ciril M. Sem) jevk (guzmanije, vriseje, ananas...), flamingovci, mesojedke in orhideje. V velikih okrasnih posodah so predstavljene še visoke rastline iz družine zmajevk, fikusov in palm. V parku je seveda na ogled še kopica drugih aranžmajev, med drugim poročna dekoracija v cerkvici sv. Valentina. Ljubitelji eksotičnih postavitev rastlin še posebej občudujejo zen vrt, obiskovalci iz drugih krajev Slovenije pa si z zanimanjem ogledajo letošnjo novost v parku - izbo zgornjesavinjskega želodca v kovačiji. Zanimiva in poučna predstavitev tropskih rastlin (foto: Benjamin Kanjir) Minuli vikend je bila v Gaju tudi razstava najbolj strupenih kač in pajkov našega planeta ter veliki šov pitonov (foto: Franci Kotnik) Po nestanovitni soboti je vreme organizatorjem na praznično nedeljo lepo postreglo, zato je bilo temu primerno veliko tudi število obiskovalcev, v nedeljo pa v parku pričakujejo več kot sto vrtnarjev in cvetličarjev, ki bodo ogled razstave v Mozirskem gaju izkoristili tudi za poslovno in družabno srečanje. Franci Kotnik MOZIRJE Skornškov cvetlični metulj Medtem ko so organizatorji razstave in ureditve parka Mozirski gaj spet prijetno presenetili, je ogleda vredno tudi dvorišče glavnega »arhitekta« parka ob Savinji, namreč družinskega cvetličarstva Skornšek. Ob urejanju Mozirja za ocenitev kraja s strani komisije Entente Florale so pri Skornškovih dodali domiselno lesno škarpo in jo zasadili s cvetjem. Sredi vsega seje v teh dneh razcvetel prelep metulj, ki je delo zaposlenih in seveda Jožeta Skornška. Metulj kar vabi v njihove rastlinjake, zagotovo pa tudi v Gaj, ki je vtem času in vse do prve pozebe izjemno lep tudi brez dodatne razstave. Jože Miklavc Pri Skornškovih se je v teh dneh razcvetel prelep metulj (foto: Jože Miklavc) Francu Volerju za 30. rojstni dan in hčerki Tiji za 3. rojstni dan Iskrene čestitke, največ zdravja ter družinske sreče! Želijo: mama, Jože, Jasmina in vsi Cmagerjevi Moniki za 18 let Koliko zvezdic na nebu žari, toliko sreče ti Marko, ati in mami želi! Razni obredi o žiuljenju naših ljudi Piše: Aleksander Videčnik ŠRANGANJE (NADALJEVANJE) Tisti, kije vodil šranganje,je stopil pred sprevod svatov in ga prijazno ustavil z besedami: »Zdaj ste prišli po nevesto, toda mije ne damo iz naše fare!« Vtem so fantje prijeli nevesto in pričelo seje pogajanje s starešino o deležu, ki pripada fantom ob izgubi dekleta iz domače fare. Vodja je najprej postavil visoko ceno, med pogajanjem seje cena postopno zniževala in ko so se dogovorili, so fantje odstranili pregrado in želeli nevesti vso srečo v drugi fari. Šranganje je postalo lahko napeto, če so fante prehiteli godci. Včasih sejimje uspelo pritihotapiti na fantovsko stran, tedaj je lahko šranga padla brez pogajanja. Fantje so torej morali paziti, da se kaj takega ni zgodilo. Le redko je bil vmes alkohol, da bi zaradi tega prišlo do kakršnega koli nasilja. SPREVOD V CERKEV Ko sta šia ženin in nevesta k poroki, sta imela v eni roki nekaj denarja, da se nista praznih rok rokovala z mimoidočimi. Ni se spodobilo, da bi bodoča zakonca šla proti cerkvi praznih rok. Zanimivo verovanje je tedaj vladalo med našimi ljudmi - posebna sreča se bodočim zakoncem obeta, če med hojo v cerkev srečajo vprežni voz. Do cerkvenih vrat ni bilo posebnega vrstnega reda v sprevodu, tam pa so se zvrstili takole: godci, obe starešini, za njima ženin in drug, nevesta in družica, "starešneli" (ženi obeh starešin) in drugi svatje. Tako urejeni so se podali v cerkev. Pred oltarjem sta se postavila ženin in nevesta, poleg obeh pa obe starešini. Svatje so se posedli v klopi, najprej starši, sorodniki in nato drugi svatje. Po opravljenem obredu so šli v zakristijo, kjer so popili "šenfjanževec", ki sta ga plačala starešini, včasih pa so to storili tudi svatje. Tuje seveda veljal poseben vrstni red. Ženin in nevesta, župnik si je natočil vino sam, svatom pa sta točila starešini. Pazili so, da sta najprej izpila novoporočenca, za tem župnik, potem pa svatje. Iz cerkve so šli v drugačnem vrstnem redu: drug in družica, ženin in nevesta, sledila sta starešini z ženama in ostali svatje. Svatbeni sprevod je nato krenil na svatovsko vino v bližnjo gostilno. Tam so pojedli plečeta, ki sojih svatje ob vabljenju nevesti podarili. Tam so ostali vse do večera, plesali so in peli, nato pa so odšli proti nevestinem domu, spotoma so bili glas- ni, kar naj bi dokazovalo dobro voljo svatov in imenitnost svatbe. OGOVARJANJE Ko so bili že blizu doma, so odhiteli naprej ženin ali nevesta in starešina, pa tudi svatje. Zaprli so vhodna vrata hiše in tam čakali na prihod ostalega dela sprevoda. Če seje vse to dogajalo na ženinovem domu, so se zaprli on in njegov starešina ter svatje, če je šlo za nevestin dom, pa so v hiši čakali on, njegov starešina in svatje. Začelo seje neke vrste pogajanje. Godci niso igrali, dokler ni vstopil v hišo drugi novopo-ročenec. V hiši so pazili, da se ne bi vtihotapil kateri izmed godcev, ker bi potem odpadel običaj ogovarjanja. Če bi denimo, godci zasedli mizo v hiši, bi jo od njih moral odkupiti starešina, kije bil v stavbi, in to za drag denar! Če je bil ženin s starešino v hiši, je trkal na zaprta vrata nevestin starešina in prosil, da odprejo vrata. Iz hiše Krancljevki Marija Požarnik in Marija Krbes na poroki Žmavčevih leta 1907; hrani Janez Mavrič v Gornjem Gradu. seje tedaj oglasil ženinov starešina: »Kdo pa ste?« Zunaj so odgovorili: »Smo pošteni ljudje in smo vam pripeljali, to kar najbolj potrebujete -gospodinjo.« iz hišeje bilo slišati: »Kakšna pa je, nam jo lahko pokažete?« Med tem so zunanji našemili katerega od moških v ostudno, grdo babo in jim jo pokazali. Tedajje ženinov starešina iz hiše zaklical: »Mi take babe nočemo, kar obdržite jo!« Zaprli so spet hišna vrata. Zunaj stoječi starešina je nato zaklical: »Imamo nekaj boljšega,ta pa bota prava.«Tokrat so zunanji ponudili našemljeno žensko, tudi to so odklonili, tisti v hiši. Končno so vendarle pokazali (8) V ^ pravo nevesto, ki sojo vsi v hiši glasno pozdravili, starešina pa je zaklical: »Ta pa je prava - kar dajte namjo!« Ogovarjanjeje lahko dolgo trajalo, običajno pa ne, saj bi se sicer dolgočasili vsi navzoči. In svatba seje pričela. Tako so ravnali v okolici Gornjega Grada. Sedaj pa opišemo še nagovor ženinovega starešine pred domom neveste na Ljubnem. Takole je nagovoril tiste znotraj hiše: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober dan nam vsem Bog daj! Hišni oče gospodar in starešina ali spite, ali bedite, aii zna biti presveto Trojico premišljujete? To prvo peršono - Boga Očeta, kateri nas je ustvaril? Je prav! Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje in obrnite se k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji usmiljenemu Bogu v nebesih.« Na vse to so godci zaigrali. In spet je spregovoril zunanji starešina: »Jaz sem klical k prvemu, kličem k drugemu, če premišljujete drugo božjo peršono - ki nas je odrešil, prav! Ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran in nam dajte fak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji gospodu Bogu vsemogočnemu gori v nebesih!« Godci so spetzaigrali. Od zunaj je spet govoril starešina: »Jaz sem klical k prvemu, k drugemu in zdaj kličem k tretjemu. Premišljujete zna biti tretjo božjo peršono - Boga Svetega Duha, kateri nas je pri svetem krstu posvetil in se razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini, sveti deželi, kjer je sveti Janez Krstnik Jezusa krščeval. Pustite vse na strani in se obrnite k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za nas in za vas in po volji troedinega Boga v svetih nebesih!« Godci so spetzaigrali iz hiše pa so se oglasili: »Kakšen odgovor pa želite od nas?« Zunanji starešina pa odgovarja: »Hodila sva s tem mladeničem pred štirinajstimi dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic, pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha, kot ponižna vijolica - to želimo od vas, hišni oče in gospodar, oče starešina! Da bi vam bila blaga volja njo nam izročiti, in sicer v znamenju sreče in blage volje, z glažkom vina in rožmarinom v roki.« V hiši so odprli vrata in porinili ven staro našemljeno babo, vendar sojo zunanji zavrnili in jo porinili h godcem. Hkrati pa povedali notranjim: »Ja, kar dobra je, mi pa se za ta drugo priporočamo!« In iz hišeje prišla ovenčana devica, ženinov starešina seje lepo zahvalil zanjo in jo predal camarju (pratfirerju). Spet so zunanji spregovorili: »Hvala zanjo hišni oče in starešina, toda mi čakamo na pravo in se priporočamo za drugo.« Tedajje stopila iz hiše nevesta s kozarcem vino v roki in ga dala ženinu, ta pa starešini. Nadaljevanje prihodnjič. Energija - porabiti ali prihraniti? Šola v Solčavi (foto: IS) t Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Za naravne ekosisteme je znano, da so energetsko varčni. Ne sistemi in ne njihovi deli ne trošijo energije tja vtri dni. Klasični primerje krdelo levov. Na lov se odpravijo le, ko so lačni, in lovijo tiste živali iz čred, kijih najlažje ujamejo: nebogljene mladiče, poškodovane, bolne ali stare osebke. Energijsko varčna so tudi prvobitna ljudstva, ki jih še ni dosegla civilizacija. V primerjavi z nami, ujetniki spon rasti in razvoja, za življenjske potrebe (streho nad glavo, oblačila in hrano) porabijo precej manj časa in energije. Ostali čas porabijo za druženje. Osnovno gonilo »svobodnega trga« je potrošnja, poraba. Na tem temelji proizvodnja, ki omogoča nekaj odstotkom ljudem, da pridobijo nekaj desetin skupnega premoženja. Velik obseg proizvodnje pomeni veliko porabo snovi in energije za izdelavo, razdelitev in seveda tudi razgradnjo potrebnih in seveda tudi nepotrebnih dobrin. Če smo pri tem še energetsko potratni, kar v naši državi smo, ugotovimo, da potrebujemo zelo veliko energije. Vedno več! Od kod jo vzeti, kje jo pridobiti? To je seveda napačno vprašanje. Trenutno nam jo ponujajo v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj, okoli katerega se v zadnjih mesecih krešejo mnenja o njegovi ekonomski, energetski in ekološki umestnosti. In vedno bolj se kaže, da bomo plačali mačka v Žaklju. Prvo in osnovno vprašanje je, kako prihraniti čimveč energije! Slovenija je energetsko zelo odvisna država, le polovico energije proizvede doma. Kaj pomeni odvisnost od drugih na tako pomembnem področju, najbrž ni treba posebej poudarjati. Odvisnost lahko zmanjšamo z večjo proizvodnjo, ki jo prilagajamo rasti naših potreb, kar pa je dolgoročno nesporno nespametno, ker domačih virov energije »itak« nimamo dovolj in taka »rast in razvoj« zagotovo peljeta v propad. Lahko pa se začnemo obnašati trajnostno in zmanjšamo porabo. r~^\ 14 v J Kako, boste dejali, zmanjšati porabo? S tem bomo vendar zaustavili našo rast in naš razvoj! Tako se sprva zgrozi tudi pretirano težek človek, ko ga zdravnik posvari, da bo moral shujšati. A če se za to res odloči in ravna pravilno, čez čas ugotovi, da gre. Le življenje je moral spremeniti. Manj energije vnese v svoje telo, več se giblje in oboje ozdravi njegovo telo. In osveži duha. Če hoče tvorno prispevati k podnebnim ciljem oziroma zaustavitvi rasti količin toplogrednih plinov v ozračju, bi po nekaterih scenarijih Slovenija morala do leta 2050 prepoloviti svojo porabo skupne energije, porabo fosilni goriv zmanjšati za okoli 70 odstotkov in najmanj potrojiti sedanjo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Alternative torej sploh ni. Porabo moramo zmanjšati. Z bolj učinkovito rabo in manjšo porabo. V preglednicah, ki kažejo učinkovitost rabe energije, Slovenija še vedno zelo zaostaja za tehnološko razvitimi državami. Nekaj zato, ker proizvajamo delovno in energetsko zahtevne izdelke, ki jih razviti prepuščajo manj razvitim, nekaj zato, ker tehnološko in organizacijsko zamujamo. In tudi kot posamezniki smo se prepustili toku porabništva in pišmeuharstva. Hlastamo za vse večjimi avtomobili, v katerih se veči- noma vozimo sami, za novimi in novimi strojčki v gospodinjstvu, luči nam gorijo vse povprek, topla voda teče tja v tri dni. Če samo pogledamo, kako gradimo zasebne in javne zgradbe. Beton, kovine, plastika. Les, kije energetsko najbolj učinkovit gradbeni material, ki v svoji masi zadržuje ekvivalent mase ogljikovega dioksida, je v obeh sektorjih zapostavljen. V zadnjem času sicer nekaj manj v besedah, a v dejanjih, v izvedbi še vedno. Pri porabi lesa na prebivalca zelo zaostajamo za primerljivimi državami, ob tem, da smo ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Od izolacijske uporabnosti lesa pa nekateri tako ali tako poznajo samo drva. Seveda tudi brez novih virov energije ne bo šlo. A poiskati jih moramo v obnovljivih virih, predvsem takih, ki so »naravi prijazni«, torej najmanj škodljivi. Ki ne degradirajo okolja in ki čimmanj prispevajo k izpustom toplogrednih plinov. Vendar bo ta ukrep uspešen le ob temeljito zmanjšani skupni in osebni porabi energije. Vas lepo pozdravljam, vaš Zeleni Franček golte Slovenija Turistični center Golte išče delavce za delo na žičniških napravah (strežnike, strojnike vlečnic in strojnike krožnih žičnic). Vlogo z rojstnimi podatki in izobrazbi pošljite na naslov Golte d.o.o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. KAKO KUPITI NOVEGA JEKLENEGA KONJIČKA? Previdnost in strokovnjak nista odve< Odločitev, da nujno potrebujemo novi avtomobil je padla. Stari je ali odslužil, ali seje postaral, ali pa smo se ga preprosto naveličali. Naše misli so že pri prodajalcih novih vozil. Najprej moramo vedeti, kaj potrebujemo in koliko denarja imamo na razpolago: ali je to velik družinski avtomobil, torej za družino z najmanj tremi otroci oziroma smo samski in jeklenega konjička potrebujemo le za prevozno sredstvo. KOLIKO DENARJA SMO PRIPRAVLJENI ODŠTETI? Zelo pomembno je tudi, koliko kilometrov naredimo na leto. Vsa ta dejstva vplivajo na našo izbiro. Mnogokrat se žal zgodi, da kdo kupi avtomobil, ki ne odgovarja njegovim dejanskim potrebam. Pametno je vedeti tudi, koliko smo pripravljeni odšteti za nov avtomobil in kakšne mesečne stroške nam lahko leta povzroči. Pri stroških nikakor ne smemo pozabiti na letno zavarovanje, servise, pnevmatike in seveda gorivo. In na koncu najpomembnejša odločitev: ali kupiti nov ali rabljen avtomobil? Seveda je dejstvo, da pri nakupu novega jeklenega konjička »vržemo« največ denarja stran, saj izgubi na vrednosti takoj, ko ga pripeljemo domov. Je pa res, da ima nov jekleni konjiček tovarniško garancijo in neprecenljiv vonj po novem. Pri rabljenem seveda tega vonja ni, ponavadi smo omejeni tudi z garancijo. Ampak pri rabljenem jeklenem konjičku je lahko cena tudi za polovico ali več nižja kot za enakovredno novo vozilo. NAKUP RABUENEGA VOZILA Seveda največ nasvetov velja pri nakupu rabljenega vozila. Začnemo pri oglasih. Največ oglasov naj- demo v specializiranih revijah in na internetu. Avtomobil lahko iščemo na slovenskem ali na evropskem tržišču. Pri uvozu je potrebno upoštevati še prevoz avtomobila in homologacijo ter plačilo davka na motorna vozila (DMV) in na ekološke takse. Obvezno je potrebno pridobiti evropsko homologacijo, kajti drugače vozila ni mogoče registrirati. Najlažja pot, da opravimo vse navedeno, je uporaba interneta, kjer dobimo osnovne podatke o vozilu, nato preko telefona vzpostavimo vezo s prodajalcem in preverimo podrobnosti vozila, kot so: resnična starost, kilometri, lastništvo, servisni posegi ipd. OGLED VOZILA Izberimo si največ tri vozila za ogled, potem pa pot pod noge. Za ogled vozila naj bo primeren dan. Prav tako naj ogled vozila poteka preko dneva, da imamo dobro svetlobo, vozilo naj bo očiščeno, s seboj pa vzemimo kakšno svetilko za po- gled podvozja in magnet, da preizkusimo debelino laka. Obvezno se z vozilom, ki si ga ogledujemo, zapeljimo in ga preizkusimo v vožnji. Ob zaviranju ne sme tresti, ko spustimo volanski obroč, mora iti naravnost. Posebno čudnega hrupa naj tudi ne proizvaja, saj bo drugače potrebna menjava izpušnega sistema ali kakšnega ležaja. Po vožnji preverimo, če se ujemajo serijske številke na dokumentih in na vozilu. Seveda garancije pri nakupu rabljenega avtomobila od fizične osebe ne bo, če pa kupujemo pri pravni osebi, je pametno, da dosežemo dogovor o garanciji vsaj za kakšen mesec. Pri rabljenem vozilu so možne manipulacije s kilometri tako, da se naj izraba notranjosti ujema s kilometri. To morate preveriti oziroma občutiti sami. Servisna knjiga je lep pokazatelj vzdrževanja vozila, ampak ni redko, da je le-ta ponarejena. Možnost je tudi, da rabljeno vozilo peljemo na pregled k strokovnjakom na AMZS. Pa veliko sreče pri izbiri in nakupu! Igor Pečnik m Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - grafično in ĆRNOBELO oblikovanje TISKANJE ČIRULE CAROLE V SOLČAVI Prebudili .ro , 'o co ra co > ^ 03 .03 W > 03 <- O) .9 03 (0 E I _cd o CD ISfeZIOMMM fažio o : c ~ S >-5 > I : m _ CD 03 CD C ■O c 03 > N O > CD CD £ E O) o 0 C '“o 03 O — 5 >N > co > ro O -£= TD C O CD CD > C o > O C/3 03 j*: 03 03 CD .03 I o IS: jjž C ^ 03 •- O — 03 C r- C= C CD .E — J-CD S TD ~ 2:2. £ i CD > -Q KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Richard Flanagan: Plosk ene dlani Roman pripoveduje o življenju slovenskih priseljencev, ki po drugi svetovni vojni pribežijo v Avstralijo. V središču je družina Buloh, oče Bojan, hčerka Sonja in mati Maria, ki nekega večera zapusti moža in otroka ter odide v snežni metež. Tri desetletja kasneje se hči Sonja vrne v Tasmanijo k svojemu očetu, ki životari v sencah preteklosti. Slednje dohitijo tudi njo ... Plosk ene dlani je roman otežkem življenju slovenskih emigrantov, ki vtujem svetu poskušajo najti up in odrešitev skozi ljubezen. ftcharD riM®gATv tl1C Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tei: 03-839 2300 Odkar imata dvigalo, sta Rupnikova zgornje nadstropje preuredila v galerijo (foto: Štefka Sem) razumljiva, tako zahtevnim likovnim kritikom kot likovnim občudovalcem. Številne Rupnikove slike so pred časom dobile prostor v prvem nadstropju Šerbelove hiše. Ob pomoči Občine Ljubno in drugih ustanov sta Rupnikova dobila dvigalo in s tem možnost dostopa do lastne galeri- je. Številna dela, ki sedaj krasijo zgornje nadstropje hiše, so dostopna vsem, ki si jih želijo ogledati. V času pred Flosarskim balom sije del bogate zbirke slik ogledalo precej obiskovalcev, prav gotovo pa bo slikar tudi v bodoče vesel obiskovalcev, ljubiteljev umetnosti. Štefka Sem 21. 8. bo minilo 50 let od poročne zaobljube Lojzeta Bastia in Jožice Vratanar. Letošnje dogajanje na tradicionalnem Lučkem dnevu so dodatno popestrile tudi prizadevne članice tamkajšnje župnijske Karitas. Ob župnišču v Lučah so namreč priredile dobrodelni srečelov s preko štiristo dobitki. Glede na množičen obisk kupcem srečk ni bilo mar za tistih nekaj evrov, ki so jih odšteli zanje, saj je krajevna Karitas v še ne letu dni od ustanovitve lanskega novembra že na različne načine pomagala pomoči potrebnim v kraju. Tudi za tokratni izkupiček od prodanih srečk so v lučki Karitas že našli naslov, na katerem se bodo z veseljem spom-injali letošnje tradicionalne prireditve v Lučah. Franjo Atelšek V Lučah ljudje radi dajo sredstva v dobrodelne namene (foto: Franjo Atelšek) Dva mlada Zgornjesavinjčana, ki sta si po poroki ustvarila dom, družino in podjetje v spodnji Savinjski dolini. Trdna skupnost, ki je kljubovala času, je opora otrokom, vnukom in tudi nam vsem, ki smo veseli, da sta kljub vsem tegobam dočakala zlato poroko. Še veliko srečnih skupnih let, ki naj jih krepita ljubezen in medsebojno spoštovanje! Vse to in še vse tisto, kar si sama najbolj želita, vama želimo sestre: Marija, Vera, Anka, Lenka, Vida in vsi člani naših družin. LJUBNO OB SAVINJI Paleta Rupnikovih slik v domači galeriji Branko - Martin Rupnik seje rodil sredi vojne vihre nad Cerknim. Kot otroka so ga ločili od družine in takrat je tudi zbolel. Kljub maminemu trudu, ki ga je po vojni našla in iskala pomoč za njega, je bila bolezen prehuda in zaradi tega je pristal na invalidskem vozičku. Sedaj že mnogo let živi na Ljubnem ob Savinji, kjer sta imela z ženo Mariko dolga leta urarsko delavnico. Odkar je v pokoju, ima Rupnik veliko časa za svojo strast, slikanje. Številne slike kažejo na to, da se ne ustraši nobenega motiva. Med njegovimi slikami najdemo portrete, akte, tihožitja, podobe narave in vsakdanje prizore. Izpopolnjeval se je v mnogih tehnikah, iskal nasvete pri prijateljih slikarjih in razstavljal v mnogih slovenskih krajih. V zadnjih letih je prejel tri certifikate kakovosti in priznanje na likovnem izboru za Zlato paleto, ki ga pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije. Njegova umetniška pripoved je enostavna in LUČE OB SAVINJI Dobrodelni srečelov KARITASOVE DELAVNICE V MOZIRJU Med vedoželjnostjo in zabavo je ljubezen pesmi ter se ob tem zelo zabavali. Po enournem učenju je sledila malica iz nahrbtnika. Potem so se od- V začetku avgusta so se začele delavnice za otroke, starše in stare starše, kijih šesto leto zapored organizira Župnijska Karitas Mozirje - Šmihel. Glavni organizatorici sta bili Alenka Brezovnik in Danica Verbuč. Moto letošnjih delavnic je bil: Ljubite se med seboj. Vsak dan do petka smo se ob 9. uri zbrali vdvorani in preverili, ali smo vsi prisotni, ali nam je kdo zaspal, zmolili, zapeli pesmico Skrivnost sreče, vrgli smo še kocko ljubezni, ki nam je narekovala, kaj bomo čez dan dobrega naredili. Imeli smo tudi pravila, ki smo jih upoštevali cel teden: poslušam, dokončam začeto, pomagam in pospravim. Po uvodu je prišel čas za učenje jezikov, ki smo se jih učili cel teden. Na izbiro smo imeli angleški jezik z Matejo Breznik, nemškega s Slomškova dvorana kot prostor sožitja generacij (foto: AG) Stanko Borovšak, španski jezik z Mojco Miklavc in francoskega z Evo Gumzej. Naučili smo se osnov pogovora v tujem jeziku, prepevali ČRN IN PRIJAZEN VIETNAMSKI PRAŠIČEK Nenavaden domači vijale razne delavnice. Za prvo mizo smo delali cofke iz volne; ta delavnica je vsako leto najbolj obiskana. Seveda odpadne volne nismo dali v koš, ampak smo jo uporabili za polnjenje pajackov, ki smo jih izdelovali pri drugi mizi. Slikali smo tudi na vrečke za na- kupovanje, ki sta jih sešili Marija Janko in Magda Skok. Delali smo domišljijske zveri iz odpadnega časopisnega papirja. Mladi igralci, ki jih je vodila Zala Gumzej, so se naučili igrico Kdo je napravil Vidku srajčico - pred tem pa so si še izdelali lutke in sceno iz koruzne pene PlayMais -terjo na koncu zaigrali staršem in starim staršem. V torek smo pekli makovke, dva dni pozneje pa še piščančke, zajčke in druge figure s pomočjo Zale Acman, Marije in Franca Pečnik. V sredo smo izdelali piščali iz bezgovih vej, pri tem so nam pomagali Franc Jurkovnik, Ivan Acman in Ivan Verbuč. Seveda smo poleg vsega naštetega še risali, barvali in se ob tem zelo zabavali. Delavnice so se zaključile s predstavitvijo staršem in starim staršem. V delavnicah smo se naučili mnogo različnih pozitivnih stvari. Nam otrokom so vsako leto zelo všeč, zato smo prepričani, da se vrnemo še naslednje leto. Luka Jager in Špela Kramer Štiglic ljubljenček Prašička Benka rada hrusta dišeča jabolka (foto: Jože Miklavc) Mnogi ljudje imajo radi v hiši ali v okviru gospodarskih poslopij in drugih pomožnih objektov družbo živali, tako imenovanih hišnih ljubljenčkov. Psičke, muce, ptiče, ribice idr. so pogosti člani »družine«. Bolj poredko pa si kdo omisli prašička, takšnega za atrakcijo in kotzanimivost. Pri Ročnikovih v Podhomu so dobili v dar malega črnega prašička, neke vietnamske pasme. Ob čredi konj, ki jih gospodar Marko Ročnik zelo ceni in jih vzgaja, imajo zdaj še črnega prašička, samička Benka. V skednju živi v velikem razkošju, dnevno pa se sprehodi po bližnji okolici domačije. Zdaj, ko so pričeli kapljati prvi sadeži z dreves, se Benka odlično počuti, tudi sita rada zaorje po travi ali njivi. To ima menda v naravi, saj vse kaže, da je ta udomačena pasma nekoč divjala po pragozdovih in se prehranjevala s plodovi narave, tudi tistimi, ki zraste po zemljo. No, beseda o kakšni slastni pečenki v zvezi z Benko, se Ročnikovim zdi neokusna šala. Prašička je pri njih pač kot ponekod psiček ali mačka. Zakaj pa ne? lože Miklavc Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Ivo Milovanovič Ivo Milovanovič je pred leti uradno postal Mozirjan. V Kolovratu je zgradil domovanje in se začel vključevati v utrip kraja. O njegovi vpetosti med nov dom in službo, o slovenskem športu, predvsem nogometu in pogledih na razvoj Mozirja je spregovoril za naš časopis. - Lahko rečemo, da ste legenda med športnimi reporterji. Kdaj ste zapluli v te vode? S športom sem se pričel ukvarjati v Celju, ko sem bil star enajst let. Pri Železničarskem nogometnem klubu sem takrat pričel igrati nogomet. Nato seje klub združil s Kladivarjem in v tem novem klubu sem igral do opravljene mature. Nato sem se preselil v Ljubljano in še tam pri Slovanu igral tri leta. Živel sem pri stari mami v Preserju. V tem času sem opravil trenerski tečaj in na prigovarjanje domačinov sem prevzel treniranje domačega kluba. Z njim sem tekmoval od najnižje do conske lige. V tistem času sem pričel študirati novinarstvo na takratnem FSPN-ju (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, op. BK). Praksa je bila obvezna in z julijem 1972 sem začel to prakso na RTV Slovenija. In tam ostal. Zadostil sem njihovim kriterijem in dobil štipendijo. Po študiju sem tam ostal. Najprej sem bil dve leti v informativnem programu, nato sem šel v gospodarsko redakcijo in od tam v športni program. Do leta 1980 sem bii novinar, nato pa šest let urednik. Naslednja štiri IVO MILOVANOVIČ, ŠPORTNI REPORTER »Najprej mislim, da so sodniki sodili slabo!« leta sem opravljal funkcijo vodje enote televizije, Najprej mislim, da so sodniki sodili slabo. V cenato sem bil pomočnik direktorja za posebne loti vzeto so naredili preveč napak. To je defini-naloge, nato še štiri leta šef marketinga. Leta tivno. Ekstremne napake, ki bi jih lahko odpravili, 2001 sem se vrnil v športni program kot komentator in to sem še danes. - Če ostaneva pri športu. Kateri vam je najbližji? Moj šport številka ena je nogomet, čeprav imam enako rad še svoje preostale tri športe. Torej rokomet, konjeništvo in veslanje. - Kaj je tisto, kar dela komentatorja dobrega? Kombinacija lastnosti. Nedvomno moraš imeti najprej to zadevo rad in da to z veseljem delaš. En del je tudi mati narava, ki nam da določene sposobnosti. Nato pa seveda trdo delo. Vsi vidijo to lepšo plat novinarstva, vidijo, da potujemo in da smo na tekmah. Seveda pa je tu ogromno dela, branja, priprav. To mora postati tvoj način življenja in s tem seveda živiš štiriindvajset urna dan. - Omenili ste nogomet. Dotakniva se letošnjega svetovnega prvenstva, s katerega ste komentirali. Kaj vam bo ostalo najbolj v spominu? V prvi vrsti mi bo ostalo dejstvo, da sem bil nad Južno Afriko izredno presenečen. Na svetovno prvenstvo sem odpotoval s kančkom skepse, čeprav sem prej o tej državi relativno veliko prebral. Glede na to, daje za mano kar nekaj velikih prvenstev, lahko rečem, da me je to res preseneti- lo. Organizacija je bila brezhibna, ljudje prijazni, varnost je bila sicer poostrena, predvsem v Jo- »Vsi vidijo to lepšo plat novinarstva, vidijo, da potujemo in da smo na tekmah. Seveda pa je tu ogromno dela, branja, priprav. To mora postati tvoj način življenja in s tem seveda živiš štiriindvajset ur na dan.« hannesburgu. Največ časa sem preživel ob obali in tam je bilo življenje res krasno. Zaradi svetovnega prvenstva moram vse, kar sem prej slabega mislil o Južni Afriki, spremeniti in o vsem misliti pozitivno. Res pa je, da je to država, ki ima veliko, veliko revežev, seveda na drugi strani tudi bogatih. Reveži pa dajejo tej državi pogosto slabši imidž. - Tekom prvenstva se je veliko govorilo o sojenju. Kakšno je vaše mnenje o tem in o morebitni uvedbi tehnologije, ki bi pomagala pri sodniških odločitvah? ce bi imeli tehnologijo, pa so druga zgodba. Jaz osebno sem za tehnologijo, po moje bi lahko bila v pomoč. Kot veste, se prvi možje nogometne zveze za to nočejo odločiti. Mislim, da imajo še ta mesec sestanek na to temo, saj je dejslvo, daje bilo teh napak preveč. Predvsem napak, ki so odločale. Vsakdo greši, če pa so napake usodne za določeno reprezentanco, je pa to slabo. - Konec koncev, tehnologija že pomaga v mnogih drugih športih, zakaj ne tudi v nogometu. Tako je. Tenis ima televizijski in računalniški posnetek, malo ljudi ve, da tudi kriket. Seveda tudi hokej, kije med najbolj priljubljenimi športi. Vsakdo lahko vidi, kako glavni sodnik oddrsa do ekrana in si stvari ogleda. Jaz mislim, daje stvar popolnoma enostavna. Četrti sodnik bi lahko imel televizijski sprejemnik in na ta način bi lahko nekatere kritične »Četrti sodnik bi lahko imel televizijski sprejemnik in na ta način bi lahko nekatere kritične zadeve dosodili bolj pravično.« zadeve dosodili bolj pravično. Konec koncev, se evropska in svetovna zveza zavedata, da je to velik problem, kajti, kotveste,je sedaj v evropski ligi šest sodnikov, dva sta ob kazenskih prostorih. To je dokaz, da tudi oni verjamejo, da je potrebno na tem področju nekaj postoriti. -Zavoljo svojega dela ste gotovo med največjimi poznavalci slovenske nogometne reprezentance. Kje je trenutno slovenski nogomet? Reči moram, da sem na te fante zelo ponosen. Predvsem na Kekovo odločitev, daje na nek način spremenil filozofijo, ne le igralcev, ampak vseh Slovencev. Da nismo zgolj tisti, ki se ves čas branijo, ampak da znamo tudi napadati. Ta zadeva se je v kvalifikacijah leta 2009 popolnoma obrnila, začeli smo napadati in dajati gole. In to je mala revolucija za slovenski nogomet nasploh. To je prineslo uspeh reprezentanci na kvalifikacijah, še posebno v dodatnih, ko smo premagali Rusijo. To je generacija, kije plod domačega znanja. Čeprav fantje igrajo v tujini, si tam samo pridobivajo dodatne izkušnje kot profesionalci, saj je profesionalizem na višji ravni. Mislim, da je to generacija, ki si je zaslužila svetovno prvensh/o in z malce sreče bi se lahko uvrstili tudi med šestnajst najboljših reprezentanc. - V mladosti Celjan, kasneje Ljubljančan, sedaj vse bolj Mozirjan. Očitno bom imel v življenju tri etape. Prvih devetnajst iet v Celju, nato dobrih trideset v Ljubljani, sedaj pa vse bolj Mozirjan. Tukaj zelo uživam, imam svoj mir, pa čeprav je potrebno okoli hiše veliko postoriti. Že same košnje je tri ure. Rad pa bi opozoril na dejstvo, ki se ga domačini čisto premalo zavedajo. Kako lep kraj je Mozirje. Predstavljam si, da bo v prihodnje to idiličen turistični kraj, ki bo ohranil svojo naravo. Čeprav v zadnjem času gledam slike blokov, ki naj bi bili tu zgrajeni. To me zelo moti in ne vem, kdo se odloča za te stvari. »Mislim, da je to generacija, ki si je zaslužila svetovno prvenstvo in z malce sreče bi se lahko uvrstili tudi med šestnajst najboljših reprezentanc.« Mozirje je zelo lep kraj, ki mu je potrebno dati le še življenje. Razočaran sem, ko grem v središče mesta, pa se tam nič ne dogaja. Okoli upravne stavbe je še malo življenja, drugje pa ga ni. Apeliral bi na vse tiste, ki odločajo, predvsem na občinske svetnike, ki sem jih pred časom gledal po televiziji. Žalosten sem bil in žalostna je tudi podoba tega kraja. Seveda je del krivde tudi na županu, ki ne najde pravega recepta, kako oživiti kraj. Mozirje potrebuje turizem, kakšno mehko obrtno cono. Ko pridejo k meni obiski, tudi tujci, so nad krajem zelo navdušeni. Ko pa razmišljam o gradnji blokov za upravno stavbo, pa to navdušenje hitro splahni. -Tudi zavoljo svojega dela ste prepotovali več sveta kot večina Zgornjesavinjčanov. Že sami ste omenili turizem. Marsikdo meni, da se pri nas o tem preveč govori in premalo naredi. Kako je s tem v drugih državah? Po moje na prvem mestu manjka zazidalni načrt. Ko se pogovarjam z župani po svetu, mi pravijo, da imajo zazidalni načrt za dvajset ali trideset let naprej. Ne vedo, kdaj bo na določenem mestu stala hiša, vedo pa, da bo stala. Imajo predstavo, kako bo kraj izgledat Ne vem ali pa »Mozirje potrebuje turizem, kakšno mehko obrtno cono. Ko pridejo k meni obiski, tudi tujci, so nad krajem zelo navdušeni. Ko pa razmišljam o gradnji blokov za upravno stavbo, pa to navdušenje hitro splahni.« sem premalo poučen, vendar Mozirje tega nima. Če bi kraj to imel in bi prebivalci to videli, bi lahko vedeli, kaj se bo v prihodnosti tu dogajalo. Posledično bi lahko ob tem vedeli, kakšna je njihova perspektiva. Kratkoročno bi bilo potrebno oživiti mestno jedro. Ukrepov po svetu je veliko. Na primer eden od takih je, da obrtniki vtakšnih jedrih kakšno leto ne plačujejo prispevkov. Občina jih tega opraviči, da lahko vlagajo v oživitev svojega lokala. Središče mesta je zame tudi stara občinska stavba. Tam bi moral biti hotel, okoli njega pa manjši trgovski centri z drobnimi obrtmi. Recimo urar, krojač in podobno, da obiskovalcem kaj ponudiš. Tudi info center, ki je sedaj praktično skrit. - Tukaj je še gozdna šola. Gozdna šola je širša in dolgoročnejša zadeva. Občina bi se morala skupaj s privatnim kapitalom odločiti, da to nepremičnino odkupi in tam postavi kopališče z rekreacijskim centrom, morda tudi kampom. Seveda s pogojem, da se prebivalce Lok vpraša, ali dovozna cesta skozi Loke ali pa da se postavi most. Po moje bi bilo bolje zgraditi most, ki ne bi služil samo gozdni šoli, ampak tudi drugim. Morda bi se lahko kje v bližini razvila obrtna cona. Ves čas poslušamo, da je tam poplavno območje. To bo ves čas, dokler se ne bodo odpravili vzroki zanje. Na takšen način bi ponudili nova Minulo soboto je bilo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje organizator petega državnega prvenstva v odbojki na mivki za gluhe in naglušne. Na tekmovanju je sodelovalo 20 dvojic, 13 moških in sedem ženskih. Ta šport je med njimi zelo popularen, kar kaže število udeležencev turnirja, kar devet društev izmed trinajstih v Sloveniji seje udeležilo tekmovanja. Med dvojicami so potekali napeti boji, na koncu sta se zmage veselili članici društva iz Ljubljane, med moškimi dvojica iz celjskega društva. Gostitelji, velenjsko društvo, na tekmovanju ni bilo najbolj uspešno, so pa zato po organizacijski mesta in tudi utrip kraja bi se spremenil, ne le dohodki občine. Delovnih mest v Mozirju ni veliko, zato se morajo mladi voziti v Velenje ali Celje. Gradnja blokov bo povzročila zgolj to, da bo Mozirje postalo spalno mesto. Ljudje bodo stanovanja kupovali kot investicijo ali pa bodo sem hodili spat. Stem bodo ustvarjali stroške. Potrebno bo povečati vrtec, šolo in še kaj. Zelo malo pa bodo kraju prispevali. Zato je potrebno te zadeve dobro premisliti. - Kako dolgo bo Ivo Milovanovič še odhajal v Ljubljano? Še kar dolgo. Ljubljana bo moja stalna postaja, čeprav vsak prosti trenutek izkoristim in se vrnem v Mozirje, kjer lahko tudi v miru delam. Cela Slovenija je toko majhna, da lahko v vsakem trenutku skočiš iz enega na drugi del. V Ljubljani je tudi hči z družino, kar me tudi veže tja. Vse bolj pa se bom vračal sem, tudi na starost. - Ki pa je še daleč. Upam, da res. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir plati poskrbeli za odlično izvedbo, zato že razmišljajo o organizaciji turnirja prihodnje leto. Tekmovalce so pozdravili organizatorji iz velenjskega društva, podžupanja Mestne občine Velenje Majda Gaberšek in delegat Športne zveze gluhih Slovenije Aleš Peperko. Dogodek je imel poleg tekmovalnega tudi družabni značaj. Srečanja ob prireditvah, kot je bila, je zanje možnost vključevanja tudi v svet slišečih, šport pa je zanje pomemben, saj tako ohranjajo svoje zdravje, skrbijo za psihično in fizično kondicijo, prav tako pa pridobivajo tudi na samozavesti, saj lahko svoje moči merijo s slišečimi. Štefka Sem DRŽAVNO PRVENSTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH V ODBOJKI NA MIVKI Ob Velenjskem jezeru so se pomerili gluhi in naglušni iz vse Slovenije Na tekmovanju je sodelovalo 20 dvojic, 13 moških in sedem ženskih. KOLESAR ANDREJ MAROVT HELEŠIĆ Petdnevna etapna dirka vrhunec sezone Ljubenec Andrej Marovt Helešić v letošnji sezoni tekmuje za italijansko kolesarsko moštvo Barbariga Franco Gomme. Kot vrhunec letošnje sezone si je zadal čim boljšo uvrstitev na 37. mednarodni kolesarski dirki po pokrajinah Friuli, Venezia Giulia, kije potekala od 4. do 8. avgusta. Konkurenca je bila pravi izziv, saj seje na tekmi zbralo preko sto tekmovalcev. Helijev sotekmovalec v ekipi je bil znani ultramaratonec Jure Robič. Štiri od petih etap so bile ravninske, zato je Fieli pričakoval največ uspeha v četrti, kraljevski etapi, kije bila gorska. Žal se mu ni vse izšlo po načrtih, kljub temu je prikolesaril do skupnega 16. mesta, ki gaje popravil zadnji dan dirke, ko je silovito napadal in po uspešnem pobegu s še nekaj tekmovalci v cilj prišel na četrto mesto ter se s tem uvrstil na končno osmo. Skupina devetih kolesarjev iz Helijevega moštva je na koncu osvojila skupno zmago med ekipami, kar je bil manjši obliž na rano ob želji po še boljši uvrstitvi. Kolesarji so dnevno prevozili okrog sto kilometrov, povprečna hitrost na eni etapi pa je bila 48 kilometrov na uro, kar za kolesarje ni malo. Dirko si bodo zapomnili tudi ŠPORTNI PARK VARPOLJE V Domači Gmajni prvi turnir v nogometu na mivki Veliki pokal bo krasil vitrino domačega športnega društva (foto: Cvetka Pukart) V Športnem društvu Gmajna Var-polje se nenehno rojevajo nove ideje in najnovejša je ta, da so na odbojkarskih igriščih pokritih z mivko organizirali krstni turnir v nogometu. Odziv je bil presenetljivo dober, po prvih vtisih igralcev sodeč pa je to prava stvar, ki se zna v prihodnje prijeti. Potrebno bo nekoliko nadgraditi pravila, razširiti organizacijo in z ustrezno promocijo privabiti na turnir še več ekip. Po razigravanju v skupinah so si polfinale zagotovile ekipe Gmajne, Rečice, Žabe Lešnik in Tesarstva Napotnik. Slednji so bili v nadaljevan-ju uspešnejši od »Žabarjev«, medtem ko so lokalni derbi med Rečico in Gmajno dobili domačini. Presenetljivo dobre predstave domačih igralcev, s povprečno starostjo 37 let, so dobile zmagovalni epilog tudi v velikem finalu, ko so prekosili sami sebe in premagali še favorizirane, v povprečju vsaj pol mlajše »tesarje«. Veliki pokal bo tako zasluženo krasil vitrino domačega športnega društva, nekoliko manjša pa vitrini v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Franjo Pukart po nesreči slovenskega kolesarja Andreja Lindiča, kije na spustu gorske etape hudo padel, brez padca pa ni odkolesaril niti Helešić, k sreči brez hujših poškodb in težav. Tekmo je zaznamovala tudi napaka organizatorja, ki je tekmovalce na- potil po napačni poti in so zato »pridelali« pribitekšestih minut, brez katerih bi se dirka odvijala povsem drugače. Med temi nesrečniki je bil tudi Jure Robič, kije bil med favoriti tekme. Štefka Sem ERIK ROSENSTEIN Kolesarstvo postalo njegov stil življenja Kolesarsko društvo Selce iz Radencev je drugi vikend v avgustu pripravilo Kolesarski vikend v Bioter-mah Mala Nedelja. Na njem seje predstavil Zgornjesavinjčan Erik Rosenstein. Kolesar, kije lani kotdrugi s svojim enoslednim vozilom prevozil Ameriko in se že dvakrat podal na dirko po Sloveniji, je udeležencem premierno predstavil film o letošnji kolesarski preizkušnji po domovini, ob tem pa spregovoril o svojih izkuš- njah in doživetjih na več kot 1.300 kilometrov dolgi poti. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi pripovedi o tem, kaj vse je doživel na ekstremni dirki po Ameriki. Daje to tudi njegov stil življenja, je dokazal tudi na 15. rekreativnem maratonu Bioterme Mala Nedelja, saj gaje končal na tretjem mestu. S to prireditvijo so namreč organizatorji zaključili kolesarski vikend. Marija Šukalo Bog te je rešil trpljenja, kar si si res zaslužila. Žal ni v tebi več življenja, od nas si seposlovila. Zgodilo seje prav to, kar si si tako želela. Nam seveda bo težko, tipa v nebesih boš živela. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in babice Marije MAVRIČ (I9.I2.I925 - 3.8.2010) iz Gornjega Grada Res veliko vas je, ki smo vam dolžni zahvalo. Najprej tistim, ki ste jo obiskovali ali ji izročali pozdrave. Po njeni smrti pa zdravnici dr. Fiirstovi, sosedom za vso pomoč, pogrebcem, gospodoma župniku in organistu ter pevcem, govornici gospe Venišnikovi, neštevilnim, ki ste se od nje poslovili, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter se udeležili pogreba. In seveda sočustvujete z nami. Prav vsem smo res iz srca hvaležni. Vsi njeni ČRNA KRONIKA • POGREŠANO DEKLE Kamnik: 10. avgusta popoldan so kamniški policisti obvestili mozirske, da na njihovem območju pogrešajo mlajše dekle, za katero sumijo, da bo storila samomor. Zadrževala naj bi se na območju Upravne enote Mozirje. Helikopter policije je vozilo pogrešane odkril v Pod-homu, kamor so bili napoteni policisti, ki so po krajšem iskanju v gozdu pogrešano tudi izsledili. Bila je v slabem zdravstvenem stanju, zato je na kraj prišel zdravnik z reševalnim vozilom in ji nudil pomoč. • VLOMLJENO V VIKEND Rovt pod Menino: 11. avgusta je občan obvestil policiste, da mu je v Rovtu pod Menino neznani storilec vlomil v vikend. Neznanec je vlomil v vikend skozi okno, iskal pa je alkoholno pijačo, ki joje tudi odnesel. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • POZABIL NA DENAR Gornji Grad: 12. avgusta je občan v Gornjem Gradu na bančnem avtomatu opravil dvig gotovine, pri tem pa je denar pozabil vzeti iz reže. Ko seje po nekaj minutah vrnil nazaj do avtomata, njegovega denarja ni bilo več. Denarje vzel najditelj, ki je prišel takoj za njim in si ga protipravno prilastil. • PADEL Z VIŠINE Nazarje: V podjetju BSH Hišni aparati je 13. avgusta prišlo do delovne nesreče. Pri montaži skladiščno proizvodne hale je delovodja padel z višine več kot šest metrov in se pri tem poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel hude telesne poškodbe. Ogledu kraja dogodka se je pridružil tudi delovni inšpektor. PRIDRŽANJE VINJENIH VOZNIKOV Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bil pretekli teden pridržan en voznik osebnega avtomobila, večkratnemu kršitelju cestno prometnih predpisov, pa je bil zasežen osebni avtomobil. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Kam odšel si, dragi Darko, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekel, niti nam podal roke. Siva cesta te je vzela, več vrnila te ne bo. Nampa v žalosti globoki še vedno se rosi oko. V SPOMIN Darko NAPOTNIK (1988 - 2005) 19. avgusta mineva že peto leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi |$|$t Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA re/.; z 6o-49k Končno našla si svoj mir, ti in mi, ki smo te iskali, ki smo te pogrešali, za tabo žalovali. V SPOMIN Marija MLINAR roj. Robnik (19.5.1921 - 21.8.2007) V teh dneh mineva tri leta, od kar je šla od doma naša draga mama in se ni več vrnila. In leto dni je od takrat, ko smo jo k pokoju položili na lučkem pokopališču. Mi, ki smo jo imeli radi, smo se sprijaznili z usodo, saj sedaj lahko obiskujemo njen grob. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih časih stali ob strani. Hvala tudi tistim, ki se ustavljate ob njenem poslednjem domu. Vsi njeni Zadrcckc mvice Kako si moški pomagajo proti vročini... Sreča v nesreči Ni panike Daljna sorodnika se srečata in obujata spomine na nogometno prvenstvo. Eden od njiju je na mundial celo šel. Drugi ga vpraša: ‘‘Kako je bilo na potovanju v Južno Afriko?” “Še sreča, da na letalu niso stregli hrane.” “Je drugače tako slaba?” “Ne, vsak lahko gre samo enkrat na stranišče.” Romanca na dopustu Direktor svoji tajnici preko telefona: “Ne, ne morete si podaljšati dopusta, tudi če ste med tem zanosili." Očitno Dežurni zdravnik vpraša pacienta: “Ste vi prišli, ker so vas zabodli?” “Ne, jaz si tako ali tako običajno shranjujem kuhinjski nož med rebra.” Zbranost je prva Fant reče dekletu: “Noge narazen in vse ostalo!” “Kaj vse ostalo?” “Ne mešaj se. To je moj prvi seks.” Gasilci v vozilu drvijo proti namišljenemu požaru. Nenadoma šofer vzklikne: “Zavore ne delajo!” Nekdo iz ozadja: “Kaj se sekiraš, saj smo samo na vaji!" Težka izbira Sinek: “Očka, zakaj je poleti na Triglavu, ki je v Sloveniji najbližji Soncu, sneg?” Oče: “Ali me ne moreš nič lažjega vprašati?" “Kako se delajo otroci?" “No, glede snega, bi lahko rekel, da...” Želeli ste izvedeti Kaj so to izkušnje? Ko vas dekle pokliče, da bo na zmenek malo zamudila, vi pa že imate puzle s sabo. Kaj so to Sizifova čustva? Ko je žena ljubosumna na moža, ki je tako nevšečen, da nima razloga za to. Kako vemo, da se recesija še ne umika? Ker bralci prihajajo po znamke, ki so nam jih lani poslali na razglednicah z dopusta. ...in kako si ženske pomagajo proti vročini. c « Cvetke in koprive) SAMO PAHOR JE MANJKAL Novinarji iz Republike Srbske precej cenijo podjetnika Dobrinka Danojeviča iz Nazarij, mogoče gredo pri tem v časopisu Press RS malo predaleč. Pripisali so mu namreč, daje večinski lastnik Gorenja in daje pod njegovim podjetjem Glin Nazarje šest podjetij Gorenja. Ampak, ali nismo tega od njih že od nekdaj vajeni? PRNJAVOR - Dobrinko Danojevič (46), večinski vlasnik čuvene sJovena-Čke kompanije „Gorenje" i firme »Glin Nazarje", organizovao je u svom rodnom selu Orašje kod Prnjavora druženje na kojem su se, pored me-štana, okupili žitelji još tri susedna sela i mnogobrojni prijatelji i poslovni partneri iz cele Slovenije. — . _______ ^uothiipaKc»i ,Qot*ia-% Muxnpanye, I Arme „Glin * sastavu je sa- 6 preduzeča „Gorenja”. Veseli i brojni Slovenci, uz dobni kapljicu i meso pečenog vola, uSal) su zaključili da na ovom okupl)anju u prnja vorskom Orašju, za koje su svom domaćinu iskazali iskreno vljenje, nedostaje samo još premijer Slovenije Borut Pahor. KO BOM VELIK, BOM FRANCI Izidor Štorgel - Dorko (desno), vodja ansambla Ojstrica: »Sem ga gledal pa poslušal pa gledal in poslušal, na koncu sem se pa odločil. Ko bom velik, bom Franci Mihelič.« Franci Mihelič, vodja ansambla Franca Miheliča: »Si pa dolgo gledal pa poslušal, jaz sem se to odločil že, ko sem bil čisto majhen.« ZMAGOVITA FORMULA Valentina Založnik, odbojkarica ekipe Bukovje (desno): »Mmmm, najine mame dobro vesta, kaj daje energijo.« Jerneja Korpnik (levo), odbojkarica iste ekipe: »A, ne? Ostali tekmovalci se tako slinijo, da nič čudnega, da zmagujemo.« Vinko Založnik (na sredini) sodnik tekme: »Punce, da mi ne bosta kaj ponujale, ne bi rad, da me kdo prijavi Kosovi komisiji, da sem prejemal podkupnino.« POUDARJAN- JE NEMŠKA IGRALKA (DAGOVER) PRISEDNIK ELEATSKE ŠOLE RIMSKI BOG LJUBEZNI NEKD. AMERIŠ. PREDSEDNIK-RONALD STARA ENOTA ZA MERJENJE PRIPADNIK KRŠČANSKE LOČINE V SIRIJI V 9. STOL. ČASOVNI TERMIN, OMEJENO TRAJANJE OKOSTJE, ZLASTI ČLOVEŠKO TENKA KAMNITA PLOŠČA VZDEVEK SLOVENSK. PESNIKA JOSIPA »AGLIARUZZIJ/ POUDAREK, MOČNO ČUSTVENO REKA V ALBANIJI OVČJI SAMEC KRMAR (KNJIŽ.) PSEVDONIM JANEZA HOČEVARJA KOS SUKANCA BANTUJSKI JEZIK UNITED NATIONS RUSKA SMUČARKA. TEKAČICA- LARISA NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI TULEC, ETUI RUSKI TURKOLOG- VASILIJ VASILJEVIČ (1837-1918) KRAJ PRI ŽELEZNIKIH NEIZPOLNJE- NA TISKOVINA, FORMULAR ČAS. KO PREHAJA DAN V NoČ ŽENSKO IME NAPETA ZGODBA, DETEKTIV- OBALI DANSKE ZIDANJE^ REKA V ITALIJI OLIVER HOLMES RIMA. STIK (KNJIŽ.) NEKDANJI ITALIJANSKI DIRKAČ F-1- RICCARDO ŽELATINA IZ ALG TOVARNA POSODE V CELJU MIRČE ACEV SPLETKA, NAKLEP ARABSKI ŽREBEC PERZIJSKA PREPROGA V SVETLEJŠIH TONIH KRSTA (KNJIŽ.) REKA V KOLUMBIJI PTIČJA SAMICA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: RAD LOV- ruski turkolog- Vasilij Vasiljevič PATRESE- nekdanji italijanski dirkač F-1- Riccardo EMFAZA- poudarek, močno čustveno poudarjanje UMKA- kraj v Srbiji ob Savi ATRATO- reka v Kolumbiji Obvestilo reševalcem Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 30. avgusta 2010 pošljite na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom »Nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi, križankami bomo izžrebali tri nagrajence. Tokratne nagrade prispeva Trgovina Glamour iz Mozirja. 1. nagrada: bon v vrednosti 20 eurov 2. nagrada: bon v vrednosti 15 eurov 3. nagrada: bon v vrednosti 10 eurov Napovednik dogodkov • Petek (20. avgust), ob 21.30. Letni kino ob jezeru, Velenje Koncert Stroj Machine_________________________________ • Petek (20. avgust), ob 19.00. Knjižnica Gornji Grad Pogovor o stari glasbi s Klemnom Ramovšem_____________ • Sobota (21. avgust), ob 10.00. Kmečka tržnica Nazarje Nastop Dekliškega kvarteta iz Nazarij_________________ • Sobota (21. avgust), ob 11.00. Graška Gora 24. tradicionalno srečanje borcev, planincev in veteranov • Sobota (21. avgust), ob 20.00. Bočna Gasilska veselica z ansamblom Euro kvintet____________ • Nedelja (22. avgust), ob 20.30. Katedrala Gornji Grad Koncert mašnih spevov_________________________________ Študentje in dijaki! Obveščamo vas, da bomo tudi v šolskem letu 2010/11 opravljali prevoz študentov in dijakov na relaciji Luče - Mozirje - Ljubljana, vsako nedeljo zvečer in ponedeljek zjutraj ter ob petkih iz Ljubljane do Luč. Za vse informacije smo vam na voljo na telefon 031/370-279 ali 838-41-60. MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@sioi.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico... Pokličite! 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam vietnamske prašičke, stare 2 meseca, cena po dogovoru; gsm 041/585-813. Prodam 5 jagnjic j.r. pas., starih 5 mesecev, za pleme ali zakol, ugodno; gsm 040/383-602 ali 040/742-149. Prodam 5 brejih koz in kozla; gsm 041/440-737. Prodam zajca orjaka, cena 20 eur in čb kravo 2. brejo 4 mesece - 650 eur; gsm 031/515-112. Zaradi požara prodam krave molznice; 031/228-217 ali 03/584-33-99. Kravo frizijko, staro 3,5 leta, drugič brejo 8 mesecev - prodam; gsm 041/ 942-169. Prodam teličko simentalko, 180 kg, »bš«; gsm 070/715-457. Prodam telico čb, breja 8 mesecev; tel. 03/838-12-73. Prodam telico sr, brejo 9 mesecev, navajena paše; gsm 040/372-242. Prodam teličko simentalko ter bikca sivca - stara 14 dni; gsm 051 /80&053. Prodam mlade psičke - čistokrvne škotske ovčarje; gsm 041 /467-374. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do- pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mt; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddamo 4 mlade, prijazne, mini zajčke, bele barve; gsm 031/224-112, DRUGO - PRODAM Prodam novo leseno okno 205 x 150 cm; tel. 03/839-45-80. Prodam krmilni krompir, možna dostava; gsm 041/238-345. Prodam krmni krompir, dostava na dom; gsm 031/821-129. Prodam silažno koruzo v Nazarjah; gsm 041/894-351. Prodam kontejner, vel. 2,5 x 2,5 x 7 m - primeren za delavnico ali skladišče; gsm 041/354-657. Prodam pianino, izredno ohranjen, za začetnike in profesionalno rabo; tel. 03/839-50-14. Prodam računalnik LCD monitor, miško in tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam rotacijsko kosilnico M 45, cena 35 eur; gsm 041/443-036. Prodam cepljena bukova drva 25,33 cm; gsm 041 /642-647. DRUGO - PODARIM Podarimo starejša kavča in postelji (dim. 190x70 in 160x70); gsm 041/ 812-004. Podarim raztegljiv kavč + 2 fotela (zaradi selitve); gsm 040/686-953 - zvečer. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam Cordobo 1,8 GLX (95) -tudi za rezervne dele; kontakt gsm 041/776-197. Prodam renault pet; gsm 041/755-508. NEPREMIČNINE Dvosobno in enosobno stanovanje v velikosti 50 m2 v Dobletini pri Nazarjah oddam v najem; gsm 070/ 813-575. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddamo; gsm 040/866-613. V centru Gornjega Grada prodam stanovanje v pritličju dvostanovanjske hiše 120 m2 z zelenico 130 m2; gsm 031/654-132. Prodam gozd na pobočju Črete (16.240 m2); tei. 03/839-45-80. Kupim na območju od Letuša do Ljubnega manjšo zazid. parcelo ali vikend ali zapuščeno nepremičnino; gsm 030/649-710. Kupim stanovanje v Mozirju, (2-sobno ali večje); gsm 040/465-254. odbojki na mivki v Mozirju Od 11. do 14. avgusta je v Mozirju potekalo fi-slovenskega pokala v odbojki na mivki. V preurejeni Bredent areni so se zbrale številne in tuje ekipe, organizator - Športno društvo Mozirje, sekcija za odbojko, je poskrbel tudi za bogat spremljevalni program. Zmagovalki turnirja sta med ženskimi dvojicami postali lanskoletni zmagovalki in državni prvakinji, Andreja Vodeb in Martina Jakob (Zavar ovalnica Triglav), med moškimi Jernej Potočnik in Nejc Zemljak (Lineal Debitel Asics). V močni HHBìhmhh Najboljši odbojkarji so se skupaj z organizatorji veselili uspelega finala (foto: Ciril M. Sem) Presenečenje na vrhu Prvi kolesarski vzpon iz Nazarij na Črnivec je bil 2008, povod zanj je bila stava, namen pa druženje Zgornjesavinjčanov ob športu. Letošnji vzpon je bil preteklo nedeljo. Zjutraj je organizatorju sicer ponagajalo vreme, vendar so z enourno zamudo tekmovalci veselo pognali pedala proti vrhu. Boj za zmago je bil tudi letos precej hud. Na končuje zmagovalcu prejšnjih let le uspelo ubraniti zmago, cilja in svojega uspetia pa so se na vrhu veselili vsi tekmovalci. Po naključju so v nedeljo na Črnivec prikolesarili tudi najboljši slovenski kolesarji Erik Rosenstein, Jure Robič, Marko Baloh in Primož Čerin. Navdušeni nad bučnim sprejemom na vrhu so z veseljem stopili pred fotografski objektiv skupaj s tekmovalci 3. tradicionalnega vzpona na Črnivec. Elizabeta Hrastnik Tekmovalci in njihovi veliki vzorniki mednarodni konkurenci seje v končnico mozirskega tradicionalnega turnirja izmed sedmih tujih ekip iz Hrvaške, Avstrije, Češke, Norveške, Brazilije in Španije uspelo uvrstiti kar štirim tujim parom. Za pester in zabavni zaključek sezone je v petek zvečer poskrbela domačinka Alya, kije zabavala obiskovalce skupaj z Happy bandom, v soboto je tekmovalni in zabavni program povezoval svetovno znani »DJ speaker« iz Španije, Luis Torres. Tekme sije ogledal tudi aktualni mister Slovenije za mister International, Mozirjan Marko Janko, kije zmagovalcem podelil pokale in nagrade. Štefka Sem Mister Slovenije za mister International Marko Janko je najboljšim podelil pokale in nagrade (foto: Ciril M. Sem) f K OAZA OPEN MOZIRJE 2010 Zaključek pokala Slovenije v ,-uporabimo sklopko in zavore ne popuščamo Ime in priimek ------------------------------ Naslov Izpolnjen kupon nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 22.8.10 ob / at 20:30 Katedrala / Cathedral Gornji Grad Vljudno vabljeni na koncert / You’re kindly invited to the concert Cct ~ iS'~ ■L-dtex Center varne vožnje Nagradna igra Vlifna vožnja Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, sodelujte v nagradni igri, ki smo jo pripravili v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje (CVV) na Vranskem! V mesecu avgustu bomo v vsaki številki Savinjskih novic objavili nagradno vprašanje o varni vožnji, na katerega boste lahko odgovorili na izrezanem kuponu. Vsak teden bomo med prispelimi odgovori izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja AMZS, vsi poslani odgovori pa bodo ob zaključku nagradne igre sodelovali v finalnem žrebanju, v katerem bomo izžrebali dobitnika glavne nagrade darilnega bona za celodnevni intenzivni trening varne vožnje v CVV Vransko. Nagradno vprašanje št. 3 V primeru pojava nenadne nevarne ovire z vozilom z ABS zaviramo tako, da: a) močno zaviramo hkratno-z upan^jj^obke/pred oviro zavoro spustimo, opravimo umik oviri, natp ponovno močnd'zaviramo b) močno zaviramo in ob tem hkrati opravimo umik oviri, pri manevru Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanje št. 2 (zavorna pot je na zelo spolzkem vozišču pri vozilu z ABS v primerjavi z vozilom brez ABS: a) krajša) smo izžrebali Uroša Krejana, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji, ki prejme praktično nagrado AMZS (varnostni odsevni jopič, varnostni odsevnik za pešce in osvežilec zraka). Nagrajenec lahko prevzame nagrado v uredništvu Savinjskih novic do 3. septembra 2010. Sedaj pa odgovorite na nagradno vprašanje št. 3. Kupon izrežite iz časopisa in nalepite na dopisnico ter ga najkasneje do torka, 24. avgusta 2010 (takrat se zaključi tretji krog nagradne igre), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Celje - skladišče D-Per 7/2010 SÈVIQC BREŽICE III se lllllllllllllllllllllllllllll 00025719,33 Psallentes$ (BE) Beghinae in cantu instructae -Gregorian chant (mass songs) Beghinae in cantu instructae -Gregorijanski koral (mašni spevi) OSREDNJP KNJ. CELJE