186. Ifnllta.
i LiibiiBif, i hmio 10. upita nm
Lil. leto.
Izhaja v»*k dan zvečer, UtmbbsI aetfel|e 1b presmike.
*r a ti : Prostor 1 ml m X 54 mJm za navadne in male oglase 40 viiu,
za t iadne razglase 60 vin., za poslano ln reklame 1 K. _       Pri naroČilu
nad 10 objav popust.
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
flpr -nistvo MSlov. Naroda1' ln „Narodna Tiskarna" Enatlova ulica at 5, pritlično. — Telalon ft 90.
velfa w LJablf ani im po posti i
▼ iaoaematro i
celoletno...... k 95^-
polletno....... H 50*—
3 mesečno...... M 26*—
M8iov iaaki Narod1 v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan . K 84"— polletno ...,...„ 42*— 3 mesečno ....... 21'—
1 ........T-
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino   vredno  QQ9* P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo »Slov. Naroda4« Knaflora mile* st 5, L
Telefon »ter. 34.
Dopise aprelema le podpisane tu zadostno frenkovaae. par Rokopisov ne vrata.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Dr. vVindischer:
01 kit do mm novca)
Države, ki so po razpadu Avstro-Ogrske dobile skrbi polno zapuščino v avstrijskih kronah, so poleg Klavnega dediča NemšJse Avstrije sledeče: Poljska. Ceho - Slovaška, Ukrajina, Ogrska, Romunija, Italija in Jugoslavija. Vsaka teh držav skuša priti na svoj način iz finančne zmede ter se trudi urediti nanovo svoje denarstvo, V Poljski, kjer igrajo veliko vlogo tua nemške marke in ruski rublji, bodo uvedli nov novec ter se pri tem držai; ob prehodu v bistvu znane metode Ceho - Slovaške, ki je po izvršenem kol-kovanju uvedla čeho - slovaške krone. V Ukrajini, kamor je prišlo tekom vojne ogromno število kron po avstrijskih armadah, seveda krožijo tudi rublji raznih izdaj Že pod Skoropadskim so pričeli s poskusi na valutnem polju. Vojno stanje, boljševizem, negotovost glede države in neurejene notranje razmere naravno ne ustvarjajo pripravnih prilik za ureditev valutnega vprašanja v tej bogati zemlji. Ogrska je dolgo gospodarila s starimi kronami. Bela Kun se je skušal vzdržati finančn z novim novcem, ki pa niti doma kot komunistično slepilo ni imel nobene časti, kaj šele preko granice. Romunska ima svoj lej ter bo pač izvršila zameno kron za svoj stari nacijonalni novec, katerega vrednost je navzlic obilnem bogastvu v tej deželi vsled vojne zelo trpela. Zagrebška borza ga ocenja z vrednostjo 2*/» naše krone.
Zelo zajiirmvo je za nas v Jugoslaviji ravnanje Italije; na eni strani zato, ker je tolikemu delu našega naroda sojeno živeti v laški kraljevini, na drugi zategadelj, ker nas interesira ključ in način, po katerem se v Italiji zamenjava krone za lire. Italija ni bogata ali stremljenje, da se vzdrži kot orvored-na velesila in želja, da si pridobi z da-fanjem materijalnih ugodnosti naklonjenost prebivalstva v zasedenem ozemlju, jo stane lepe milijarde. Naci-jonalno premoženje Italije se je pred vojno cenilo na 85 milijard, sedaj se ceni na 250 milijard. Državni dolg znaša 80 milijard, od teh je 20 milijard inozemskega dolga Železnice so močno pasivne, potreba za državne nar-ščence vseh vrst znaša letno 3Va milijarde. Od lanske jeseni je mesec za mesecem naraščal državni dolg za okroglo eno milijardo. Pripravlja se premoženjska oddaja, ki naj bi vrgla 25—30 milijard.
V razmerju s krono !e bila lira pred vojno hkratu s frankom, Iejem, dinarjem manj vredna nego krona. Dobilo se je zanjo 95 vinarjev. Ža vojne je lira vsled obilice papirnatega nov-in rastočega dols»a rapidno padala, lansko leto je ležala na cesti, v Švici se je dobilo zanjo le okoli 40 centimov. Prepoved izvažati lire iz države ter
finančni dogovor Antante, da ščiti denar zavezn., sta pomagala^ liri umetno do kurza 77 centes. v Švici. Ko k šel dogovor h kraju, je lira drčala navzdol do 60 centes., potem si je zopet malo opomogla. Nakazilo na 100 švicarskih frankov stane danes v Italiji 156—157 lir. Normalno je lira enaka švicarskemu franku.
Po razsulu Avstrije je Italija oficijelno uvedla v zasedenem ozemlju za zamenjavo ključ 1 lira za 2Vb krone, ali 40 centesimov za 1 krono. Po tem ključu se je sprva vsakdo branil menjati, ker je bilo vsled obilice lir še spočetkom tes^jeja pri nas dobiti 100 lir za 160—1S0 kron. Od tedaj je krona drvila v propad, in danes se v Švici težko odda 100 kron za 12—14 frankov. Lira je tudi izgubila na vrednosti, vendar se še dandanes dobi za njo v Švici 62 centesimov »torej skoro petkrat toliko nego za krono. Pri nas se plačujejo za liro že približno 4 K 50 vin. Občinstva, ki prodaia in kupuje tuj novec, svetujem, da si pred zo^-njavo pogleda tečajnico Ckurzni list) zagrebslce borze, ki se izdaja v tisku in jo objavljajo tudi hrvatski dnevniki. Knnčija s tujimi novci pri nas še ni ustanovljena. Prebivalstvo mora biti previdno.
Službeni fcljuč (tečaj) za zameno krone je bil v Haliii po razglasu z dne 31. marca 1919 (bando Badoglio) ustanovljen na 40 centesimov za 1 kn»»r Zamena se je morala izvršiti v času od 10. do 19. aprila. Kdor je zame" krone v lire, je dobil potrdilo, koliko je zamenjal. Izplačilo v lirah je pa le nekako plačilo na račun (a conto). Italija stoji na stališču, da je pri tei zameni trpela škodo in bo skušala dobiti pri mirovnih nogaianjih povračilo te svoje izgube. Po izmeri te odškodnine bo plačala imetnikom potrdil o zamenjavi eventualno še tudi dodatno doplačilo. Znesek tako zamenjanih V*-od strani Italije na Tirolskem in Julijski Benečiii se ceni na 2J% milijarde. Ta vsota bo pa pač narasla ker v zadnjem času Italija »za posladkanje« izmenjava po tem ključu prebivalstvu v zasedenem teritoriiu tudi ono nremo-ženje, ki cra imajo še izven laških mej, če ga preneseio v Italiio. To je dane* res znatna ugodnost. Po oreračunbi tečajev na borzah v nevtralnih deželah ie avstrijska krona vredna slabo Četrtino lire, liudie pa dobe za nio 40 cent. ^ Obzor* dne 5. avgusta poroča celo Iz Istre, da se tam vrši sedal izmenjava celo za 10 odstotkov ugodnejše, 2 K za 1 Tfro.
Pri prehodu ene valute v drugo ne gre le za mehanični posel zamene n. pr. krone v lire po ustanovljenem ključu. Nastajajo še druga zelo zamotana vprašanja zakaj premoženje v paoir-nem novcu je le en del in to mal del nacijonalnega premoŽenja. Preostaiajo na pr. prihranki, naloženi v zavodih, hiše, gozdi, terjatve z vknjižbo in brez vknjiženja, terjatve iz življenjskih za-
varovanj itd. Krivica najtrše vrste bi bila, če bi zamena zadela le slučajne imetnike papirnatega novca Predmetni laški razglas (bando Badiglio) določa, da od 10. aprila t. L dalje vse vrednosti, izražene v kronah, veljajo za izražene v lirah, po ključu 1 krona = 40 cent. Za primer, da bo Italija tno^la dobiti povračilo s\oje, ob zameni nastale škode, se to razmerje primerno izboljša pri vseh plačilih. Dolgovi bodo torej plačani v lirah. Kdor je imel v Tridentu plačati 1000 kron dne 1. junija, mu je plačati 4U0 Ur, pod gori omenjenim pridržkom, eventualnega doplačila, če bi država sama tudi mogla dovoliti še boljši kurz. Prebivalstvo, zlasti laške narodnosti, v zasedenem ozemlju s tem ključem nikakor ni zadovoljno. Na kratko le omenjam, da ori tej zameni dobro vozijo posestniki nepremičnin in sploh blaga katero svojo vrednost nosi takorekoč seboj, kakor stari filozof Bias. Vrednost nepremičnin in blaga sploh v prometu ni odvisna od kurza, ki ga dekretira vlada. Celo v Italiji, kjer ie vsota izmenianih kron razmerno majhna in protivrednost lira vpeljana valuta .so težave in spornosti znatne. Nastajajo še druga tisočera vr.raŠanja v prakri. Na primer: Janez Prime je bil od leta 1900 plačeval zavarovanje za Živiienie za 10.000 kron. Dne 1 .januarja 1920 poteče rok. Mi ie pravično, da bo on dobil 10.000 slabih kron ali morda 4000 lir. tudi v vrednosti oslabelih, ko ie 14 let plačeval dobre krone, 100 kron vrednih 106 lir? Zavarovalnica, ki ie gospodarsko neorimerno močnejša, nai ima vso korist? Tudi pri posoiilih ie sličen polo-žai. Dolžni1. -^?xa tedai v slabem "^*cu. kar ie dobil pred leti v dobrem. T^V? voraš?«nia se porajajo, če se raz-mlsTfa trJ^hli'*, za nas ie r»o^la\itno, da nrHemo tudi v Jueo*1->^iii končno ven iz te kronike mizeriie. Od1as*anie ur<*-dirve valurnesra vnrašania ie velei^dai-<=tvo. zajrrešeno na narodnem oremo-ženiu.
Prof  —vvobm
RusKi BoHfeuizem.*
Opore boljševizma.
V svoji že leta 1014. izišli knjigi »Voina in internaci'onala« je razlagal Trocki: »Proletarijat, ki je prehodil Solo vojne, občutil bo ob prvi resni zapreki v mejah lastne dežele potrebo, rabiti govor moči. SJh ne pozna nikake zapovedi! zakljcal bo onrmu, ki bi hotel poskusiti zadrževati ga z močjo bur-žuazijske zakonitosti. Ta strah pred »buržuaziisko zakonitostjo« uravnava vsaj deloma vse delovanje boljševiških mogotcev. Vsled tega je razumljivo, da
•) V   predldočem   člankn   v *t. 175
(28. julija) čltaj na koncu prvoga odstavka pravilno: . . . delo, niti produkt nemške duševne aristokracije«.
iščejo svoje sodelavce v onih krogih, ki so zakleti sovražniki vsakega naprednega ali demokratičnega gibanja, vsake buržuazijske zakonitosti. In tako dobimo potem v vseh sovjetih, oddelkih (otdjel), komisarijatih itd divje izgleda -joče ljudi, katerim se pozna, da še ne znajo nositi svojih dragih oblek, tudi tipe, ki svojega birokratskega šolanja ne morejo zatajiti. To so stari carski »uradniki« iz privillegiran. uradov in iz mnogih pisarcn notranjega ministrstva (policija, orožništvo itd.), torej uradniki, ki so bili »politično zanesljivi« (blagonad-ježnvj), kar se je najenostavneje dokumentiralo s pripadnostjo k »Ruskemu klubu« (> Russkoje sobranije«), k »Ruski nionarhistični stranki« (»Russkaja mon-arhičeskaja partija«) ali k »Zvezi ruskega naroda« (»Sojuz russkago naroda«). Te tri monarhične ali desne stranke so se zavzemale za »sohranenije soslovna-go stroja russkago naroda« (ohranitev stanovskega ustroja ruskega naroda) in za »sohraneniie edinoj neograničennoj samoderžavnoj vlasti russkago monarha« (ohranitev edine neomejene suverene oblasti ruskega monarha). In sredstva s katerimi so te opore carizma skušali vzdrževati svoje ideale, spominjajo po svojem bistvu na taktiko njihovih sedanjih delodajalcev. »Mogočna oblast (silnaja vlašč), samovoljnost preziranje zakona, nasflstva nad širokimi masami, ščuvanje in laži. Po narodnosti se rekrutirajo ti »pristno ruski ljudje« (istinno russkjje ljudi) iz plemenitih Poljakov, baltiških baronov, Armencev, Semitov poleg posameznih pravoslavnih Slovanov, ki v svojem fanatičnem doktrfnarstvu zares ne vedo, kaj delajo. Vsekakor ima oni moskovski vse-učjliški profesor prav, ki je pred kratkim pisal: »... vse — karkoli je bito v Rusiji latentnega prostaštva, privlekel je boljševizem na dan in si udinil.« Poglejmo samo pobližje rdečo armado in ^izredno* komisijo za boj s protirevo-lucijo in oderuštvom«; njena sestava je vedno ista. Tujerodci, deklasirane!, rred kaznovani, iz ječ pobegli, malo-dušneži. obupanci in mnogi, mnogi vojni vjetniki, poslednji posebno v rdeči ^armadi«, pa tudi kot »Ćeho-Slovaki« v ai**\ntini službi in v boju proti boljševikom. [Veliko maso »Čeho-Slova-kov« so tvorili ruski junkerji. študenti, oficirji — torej vse. kar je bilo voljno bojevati se dejanski proti boljševizmu in je računalo z antantino pomočjo, ki je pa bila skrajno nezadostna.1 Boljševiki s^ postavili za boj sposobne vojne vjernike pred alternativo: ali nai odidejo domov, kjer iih je čakalo bojevanje na zapadni fronti, ali naj shižHo v rdeči armadi ob mesečni plači 300 rubljev in več, ali pa naj ostanejo v vjetnjških taborih. Veliko števjlo vojnih vjetnikov se
je odločilo za vstop v rdečo armado. S proklamacijo samoodločbe narodov ustanovili so se na fronti, posebno pa y zaledju, nacijonalni polki, potiski in let-ski strelci. Te nacijonalne polke so iz^-vabili boljševiki z obljubo, da priznajo n;ihove narodne države: svobodno Le«v sko in svobodno Poljsko. In res so se izkazali posebno Leti spočetka kot najporabnejša opora boljševiških mogotcev. Da pa tudi Ietski strelci niso izkazovali boljševikom posebne ljubezen! in spoštovanja, dokazujejo ponovni slučaji, kakor naslednji: KoHkorkrat se ie kruto strogi vojni minister Trocki ob nadzorovanju vojske pustil čakati, zapustili so letski strelci z zvenečo godbo nakazane j!m prostore in se napotili v svoje vojašnice v mestu. S priznanjem l.etske po antanti so se letski streli ski polki tudi faktično razšli. Poljslfi nacijonalcni polki so se dali v Rusiji opremiti, so pa takoj nato izjavili, da zamorejo vršiti vojno službo kot prosti državljani samostojne Poljske samo v Poljski. Nasprotno pa je bilo v cilvilni službi do pred kratkim še mnogo Poljakov. Poleg tujerodcev In vojnih ujetnikov tvorijo danes nadomestne rezerve rdeče armade brezposelni; k temu pridejo Še obsovraženi »buržuji« (boutv geois), ki se jih sicer ne smatra vredne časti, da bi opravljal! vojaško službo zi orožjem v roki, zato pa morajo prevzotf' vsa groba pomožna dela, t. j. čistiti mo^ rajo rdečim vojakom Škornje in konje^ snažiti podove in ceste, umivati posodo, čistiti stranišča, — zato pa si smejo tudi sami priskrbeti svojo opremo jp. hrano, če so po naziranju botjševikov vt; to sploh še sposobni. Častniški zbor rdeče armade tvorijo danes nekdanff podčastniki, ki so morali dovršiti trt mesece trajajoči pripravljalni kurz. Nizi vljejo jih sedaj mštruktorie. Carski, častniki, ki niso padli na bojnem poljti; so bili deloma pomorjeni ali Pa so padft v velikem številu na strani C^ho-SJova>; kov v borbi proti boljševikom; nekateri služijo v vrstih angleške armade in nekaj malo jfh služi žal tudi Pri boljše-vikih.
Več nego po rdeči armadi trpi ski »obvvatel« (staronaseljeni prebivalec mesta) vsled gorečnosti (rvenije) »izredne komisije«, ki vrsi res neka! izrednega: ona ne terorizira samo obvvatelja, ona nadvladuje vsak lokalo} sovjet, izsiljuje spoštovanje svojih kapric in sklepov celo pri ljudskih komisijah (ministrih). Ta izredna komisija je teroristična diktatura v potencirani obliki. Ona je zakonodajalec, sodnik in ra-belj obenem, posebno rabelj! Ko le bfl krojaški pomočnik in poznejši član te izredne komisije v Petrogradu, Uricki, po bratu nekega dekleta, ki ga je bil Uricki oskrunil, ustreljen, je določila ta
LISTEK.
V kratkem se vrši občni zbor gledališkega konsorcija. Obnovili smo gledališče v Ljubljani s pomočjo vsega našega naroda in s prespevki, ki so prihajali iz bratske Hrvatske in Češke. Zato smo dali svojemu bivšemu deželnemu kranjskemu gledališču edino pravo, širše ime Narodno gledališče,
Obetali smo, da priredimo po sezoni gostovanja svojega ansambla po pokrajinskih mestih. Zaradi zategnjene -ezone v Ljubljani se letos ta obet ni mogel izpolniti. V bodoče pa bodo taka gostovanja potrebna in možna, tem lažje, ker z ustanovitvijo gledališča v Mariboru nekaj mest iz delokroga ljubljanskega Narodnega gledališča izpade.
Število društev, ki goje dramatiko, se hitro množi, in društva zahtevajo čim dalje več, čim dalje boljšega in težjega repertoarja. Ljubljanska in goriška »T a-1 i j a« sta pošli ter so vse porabne igre iz teh dveh zbirk že preigrane. Drugega v posebnih izdajah izšlega reperto-
arja pa je nično malo aH je neporaben za odre po manjših naših mestih, trgih in vaseh. Tako so društva po deželi vedno v zadregi zaradi repertoarja; pisarijo na razne strani ter pošiljajo svoje člane križem dežele iskat primernih iger.
Da bi založila polagoma naša mar-'jiva dramat., čitalniška in bralna društva po Sloveniji z repertoarjem, se je Mkoma pred vojno ustanovila Zveza dramat. društev. Zaradi pomanjkanja stavcev in silnega podraženja papirja med voino pa ni kazalo, začeti z izdaianjem repertoarja tem manje, ker je aktivnost društev popolnoma prenehala. Brez večjega kapitala je tako podjetje, ako naj bo trajno in dovolj produktivno, sploh, nemogoče. Gotovo pa je, da bi bilo podjetje aktivno, ker bi knjižic ne kupovala društva, nego tudi drugi prijatelji dramske literature, in je danes, hvala Bogo, popraševanje po knjigah med narodom tako živo, kakor ni bilo Se nikoli.
Predlagam torej, da se občni izbor gledališkega konsorcija bavf tudi z vprašanjem, bi H naše Narodno gledališče ne začelo zopet — kakor pred mnogimi leti, ko so bile naše knjigotrške in občenarodne razmere še zelo primitivne — z izdajanjem »Talile* sebi.
vsem dramatiko goječim društvom in bclctrijo ljubečemu občinstvu na korist. Ako se izda vsaka dva meseca zvezek vsaj z dvema igrama, dobimo vsako leto po 6 zvezkov z vsaj 12 igrami., kar bi za neka! let zadoščalo. Posebej pa naj bi se izdajali zveščiči opernih tekstov, kakor jih izdajajo vsa večja gledališča in kakor jih je izdajalo tudi že liubliansko Dramat. društvo. Razprodalo se je že takrat vse. v današnji dobi pa bi se razprodajalo še neprimerno hitreje.
Da Je za razumevanje opernega dejanja neobhodno potreba poprej prečita-ti libretto, ve svakdo. Pri nas so si kupovali gledališki posetniki nemške tekste, samo če so jih dobili. V minoli sezoni si niti gledališče ni moglo več pomagati, ker ni bilo dobiti slo ven, tiskanih opernih besedil. J veliko težavo sem iztaknfl knjižico s »Prodano nevesto«, ki jo je pred let! prevel A. Fantek, da smo mogli nadomestiti odneseni klavirski Izvod. Iz arhiva so izginile v kinematografski dobi ne te premnoge rokopisne dramske knjige, nego tudi operne, operetne suflerske knjige, partiture, Izginili so klavirski Izvodi s priloženim izvirnim tekstom m večina pevskih partij. Tako je bilo nekatera dela, ki so bila na repertoarju, sploh nemož-
no iznova uprizoriti ter so se morala besedila ali celotno ali na polovico aR vsaj mehoma v vsej kitici nanovo prevaiati.
Tako n. pr. se je izerbi! recitativ v II. dej. >Prodane« med Kecalom in Jankom, ter sem ga moral vpričo uradnih strank mihoma .posloveniti, ker so nanj pri skušnji kar čakali. Tekst za opero »Manon« se je ohranil v večiib fracemantih; popolnih* ga je moral h>. Marolt preko noči, a ker je pregledal šc dvoje troje točk, sem poslovenil ostanek še Jaz. Pritekel je operni sluga v pisarno na magistrat, pripovedoval, da čakajo notni kopist, člani in kapelnik ter da za to prosu naj prevedem prazna mesta kar nemudoma In sedel je tik moje mize ter čakat da sem bil gotov, na to pa — tekel nazaj v gledališče!
Takole se moralo delati letos prf našem opernem gledališču. Navajam to le edino za to, da opravičim marsikaj ter da utemeljim nujno potrebo izdajanja tiskanih opernih tekstov.
Tekom svojega delovanja za našo Talijo sem prevel celo vrsto knjig in tekstov. A danes ni za njimi niti sledu več ter ne vem niti njih naslovov. Marsikatero arijo bi si dal rad doma zaigrati in zapeti v svojem v lastnem besedilu, a ni ga več, ker ga odnesel kdove-kdo kdo vekam! Letos smo ponovili
»Pagliacce« Leoncavallove, Cegav je bil prevod, ne vem. A izginila je baš partija Canijeva, ki tvori nad polovico vse opere in izginil je tudi klavirski izvod z vsem tekstom. Da se spiše besedilo za suflezo in za kapelnika v* knjjgo in za pevca v partijo, traja dokaj časa. Zato se je zopet kar naenkrat ^strašno« mudilo, in posloveniti sem mor-1 Canijevo ulogo, odlomke Neddi in zboru preko noči. DvoFakove »Ru-salke« sploh nismo mogli uprizoriti, ker. se je izgubil prevod, za prevanje pa nf bilo več časa. Tako se je morala opera; preložiti na prihodnjo sezono, a pela se bo z novim besedilom
A tudi z literarnega stališča bo ze-» lo koristno, ako se izdajajo operni mm stl v knjižicah. Prevajalci se bodo potrudili, da opravijo svoje težko in vedno nehvaležno delo kolikor le možno dobro. Marsikdo si je ta posel le preveč olajšal in ni podal teksta niti vsebinsko verno, gramatikalno pa celo zanikamo. V bodoče naj pridejo tudi $ prevodi pred književno kritiko. A predvsem pred glasbena Ni dovolj, da je prevod opernega ali opemetnega teksta jezikovno brezhiben ali celo vzoren; še važneje je, da je peven, poln umestnih vokalov, poslušalcu umijiv in pevcu (največkrat nedomačinu) lahko izgovor*
1424
Izredna komisija, da se mora v vsaki občini »sovdekije« (»Sovdepija« se imenuje Rusija Sovjetov deputatov rabo-Qb i krestjanskih) toiiko in toliko uglednih bnržuazijcev ustreliti. In oficijelna »Izvestija« so prinašale cel teden z vseh koncev Rusije brzojavke z imeni umor-lenih sodnikov, duhovnikov, učiteljev, bankirjev, trgovcev, učencev in učenk Enako krvolitje je bila posledica Ljeni-novega ranjenja in umora nemškega poslanika grofa Mjrbacha, ki je bil sicer umorjen po dveh članih izredne komisije, Boljševiki so pripisovali dejanje socijalnim revolucijonarcem in so dali na-!to pomoriti okoli tristo članov te stranske. Mnogo večje pa je število žrtev, ki Jih je pomorila izredna komisija na vseh koncih in krajih Rusije.
Posebnost te izredne komisije je veliko število njenih mladostnih sodelavcev; otrokom v starosti od 15. in 16. let, učencem 4. in 5. gimnazijskega razreda je poverjeno tukaj predsedstvo, posli preiskovalnega sodnika. Oni vršijo hišne preiskave, odrejajo aretacije in podpisujejo smrtne obsodbe (!!). Pri tem se je »kultura, ki oblizuje ves svet«, oprijela tudi boljševikov: so dobro re-jenL dobro oblečeni in nikakor ne nervozni. Pri hišni periskavi se takoj zopet vse lepo čedno zavije in položi na .staro mesto, tatvine se pri tem ne dogajajo več; človeka nagovarjajo vedno z mirnim glasom in v izbranih besedah ga pozovejo. naj spravi najpotrebnejše perilo in malo prigrizka v majhen kovčeg ter neočito sledi uradniku. Število hišnih preiskav z obligatno aretacijo in sledečo usmrtitvijo je legija. Maksim OorkO je pač imel prav, ko je v pred-shitnji dne 1. maja 1918 pisal v svojem listu »Novaja Zizn«: »pravi duh boljše-vikov se je izkazal kot smrad splošne nevednost', zopemega egoizma in brezskrbne lenobe«.
Politične vesti.
— Poziv uredništvu »Slovenca«. Pred kratkim   so me socijalist i ški  železničarji napadli,   da    jih   preganjam radi' njihovega  prepričanja Pozvani, naj navedejo konkretne slučaje, so   se omejili na; splošne fraze. Zdaj že nekaj časa    »Slovenec« ponavlja, očitke   o »denuncijantskih! manirah«. Parkrat človek ta-1 ko stvar prezre,   končno me pa vendar radove dn ost žene: ko ga sem denuncira 1? Poziv-ljam uredništvo »Slovenca«, (naj   nemudoma   objavi konkretne slučaje. Upam, da toliko lojalnosti vendar še obstoji med   strankami,   da bo "glavno glasilo SLS z a p u s t i lo 'splošne   fraze in   psovke in •prišlo na dan s konkretnimi Očitki, proti   katerim   se mi bode   mogoče   braniti. — Dr. Gregor Žerjav.
— Kmečke krajevne organizacije JDS kranjskega okraja se sestane jo 1L t. m. ob 9. uri v ljudski šoli I. nad. v Kranju k važnemu posvetovanju. Namen: Medsebojno spoznavanje, notranje politični položaj, Kmečki svet, narodno gospodarstvo, enotno postopanje v raznih slučajih. — Pošljite svoje zastopnike! Organizirani člani, ki se mudite ta dan na trgu, se podvizajte v svoiih opravkih in prihitite v polnem številu k sestanku, ki je zelo važen za vse.
Poročilo 9. avgusta.
MINISTRSKA KRIZA.
Iz kluba Dem. Zajednice. Beograd, 8. avgusta. Klub Demokratske zajednice je nocoj imel plenarno sejo. Referiral je designirani ministrski •predsednik Ljuba Davidovič, ki je bil 'pozdravljen z burnim aplavzom. Obvestil je klub o toku svojih političnih pogajanj, o rešitvi krize. V soboto ob
9. uri zjutraj se vrši   seja izvršilnega
odbora Demokratske zejednice, ob 10. uri pa zborovanje plenuma, ki bo sklepalo o važnih odločitvah.
Za koncentracijo.  Beograd, 8.
avgusta. Minister dr. Korošec je po-setil ministrskega predsednika Proti-ća in imel 2 njim dolg razgovor. Nato je Jugoslovanski klub imel sejo, na kateri je zaključil da apelira na demokrate in radikalce, da se sporazumejo o koncentracijski vladi.
Pogajanja ministra Davtdovtča za rešitev krize. Beograd, 8. avgusta. Designirani ministrski predsednik Ljuba Davidovič je nadaljeval danes svoje konference in sprejel predstavnike Črnogorcev, Bunjevce v in demokratske designente Medakovičeve skupine. Crnogorci in Bunjevci so izjavili, da podpirajo njegov kabinet. Medakovi-čeva skupina je izjavila da bo vlado lojalno podpirala v vseh stvarnih vprašanjih. Popoldne je gosp. Davidovič konferlral s poslanci Laginjo, Lorko-vičem in Druškovičem, ki so mu imenom Narodnega klub_a iziavili, da je leta pripravljen sodelovati pri koncentracijskem kabinetu. Glede sodelovanja v koalicijskem kabinetu so izjavili, da o tem klub še ni definitivno sklepal. Za tem je designirani ministrski predsednik konferiral z g. dr. Korošcem, ki mu je imenom Jugoslovanskega kluba izročil resolucijo z apelom na obe veliki stranki. V kolikor se tiče ta apel Demokratske zajednice, je nekoliko deplasiran, ker ie goso. zastopnik demokratov od vsega začetka vodil pogajanja v smislu koncentracije. — Nato se je g. Davidovič razsovarjal z načelnikom radikalnih disidentov s. Trifkovićem. Popoldne ob 6. je ponovno konferiral z dosedanjim ministrskim predsednikom Stoianom Proučeni ter se nato vrnil v klub Demokratske zajednice, da izvesti svoie ministrske kolege o dosedanjem poteku političnih pogajanj.
Položaj in razplet krize- Spor med radikalci. Koncentracija ali keeJfHja? Beograd. 8- avgusta- Skoraj vsi klubi so danes imeli seje o političnem položaju in razpletu krize- Največjo pozornost vzbujajo dogodki v radikalskera klubu, kjer se ie pojavilo ostro nezadovoljstvo s postojanjem Stojana Pro^ca.
V sinoćnjem razgovoru z g- Pavidovi-ćem je namreč ar. Protič izjavil, da se bo radikalski klub težko odločil na sodelovanje v koncentracijskem kabinetu pod vodstvom demokratov in je zlasti ostro odklonil sodeTovanie z dosedanjimi ministri Pribičevičem Poljakom. Vulovićem in Alaupovićem- To da velja tudi za koalicijsko vlado- Proriču se očita, da je izzval krizo iz osebnih motivov in da vstraja na tem osebnem in strankarskem stališču tudi še sedaj ter da skuša na ta način preprečiti razplet-S tem njegovim stališčem je pa tudi velik del radikalnega kluba nezadovoljen-
V današnji seji Radikalskega kluba je prišlo do ostrega nesoglasja, tako da se je v parlamentu že začelo govoriti o razkolu radikalne grupe. Dejstvo je, da izjavljajo mnogi radikalci, da ne sme nobeno osebno vprašanje preprečiti sestava koncentracijske vlade- V kolikor bo to stališče zmagalo, se danes še ne more vedeti- V drugem današnjem razgovoru z g- Davidovieem je g. Protič tudi glede sodelovanja radikalcev na koncentracijski vladi, kolikor glede svojesra >veto« glede posameznih oseb dal znatno ublažene izjave- Stališče ju-goslovansekga in narodnega ter kluba radikalnih desidentov še ni povsem pojasnjeno. Govori se, da se je Jugoslovanski klub odločil ravno tako tudi radikalni disidenti, da stopijo tudi v koalicijsko vlado, ki bi jo sestavili demokrati. al-:o bi koncentracijski kabinet ne uspel-
Stališče socijaldemokratova Beograd, 8- avgusta- Socijalni demokrati so izjavili, da bodo podpirali od demokratov formirano vlado. O sodelovanjn
T vladni ▼•čini bodo pa odločali okrepi
Izvršilnih odborov pokrajinskih strank v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu- Socijalnodemokratični poslanci so zato zapustili Beograd* Zasebno ao izjavili, da bi bili voljni sodelovati na vladi, iz katere bi bile Izključene rt* akcijonarne in klerikalne grupe.
Ninčleevi napadi* Beograd, 8-avgusta, »Tribuna€ zaključuje avoje revol verske napade na slovenske demokrate« koje napade je inspiriral fi-naučni minister Nineić, ki je pa I njimi svoje stališče samo poslabšal-
Poročila drugih listov* Zagreb, 9- avgusta- >Obzorc prinaša v svojih beograjskih informacijah poročilo, da je dosedanji železniški minister Vulo-vić završil svojo ministrsko karijero in da bi so utegnilo zgoditi nekaj slič-nega z ministroma dr. Poljakom in Da-vidovićem, zlasti pa s poslednjim, češ, da g- Davidovič ni baš navdušen njegov oseben pristaš- V kolikor se tiče železniškega ministra g. Vulovića, izgleda vest verjetna- — Isti list javlja, da je c- Pašič sporočil iz Pariza, da ne more v Beograd radi važnih poslov. Misli se, da Pašić ni bil pozvan v Beograd od vlade, marveč od 6voje stranke, da vzame osebno v roke vodstvo staroradikalcev- — Ravnotako poroča >Obzorc, da je poslednji preobrat na OTrskem in povratek bivšega nadvojvode Tosipa napravil v Beogradu globok vtis in da se zdi, da bo ta pomisleka vredna činjenica pospešila rešenje krize- Vsekakor, da se tudi v krogih, ki so presojali doklej krizo bolj z osebnih vidikov, gleda sedaj na položaj mnogo resneje- (Za nekatere naše ljudi je pač še vedno potrebno, da prihajajo neprestano udarci od zunaj, da vzbude domn dovolj resnobe)
Pravda se je torej zlagala- LDTJ-Beograd. S- avgusta- Presbiro je pooblaščen izjaviti, da pooblaščeni minister Balugdžič ni nobenemu časnikarju podal kake izjave o ministrski krizi- (Čudne žumalistične manire!)
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Priznanje   vrlim   našim fantom*
LDTJ- Velikovec, 8- avgusta- Gene-rii 1 Smiljanič je dne 6. t m- posetil ve-iikovški odred ter posebno pregledal 47. (prejšnji slovenski planinski) peš-polk. drugi bataljon 37- (prejšnjega ljubljanskega) pešpolka, tržaški bataljon ter ljubljanske topničarje* Vzorna disciplina ter strumno obnašanje naših hrabrih in zavednih vojakov sta popolnoma zadovoljila generala, ki se je zelo laskavo izrazil o vrlih slovenskih edinicah in ponovno pohvalil vrlo obnašanje naših fantov*
Španija priznala kraljevino 8HS. LDTJ. Beograd, 8* avgusta- Španski minister za zunanja dela je uradno obvestil jugoslovanskega poslanika v Madridu, da španska vlada priznava novo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in njegovo vlado v Beogradu. — Hkrati je španska vlada izrazila iskrene želje za blaginjo in napredek jugoslovanskega kraljestva, s katerim želi imeti srčne odnošaje dobrega in iskrenega prijateljstva-
Vest o Kotoru se potrjuje. LDU. Lugano, 8. avgusta. (CTU.) »Wie-ner Mittagspostc javlja: Kotor je prevzelo italijansko vojaško poveljstvo. Francoske čete in vojne ladje so Kotor zapustile.
Nezadovoljstvo. LDTJ- Veliki Bečkerek, 7- avgusta- Veliko neza-dovoljstvo vlada proti naši meji proti Romuniji, ki teče ob začasni demarkacijski črti- Meja je naravna. Razen tega so priklopljene Romuniji čisto srbske in mešane nemško-srbske občine« kjer sploh ni Romunov- To je velika krivi-
co« ki se je zgodila srbskemu narodu radi nepoznani a razmer- Treba nam jo delati na vae kriplje, da spasimo kar največ plodovltega polja v Banatu, Ko smo ie izgubili Temešvar, ne prekri z** vajmo rok in delajmo- Narod v Banatu je z Romuni zelo nezadovoljen*
Begond, LDU- Veliki Bečkerek, 7 avgusta* Iz krajev, ki ao Jih zasedli Romuni, prihajajo dan na dan begunci, ki se pritožujejo nad postopanjem romunskih oblasti proti srbskemu življu, kateri je ostal zapuščen, brez inteligence. Vei duhovniki in učitelji so morali pobegniti, ker so se bali dogodkov izza leta 1914- ko so jim ro-mrnski sel jaki pretili s smrtjo-
Beg pred Romani- LDU- Beograd, 8- avgusta- Iz Velikega Beč-kerska poročajo: Semkaj prihajajo neprestano transporti beguncev iz Ta-mišvara in okolice- Nastanjeni eo v vagonih na železniški postaji, ker trenot-no ni stanovanj v mestu. Tudi v ostalem dolu Banata, zasedenem po Romunih, zapuščajo prebivalci kraje, ker se bojijo romunske osvete. V mnogih krajih, ki jih je srbska vojska izpraznila vsled odbredbe pariške konference, so izbruhnili nemiri- Romuni plenijo po vsem Banatu. S tem hočejo dokazati, da je Banat romunski- Srbi že trpijo vsled teh nomirov, keT so izpostavljeni plenjenju romunskih tolp- Nemci sedaj vidijo, kaj pomeni okrilje Srbije in srbske vojske-
Žalostni spomini. LDU* Beograd, 8- avgusta- Načelnik prilepske-ga okraja poroča, da so se pred nekaj dni izkopala trupla Srbov, ki so jih leta 1915. Bolgari in njihovi četaši pobili na kraju, imenovanem Djupsko dolce. V enem samem grobu je bilo 44 trupel-
Heoftešena domovina.
Trst LDU. Reka, 7. avgusta. Italijanski poslanec Marangoni je v Italijanskem parlamentu vložil interpelacijo zaradi krvavih dogodkov v Trstu. Iz odgovora ministrskega predsednika Nit-tija je razvidno, da so pri napadu na slovenske narodne institucije sodelovali tudi italijanski častniki. Ako je to istina, je naglašal Nitti, bodo vojne oblasti pod-vzele potrebne korake. Dva nova guvernerja, ki sta bila zadnje dni nameščena, sta dobila navodila, naj v novih krajih delujeta v pomirljivem duhu napram narodnim manjšinam, ker noče Italija kot dežela svobode in demokracije izvajati nobenih nasilnih asimilacij. Poslanec Maragoni je v svojem odgovoru naglašal, da se ne smejo omalovaževati dogodki v Trstu. Vso odgovornost zanje nosijo oni krogi, ki so vodili propagando proti delavcem, katere so nazivali z avstrijskimi slugami, dasiravno si bili oni prvi, ki so v oktobru preteklega leta vrgli avstrijski jarem. V Trstu se je odpravila vojaška samovolja, toda civilni guverner dela iste pogreške. Poslanec Marangoni ni sprejel odgovora ministrskega predsednika na znanje ter je naglašal ob tej priliki,, da postopanje policijskih oblasti v Trstu nI v soglasju z nazori, ki jih je izrazil ministrski predsednik glede svobode in tolerance.
Šolstvo v zasedenem ozemlja. Iz Gorice poročajo, da so italijanske oblasti izjavile, da sicer ne marajo zatreti slovenskega šolstva, da pa vsled nejasnega političnega položaja v deželi v Gorici ne bo mogoče odpreti nikake slovenske šole, ne ljudske ne kake srednje. Gpustitev šol v Gorici zahteva pred vsem ozir do laškega mestnega prebi-vistva, ki se je od nekdaj branilo slovenskih šol. Zato se pa odprejo srednje šole po deželi: učiteljišče se namerava premestiti v Tolmin, idrijska realka v Ajdovščino, za sedež goriškega gimna-
'liiv. Zato je prevajanje vedno težko, vač-•sOi naravno mučno. Najbolje, da si pre-.vajalec besedilo sam prejgra ali pre-.Igrati in prepeti da. Le tako začuti »eventualne nedostatke v ritmu, akcentu, jgiede pavz, visokih not i. t d. ter jih izboUša in izpili.
V minoli sezoni so bili pevci prav posebno zadovoljni s prevodom »2on-glerja Naše Gospe«. Prevod je bil mučen, tem bolj, ker se je zanj zopet mudilo. A ob klavirju sem ga premagal, .ker sem si pridobil s prevajanjem iz raznih jezikov na slovenski in iz slo-»venskega na nemški jezik tekom 20 gledaliških let že dokaj rutine. Kapelnik je bil s prevodom zadovoljen, a zadovoljen nisem bil še sam. Zato sem 'naprosil še Fr. Marolta, naj pri podla-,ganjn teksta v vse klavirske izvode pazi in premišlja, bi se H mestoma ne dal 'prevod še izboljšati. Marolt je pri prepisu resnično našel še to in ono, kar se je dalo za pevca še glajše in še lepše prevesti, in tako sva skupaj pilila in pilila, da sva dosegla končno vsaj približno zares dober prevod, ki je delal pevcem radost
Gotovo bi se bil tiskani tekst »Zon-glerja« tudi na našem odru izredno priljubljene opere prodal v več tisoč izrisih, a, žal, nismo ga imeli.
Ko torej podajam te spomine na preteklo, nervozno dobo, ker vedno
sili nujno delovanje pri naši prerojeni operi, opozarjam gledališki konsor-cij, naj bi prevzel velekoristno nalogo, izdajati v lastni založbi — ali pa podpirati z denarjem in delom posebno gledališko založbo — dramskega repertoarja ter opernh in operetnih dovršenih tekstov. Za vsestranski, tudi gmotni, uspeh jamčim! Fran Govekar.
Manica Romanova:
Ha etapnem poveljstvu.
(Konec.)
>0j, Sodarica,« vzklikne ves gi-njen 2igon, >kako si ti dobra! Bog ti stotero povrni! Dal Bog, da bi oba dobila dovoljenje !<
>No, jaz upam, da bo šlo, a vendar se nekoliko tudi bojim, če bi nama p* le izpodletelo- Veste, to je dobro, ker me ti oficirski pojedeži že poznajo- Jaz jim namreč dobavljam ribe in rake- Če bi drugače ne dobila dovoljenja, bom pa rekla, da grem za oficirje v Ilirsko Bistrico po ribe in rake. E, bo že!«
V tem sta dospela do Zigonove hiše in na Mihovo povabilo je Sodarica stopila nekoliko notri* Ko sta materi Mini povedala njiju srečno naključja je bila Zigonka srčno vesela In potem so se skupno domenili vse, kako bo tre-
ba urediti in kaj pripraviti za poto-vanje-
Prihodnjega dne vidimo naša znanca. 2igona in Sodarico, v Ljubljani. Opremljena s precejšnjo prtljago, stopata proti policiji, polna upa in strahu, kako bo z dovoljenjem-
Na policiji sta našla vse črno ljudi, ki so prišli iz ravno istega vzroka, kakor onadva-
2 i gon. videč toliko množico pred seboj, je obupno vzdihnil:
>Joj. kedaj bova na vrsti —!«
>Le tiho, oče,« ga je mirila Sodarica- »Na vrsto prideva, samo da bi do-bila-«
Policaj ju je postavil za drugimi v vrsto, nakar sta Čakala in čakala ter prav po polževo stopicala za drugimi naprej-
Tako je potekla debela ura* in končno sta tudi naše znanca, osuvana, otiščana in obrcana, srečno stopila pred uradnika, ki je delil legitimacije-
Hvala Bogu. oba sta dobila dovoljenje, na kar sta jo veselo odkurila proti kazini, kjer je bilo nastanjeno vojaško etapno poveljstvo.
»Nekaj sva že dosegla, toda najhujše sele pride« je pojasnjevala Sodarica' »S civilnimi ljudmi se te se izhaja« četudi so policaji. Ali kar smrdi po oficirjih, to je pa zlodejl«
>Eh, saj tok tudi nekaj veljaj je
rekel smehljaje 2igon ter zadovoljno kazal na legitimacijo-
>Tisto pa. kakor bodo v kazini hoteli- Ali bo veljalo, ali pa prav nič,« je modrovala Sodarica-
V poslopju nemške kazino, v prvem nadstropju, je tisti čas gospodovalo in nad ubogimi ljudmi svojo surovost uganjalo etapno povelj stvo-
V prostorni sobi je za pisalno mizo sedel smrkav, a zato tembolj ošaben nemški poročnik Jugowicz, v čigar rokah je bila oblast dajati ali pa zabraniti dovoljenje za potovanje- Poleg njega je stal prileten civilni uradnik, ki je pokorno storil vse, kar mu je Ju-gowicz namignil* Za vratmi, na levi strani, se je pa naslanjal ob steno vojak, ki je po mnenju občinstva imel edino to opravilo, da je prenadleine prosilce ven metal.
žlgon in Sodarica sta ▼ kazini naletela na ie večjo množico ljudstva-kakor prej na policiji in skoro je minilo dve uri. predno sta vsa izmučena in kajpada zopet nanovo osuvana in obrcana stopila v pisarno pred mogočnega poročnika Jugowieza, ki je lomil slovenščino, da bi še celo krave od smeha popokale, ko bi ga čule*
Sodarica je Zigonu razvila legitimacijo ter ga porinila naprej k mizi*
>Kam vi radi sel?« se je sadri Ju* gowioa nad Zigonom-
zija pa se predlaga Sežano. Ne ta način se hoče utisniti mestu popolnoma italijanski značaj. Pred vojno ie bilo v mestu slovensko In Italijansko ali bolje rečeno poitaliJančeno prebivalstvo zastopano i enakim številom, dasi se to razmerje vsled italijanaške diktature v upravi nI moglo kazati. Toda v javnem življenju se Je lo razmerje kazalo v jasni luči. Slovenski živeli je uspešno konkuriral z italijanskim na vseh poljih. Zlasti se je ta konkurenca opažala na prosvetnem polju. Razna društva; Sokol, podružnica Glasbena Matica, Bralno društvo itd. skrbele za vzgojo duše in telesa. Ljubljansko glediško osobje Je prirejalo vsako leto dalje trajajočo turnejo v Gorici in po Goriškem sploh, podružnica Otasbene Matice je poleg svojih lastnih prireditev omogočila v Gorici nastop prvih svetovnih mojstrov: Kociana, Ondficka, Češke filharmonije itd.. Čitalnica je prirejala svoje lastne koncerte. Srednješolska mladina, katere je bilo takrat mnogo v Gorici, je dobivala duševne hrane na ta način v izobilju. Italijani pa na drugi strani niso imeli pokazati drugega kakor par glediških predstav potujočih glediških družb iz Italije, par plesov na prostem, »šagrec imenovanih In to je bilo tudi vse. Danes je Gorica Izgubila svoja kulturna društva, izgubila šole; vsled nasilnega odvzemanja koncesij našjm trgovcem In obrtnikom in izgona slovenskega življa Iz mesta postaja mesto res »pristnoc italijansko. S tem pa jc tudi usoda mesta zapečatena; čaka ga v malo letih usoda Ogleja. S trgovino je izginilo vsako prometno delovanje in Italijani izpreminjajo klic starih Rimljanov: »Panem et circenses« v klic italijanskih provincijalnih mestec: »Polenta e cinematograflc.
»Mirna asimilacija« in nove borbe našega naroda. LDU. Split, S- avgusta, (DDU) Po naredbi vrhovnega po-veljništva (generalno tajništvo za civilne posle) so se začetkom tega meseca sestali v Rimu ljudsko in meščansko šolski učitelji iz zasedenega ozemlja, da se posvetujejo o otvoritvi posebnih tečajev, ki bi imeli trajati do 15- septembra* Ti tečaji bodo prirejeni za učitelje iz Trentina v Cavarenu, za isterske in dalmatinske učitelje v Trstu in Opatiji z namenom, da si učitelji izpopolnijo svoje znanje v narodnem duhu in vzgoji, da se posebno v narodnem o žiru primerno orijentirajo in se tako vzposobijo po določenem načrtu začeti s težkim delom raznarodovanja jugoslovanske deoe po Dalmaciji in Sloveniji ter nemške deoe v Trentinu* Italijanski časopisi govore o velikem številu prijavljenih učiteljev in si obe-čajo od njihovega sodelovanja v tem pairiotičnem delu lepih uspehov* Razen denarnih sredstev se postavlja s tem najnovejši kulturni aparat proti naši deci-
Slovanski svet.
Italijanska misija na Poljskem-
iJoumal des Debata« prinaša 4- t. el sledečo vest: Načelnik laške misije na Poljskem, polkovnik Umberto Franchi-no. je izjavil zastopnikom varšavskega tiska: >Z nekim strahom sem prišel semkaj- Ker sem slišal povsod govoriti o boljševizmu, bedi, brezvladju, po-gromih zoper Jude v vaši državi, sem se bal, da se ne spremenijo moje simpatije do Poljske, simpatije, ki so pri nas v Italiji že zgodovinska tradicija. Vendar moja bojazen je bila prazna* Varšava je prikupno mesto- Kdor jo spozna, lo vzljubi in se čuti kakor doma* Glede po gromov in drugih tozadevnih č vek ar i j sem ugotovil, da 2idje po strani gledajo vaš obširni vzpostavi tveni načrt- Boje se vaše moči, notranje sile- Zategadelj se ji upirajo na vse kriplje, a pozabljajo, da zavisi njih
>Rad bi šel k svojemu sinu, ki leži ranjen v §t Petru na Krasu,« je milo zaprosil starec in molil naprej legitimacijo-
ildite doma!« je zarenčal Jugo-wicz na novo, potegnil 2 i gonu legitimacijo iz rok ter jo vrgel pred civilnega uradnika, na kar jo je oni pobral in nataknil na neko železno ost, na kateri je bilo nabodenih najmanj sto legitimacij, ki jih je zadela prav ista usoda, kakor Zigonovo-
>Gospod,« je zaprosil Zigon z drhtečim glasom, >jaz sem prišel tako daleč, in moj sin je smrtno ranjen-«
>Idite doma, rekel vam! Vaš sin poginil lahko tu — tudi brez vas!«
Ta pobalinska nesramnost nemškega poročnika je rodila v Zigonu sveto jezo- Z glasom, kakoršnega ne bi od mirnega starčka nihče pričakoval, je vzkliknil odločno:
»Gospod mladi, ali se tako govori z menoj, 6tarčkom, ki sem že dva sinova zgubil na bojišču, a tretji se bori morda s smrtjo?! Ne pustim govoriti tako«
»Marš!« Je divje zar jul Jugowicz ter odskočil ■ stola-
Vojak pri levih vratih je vedel. k*i mu je storiti. Na široko je odprl vrata, zgrabil 2 i gona za vrat ter ga vrgel Iz pisarne- Starček se je opotekel. padel in se zakotalil po deseterih stopnji-cah • • m
jakost od poljske krepčine- V Italiji so Judje laški rodoljubi. Luigi Luzzatti, čeprav izraelit, je dosegel mesto ministrskega predsednika in si stekel spoštovanje celega naroda. Ako prebi ješ le en dan na Poljskem, se lahko preveriš, da so pogromi ter anarhija tu nemogoči« — Komur je še v spominu, kako so spletkarili in rovarili povsod, kamor so prišli — bodi na Bolgarskem, bodisi na Ogrskem ali na Češkem — bo nehote zrl z nezaupanjem na slična podjetja macchiavelistične Italije-
P. P-
ŽnueznlM.
Apetit raste- LDU- Veliki B e č-k e r e k. 7- avgusta. Iz Temešvara javljajo, da je na banketu, ki je bil prirejen na čast ministrskemu predsedniku Bratinanu, imel sam Bratianu govor, v katerem je naglašal, da Temešvar ni vse, temveč da morajo Romuni dobiti vos Banat« Dogovor jim obeča ves Banat do Tise in Romuni ne morejo biti mirni, preden ne dobi Velika Romunija ♦rseh banatskih krajev« Na to se že dela. Treba je. da pojde v Pariz deputacija Nemcev in Romunov in da zahteva pripojenje k Veliki Romuniji- Romuni se ne strašijo niti naporov, niti denarnih žrtev, da dobe plodoviti in bogati Banat-
Zaslužena kazen. LDU. Berlin, 7. avgusta. (ČTU.) »Vossische Zei-tungc javlja iz Kassla: AUiranci so dali bivšemu poveljniku ujetniškega tabora v Kasslu, sreneralmajorju Kruški dostaviti obtožbo, kjer se zahteva tudi njegova Izročitev. Baje je opustil potrebne odredbe in povzročil veliko razširjenje pegavice pozimi leta l°lb in 1917„ tako da je v ujetniškem taboru v Kasslu umrlo 3000 mož. Na pritožbo francoskega sereeanta je odvrnil da vodi vojno po svojem načinu.
Skrbi- LDU. Amsterdam, 8-avgusta- (Dun. kor- ur-) >Times< se v svojem članku >Britansko gospodstvo na morju v nevarnosti« s skrbjo izražajo o naraščanju ameriškega trgovinskega brodovja, docim britansko bro-dovje od leta 1914 nazaduje- Po statistiki, ki 30 navaja članek omenjenega lista, je naraslo ameriško trgovinsko brodovje od leta 1914 za 7,746.000 brutto ton. dočim je britansko izgubilo za 2.547 000 brutto ton-
Hhovno Konferenca.
Nerešena vprašanja, LDU- S t. Germain, 8- avgusta- (DKU) Po >Joumalu« pravi >Gazzetta del Popo-lo«, da upa mirovna konferenca do 25-avgusra rešiti jadransko, bolgarsko in romunsko vprašanje, ter da upa. da se do tega dne podpiše tudi avstrijska mirovna pogodba- Maloazijsko vprašanje bi se potem odgodilo, ker je treba čakati na odločitev Amerik ari cev glede prevzeti a mandata- Konferenca namerava iti na 14dneven dopust-
lz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
Nova Ogrska — ah stara? LDU-Budimpešta, 8. avgusta- (Dun- kor-urad.) Ogrski korespondenčni urad poroča, da je poslal nadvojvoda Jožef predsedniku Clemenceauu nastopno brzojavko: Gospod Clemenceau, predsednik mirovne konference, Pariz- Ministrstvo, seetoječe deloma is članov bivše Kunove vlade, smo na poziv naroda pozvali, naj odstopi, nakar je to ministrstvo demisijoniralo- Stvorilo se je na to prehodno ministrstvo. Jaz sem prevzel kot upravitelj prehodnega ministrstva oblast v svoje roke in sem imenoval vlado in ji poveril posle-Ljudstvo prestolice Budimpešte je vzelo padec boljševiške strahovlade z navdušenjem na znanje in prepričan sem, da vzame to tudi   prebivalstvo po de-
želi navdušeno v vednost- Nas prvi cilj je sedaj, delati na to, da se skliče kar najhitreje narodna skupščina, ki bo na ustavni podlagi določala o državni obliki- Do tedaj pa je v našem programu, da porazimo s terorističnimi sredstvi semkaj zasejani boljševizem, da izvedemo pogodbo o premirju, da uredimo razmere v deželi, da zagotovimo produkcijo in da pripravimo gradiva za mirovna pogajanja- Iz vseh teh razlogov si želimo bližje zveze z antanto-Prosimo vas za dobrohotno pomoč in v interesu naših stremljenj za priznanje naše nove vlade. Nadvojvoda Jožef, foldmaršal.
Zvezana Ogrska. LDU. Dunaj, 8. avgusta. (ČTU.) »Abend« poroča: Železniški promet na Ogrskem je popolnoma ustavljen, tako tudi zasebno telefonsko občevanje. Romuni nadzirajo zlasti telefonske pogovore in jih dopuščajo le izjemoma.
Dogodki v Budimpešti. LDU-Lyon, 8- avgusta (Brezžično) Poroča se, da močne čehoslovaške čete korakajo proti Budimpešti- — >Neue Freie Presse« poroča, da odpotujejo v kratkem tudi angleške in francoske čete, ki se bodo udeležile zasedbe Budimpešte-— Iz Ix>ndona javljajo, da pridejo člani prejšnje vlade na Ogrskem pred državno sodišče- V Budimpešti je bilu ogromno ljudi aretiranih- Prebivalstvo je mirno
Na Dunaju so še vedno Isti. LDU. Dunaj, 7. avgusta. (ČTU.) »Ncue Freie Presse javlja: V nedeljo, dne 10. t m. se vrši v Znoimu sokolski zlet. ki se ga hoče udeležiti tudi dunajski »Sokol«. Včeraj so zborovali nemško-na-cionalni železničarji severno - zapad-nega kolodvora, da ne bodo pustili vlaka z Dunaja, ako pridejo Sokoli na kolodvor v kroju.
Rennor na Dunajn- LDU- Dunaj, 8- avETusta- (PKU-) Državni kancelar dr. Renner je z mirovno delegacijo prispel danes dopoldne iz Saint Germama na Dunaj.
Skrajrri čas' je bil! LDU. Bukarešta, 6. avgusta. (ČTU.) »Dacia« poroča iz Sofije: Francoske čete, ki so zasedle Bolgarijo, so začele z razoro-ževaniem bolgarske vojske.
Tudi ta stavka bo brezuspešna. LDU. Bukarešta. 6. avgusta. »Da-cia« javlia: Listu »Universul« se poroča iz Sofije, da se je posrečilo, bolgarskim socijalistom. povzročiti v znak protesta proti zasedbi Bogariie po francoskih Četah sološno stavko po vseh tovarnah in podietiih.
IfOHjfl.
Splošna   stavka na   laškem juro.
LDU. Pariz, 7. avgusta. (ČTU.) Kakor poroča »Abendc, je izbruhnila včeraj v vseh pristaniških mestih od Na-polja do Messine splošna stavka. Tudi stavka v Gorenji Italiji se ooostruje, Vlada je odredila, da le po vseh večjih krajih vojaštvo pripravljeno. Vest, da je Anglija ustavila dovoz premoga, vpliva zelo uničujoče.
Težave. LDU. Lu g a n o. 8. avgusta. (ČTU.) »Wiener Mirta espost« javlja: V Milanu je našla policija v nekem delavskem domu 21 bomb. — Ministrski predsednik Nitti je včeraj v zbornici izjavil, da je položaj v novo osvojenih pokrajinah zelo težak in sicer radi nasprotia med nacionalisti in socialisti. — V Skadru te usmrtil neki Črnogorec italijanskega častnika.
Sokotatvo.
Sokolska župa LJubljana I. Naše društvo v št. Vidu naznanja za jutri svoj javni nastop. Vkliub raznim neprilikam glede telovadnice, ki društvu ni na razpolago vsled nerazumevanja gotovih činite-Ijev, se je Sokol šentviški vstrajno lotil izvrševanja telesno in nravstveno-vzgojnega programa sokolskega In hoče s svojim nasto-
pom jutri pokazati, kaj zmore resna volja in sokolska eneržija. — Bratje in sestre! Pokažimo Šentvidčanom svoja ljubav in obiščimo jih ter jim z našim posetom utrdimo njihovo eneržijo, da bodo navzlic zaprekam korakali smot-reno proti vzvišenim našim ciljem. Udeležite se nastopa v St Vidu! Zdravo!
Predsedstvo sok. župe Uub. I. Sokolska župa 1 iub!)ana L Seja žup-nega predsedstva se vrši v sredo ob 8. uri zvečer v Zvezjni sobi v Narodnem domu. Dnevni red: 2 u p n i zlet. Udeleže naj se te seje ro možnosti tudi zastopniki vseh župnih društev. Tajnik.
Posebni vlak za Kočevje je dovoljen. Odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 19 minut zjutraj ter pride v Kočevje ob 8. uri 17 m;nut. Vračamo se ob 22. uri 18 minut in pridemo v Lnibljano okoli 1. ure ponoči. Glede voznih cen mznanimo takoj vse potrebno, ko dojde končni odlok ministarstva saobraćaja iz Beograda. — Bratska društva naj naznanijo vsaj približno udeležbo takoj, natančno udeležbo pa v določenem roku do 10. t m. Torej bratje, hitro in točno.
Javna telovadba Sokola v Št- Vidu nad Ljubljano, združena z ljudskim koncertom »Ljubljanskega Zvona« in sodelovanjem vojaško godbe. Apeliramo v predVecer našo prireditve na bratska društva in naklonjeno nam občinstvo, ter prosimo mnogobrojne udeležbe- Spored naše jutranje prireditve je tako prvovrstno izbran da podobnega letos gotovo še ni nudila nobena prireditev v ljubljanski okolici- Čisti dobiček je nnmonjen naši najiskrenejši žel; i — Sokolskomu domu v Št. Vidu, ognjišču sokolske vzgoje in narodove izobrazbe* Naša skrb je naš naraščaj — naše potomstvo, za to so naša dela; naš trud neiz^rpljiva- — Slovenska metropola, pokaži, da se zanimaš za St- Vid — bodoCo predmestje tvoje- — Ljubljanski Sokoli odkorakajo v §t. Vid izpred Mestnega doma z vojaško godbo na čelu ob pol 2- popoldne- Izlet v Št. Vid spremlja tudi trobentaški zbor ljubljanskih Sokolov- Torej, na bratsko svidenje iutri popoldne v zelenem Matjanovem gaju- Zdravo! Odbor.
»Sokol trn Bratskemu članstvu v vednost poročamo: restavrater »Narodnega Doma« br. Slnchfn. je poklonil našemu društvu znesek 50 K za društvene potrebščine. Bratska mu hvala in *na zdar!« Jutri, v nedeljo dopoldan od 9. do 12. ure nadaljuje se v društvenem lokalu prejemanje naročil in zneskov po 7 K za opoldanske obede od vseh bratov, sester, gojenk in članov deškega naraščaja, ki se udeleže zleta v Kočevje in žele ondi prisesti k skupnem obedu. Istega dne popoldne se korporativno udeležimo javne telovadbe »Sokola« v Št. Vidu. Zbiramo se ob eni popoldne v naši sobi. Kroji na dan! Voiaška godba in trobentaški zbor, nas spremljata skozi Šiško gor. V ponede-jlek ob 8. uri zvečer je izredna odbo-rova seja. Zdravo! Odbor.
Sokol v Stepami vasi vabi vse svoje člane, da se v obilnem številu udeleže župnega z'eta v Kočevje, dne 17. avgusta. Prijave sprejema brat tajnik še dane«; zvečer v društveni sobi. Zdravo!
IV. zlet Gorenjske sokolske župo se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta t. L v B o r o v 1 j e. Ta dan vozi iz Ljubljane v Borovlje in nazaj poseben vlak, čas odhoda, prihoda in vozne cene se objavijo pravočasno v listih. Bratska društva prosimo, da opuste ali odlože za ta dan nameravane prireditve in se udeleže prvega večjesra sokolskeea zleta na Koroškem polnoštevijno, Število udeležencev, ter naročilo voznih listov in obedov naj se javi na:nozneie do 20. averusta predsedstvu Goreniske sokolske župe v Kranju. Brate Sokole in slovensko ljudstvo vabimo, da pose-ti naš zlet in tako rnajivfestira za veliko misel narodnosti in demokracije.
Sokol v Zagorju ob Savi je imel pretečeno nedelio   javno telovadbo in
tekmo združeno z veselico. Javne tekme se je udeležilo 18 tekmovalcev v treh vrstah in sicer 1 vrsta iz Trbov-Ija in 2 vrsti Sokola iz Zagorja. Tekma je trajala nad 2 uri in ie prav lepo uspela. Telovadci so se z neutrudlji-vim vežbanjem pridobili mnogo vaje in spretnosti. Le dalje in tekma drugo leto bo gotovo ena prvovrstnih. Popoldne je bila javna telovadba. Vsa proizvajanja so se vršila dobro — ne- j kaj prav dobro — le žal, da se je med orodno telovadbo pričelo nebo mračiti in prve kaplje so prezgodaj ustrašile mnogo gledalcev. Po telovadbi se je razvila prosta zabava. Paviljoni so nudili vsakovrstna krepčila po sorazmerno zmernih cenah. — Vsa prireditev je nesla okrog 12.100 K Čistega dobička. Svota se je naložila v sanacilo Sokolskega doma. Da ie bil vsestranski uspeh tako lep, se je zahvaliti v prvi vrsti mnogobrojni udeležbi sosednih društev osob;to Litiji. Trbov-Iju, Hrastniku in Vranski. Istočasno pa izreka odbor rudi vsem bratom telovadcem in sestram Članicam, ki so dviornili moralični u^neh ter dMie vsem narodnim gospem in e^soodič-nam, ki so nabirale oziroma darovale rr^na darila, slaščice itd, oziroma so kakorsikob bodi nrinomo^li do siiaf-ne^a gmotnega uspeha. Vsem. nrav vsem. še enkrat lena hvafa. Odbor.
Prireditev Sokola v Trbovljah se vrši ^ne 14. septembra.
PH»r>oT-«T:i Sokolski krožek javlja članutvu, d?, po vr^i v nedelio 10. t- Wk> oh 10- nri donosne V mali dvorani N'omdio^", f^oTna Izvanredni občni zbor r dnevnim re^om: Snonolnitev odbora-Po obenem zboru so vrši proslava 35ietnice smrti ustanovitelja Sokolstva br- Tvrša — predava br. Kozman- Po-noldne ob 13- uri se zbirajo člani pred Mestnim domom, odkoder odkorakajo z erodbo na čelu in z dru«rimi br. društvi k priT-oditvi St- Vid«keora Sokola v št-Vid- Obleka civilna z krožkovim znakom. Z.in^rM in popoldne pridite vsi-Zdravo! Tnjnik-
Iz Radomelj- Dne 3- avgusta t. t je bil za nas Fadomljane slavnostni praznik- Osnoval se je Sokol Radomlje- Prihiteli so bratje in sestre ljubljanskega in šišenskega Sokola, domžalski Sokol z naraščajem in kamniški. Splošna pohvala o telovrdbi in prostih vajah doni raz vseh krajev- Med prosto zabavo je kamniško pevsko društvo >Lira< zapelo več lepih pesmi, med drugimi tudi >Bože pravden. >Jadransko morje« itd. Srčna hvala vsem. ki so darovali dobitke za srečolov, cvetje, na eden ali drugi način pripomogli k tako sijajnemu vspehu in moralni vspodbudi- Naš mladi Sokol bode znal ceniti in dokazal s svojim delovanjem hvaležnost v polni meri- Zdravo-
Izobraževalni odsek »Sokola« Vfč, ponovi danes ob 20. uri v salonu gostilne pri travnu na Glincah štiridejan-sko dramo »Sin«. Blagajnica se odpre ob pol 20. Vse prijatelje sokolstva in si. občinstvo vljudno vabimo k predstavi, ker je dobiček namenjen za zgradbo lastnega doma. Predprodaja vstopnic v h*pgyjnj Uran na Gfincah._
Dnevne vesti.
Uradni list. Štev* 130- od 8- avgusta 1919 prinaša natečaj za mesta carinskih uradnikov in razne uradne razglase in objave. Za notarski mesti v Požeku in Borovljah se do imenovanja razpisujeta mesti notarskih namestnikov- Na ptujski >Mladiki« sta razpisani dve mesti učiteljic za gospodinjstvo. Ustanovljena je policijska ekspozitura na Jesenicah- Avskultant Bogomir Ko-bal je imenovan za konceptnega praktikanta pri poverjeništvu za notranje zadeve, konripisti dr- Suhač, dr- Gosar, dr- Lemež in dr- Žužek so imenovani za dežeinovladne komisarje, praktikant Legat za koncipista. učitelj-vodi-telj Josip Bergant je imenovan za nad-učitelja na Grosupljem-
Ob meji se tihotapstvo dozdaj nI dalo zatreti. Mirno se lahko trdi, da se množi in razširja, K temu pa največ pripomore, da so je žigosanje papirnatega denarja izvršilo v Jugoslaviji tako primitivno- Na Češkem se ponarejajo žigosanja; češki listi so poročali, da so zasačili pri enem ponarejevalcu vež sto ponarejenih pečatov. Pri nas pa sa nihče ni brigal za to, kje imajo duplikate, kateri pečati so pristni, kateri ponarejeni- Sedaj krožijo po ptujskem sodnem okraju denarji, žigosani 8 pečatom: SHS Davčni urad v Ptuju- Kdo izven mesta more dognati, ali je ta pečat ponarejen, ali je rristen? Koliko ljudi pa živi v mestu Ptuj in v okraju,, ki sploh vedo. ali ie davčni urad v Ptuju tudi žigosal denar ali ne! Vsaka o«=eba, ki dobi denar s takim pečatom v roke, dobe denar mirno prevzela, ker si ne more misliti, da je pečat ponarejen-Le ako pride s takim denarjem v davčni urad, izve, da je pečat ponarejen, ker v uradu nočejo denarja prevzeti- Kdo pa je objavil, in kje je bila objavljena oblika in napis pečatov a katerimi se je denar žigosal, n- pr« v ptujskem sodnem okraju, da hi mogla stranka primerjati razne pečate? In kaj naj stranka napravi z denarjem, ki je žigosan s ponarejenim pečatom, katerega pa je v prometu prevzela v dobri veri. da je pravilno in veljavno žigosan? Ali naj stranka prido ob tak denar, ker je država izpeljala žigosanje denarja tako pomanjkljivo? To bi epet bila velika krivica, katera bi državi pripravila nove sovražnike- Zadevo je tedaj treba pravočasno sanirati. Start denar pa je čimpreje zamenjati po pravični relaciji za novi denar. Tako se bode stari avstrijski denar odstranil iz prometa- Dovolj je žo napravil škode, naj vendar že izgine! (To naj bi naš dopisnik povedal g- Ninčiču, pa bi izvedel od njega, da smo mi krivi, ne pa on!)
General Maister. Akad. medaljer in kipar A. Sever je izgotovil plaketo popularnega našega generala in jo izstavil v oknu pri knjigotržcu Schwent-nerju. Velikost plakete znaša v premeru 28 cm. Delo je prav lepo: glava, z markantnimi potezami je prav dobro zadeta. Mojstrsko delo. Po plaketi se napravijo posnetki v velikosti stare avstrijske krone, 35 mm v premeru in bode cena kosu kakih 6 K.
Promocija. Pričetkom vonje Je potoval po naših krajih ruski dijak iz Nižjega Novgoroda. Zadela ga je usoda jetnika, kakor toliko drugih. Mladi Rus pa ni izgubil svojega časa. V Gradcu, kjer so ga konfinirali, je študiral, vedno v tesnih stikih z našimi tam se naha-jajočrmi kulturnimi delavci. Med vojna je »Ljub. Zvonuc večkrat prinesel njer gove lepe in zelo inormativne članke, G. Nikolaj Preobraženskij je 3. t m; promovira! za dr. phil. Njegovi prijatelji mu pri tej priliki prav iz srca čestih tajo.
Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil 2. t. m. promoviran doktorjem prava deželno - vladni tajnik, bivši zadružni instruktor trgovinskega ministrstva, Henrik S t e s k a. Čestitamo!
Stanovanjska   beda in protekcija«
Vkljub nemožnosti dobivati v sedanjem času stanovanja, se je zgodilo, da je 8. t m. društvo »Dobrodelnost« po svojem predsedniku Janezu Kalanu, duhovnemu svetniku v Ljubljani odpovedalo stanovanje štirim strankam v nekdanji Romovi hiši na Poljanskem nasipu, češ, da rabi stanovanja nujno za svoja lastno uporabo. Enako se Jo zgodilo pred letom dni jedni stranki v isti hiši, češ, da se rabi stanovanifi za] lastno uporabo. Stranka se je preselila po težkem iskanju šele čez eno leto* toda društvo »Dobrodelnost« ni prišlo v njeno stanovanje, ampak — Čisto druga tuja stranka, ki pa gotovo ne plačuje manj kot prejšnja. Prizadete stranke prosimo merodajne oblasti, da nas ščitijo pred   stanovanjsko bedo.
Sodarica je vse to videla- Srce ji je krvavelo, toda morala je molčati, ako je hotela, da je ne doleti ista usoda-
>Kam vi hotela šla?« se je sedaj nad njo zadri Jugowicz, ko mu je pomolila legitimacijo-
>Gospod, rada bi se peljala v Št-Peter na Krasu-<
>Kaj opraviti tam imeti, kaj?«
>KupČijo imam in —<
>A, kaj, idite doma!«
Sodarica je bila res pametna ženska* Dobro je vedela, da tu z nobeno prošnjo nič ne opravi, zato je kar molče zapustila pisarno.
Zigon se je ravno pobiral s tal ter si brisal kri raz čela, ko je prišla pre-denj Sodarica-
>Proklete svinje oficirske, le čakajte, barabe, roparji . • <
>Pst, pst, oče! Za božjo voljo, bodite tiho! Oče, ubogajte me in molčite, pravim! Vsedite se tu na stopnjice in počakajte, da se vrnem-«
Zigon, če tudi razjarjen kakor lev, je vendar takoj ubogal in se vsedel na s.opnjice, po katerih je malo prej tako neusmiljeno z glavo naprej štrbunknil-
Sodarica je stekla po drugih stop-njicah v gorenje prostore, kjer je stanoval oberst W- Pri njem, ali bolje rečeno pri njegovi kuharici, je bila dobro poznana, ker ji je vsak teden pri-
nesla v prodaj najfinejših rib in rakov-
>Naj že bo, kakor hoče, poskusiti pa le moram.« si je mislila ter pritisnila na zvonec-
Kuharica, ki je prišla odpirat, jo je prijazno sprejela ter jo po kratkem pomenku javila oberstu-
Kmalu se je prikazal med vrati izpiti obraz obersta W.
>Kaj bi radi?« je hreščeče vprašal-
Sodarica se je priklonila skoraj do tal. sklenila roke kakor k molitvi ter pričela s hinavsko milim glasom:
>Visoki gospod, no zamerite, da vas jaz, uboga kmetska reva, nadlegujem! Kakor vam je znano, hodim jaz za vas in tudi za nekatere druge visoke gospode oficirje v Ilirsko Bistrico po ribe in rake- Res je, da sedaj te drage živalice zelo težko dobivam, pa kaj zato, vam dobrim in visokim gospodom moram in hočem postreči, če tudi bi se mi bilo truditi do smrti* Ravno včeraj sem bila tu v Ljubljani v neki oficirski kuhinji, in tisti kuhar, ki kuha za gospode oficirje, me je tako lepo prosil, da naj mu ta teden preskrbim čim največ rib in rakov. Jaz reva, ki hočem tem dobrim gospodom vedno postreči, sem se takoj danes podala na pot- Da bi pa zamogla res veliko tega blaga prinesti s seboj, sem najela še nekega starega mote kot jynat§aj» Hi ial rad
z menoj, res da ni šel rad, a k sreči ima tam v bližini Ilirske Bistrice ranjenega sina, in jaz sem mu rekla, da ga bo morda mimogrede lahko obiskal- To ga je omečilo, da se je udal in šel z menoj- A mislite si nesreče, tu v kazini nama nočejo dati dovoljenja! O, visoki in dobri gospod, pomagajte meni revi. da bom mogla postreči gospodom oficirjem !<
>Ha. ha! no, vi ste res dobra in skrbna žena! Počakajte nekoliko.« je zahreščal oberst ter ro vrnil v sobo-
Sodarica se je zasmejala v pest«
Oberst W. je stopil k telefonu, poklical Jugowicza ter mu govoril v nemškem jeziku:
>Gospod poročnik, mene sicer prav malo briga, komu daste dovoljenje za potovanje in komu ne, ali eno vam danes strogo zabičim in tega se morate držati- Osebam, bodisi moškim ali ženskim, mestnim ali kmetskim, ki so s svojimi kupčijami ali kakoršnokoli dobavo v zvezi z oficirji, morate brez obotavljanja napraviti potrebni potni list- Ako tudi vse drugo pogine, oficirji morajo imeti vsega dovolj, zapomnite si to, in ljudem, ki se trudijo zanje, ne branite hoditi po svojih potih! Grajati vas moram, da ste ravno danes zapodili neko ženo in njenega pomagača, ki imata nalog, pripraviti sa of i-okafea hnbinjo večjo množino n|fc in xa-
kov, ki jih dobavljata v Ilirski Bistrici! Dotična ženska, ki tudi mene večkrat založi s tem blagom, me je prišla prosit pomoči- Žensko pošiljam zopet k vam ter vam ukazujem, da jej na izročena vara dva naslova takoj napravite potne liste!«
Oberst je nato vzel listek papirja in se vrnil v sobo, kjer je čakala Sodarica.
>Kako se vi pišete?«
>Marija Sodar iz Tacna pod Šmarno goro-«
Oberst je pisal.
>In kako se piše najeti pomagač?« >Miha Zigon iz Sela pri Vodicah« >Dobro- S tem listkom pojdite nazaj v pisarno in dobili boste dovoljenje za oba.«
>0, stotera vam hvala, predobri, visoki —«
>2e dobro- Ste že pridna, že,« Je prekinil oberst Sodariei besede zahvale, nakar je ona kakor srna odhitela pa stopnji ca h navzdol*
>Pst, pst, očka, Še par trenutkov potrpi te in vse bo dobro!«
Zopet je stala pred Jugowiczem, a sedaj ne več plaha in upognjena, nego pogumna in visoko vzravnana- MoJee mu je ponudila listek-
Poročnik Jugowicz je zarudel fm an ugriznil m natok
>Huj, kako z veseljem bi poslal tel >bindisches G'sinđei« k vragu, toda oberstovo povelje — sveto povelje—hi
S pritajeno kletvijo v ustih je napravil zaukazani legitimaciji • • .
Ko je trenutek pozneje Sodarica pomolila na stopnjicah sedečemu 2igo nu legitimacijo pod nos, je starec na mah pozabil na vse bolečine* Kakor mladenič je poskočil kvišku in le malo je manjkalo, da ni glasno zavriskai*
Sodarica ga je prijela za roko in ga vlekla s seboj.
Sele, ko sta bila Se daleč zunaj m cesti, je obstala, se ozrla okrog sejta ter se na ves glas zasmejala:
»Ha, ha, ha! zopet sem vas enkrat prav pošteno potegnila, ve mrhe, site, oficirske! O, jaz bom že še šla za vas po ribe, toda takrat, kadar bom jaz hotela- A ta teden jih ne dobite nič, nhf enega rakca ne! Jaz grem k moža in vi, očka, k sinu! Ha! ha! ha!«
>Ha, ha!« zasmejal se je z njo vreo! tudi Zigon, ki se je čutil tako srečnega, da ni niti prav vedel, kaj mu Sodarica pripoveduje-
In veselja žarečih obrazov sis kfe* rakala po prasni cesti proti kolodvora, da se popeljeta tja. kamor ju j« gn*k> srce ■ - i
.SLOVENSKI NAKUJJ*, dne 10 avgusta
lob štev.
j^ajbrže je tukaj očhriden namen, napredne stranke pod raznimi izmišljenimi pretvezami spraviti Iz stanovanja 2n vtihotapiti svoje ljudi notri. Kje je tu poverjeništvo za socijalno oskrb? t* Prizadete stranke.
Pospeševanje pijančevanja. Ni še 'dolgo* odkar se je v naših dnevnikih tožilo o ustanovitvi nove, nepotrebne gostilne na Vrhniki. Danes moramo zopet enak slučaj beležiti. V občini Medvode je bilo doslej 15 gostiln, za kiaše razmere silno veliko število. To-3a ravnateljstvu tovarne v Goricah je ■bilo to najbrž še premalo, ker je od-jdalo, sporazumno z vladnim p r i s IL upraviteljem, svoje že Iveč let prazne prostore v najem nekemu gostilničarju, kljub temu. da se ie delavstvo proti potrebi gostilne v tovarni izjavila Dotične prostore bi •bili delavci sami v najem vzeli, da bi iam ustanovili konsum Jcar je pa vladni upravitelj odklioniL Ustanovitev gostilne vendar ne more •biti v interesu tovarne. Koliko nesreč se pri strojih zgodi, ako delavci niso jpopolnoma trezni! Delo alkoholikov 'tudi ne bo boljše kakovosti, temveč na-'^protno. Toda namesto da bi tovarna gledala na to, da bi imela trezno in jzdržno delavstvo, ga hoče še z alkoholom zastrupljati. Res je bila že pred leti v dotičnih prostorih gostilna, ki ie pa še danes v najslabšem spominu. •Zbirali so se v njej najtemnejši elementi, ples in poboj sta bila na dnevnem redu. Da nam hoče nemško ravnateljstvo naše ljudstvo zastrupljati in gnati v prepad, temu se ne čudimo. Čudimo se le, da pospešuje i o vladni zastopnik! Na eni .strani se nas navaja k treznosti in se Szdajajo razni tozadevni odloki, lia drugi strani pa ustanavljajo •vladni organi popolnoma nepotrebne gostilne! Kako naj ima potem .treznostno delo uspeh! Opozarjamo posebno poverjeništvo za soc, skrbstvo, protialk. oddel., na ta najnovejši slučaj. — Delavska organizacija Gori-čane - Medvode.
Stavbna in javna dela. Stavbna Stroka letos še domalega počiva- Vzrok temu je pomanjkanje materijala in drage delavske moči- Proračunano namreč je, da bi stavba, ki je pred vojsko veljala 10.000 K. sedaj prišla najmanj na 100-000 K- Zato je izključeno, da bi zasebniki preje začeli z delom, predno se razmere stalno ne urede- Pač so pa za-[čeli hiše prav pridno beliti ter popravil jati. kar je najnujnejša potreba* Tudi .trgovci so začeli svoje portale pre-pleskavati in nekatere trgovine že izgledajo, kakor nove- Enako so začeli i$udi gostilničarji in kavarnarji svoje lokale preslikavati- Saj so bili tega pa jtndi že skrajno potrebni. Javna dela> iaterih pač ne bo malo, iz enakega •varoka počivajo. Po Ljubljanični stru-•gi se giba par delavcev- Ker so interesenti sklenili zahtevati, da se zatver-jnice V Grubarjevem prekopu zaradi ne-ivamosd povodnji naj ne zapro, bi bila X»jubljanična struga brez vode in postal -bi bil zaradi tega nedvomno po mestu smrad, ki bi lahko imel za posledico bolezen- Da se temu izogne, je dalo stavbno vodstvo za osuševanje barja ipri iztoku Gradašce v Ljubljanico na-Ipraviri nov jez in tako Gradašca sedaj ne bo tekla po Ljubljanični strugi na-!*aj v Grubarjev prekop, marveč naravnost skozi mesto in tako je ustreženo brez posebnih stroškov na obe istrani. Tudi mesto je začelo trebiti tra* Ivo s cest, pripravlja se posipanje cest 'in tudi s popravo asfaltiranih hodnikov ae nadaljuje- Popravljati so začeli v Selenburgovi ulici, odkoder se je delo nadaljevalo po Prešernovi in Stritarjevi ulici- Tu je baš sedaj dokončano in so zavili na Mestni trg- Tako bodo sicer polagoma, a vendar izginili zunanji vidni znaki vojske v naši prestolici-Razume se, da to ne bode šlo tako naglo, a če bi ne bilo začetka, bi tudi "ne bilo konca- Sicer pa vlada v ti stroki ae povsod pravcato mrtvilo-
Ustanove za invalide in svojce na Koroškem. Štajerskem in Ogrskem padlih junakov- Orožništvo je za junake, ki so padli v bojih na naši severni meji •in postali invalidi, ustanovilo zbirko, katere znesek jo 20-719 K 12 v- V po-'snemanje te hvalevredne in človekoljubne ustanove, naproša se vse človekoljubno občinstvo, da naj bi naj izdatneje priteklo v pomoč tem našim prvim mučenikom, ki so svoje življenje ali pa zdravje žrtvovali v korist naše osvobojene domovine- Sprejme f- s hvaležnostjo vsak tudi najmanjši prispevek Ipri dravski diviziji, brambni oddelek |*v Ljubljani- Iz že nabrane in še pri-apevajočih svot se bodo nakazale podpore revnim in potrebnim svojcem padlih junakov, odnosno invalidom, kateri •BO se po 1* novembru 1918 bojevali na Koroškem, Štajerskem ali Ogrskem-Prošnje za podpore teh prispevkov, opremljene z vojaškim in ubožnim poročilom ter z družinskim matičnim poročilom naj se naslovijo na brambni oddelek dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Snuje se društvo ljubiteljev rož in cvetlic- Zanimajoči se za to idejo, ki je postala prepotrebna, izvolijo naj priti v restavracijo hotela Union v ponedeljek 11« t- m. ob 17- uri točno.
V tivolskem gozdu so postavili daveč novih, belih klopi- Vsakdo, ki T tej krasni okolici naše sloven-
ske stolice krepčila, je pač hvaležen, da so se začele  brisati  sledi vojnega
vandalizma, ki je rudi tu vse pokončal-Veselje pa se umakne studu, ko vidi, kako se brini neka vrsta setalcev, te klopi zamazati. Ni stala nova klop pet minut, že je bila zapisana na njej cela pesem; na drugem mestu jo je >kratila« risba- Ti proizvodi kažejo pač na nekaj mehanične spretnosti v piaanjn in risanju, pričajo pa, da so zelo slabo vzgojeni tisti, ki so jih zagrešili; se manj pa jim je znana slovenska književnost, sicer bi jim moral biti znan vers iz šolske pečmi: »Kjer se osel povalja, tam dlako pusti!«
Maturanti idrijske realke, ki so maturirali v letih 1903 in 1909, se pozivajo, da se udeleže sestanka, ki se vrši danes, dne 9* avgusta ob pol 9. zvečer v kavarni >Zvezda«, da se pogovore o praznovanju desetletnice mature- Komur je kaj za to, da se praznuje desetletnica dostojno, naj se tega sestanka sigurno udeleži-
Visokošolcem. Sestanek, ki je bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, bo šele v ponedeljek, 18. t. m. ob 6. zvečer, ker moramo počakati vrnitve visokošolcev iz Beograda.
Popravek. V poročilo o skupščini svobodomiselnega dijaštva v Celju, ki je bilo objavljeno v 184. št. »Slov. Nareda«, se je vrinila neljuba pomota. Na skupščino, ki se vrši 31. t m., 1. in 2. septembra v Celju, niso vabljeni le delegati, temveč celokupno jugoslovnsko dfjaštvo. Na shodu se bo razpravljalo o ustanovitvi svobodomiselno jugoslovanske srednješolske organizacije, t j. take organizacije, ki pusti vsakemu Članu popolno svobodo prepričanja, ne sloni torej na nlkakih dogmah. Kdor se misli shoda udeležiti in želi znižano vožnjo naj pošlje nemudoma natančno označbo ture na železnici, ki se jo misli voziti (v Celje in nazaj) in svoj natančni naslov na naslov: Pripravljalni odbor za dijaški shod v Celju, Narodni dom, III. nadstr. št. 19. Na obilno udeležbo vabi — pripravljalni odbor.
Umri je v Ljubljani g- dr. Gvidon Z b a š n i k , tajnik Kranjske deželne banke. Prizadeti rodbini iskreno so-žalje!
Kal je z nami, civilnim! nastavljene! po vojaških   uradih?   Po vseh
drugih uradih se je uradnišrvu že oar-krat zvišala plača ozir. doklada, le pri nas v gotovih vojaških pisarniških oddelkih je še vedno pri starem. Pred par meseci smo pismeno prosili za po-višek plače oziroma draginjske do-kiade, na kar se nam je odgovorilo: »Ravno sedaj rešujejo to vprašanje v Beogradu«. A žal, da je že več neeo 2 meseca od tega, a mi smo še vedno na Istem. Prosimo torej pristojne oreane. naj se že enkrat zganejo in naj rešijo v kratkem to vprašanje ne samo s sladkimi besedami in obljubami, temveč z dejanjem. Ako pa ne mislijo ničesar ukreniti, naj nas o tem ob veste, ker mi ne moremo čakati, ampak hočemo ukreniti nadaljne korake. — Vojaški civilni nastavljena.
Obnova-   Ni še rešeno vprašanje
novih zgradb, ker manjka povsod materijala. Ze 3e oglaša potreba po obnovi starih lokalov, pohištva itd- Dolga leta vojne 30 zakrivila, da je ponekod 3trašno zanemarjeno, — in bogve kako udobno in prvovrstno že prej ni bilo povsodi, pravijo- Zato te veseli, če zapaziš v kteremkoli lokalu nov strop, nove sedeže, zavese, vrata, pod. novo razsvetljavo ali kaj sličnega- Takšne premembe kažejo na podjetnost dotič-nega obrtnika, na njegovo zaupanje v dobri okus občinstva, na njegovo željo da zadosti zahtevam moderne dobe in da ustreže gostom in odjemalcem, tudi tujim, tako da ne čutijo razlike med nami in inozemstvom, v kolikor je to mogoče. Morda se bodo zopet kedaj začeli tečaji za strežaje, tečaji za prirejanje izložbenih oken, tekme za okraše-njo s cvetlicami itd- Kakor čujemo, nameravajo mnogi obrtniki v kratkem pričeti z obnovo svojih prostorov. Danes smemo imenovati znanega brivskega mojstra g- A- Gjuda, ki je moderniziral svojo brivnico v zadovoljstvo mnogih svojih posetnikov, in pa kavarni >Zvezda« in >Slon«, kjer zapaziš delavce, ki belijo, polagajo deske itd-— Začetek obnove je tu- Živeli posnemovalci !
Iz trafike. Poroča se nam, da se v neki trafiki v mestu zelo redko kdaj dobi zavitek tobaka. Opazilo pa se je, da je neposredno po taki odpravi stranke prišel sin trafikantinje in odnesel iz trafike večji zavoj tobaka- Na vprašanje je trafikantima oojasnila: »To ie moj sin, vse drueo Vas nič ne briga«. Kam gre ta tobak? Pa ne da bi bile takole kake   postranske kupčije?
Sp. Šiška* Včeraj se je ustanovila v Sp- Šiški električna zadruga- Na zborovanju so se prečitala pravila, katera se pošljejo kompetentnoj oblasti ▼ odobrenje- V to novo ustanovljeno zadrugo se bodo vpisovali v nedeljo dopoldne od 10. ure naprej člani v Čitalnici Sp. Šiška- Ker so pri tem vpisovanju tangirani posebno hišni gospodarji, zatorej pripravljalni odbor apelira na te. da se sigurno v nedeljo v določenem času blagovolijo zglasiti v čitalniških prqptorih- — Pripravljalni odbor-
Draginja mi Dolenjskem Hranilnica in posojilnica t Kan-
dljt pri Novem mestu je povišala s 1. avgustom t 1. najemnino v svoii hiši za 50 ozlr. 60 odstotkov. Tako se sta« nuje v Kandiji dražje kot v Novem mestu. Kam plovemo? In končno, ah je tO dovoljeno? Oblast, kje si?
Slabo gospodarstvo. V Ptuju se nahaja ae razno demobillzacijsko blago-Med to blago spadajo tudi velike lesene ladje (Sajke), katere je nakupila med vojno avstrijska vojaška oblast, ko je zmanjkalo za pionirje pontonov. Vojaki naj bi bili te šajke rabili pri vajah- Pa niso bile porabne, ker so zelo težke in so se pogrezale pregloboko v vodo- Pri vajah na Dravi jih zaradi tega niso mogli rabiti- Nekoliko teh velikih lesenih ladij še danes leži ob Dravi blizo železnega mosta, nekaj jih leži blizo kolodvora- Vse pa leže odprte, večinoma na zemlji, polne vode-Vsaka ladja je baje stala do 8000 kron! Pa vendar se nihče ne briga za te ladje, dasi bi bile za plovbo po Donavi porabne, in sicer za prevoz opeke, kamenja, peska, zrnja in drugega blaga-Take ladje se danes ne bodo lahko dobile! Zatoraj je najostreje grajati, da se pusti tako redki in dragi materijal tu v Ptuju prhneti, da se ne briga za njega katerakoli oblast, ki ima vendar skrbeti za državne interese- Zgodil se je čudež, da se ladje niso že razbile in les skuril, kakor se je zgodilo z nekaterimi barakami, ko je prebivalstvo potrebovalo kuriva, barako pa niso imele gospodarja! Ali se čaka na to, da se drage ladje tudi uničijo na kakršenkoli način?
Celje. Tujcu kakor staremu znancu Iz nekdanjega Celja, ki pride danes v nase lepo mestece ob Savinji, se zdi poooHo naravno in resnično lice, kakor kaže sedaj mesto Celje. Povsod lepi slovenski napisi, vmes še nekai ku-rijozitet. gostiona ali knjižara, Daniel in podobri, ki kafejo odpor in trmo, sicer pa vse tako mirno, tiho in zadovoljno kot da je bilo vedno tako. Motijo nas pa izpraskani napisi na šolskih stavbah, ki spadajo tudi že v zgodovino, saj se skoro začne novo šolsko leto; prvo pravo šolsko leto v naši novi državi. Radi bi videli, da dobijo naše mestne šole na pročelju stavb napise v našem jeziku, naj bi torej mestni sorski svet ne razmišljal in odlašal predolgo.
Več doslednosti! Vodstvo raštanj-skega rudokopa v Pr»jhenburgu trboveljske rudokopne družbe dostavlja svojim odjemalcem v Posavju dobavne 'istT:o, tiskane in izpolnjene v nemškem ;eziku ter podpisane po nekem Zibertu-,forda bi se hotel oddelek za premog nri deželni vladi za Slovenijo potruditi, da sc ta kričeč nedostatek takoj odpravi.
Tatvine na železnici. Dan na dan nam dohajajo še vedno pritožbe o tatvinah na železnici. Zlasti so žepni tatovi razširili svoj delokrog tudi na potujoče občinstvo. Ti uzmoviči, med katerimi se nahajajo delomržni mladeniči, ki se. rekrutirajo iz nekdanjega »zelenega kadra« in sedanjih boliševikov, nreferirajo za svojo prakso nočne vlake: potniki radi pospijo in v tajinstve-nem mraku slaborazsvetljenih vozov uspeh malokrat izostane. Nadzirajoči varnostni organi, orožniki, ki spremi ja-o vlake, tem junakom ne pridejo zlahka do živega. Izdaja jih le preveč uniforma. Zelo pogoste tatvine so na progi Ljubljana - Karlovec. Tako so se dogodile v noči od 1. na 2. avgusta na progi Karlovac - Bubniarci trije slučaji žepne tatvine. Naslednjo noč so tatici zopet poskušali svojo srečo. V njihovem poslu pa jih je zmotil neki potnik, ki ga je brskanje po njihovih žepih prebudilo iz sna. Poklical je orožnika, ali tatovi so med časom izginili irr poska-kali. predno je prijel vlak v Višnjo goro, z vozov. Tudi 4. t. m. je opazil orožnik v nekem kupeju tri sumljive elemente. Zahteval ie od njih, da sedijo na svojem prostoru, s katerega se ne smejo ganiti. To f>a možakarjem oči-vjdno ni b?lo po volil, kaiti rekli so mu, da itak izstopijo v Radohovi vasi, dasi so se glasili njihovi vozni listki do Karlovca. Faktično so tudi na prihodnji postaji izstopili, da nadaljujejo pot s po-nočnim vlakom. — Svarimo občinstvo, da Je pozorno. Ob enem pa tudi vprašamo poklicane faktorie. ali ne bi kazalo, uvesti na vlake detektive. Tem bi se mnogo prej posrečilo priti uzmo-vičem v okom, kf bi se vsled negotovosti, ali ni mogoče oko postave vendarle v bližini, ne upali več tako predrzno krasti.
Umrla je ▼ Zatičnl ga- Josiplna vd- J a m š e k , hišna posestnica v Gorici- N- ▼ m. p-!
Kino Ideal. Pri včerajšnji premijeri indijskega ljubavnega romana »Ljubljenka M a h ar a d ž e« slišati je bila iz ust zadivljenih kino-posetnikov le ena sodba, da Je filmska umetnost nudila s tem umotvorom občinstvu največji užitek, ki ga zamore nuditi. Delo je insce-n?rano z nafvečio potrato in razkošjem, zlasti *e u^a'afo tretfe denn;e: pred palačo N^hsradž'e pestra množ:ca razjarjenih, kn'ha in ž*ta z^btevajočih Indijcev, notri v sipino oprem'Jcni dvorani palače o^ulenten zabavni večer indijskih mogotcev, lepe p'esne vložke, n. prim. plea odaiisk itd. Posebne pohvale
ie tudi vredna briljantna igra obeh glavnih predstavljalcev, Gunar Tolnasa in Lili Jacobsen. — Vrh tega lepe slike norveške pokrajine, tako posnetek najbolj slovečega norveškega vodopada Rjukanfos (234 m). Predstave ob 4., 6. in zadnja ob 8. uri na vrtu. Ta spored, ki se ga nai vsakdo ogleda, ostane še do ponedeljka, 11 .avgusta. — Kino Ideal
Sokol Št. Vid nad LJubljano priredi jutri popoldne javno telovadbo in veliko ljudsko veselico s koncertom Ljubljanskega Zvona in sodelovanjem ljubljanske vojaške godbe!
Vremensko ooročilo.
Vitlu nid mrtrjen 30«-?
SrrfaU irtAi! tfiV 7j8 mm
ir. =>	čas
	daro-
<	vanja.
8	2. por
■	9. zv.
9	7. zj.
Vetrovi
7370 738 6
741 4
22 3 brezvet. 186
16 8
Nebo pol. oblač
m
več. jas.
Padavina v 24   urah 0.0 mm — Srednja včeiai*na teniDeratura 189°, normalna 194°. — Vremenska nanoved.za jutri: Stanovitno lepo, vroče In mirno vieme.
Kultura.
»Glasbena Malica« v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 11» t. m- ob 8- uri zvečer svojo odborevo sejo-
Pevsko društvo »Ljubi j- Zvon« priredi dne 17. avgusta 1919 o priliki izlota Sokolske župe I- v Kočevje v dvorani tamošnjega hotela >Trst< točno ob 14. uri 30 minut ljudski koncert z izbranim sporedom- Vstopnice bodo naprodaj od torka dalje v trgovini g. Šlehta v Kočevju- Opozarjamo prijatelje petja v Kočevju in okolici, da si pravočasno preskrbe vstopnice-
Bled v sezoni 1919- Čudežno ae dviga Bled iz opustošenj po vojni- V neverjetno kratkem času je skoro vse prenovljeno in urejeno- V marsičem pa je že prekoračil Bled svojo postavitev v prejšnji stan ter gre urnim, zavestnim korakom za svojo misijo: zove ga narava, ki ga je naravnost zapravljivo oMagodarila, zove svoboda, da prednjači in zavzema vzorno vodilno mesto med tujskimi stočišči daleko preko meje svoje države* Srečnega se more šteti, da so 6e zglasili v velikem Času doma iq v Ljubljani svetovni možje, ki se mu žrtvujejo z nekako sveto unemo- Vse je drugače, lepše, boljše, kakor je bilo-Cest, hotelov in hiš skoro več ne poznaš* Mailner se imenuje Malnar, Lloyd je Savica, Austria Strgulc Milena, Ste-rol zasluži ime Bellevne, Toplice Beau-rivage, Europa postal je dependansa »Triglava«, Zdravniški dom, ki odgovarja bolj pojmu sanatorija, se je prelevil v mednarodni Casino. Vse vodijo domaČe roke. Na ulici izpodrinila je mila govorica Srbohrvatov blaženo nemščino in na vogalih čitaš takale lepake: S- avgusta na Osojnioo, buliet, fanfara; 9. avgusta- veliki reunion; nedelja: z orkestrom v Pol j če, autobusi tje in nazaj; ponedeljek: simfonija, sekstet, opera, balet; torek: benefica godbe; sreda: venček; četrtek: prome-nadni koncert godbe na plitvicah pred kopeljmi, zvečer serenata; ponedeljek: regata, koncert Zika-Zatej-Ravnik- — Ob polnih dvoranah minula sta stoprav koncerta Križaj ter Medvedova-Hršič in II- reunion, počaščen po amerikanski in francoski misiji ter Dravski diviziji- Naiodličnejše goste zabeležuje že letos tujski kurir« Razsvetljava jezera na Petrov dan je vspela nepričakovano sijajno- Ni čuda, da je obisk letošnjo sezone nad vse pričakovanje sijajen- Ljubljana zaspana in rojaki, ne edino le prekrasni Bled, vsa domovina vas zove, da romate vsaj enkrat v sezoni gori. da podprete sile, ki dvigajo naš biser do svetovnega slovesa. Izberite si dni iz programa, katerih točke vas najbolj zanimajo.
V Novem mestu v dvorani Narodnega doma vprizorc dne 14. in 15. t. m. dijaki SHS učiteljišča v Ljubliani Finžgarjevo dramo »Verigo«. — Cisti dobiček je namenjen prispevkom za Cankarjev spomenik.
Drama ti eno društvo v Celju priredi po daljšem odmoru v četrtek 14- avgusta ob 8- zvečer v mestnem gledališču celjskem Milcinsekga iavirno pravljico s petjem »Volkasin«. Režijo vodi in nastopi kot gost v igri v vlogi slovensekera starešine g* režiser Povhe iz Narodnega gledališča v Ljubljani-Čisti dobiček prireditve, pri koji sodeluje del Celjskega pevskega društva pod vodstvom g« Cirila Pregla in pomnoženi celjski salonski orkester, je namenjen shodu jugoslovanskega naprednega dijaštva v Celju- Za prireditev, ki bo nekaj izrednega, vlada veliko zanimanje- Gostje zunaj, ki se žele predstave udeležiti, naj se pravočasno obrnejo radi vstopnic na dramatično društvo v Celju, aa Celjane in bližnje okoličane pa bo predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12. ure dopoldne pri gledališki blagajni in »ve-rW »-»red nredstavo.
Pomaga'mo
Invalidom.
Najnovejša poročila.
(Naša izvirna poročila.) REAKCIJA.   RESEN ZUNANJEPOLITIČEN POLOŽAJ.
Pariz, 8. avgusta. Vesti londonskih listov javljajo, da sta kralj Jurij V. in kraljica Marv sprejela v Bukinghaniskl palači bivšega cesarja Karla in Z]to. Vršil se je razgovor s sodelovanjem odličnih v Londonu se nahajaiočih zastopnikov Antante. Na razgovoru je bilo zaključeno, da sc tako} napravi konec neurejenosti v Srednji Evropi. Uspeh tega razgovora je povratek nadvojvode Jožefa v Budimpešti. Podrobnosti ni mogoče Izvedeti. Vsekakor Izgleda, da se je zunanjepolitični položaj zelo zresnil tudi brez ozira na l ahe In da bi povratek reakcije na Ogrskem aH morda celo v Avstriji utegnil imeti najslabši vpliv nal notranjo politiko v domovini z ozirom na Še ne urejeno stanje In razne nezrele reakcijoname želje. Iz emigracije zato milno priporočamo največjo treznost
BOLGARL Beograd, 8. avgusta. Solunska »Agence des Balcans« poroča, da delajo bolgarske oblasti pasivno resistenco proti razoroženju, ki jo hočejo provesti Francozi v Bolgariji. Bolgari poskušajo to razoroženje kolikor mogoče zavlačevati, venčar se pa opaža, da so Bolgari presenečeni vsled propada ogr» ske boljševiške vlade, ker so računali, da bodo Romuni na Ogrskem poraženi, ne pa da dosežejo tolike uspehe.
Vesti LDU. IZ TRSTA.
LDU Trst 6. avgusta. Včerajšnje poročilo »Edinosti« o italijanskih izgredih je bilo večinoma črtano od cenzure. Današnja »Edinost« poroča:
Povedali smo včeraj v svojem do-ročilu samo tako površno škodo, ki ie doletela naše zavode (1 vrsta črtana), kakor nam je bila pač sporočena oct prizadetih strani. Toda v resnici se bo pokazala Še veliko večja, kot se je dala preceniti na prvi pogled. Tudi ca nas prihajamo do iz poznanj a. da smo se zmotili. Škoda je Še znatno večja, kot smo rekli prvi hip, da, naravnost neprecenljiva. Dovoljujemo si tudi pripomniti ponovno, kar smo že poudarili včeraj, da z naše strani nI bilo niti najmanjšega povoda za naskok na našo lastnino, da kakega napada sploh niti od dale£ nismo pričakovali, čemur je pač najboljši dokaz dejstvo, da so (cenzura) naskočili in opustošili našo lastnino takorekoč v naši odsotnosti. V »Češki Besedi«, društvu v Trstu bf-vajočih pripadnikov čeho - slovaške države, in ^Čitalnici« se je nahajala ob času naskoka ena sama ženska, prostori »Trgovsko - obrtne zadruge« so bili zaprti in i e bil v stranskih prostori!* edino le sluga s svojo ženo, v »Edinosti« je bila prisotna edinole na$a upraviteljica in ravnatelj tiskarne Je pritekel v tiskarno šele potem, ko je videl, kaj uganja drhal v Narodnem domu. Sola na Acuuedottu je bila zaprta že celo leto in sploh ni bilo živega Človeka v vseh prostorih. Bil je torej vsepovsod pravi pravcati vlom z ogrože-vanjem tuje lastnine (5 vrst cenzuriranih).
List nato nadaljuje: Kolikor smo mogli doznati, je bilo tekom ponedeljka aretiranih 443 oseb, večinoma v Delavskem domu, med njimi tudi znani delavski voditelji Oliva, Scabar in l-aurencich. Z nobenim drugim namenom, temveč edino kot kronisti naj izrecno zabeležimo tu, da nI bil ne aretiran, ne ranjen, še manje pa ubit niti eden jugoslovanski narodnjak, kar je bilo tudi popolnoma izključeno že samo ob sebi, ker sploh nihče naših ljudi ni bil soudeležen pri Izgredih. (8 vrst cenzuriranih). Zvečer smo doznali, da je bilo okoli 120 v Delavskem domu aretiranih oseb izpuščenih na svobodo, med njimi Oliva in drugi
LDU Trst 6. avgusta. Novi civilni guverner Ciuffelli je ob svojem prihodu izdal sledeči proglas:
»Meščani* Prevzel sem posle generalnega crvilneea komisarja za Trst in Julijsko Benečijo, svest si dolžnosti napram domovini in moj namen je, skrbeti za blagostanje narodov, ki so spojeni z Italijo, podpirati koristne inicijative, vzpostaviti stopnjetna normalne razmere javnega Življenja, ki se mora raziti in uspevati v rednem delu, v varnosti svobode in pravice.
Pričakujem dobrovoljnega sodelovanja vseh prebivalcev, zastopov in oblasti, ki sedaj delujejo, Kakor tudi onih, ki bodo morale začeti svoje koristno delovanje.
Posvetil bom svoje delo Jn oblast le v prid ljudskemu blagostanju, brez ozira na osebe in stranke. Prepričan sem, da najde prebivalstvo Trsta in Julijske Benečije v svoii stalni tradiciji mirnega delovanja, pravičnosti in dobrote primerna navodila za svoje namene in čine. Trst mora kolikor mogoče kmalu zopet začeti svoje veličastno življenje, svoje svobodno dihanie in svoj jrosno-darski razmah, da da domovini velko in dragoceno pomoč, ki Jo pričakuje Italija od Trsta in od drugih mest ter od-j rešenih ozemelj, da more tako izvršiti svojo zgodovinsko misijo za civilizacijo in nanredek.
Začnimo toret zooet delo, ki ga Je ustavila osvobodilna volna, iščimo tolažbe za težave in *k~de, k| smo Jih Jn-4 naško pretrpeli, v delu miru, v vzajem-
186. štev.
.SLOVENSKI NAKUtT dne 10 avgusta 1919.
Sfran" 5J.
ni naklonjenosti in v izvrševanju svojih dolžnosti
V tem upu vam izražam s svojim najsrčnejšim pozdravom pozdrav kralja in italijanske vlade
Trst, dne 3. avgusta 1019. — Generalni civilni komisar: Augusto Clui-lelli.«
Obenem s tem razglasom je razposlal nevi gubernator vsem oblastim, zastopništvom itd. ter seveda tudi uredništvom naslednje pismo:
»Štejem si v čast naznaniti, da sem danes prevzel od kraljeve vlade podeljeno mi službo generalnega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo s posli in oblastmi, določenimi s kraljevo naredbo z dne 24. julija 1919, št. 1261. Potrjujem namene, ki sem jih izjavil v objavljenem proglasu in računam na marljivo in pošteno sodelovanje vseh vojaških in civilnih oblasti in meščanov vseh stanov, da se izpolnijo važne dolžnosti, ki se tičejo vlade in naroda iz srečno rešenih dežel. Ker si želim uspešnega sodelovanja z meščani in strankami, sem pripravljen vsakemu pomagati, ki potrebuje mojega dejanja, zadovoljiti pravične pritožbe, poslušati koristne nasvete pristojnih oseb in ščititi privatne in javne zadeve v vsakem oziru civilnega življenja. Sedaj, ko si je Italija priborila po stoletnih borbah lastno neodvisnost in zagotovila z nepopisnimi žrtvami svoje naravne meje, zahteva, naj delujejo pod zaščito svobodnih ustanovitev oblasti In meščani razumno in hrabro, da se tako odpravijo zadnje težkoče sedanjega časa. Ta patrietični čin bo men! v veliko zadoščenje, da delujem marljivo
in v polnem soglasju s prebivalstvom, uradniki in zastopstvi teh preljubih dežel, za blagostanje katerih se zanimajo vse druge italijanske dežele. V veliko veselje mi je, da morem izraziti z ustrežljivim in srčnim pozdravom svoje posebno spoštovanje in uvaževanje.
Trst, dne 4. avgusta 1919. — Generalni civ. komisar: Augusto ClaffslH.«
LDTJ. Jlilan, 7- avgusta. >Secolo< poroča iz Trsta dne 5. t- m- ponoči: Snoči je oddelek arditov naskakovalne-ga bataljona zasedel vse prostore Delavskega doma- Nekdo je bil namreč ustrelil z revolverjem, in domneva se, da so ustrelili iz tega poslopja, kjer so se bili trenotno zbrali zastopniki delavskih organizacij — tukaj jih imenujejo zaupnike — in se posvetovali o položaju, nastalem vsled dogodkov včerajšnjega dne- Ko so arditi vdrli v društvene prostore, so zbrani zastopniki ravnokar bili sprejeli sklep, naj delavstvo danes zjutraj zopet začne delati- Vsi zaupniki, okoli 400, so bili aretirani, med njimi tudi tržaški poslanec Ivan Oliva- Doslej še ni bil nihče izpuščen, in splošna stavka traja dalje, dasi je socialistični organ >Lavorato-re< objavil dotični preglas. Davi je semkaj dospela vest, da se je splošna stavha razširila tudi na nekatera industrijska središča v Furlaniji. Popoldne je množica demonstrankov zopet napadla uredniške prostore lista >Lavo-ratore«- V mestu vlada še preeejSen mir- Danes se niso ponovili izgredi, ki so se jih bali po včerajšnjih dogodkih-Vsled včerajšnjih težkih izgredov je prebivalstvo ze-o razburjenO"
ODOBEENJE  MIROVNE POGODBE-LDTJ- AMSTERDAM,   a avgusta-
(DKU-) >Daily MaiU od 6. t- m- poroda iz New Torka: Industrijski položaj v Ameriki bo pospešil odobritev mirovne pogodbe- 2e sedaj se pojavlja nepotr-pežljivost zaradi zavlačevanja odobritve- Izjave Parucha, ki je bil Wilaonov svetovalec v finančnih zadevah, dokazuje jasno, da smatrajo amerikanski politiki cenitve evropskih državnikov o plačevalni zmožnosti Nemčije za pretirane. Po računih Paruchovega tovariša Davida bi prvo nemško izplačilo, ki je bilo določeno na pet milijard dolarjev, znašalo komaj eno do dve milijardi- Oficijelno naziranje v Ameriki je, da mora Nemčija, če ima kapital« porabiti ga za oživotvorjenje svoje industrije, da s tem prepreči splošen polom v Evropi-
POČASNI VRHOVNI SVET. LDTJ- Pariz, 8. avgusta- (DKTJ- —-Brezžično) Vrhovni zavezniški svet Je obravnaval v četrtek položaj na Madžarskem in sklenil, poslati tja zastopnike velevlasti- Nadalje je bilo sklenjeno, da bo konferenca prevzela v svoj pretres tudi teŠinsko vprašanje, ker se o pridelitvi tega ozemlja Cehi in Polja-ki ne morejo zediniti-_
teotlsrstvo.
Urad za pospeševanje   obrti ima
na razpolago sledeče anilin barve: 400 kg sive. 1 kg katigen modre, 2 kg brilanl azurin, 3 H kg katigen pristno sive, 1 kg sulfon orange, 4 kg katigen zelene, 8 kg pristno svetlo rumene, 4 ks: krizoferim rumene.   Barva stane
80 K kilogram- Reflektanrje na} ae zglaae najkasneje do 17- avgusta t* ls na poznejše prlglase se ne bo mogoče vee ozirati.
Društvene vesti in prireditve.
»Zveza postnih organizacij t Ljubljani« poživlja vse člane veeeličnega odseka k sestanku, kateri se vrši danes v soboto 9- avgusta 1919 ob 18- uri v nemški gimnaziji II* nadstropje, soba št- 31, Bethovnova ulica. Ker se nameravana veselica mora vršiti že 15- t. nije ta sestanek važen, zatorej polnoste-vilno!
Šentjakobsko-trnovska moška podružnica sv* Cirila in Metoda v Ljubljani vabi svoje člane na letošnji redni občni zbor, ki se vrši na praznik Vel-gospojne dne 15- t- m. ob pol 10- pri podružničnem podpredsedniku g- Smoletu v Koleziji. Ker zove glavna družba vse svoje podružnice k novemu o življenju, pričakuje z ozirom na resen položaj družbe prav častne udeležbe vseh članov dosedanji odbor-
V vednost in blagohotno uvaževanje drugim narodnim ljubljanskim društvom se sporoča, da namerava C. M-moška podružnica za šentjakobsko-trnovski okraj proslaviti 301etnico svoje ustanovitve z veselico večjega obsega v nedeljo, dne 7- septembra — za slučaj slabega vremena pa dne 14- septembra v Hribarjevem gaju« Odbor.
Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer vsled v zadnjem trenotku nastalih težkoč ne zboruje v četrtek dne 14., temveč 21. avgusta t. I. ob 10. uri v Ljutomeru po že naznanjenem
dnevnem redu. Po zborovanju je skupen obed v gostilni »Triglav«.
Prostovoljno gasilno društvo Vfč-Gllnce priredi v nedeljo, dne 17. avguV sta v gostilni g. L. Novaka (pri Ani) na Viču veliko vrtno veselico z raznovrstnim sporedom. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 K za oseba_^
Poizvedbe.
Išče se za stalno delo 5—6 zidarjev, več težakov (betonerjev). če mogoče tudi en tesar. Natančnejša pojas*-nila daje »Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani«, Dunajska cesta št. 38/1.
Prosimo vračajoče voiake (vjernike) iz Rusije, ako bi znal kdo, kje, se nahaja Rijavec Jožef, doma iz Go-! rice. Via del' bosko št. 14. V vjetništvu je bil v Lederfabrik Gala - Bihovska; v Sibiriji. Prosimo ako bi sporočili njegovim staršem v begunsko taborišče, Strnišče pri Ptuju št k. 6. na ime An-' drej Rijavec.
Poizvedba- Ivan Lesica od Antona iz Skrijeva, Kožbana 1, Goriško, naj se zglasi pismeno ali ustmeno pri Begun« skem sosvetu v Ljubljani-
V ponedeljek popoldne se je izgu-, bila ali je bila ukradena na Dolenjski cesti psica nemške ovčje pasme, temno-sive barve, stara 2 meseca, kt sDši na ime »Jolie«. Kdor bi jo našel, oz. izsle^ dil tatu, dobi nagrado. Soss, deželna vlada, Blelweisova cesta.
Izdajate!] m odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarna«.
3 Kszs s2 orsi!a;o,
Proda se mM avto
nadstr leTO.
Ljubljana, Sod-na nlica  11. L
764
cele vagone in tudi na m3 od daja Gospodarska zveza v Ljub lani.
se takoj sprejme v trgovino z železnino.   Franc Gnštin, Me-
7592
tlika.
tffllfarnira v Pr°metnem treu na Go-IUfllk'-'-U rer- sk m se odda takoj v rajem. Naslov pove upravnistvo Slov Naroda. 7666
Šivilja išče učenko.
Ravnikar jeva nlica Si. 3.
7793
(bluza in hlače) na  prodaj. — Franca Joiefa cesta 10 I., desno. 7758
siva uniforma
Franca Jožefa
Meška kolo
s prostim tek^m se proda za 350 kron. Dunajska cesta št 75. (Pisarna). 778^
Wn^i en ffllalf Ponudbe na tovarno HIPI \l iElflS. v Zg. Gamelj uh nad Ljubljano. 741
Proda K
Ka ziata ura in do!g3 veriga.  P-izve se v trafiki Dolenc, Prešernova o lica. 7S07
Ravnateljstvo Kranjske delelne banko v Ljubljani javlja pretuino vest, da je njen tajnik, gospod
dr.
danes zjutraj ob poln 3. tiri po dolgi mučni bolezni preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v nedeljo, 10. t, m. 6. mi popoldan iz hi*e žalosti Beethovnova ulica štev. 9.
Naš zavod ohrani blagopokojniku trajen spomin.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1919.
ob
LovsMI voz
štev. 31.
sa ceno proda. Orebot-n'ak, Hulodvorslia nI
7667
(pikolo) se sprejmeta za restavracijo in kavarno v varodncm domu 7776
Ova defta
500 fcroii npfe SI
tistemu, ki mi pre-
skrb' stanovanje onudDe pod .1. P. 20 7779' na uprav. Slovenskega Naroda. 7779
liriruVfnf gimnazijec se takoi sprejme. llNllUilllH Ponudbe pod .Gimnazijec/ 7794' na uprav. SI. Nar. 7794
Veslav kremeni nesei
mena ima v zalogi A. Sušnik. Ljubljana. Zaloška cesta št 21. 7751
vsako množino ovčje volne po najvišji ceni. Ponudbe pod .YoIm-/7634 na upr. .Slov. Naroda". 7634
Kup
Malima niia
z vrtom na Bleda se za-ijilllU H.»1 men:a s primemo v Ljub-lani ozir. okolici. Poizve se: Ulica na ?rad št 6. 7777
'inrnrtai ?n večja množina vinskih fn !l!J!i!Jl!l:J C drugih sodov, kakor tudi
veiik'h kadi pri vrdki Josip Zidar. LJubljana. 7788
Kanrnfai in • leP° ze,° visoko zrcato,
uGUllUGJ It. mala salonska garnitura in še druga razna oorava. Poizve se na ValvazorjeTem trpi 7/9. 7787
Solna in ranlnjsia oprava,
na.se kupi. Ponudbe pod .Oprava/7791* na uprav. Slov. Naroda. 77Ji
Goife m lirano %
novanje Ponudbe pod .Električna razsvetljava 7780* na uprav. Slovenskega Na:oda. 7780
FJ^H'dinia doDra moc* m učenka se mOlliSll-Ja SDreime takoj. Ponudbe Dod .Mjdistka 7745* na upravnistvo Slovenskega Naroda. 7745
»M
Miniral
s hrano za Kranj išče samostojen gos-ood. Prijazne ponudbe z zahtevo plače na upravnistvo lista pod .soba7S09
DrTjfo p9 ve^a množina konfekcijske-rl'JUU iga blaga zaradi preselitve in družinskih razmer v trgovini Jere Prislan ? Sevnici ob Savi. 7727
+
Potrtih src javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni preminula previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 67 letu svoje starosti naša predobra, nad vse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
hišna posestnica v OorlcL
Pogreb se j« vršil dne 6. t m. na tukaj, pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani za časa bolezni kakor tudi ob težki uri smrti I-ubljene pokojnice ter vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in darovalcem cvetlic
PfiporoČamo blago pokojnico v molitev in blag spomin.
ZATIČNA, dne 8. avgusta 1919.
fthjfn.rjrnnt treZ sredstev, ki se želi HUilil) 1 "tli posvet ti medicini, prosi iskreno prijatelje učeče se slov mladine, pomoči. Dopisi pod .Medicinec, poštno ležeče v Križercin pri Ljotomern" 7768
fnn sredn;e starosti, štedljiva go-i'jlu spodinja uradniškega stanu išče primerne službe. Na dobro plačo ne reflektira temveč samo na lepo "ostopanje. Ponudbe pod .Gospodinja/ 7774" na unrav, Slov. Naroda. 7774
Koiiio poiresajeei sianavaDje
z 1 aH 2 sobama in kuhinjo, tudi v bližini Ljubljane, za mirno stranko, ki se mora preseliti iz Trsta. Andrej Šrorm, Ambrožev trg 7/L 7789
litem manj«! io vetje slaoovasis,
nagrada za prvo 250, za drugo 500 K Ponudbe pod .Uradnik/7798' na uprav. Slovenskega Naroda. 7798
11? Inl HOTOSni   okro2- zdravnik v 'JI. JU!. UlSUolll, Kamniku, odpotuje od 8. t. m. do 1. septembra. 7741
se takoj kupijo. Ponudbe z navedbo množine na I. Jugoslovanski aoončni in infermačn! zavod Beseijaki Rožaoc, Ljubljana,  Frančevo nabrežje 5.
7669
NsTtMffoi r°čna litografična tiskalnica, ildPlbiidJ dobro ohrani ena, z 2 kamc-nitnima ploščama 43 X 54 cm. Mil ar na Pavel Seemann, Glince pri Ljubljani.
Kot uteoka
želi vstopiti v kako trgovino deklica poštenih staršev. Hrana če mogoče v hiši. Naslov oove uprav. Slov. Naroda. 7676
fflin Priproste* kakor tudi !J!lg najfinejše izvršbe pri tvrdkl Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška deiavnica, Ljubljana, Kolt-zej. 7533
Tesarji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Sietner9 mestni tesarski mojster, Ljnbljsns, Jera-nova nlica iL 13 4844
Mmm smrekov les.
si okrogel aH rezan. Cene za les naložen v vagon se na! naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
se ali name v najam vetja
trnnuiin v prometnem kraju na Kranj-1Jylillllu skem ali Štajerskem. Ponudbe na upravnistvo Sloven. Naroda pod .Večja trgovina/7631' 7631
flhnnnntnnt na kosilo in večerjo licem HJUlIcuIBlIl Pogoj dobra domača hrana! Cen j. ponudbe pod .bančni uradnik 7753" na urravo lista. 7753
Deklo,
nad 30 let staro, vajeno samostojnega gospodinjstva in kuhe, ter eno deklo za kmetijska dela sprejme Franjo Benković v Blagovici, pošta Lukovica. Plača po dogovoru. 7733
za dva učenca petega in šešte~ ga razreda nemške gimnazije se za bodoče Šolsko leto išče pri meščanski rodbini. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev na: N. Einicher, Mata ob Dravi. 7725
ffrainnifta z dobrimi spričevali išče dllu)c|II!la mesta v kaki cisarni v L ubijani. Ponudbe pod .Strojepiska/ 7796" na uprav. Slovenskega Naroda.
7796_
na papirnatega blaga za embaliranje. Ponudbe z navedbo kvantitete, cene. če mogoče vzorca na naslov: 2ivko Frković, Ljubljana. Stari trg št. 3, II. aadstr. 7795
Spretoia krejaikega mrnolnika
samo za boljša dela s prav dobro dnevno plačo in enega učenca sprejme takoj Fran Kraigher, krojač, Ossoo-ski nlica št 5. 7781
po padlem vojaku, 27 let stara, išče mesta kot blagajni-čarka oziroma kot pisarniška pomožna moč. Vešča sloven. nemš. in Italijanskega jezika. Pismene ponudbe pod . Blagajničarka 7742* na uprav. Slov. Naroda. _7742
NRffl III veletrgovina, ki bila voljna liUS RS ustanoviti v lepem prometnem kraju filijalko na lasten račun trgovsko izobraženemu premožnem možu. Ponudbe pod .Veletrgovina/7723 na uprav. Slov. Naroda, 7723
išče stanovanje m hrano* Ponudbe na upravnistvo
Gospodična
Slov. Naroda pod .!. september/778«*]
Vllf niOnln 2e,i mesta v kaki trgov* 1\UI HlcUnfJ ni najraje v Ljubljani deklica poštenih staršev z dovršenimi 8. razredi. Albina Šegatin, Rožni dol. 60,
7784
Popravila
žepnih ur, zlatnine In sre> brnine sprejme F. Čuden Sn — nasproti glavne pošte v Ljubljani« Točna in solidna izvršitev. 5531
Sobo s hrane
od 16. sept naprej. Ceni. ponudbe pod A. Petelin, Jadranska banka 7558
Slavnem občinstvu vljudno na^ znanjara, da sem odpri brivnico na Vrhniki št 188
Ža obilen obisk se vljudno pri poročam
Alojzij Kek.
srednjih škatljicah po K 18-— za tu-cat Pošilja se po povzetju najmanj 6 tucatov. Rudolf Zore & Ceno. Ljubljana.
7715
Proda»enonodstronna kili ^"r
nasproti   cerkve.   Železniška postaja Šmarje-Sap, Dolenjsko. Poizve se natančno v Ljubljani, Jeranova ulica 2. 7458
OflMftVfl v vsen modernih slogih pri-rUillHIU poroča po zmerni ceni Fran Škafar. LJubljana, Rimska c 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste. 1072
je na prodaj 22 kom. traverz h 6"50 m dolgih pr. 26. Cena po dogovoru. Mirko Korenčan. Bled. 7730
VrfH3T samostojen,oženjen vešč vseh llliiul, strok vrtnarstva želi premen iti službo. Zmožen je slov. in nemškega jezika. Ponudbe pod .Vrtnar 77S0" na uprav. Slovenskega Naroda. 7750
Žalnločl ostali,
Zahvala.
Za izraze iskrenega sočustva, ki so mi došli ob smrti mojega nepozabnega, srčnoljubljenega soproga
LEOPOLDA FONA
za poklonjeno cvetje in mnogobrojno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem najpresrčnejše
zahvaljuje .
globoko žalujoča
Frasčlika Fon roj. Kromar.
ms*
Najin dobri, ljubljeni sin edinec, gospod
Gvidon Zbašnik
tajnik Kranjska deielna banka,
najin up in vsa najina sreča, je dne 9. avgusta ob 74 3 zjutraj po dolgotrajnem, muke polnem trpljenju preminul, pustivši naju v neutešni boli.
Pogreb rajnikov bo danes 10. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Beethovnova ulica it 9, na pokopališče pri Sv. Križu.
Uničeno je mlado življenje, ki je tako zaupljivo zrlo v bodočnost, tako pogumno stremilo za resnimi cilji!
Prosiva vse prijatelje in znance, da ohranijo najinemu ljubljencu blag spomin.
Posebna obvestila se niso razposlala.
V LJUBLJANI, dne 9. avgusta 1919.
•r. Fr. ttatnfk, oče.
Tlika Ibainlk, mati.
& '1
Nailrlldai samsko sedlo, konjska brz-: litilllUUu] da, damski jahalni ftkomjL žoge za tennis.Stvari se morejo ogle! dati v Gosposki ulici št. 15 2. nad-stropje od 9. do 11. ali od 14. do 10a uri 779*
absolvent trgovskešole, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi se takoj sprejmai Pogoj: stenografija in strojepisje. Pismene ponudbe sli osebno predstav« ljenje. P. Prepotnfk, lesna tnđnstrfja Železna kapla. 7678
Kfllltnriftiifl   P°P°lao »zorlcno v slov/ nUUlUlUlljU, in nemški stenografiji strojepisju, ki ima tudi veselje do delovanja v trgovini z mešanim b?a gom, sprejme tvrdka Nor*. Ztaicr t si f Sv. Petrn ? Saf. dolini. 71
M gospodične iiMa £^Lh
šl družini. Cenjene ponudbe prostm', na uprav. Slov. Naroda pod .bančni« oradnld/7804* 7804.
Proda se pritlična hiilca i..........
obdelanegn vrta za zelenjavo v Trnov-j skem predmestju, posebno pripravno^
250 seŽH n)ev dobro!
za IzvoSčka. Pojasnila daje gostilna Novak v Konjjlnl sri. «.    7805j
nad inteligenten gosanU ffie soUa
pri samostojni gospodični ali vdovi ■ ter plača sam celo stanovanje. Ponad-, be pod .SOBA' na L JagoslsvnasM? anotičai fn infornaćiri zarod Eeseljak k RsžaoC Ijnbljana, Francete nanrežje ftj 7775
■s
Komisijska tnjoiiia lAV^m
cesta 0, priporoča svojo bogato zalo--go manufakturne ga blaga: ceflrja, t!-( skovine hlačevine, nogavic, robcev.' sukanca, gumbov, pritiskačev, rinćlć' za Čevlje in drugih izdelkov čeških, tvornic, katere zastopa. 7376
Drnlb M in m,in ^ Železniške' riUllH IZ postaje z močno vodno silo
z zemljo (gruntom) In poslopjem vred.'
Pismene ponudbe .pođ dober prostor
7722" na upravnistvo tega lista. 7722
1
tajimo posestni tA^tz
in njivo, za gostilno, vinsko ali lesno trgovino iako pripravno, v bližini Laških toplic, se zamenja za hišo v Ljubljani z eventuelno doplačo. Več:' Valentin Laabič, Latto. 7706
mladega trgovskega sotrudnika,; Špecerijske stroke, dobrega pro-, dajalca ki bi bil sposoben za potovanje. Ponudbe z navedbo starosti in' referenc pod .Trgovec/778*- na oprav/ Slovenskega Naroda. 7782
firnii ta kila z gostilniško koncesijo. rlOld k Um vitom in hlevom za več 1 glav živine. Primerna za vsakega rokodelca, na glavni cesti blizo Ljubljane. Kje pove npr. Slovenskega Naroda, 7801
ttrainik in kurjač želi službe. Zmožen > dllBJllll je kletarstva in ključavničarstva, izvežban tudi pri elektr. stroilh' ter zmožen samostojnih popravit Na, stop takoj. Naslov pove upravni5tyo
»Slov. Naroda«.
19
94
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD** dne 10. avgusta 1319.
1 ti. i,.
(lifta« priden in pošten se takoj sprej-vOlUu me. Pismene ponudbe na uprav, ništvo »Slov. Naroda" pod .Sodar 7711**
se
neoženjen Žagar za vodno žago. Istotam se sprejme konjski hlapec Ponudbe na Josipa Lovšina, Go-ča vas, 56 Ribnica. 7657
Prodani iti metoniib m. *rr1
tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič, SeleoburgOTa uL 6.
7447
faflSO malino se kupijo v vseh mnr> vfClC UiUUtlC žinah. Ponudbe na Destilacija esenc in izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljubljana, Slomškova ul. Štev. 27
7251
lkpnu abiat ^EStSi
v trgovino špecerijskega in železnin-skega blaga. Le takt naj se oglasijo pod ,Jogoslavija/7540' na upr. Sioven-skega Naroda. 75-iO
ifiZ^ z gostilno aH trgovino in i gvečjim dvoriščem v Ljubljani ali v bližini na glavni cesti se kapi. Ponudbe pod .Hiša F. H.* na uprav. Slov. Naroda.
išteseoispsIoa.oUrter?^
sca samostojnega šivanja in drugih domačih opravi]. Služba stalna. Plača po dogovoru. Naslov na upr. .Slov. Naroda8 pod .Šivilja 1000/7694'. 7694
HMb Pavla Ogriac-Hrak
je preselila svojo modistovsko obrt iz Sp. Šiške v mesto na Marije Terezije cesto 12/1. Priporoča se cenj. damam Vajenka se takoj sprejme. 7695
[mu za vsa hiša opravila; lUjJ plača po dogovoru. Služba je trajna, seveda ako bode do-iičnica poštena in zanesljiva. Ponudbe na inšpektorja v finančnem ministrstvu goso. Zivadinoviča, na oglu Balkanske in Pajsijeve ulice št. 2 u Belgradu. 7665
Rabim prtilo zidarje* in delavcev t nflebrn ss^fsss8;
bližini Ljubljane na suhem (pod streho). Plača dobra, hrana in stanovanje na štavbišču. Jakob Acceiio, zidarsko podjetje. Tabor št 2. 7710
daje v Ljubljani dijakom srednjih šol instrukcije iz matematike lizike event. tudi iz drugih predmetov. Dela z geslom: moralno vplivati na gojencev značaj, vzbuditi zanimanje in veselje do učenja. Ponudbe na uprav, pod .Akede-mik 7770 7770
12 o. m. prepodne u 10*. prodaće se licitiranjem kod voj. klaonice n Ljubljani
43 komada pokvarjenih kola i do m 800 kg loja ■
Uprava vojne klaonice.
Uradno dovoljena, to SO lat obstoječa najstarejša ljubljanska
posrednaiDlca stanovanj la ■wUSu. ShA
G. Flux
Gosposki nlica 4, L nadstropje levo. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor.
^"nticijska011" I o k o m o b i I a
v brezhibnem stanju, izdelek Esterer v Altottingu s 549 m2 kurilne ploščine, 12 atm., obratni pritisk 240 PS se odda s pritiklinami in gonilnim jermenom vred. Cenjene ponudoe samo od direktnih kupcev pod .DIREKTNI KUPEC 7759" na upravo .Slov. Naroda". 7759
Stanovanje:
v neposredni bližini glavne pošte obstoječe iz 2 sob, 2 kabinetov, kuhinje, prostorne predsobe, podstrešja in kleti, se zamenja za stanovanje, ki je najmanj tako veliko čeprav bolj oddaljeno. Ponudbe na upravnistvo tega Usta rod ,s Voćin 7747", 7747
XX ZASTOPNIK XX
prvovrstnih tvrdk bode v kratkem pre-
potoval Hrvaško. Sitiju in Boseo.
Gg. industrijci in veletrgovci, ki žele v teh krajih skleniti trgovske zveze naj blagovolijo svoje ponudbe in že'je sporočiti pod »Ugodna prilika 77621 na upravnistvo .Slovenskega Naroda".
"i79?'I ^čejo se za veliko mlinsko Udi jI. podjetje na Hrvatskem 3 izvrstni mizarji In 1 — 2 izborna strojna ključavničarja. Prednost imajo taki, ki so že delovali v mlinih. Ponudbe na: Prvi hrvatski mlin na čigre d. d. u Karlovcu z navedbo zahtevane plačo. Neoženjeni lahko dobo stanovanje, razsvetljavo in Če treba tudi nrar.o.
Qpf%fla   cq   vsled rodbinskih raz-
rlOUG 52 mer planinsko posestvo, obstoječe iz 62 oralov zemljišča, od teh je polovico lepega gozda z enonad-stropno hišo, gospodarskim poslopjem in vso premičnino. Pri hiši je tudi parna žaga. Ponudbe na upravo .Slov. Naroda11 pod .planinsko posestvo 7536".
NanFflftai fn 'n:'-a z dvoriščem v sredi-fUSpiulld] jC ni Bel grada, pripravna zlasti za denarne zavode in trgovino. Hiša ima 7 sob za stanovanje, 2 predsobi, kopalno sobo, 2 kuhinji, pralnico, drvarnico, klet, 2 stranišči, shrambe, vrt in zasebno dvorišče. Dolga je pri Upravi Fondova 13.500 din. v zlatu, prodajalna cena 75.500 din. v zlatu zveneč denar, ali 208.000 din. v srebru. Obrnite se na lastnika v Belgradu na oglu Balkanska in Pajsijeva ulica št 2.
za
Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah. Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojedince lahko nabavi za malo vsoto. Prodaja na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Gj. D. 25. Telet 17—03. 7724
Kontoristinja
Slovenka (do sedaj v službi industrij, podjetja na nemš. Avstrijskem) z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, korespondenci (slov. I. nem.) popolnoma samostojna v vseh pisarniških del h oz. delavskih izplačilih, Želi radi političnih razmer do 15. septembra 1919 premeniti službo. Najraje na deželo (Slovenijo ali Hrvaško). Ponudbe se prosijo pod WM. P./7656" na upravn. »Slov. Naroda" 7656
Išče se ▼ stalno slnlbo
za stanovanje 2—3 sob. Ponudbe pod .Mala družina/7760" na uprav. ,Slov. Naroda" 7760
Žveplo za žveplanie la,
rumeno brez arzena, na joti 20 kron po kili. Pri večjem odjemu ceneje.
Tvornica sumporače Mavro Teichner, Vinkovci.
IKONOM
38 let star, oženjen, ima eno 10 let staro dete, temeljito prakso, prvorazredni vinogradar in živinorejec, želi mesto premeniti. Žena mu je skrbna gospodinja in vrlo dobra kuharica. Posredovanje se posebno dobro plača. Ponudbe pod šifro .EKONOM* na Blocknerjev zavod za oglašivanje, Zagreb. Jurjevska 31. 7726
MAST
Maif, titti, mtkU, mitri tifc tvariac   prepreci z**trB»ijeajc
knrl ti •Mrartje. VbeHIjs mri o
prati pretplatila freako K 8.SO
a 1 dftia tttrafci Tiierry-ja * Prcfrrti la gliv. ntoga t Ljub-
m      R. Sušnik, Marijin trg 5
ta *•* ing* iefcara«.
ovčjo, kupi vsako   množino po najvišji ceni veletetrgovina
: H. Siermeckt, Celie.:
uisna vina
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Prva mariborska agentura za vino J. Klem&c, Maribor, Tegetthcffova ulica 12 II.
Originalna
zidake in strešnike kakor vse stavbene predmete oddaja po najn>žjih cenah od postaje Celje
M. Oswatitseh, Celje.
tam
mešane stroke, z vinom in z dež. pridelki, samec 33 let star, kavcije zmožen, želi takojšnje mesto na deželi ali večjem prom. kraju kakor nakupovalec, potnik, poslovodja ali kaj primernega. Vsled večletne prakse na večjem posestvu zmožen tudi za upravitelja posestva ali podobno. Cenj. ponudbe se prosi takoj pod .Kavcija 10.000 7808" v Celje poštno ležeče 7808
ifte se ? stalno služba ižš %
knjigovodkinja) z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, slovenskoj i nemškoj korespondenci popolnoma samostojan (bilanzfahig). Samo prvorazredne sile neka svoje ponudbe s plačilnimi zahtevami in s prepisi spričeval šalju na: Iran Dnmič, Import-Eksport, Zagreb, Zri-njevac 15. /755
(ali knjigovodkinja) samostojen vesten delavec, dober korespondent, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Ponudba s plačilnimi zahtevami in prepisi spričeval na g. Frlc Žemljic vinska veletrgovina v Ljn« tomeru, Slovenija. Prednnst imajo reflek-tanti, ki so bili v vinski trgovini že zaposleni 7679
Pravo rumeno domače
milo 30 prsni
1 kilogram K 14— Pri naročbi 1 Skrinjice okoli 3 in pol kg K 49*-franko. Po povzetju poSilja zavod za eksport M. Junker, Zagreb, 15., Petriaj-ska nI. 3 III Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Ubog invalid lo prošnjo do
vseh dobrosrčnih lesnih trgovcev, da bi mu blagohotno blagovolili podeliti za pohištvo ene sobe in kuhinje desk, katere bi se istim pri toliki množini le malo poznale a njemu mnogo ter bi jim bU iz srca hvaležen za to veliko dobroto. Cenjene ponudbe sprejema upravnistvo tega lista pod „Pctrefcen 7793"- 7793
iSia opran sAčJšrii
svetilke, kuhinjska posoda, Žlice, vilice in noži, vsakovrstne steklenice, kakor tudi buteljke po '/«. */2 in 1 liter vsebine; nadalje tudi 100 po 2>/2 cm močne in 100 komadov po 4 cm smrekove deske, akoravno so bile že rabljene. Vse zgorenje reči se vzamejo tudi na posodo proti primerni odškodnini. Cenjene ponudbe z zadnjo ceno in napovedjo množine na naslov .Gostilniška oprava* na upravnistvo tega lista. 7686
Kapi se:
7028
E^oie€yke!
če  mogoče  s  priklopnim vozom in
□ avSo □
kupim. Lastniki samo prvovrstnih strojev naj pošljejo svoje naslove na UIrih Bakovskv, restaate Ljubljana.
glavna pošta. 7799
drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Neuhaus bei Cilli, Steier-mark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini,
m • oktober
pis. stroj boljše vrste, 1 amerik. pisalna miza, fižol letnik 1918 — rumen vosek, velike  vreče v partijah.
Preda se;
omare, postelje, zimnice, stoli, 15 kg fin. rum esence, 1 part močnih mo5-kih čevljev.
Ponudbe sprejema:
Kopčijska  posredovalnica .MERKAT0R' Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Poslovne ure za stranke: 1^—12, 3—5
Miš! - podgane stenice - ščurki
In vsa zalega mora poginiti ako opotrebite moja najbolj iskošena in povsod) hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane in miši stane K 6*—; za ščurke K 6 —; posebna moćna tinktura za stenice K 6*—; nnlčevalec moljev K 3*—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti nšem pri ljudeh 3 K; mazilo za nii pri živini 2 K; prašek za nši v obleki in perilu 3 K; tinktura proti mrčesa na sadju in zelenladi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod u eksport M. Jftnkar, Zagreb IS., Patriotska ulica 3.
Strešnik,
fino glaziran, iz la materijala, prodajam dokler traja zaloga. Cevi sa kanale, plošče za tlak, podboji (oan-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naročila na vse drujje betonske izdelke in popravila.   Betonska tvornlac
Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c
Josip Jug
stavbni in pohištveni ::: pleskar in litar ::i
Rimska cesta St. 16.
naznanja, da 5e vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna.        Zmerna cene.
Za vsa izvršena dela jamčim dve leti
Proda se
lokomobiK sistem Wolf, Mag-
deburg-Buckau, vročerarni stro« z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimmkom iz pločevine in parnim kotlom 17 85 m2 kurilne (oz. vodne) površine, 12 atmosfer nadpritiska, maksim. moči 75 PS in 240 tur na min.
Parni kotel, sistem Bouilleur,
23 5 m2 kurilne površine, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla delan iz la Martinovega jekla. Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Bari Pollak, Vrhnika, pismene ponudbe pa naj se pošljejo na naslov Bari Pollak, Llobliana. 7603
Ilija Parano:
trgovec v iabcu v Srb*)!,
ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pše lice in sicer franko šle i Sabac Išče direktne zveze za prodajo žlvU tudi za v budoče. 7359
Prvovrstna
plsiiein cevi
priporoča tvrdka
IGN. VOK
specialna trgovina šivafrih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št 7. 7334
ULIJ M6IN
■ L'abljana. ■
Kava Caj
Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko
Malaga
Rum
Cognac
Likerji Marmelada
Keksi
Riž
Trao. sir
O R
•* S
01»
o «)
O 01
c s
■ a
s.« - o
iS
** to
.So a 8 -g
3 = |r
« d cg
a>bo
o.
S 0
ca
FILIP PEČENKO
Ljubljana, Dunajska c. 6
naznanja slavnemu občinstvu,
da je otvoril Prvi   fngoslovanski savod za  Izdelovanje   kellrja ln
jogbnrta-Kefir je od zdravnikov priznan kot najboliši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, Želodčnim boleznim i. t. d Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm Škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 1001 K. RazpoSiIja se tudi na deželo.
Vrvi sa zvonova, vzđgala in transm'sMo lc?)t*v!<* h
prave dolge inozemske konoplje, ter montira ( plajsa) na posarn?zne pogone točno in solidno. Priporoča tudi veliko zalogo vsakovist-nega vrvarskega blaga lastnega izdelka.
Piva b»u vrnili lo li. MaiBit
ozie w
kupujem oprane fn neoprane samo cele vagone. Ponud- 2 bez vzorci in zadnjo ceno ter količino p slati na tvrdko g
RUDOLF POLAČlEK, Zegreb, Jurišičeva ul. 24.
Vsem tvrdkain, ki imajo oddati
3
O
o
se priporoča
Vil.top Omsrso, mntm in liamis. trgovina
Kranj.
a v
za pobakranje in poniklanje izvršuje tudi vsakovrsfna v to stroko spadajoča popravila, kakor kolesa, šivalne in pisalne stroje, poljedelske stroje ter tudi cerkvene stvari. Cene solidne! Popravila se izvršuje;o v najkrajšem času. Se priporoča
®ton Zemelrok, Gline j šf. 74.
lika.
Pri mestni občini v Slovenjegradoa ae razptanjo služba občinskega tajnika.
Prosilci slovenske narodnosti, zmožni tudi nemškega jezika ter strojepisja, v občinskih poslih popolnoma izurjeni, naj vlože tozadevne prošnje, opremljene z domovnico, nravstvenim spričevalom, z izkazi o dosedanjem službovanju do 25. avgusta t. 1. pri mestnem občinskem uradu v Slovenjegradcu. Prosilci ki so pevci ali godbeniki, imajo prednost. S to s službo bi se lahko tudi združila služba mestnega organista.
Mestno občinski urad v Slovenjgraticn.
Dr. A Bratfaovič, gerent
Tvrdka
cm
00
rufovka
Ljubljana,
zaloga pri „BALKANU" =
je dobila veliko partijo
manufakturnoga =
blaga.
Prodala se samo na debelo*
Vr XII 543/19/21.
7803
nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, iz-vzemši papirnate,
kupuje
Deželna sodija v Ljubljani, odd. XII je razsodilo tako: Obtožer.ki: Antonija Burgar. rojena 13. januarja 1874 v Pod-turjaku, pristojna v Postojno, r. k., vdova v Ljubljani, nekaznovana, Uršula Goljevšček, rojena 21. oktobra 1873 v Kranju, pristojna v Kojsko pri Gorici, r. k., branjevka v Ljubljani, že kaznovana
ste krivi
da sta meseca marca 1919 v Ljubljani s sladkorjem verižno trgovali ter pri tem za sladkor, izkoriščevaje po vojnem stanju povzročene izvanredne razmere, zahtevali čezmerne cene po 20 in 24 K za 1 kg.
Zakrivili sta s tem pregrešek po § 23 t. 4. ces. nar. z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131 in prestopka po § 20 t L citirane naredbe in
se obsojata
po § 23 citirane naredbe oziraje se na § 267 k. z. z vporabo § 260, 6 k. z. pri Antoniji Burgarjevi tudi z vporabo § 266 k. z. iu sicer:
Antonija Burgar na 2 dni strogega zapora, Urša GoljevŠček na 5 (pet) dni strogega zapora
poostrenega pri vsaki z jednim trdim ležiščem;
po § 43 cit naredbe se izreče sladkor zapadlim in po § 45 št
1 cit. naredbe se sodba objavi v ljubljanskih dnevnikih (v »Slov.
Narodu« in »Slovencu«) in z nabitjem na občinski deski ter morate
v smislu § 389 k. p. r. plačati nerazdelno stroške kaz. postopanja,
one izvršitve pa nosita vsaka zase,
V Ljubljani, dne 8. julija 1919.
EEEE3SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA!
lit. ttlifn »n. M
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ITEV. 1.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ISKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
i Itvriuje vsa banCna transakcija naikulantneje. ■ rjirrrmrtff vtooc. — nakup in pkooams efektov, deviz, valut. — sskomnt menic, terjatev, faktur. — akreditivi. - borza.
79
0
CQ
52
1737
18
186. 5tev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 10. avgusta 1919.
Stran 7.
1 mi**
Zaloga pohištva In tapet
£ ERNST ZELENKA 5
oblastveno sap rise ta nI iivedsneo
Šolska ulica S        MARIBOR     Gosposka allca 25
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnih garnitur, dlvanov, otoman, žime za madrace itd. 2236
Največja Utira.   Zmerce cene.   Solidna postretba
G. F. Jurasek
Tglaaevaleo klavirjev in trgovec z glasbili
10
i si. ci
Prva jugoslovanska Specijalna \:t tvrdka sa vglaievan»e in popravila gfas&Sl.
3;
Generalna reprezentanca za kralfesi^csSUS
za baterije, žarnice, elektrotehniko
ISff"" 3z3clki svetovnih angleških in slovanskih tvr^.
Janko Pogačar, LJnbljaiir
Skladišča, pisarne in razstavni iobai
• Mestni t"5*o:
ska drniba a o. s. v Maribora.
tramove, drva, oglje kupnje vsako množino „MAVsV lani tr-fovakalalateatrtl
7534
Več vagonov drv za kurjavo,
rešenega lesa, oglatega in desk, par vagonov cementa ea kani. natančne ponudb* (a poslali na Gospodarsko sadratfa sa Frokssnrja Marako polja in Slov. Oortse v Bornlt BadgonL 7756
£!@*r~ Kupi sa mi
: Kaver's Konversationslexlcon:
Če mogoče zadnja izdaja. Ponudbe pod: „Lex?koa 7800" na
upravnistvo .SLOVENSKEGA NARODA" 7800
Iščem naslov tistega, ki izdeluje različnega modela kape oziroma čepice , imam jih narediti večjo množino. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*
i se bo v ponedeljek,   dne 11. t. m. in naslednje dneve manufakturno In špecerijsko blago, spadajoče v konkurzni sklad Aat. Perenćaka na licu mesta v Višnji gori bit. 29, vselej od t. are naprti«
19
Zajamčen uspeh,
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
ujne, lepe prsi
dobite ob rabi med.
727
i IS
Sos.
Zaloge v LJ
3f   41   Riva Vromo 73 nrci garantirano neškodljivo za
ur. 71. nua arem? za prsi °sako starostf ,,,,t,itl,
uspeh.  Rabi se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 8—, velika   pušica, zadostna za uspeh K 15*—. Poštnina posebej. —
dr. A. Riz preparati, Duna] IX, Laklerergasse 6 U.
ubijam : drog. Kaić io „Adrija". Zasjat ? Mariboru: tekar. Schctieagel, Ker. pom. In parf.Wolfrao.
V Trstu: Perf. Arrdreuzzf, Corso 5.
tll!Illlllllllllllli!lllllll!!ii!!l!iiill zdrav2lh1 VRELEC
III
lil
tron vrelcev razposil; 3 p     r! klenicah od
đmm^2 mms.i
BHUfi. istim uma suni
najobilnejSi vseh poznatih na-tron vrelcev razpo$il;a se v steklenicah od a/4 lit-
najpriklad-■jejše zame-anje s starim tudi rdečim vinom razpošilja se v ^teklenicah od 1 2 i, 3 4 in 1 1.
JIM! b DUR m
izborno za mešanje s kiselkast m vinom, sadjevcem Is sadnim sokom razpošilja se v steklenicah cd 1 2 1, 3/4 1 in 1 1.
Navedene steklen, so pa vedno v zalogi. Dobava v večjih steklenicah je za sedaj le mogoča, če pošljejo naročniki iste v - napolnitev. -
Uumjanslin Romercildlnn družba z o. z.
Ljubljana, EIeiweisova cesta št IS
ponuja:
cest,
Pesnemaine stroje za mleko »Alfa« Vrče in posode za mleko »Aifa« Hladilnike in potrebščine za mlekarstvo
Brzopirilnifce  .Alfa"  (tudi s pri-
pripravo za žganjekuho) Gonilne jermene iz usnja in gumija Cevi t d. iz gumija Mizarski klej (lim) Firnet la, kranjski Svinec, cink v kosih
Nudalje: Vsakovrstne tehnične potrebščine za tovarne, industrije itd. — Kar se ne dobi drnjje, za to oaj se vpraša pri nas. — SploSni ceniki se
ročasno še ne razpošiljajo. 7333
Živo apno
Zidno in strešno opeko
„Waatprool' za osuševanje in izolacije vlažnih prostorov
.Anasphalf za tlakovanje hodnikov, kleti itd.
Strešno lepenko
Mavec /gp5)
Bukovo oglje
Ovojni papir beli in rujavl
II! '
III SIUdl|p
d. d. v Ljubljani
Oddajo 3125 lastnih delnic a K 400 — nominale za ceno K 560*—j prištevši 5% obresti od nominala za Čas od 1. decembra 1918 do dneva vplačila, Delnice, ki se bodo glasile na prinosca, bodo participirale na Čistem dobičku podjetja za leto 1919. Priglašanje se prične
10. ]iil. ter se Konte 11. m-t.1
Priglase sprejemajo:
'«3 Ha. mm mm m h
~ MMn mu i Oii. ^
H. Završ&lk,
notar, kot upravitelj konkurznega sklada.
Južno - Stnlen&a hranilnico v Celju
razpisuje službo
Prošnje naj se pošljejo do 31. t. ns. Juino - štajerski branil-
n!ci v CeltU.
radnika).
poslovodja, popolnoma samostojen v mešani in trgovini z deželnimi pridelki samostojna komori stlnfa, zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi laške in francoska korespondence, samostojna prodajalka, starejša zanesljiva moč. Lastnoročno pisane oferte z referencami in vsemi zahtevki je poslati pod š fro „Stalna slniba" na L Jngoslotanskl anoneni in infonnačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje it 5. 7693
» .-,1 ™
ritev hotela Wilson v Beogradu.
Ravnateljstvo novo ohrorfenega hotela Wilson v Beograda, £srarr?erg e\ a nlfca št. 80, nasproti kolodvora, naznanja potnikom, ki t ::I-l's o v Beograd, da ima na razpolago 30 elegantnih noro opremljenih sob. Posireba točna in solidna.
7521 Jovanovič & Finca.
BMM" la ipi in
7507
z o. z. v Mariboru
nsdi pohištvo labtnega izdelka in sicer
spalne sobe
v vsaki množin?, obstoječe iz 2 dvokrilnih omar s predalom« S postelj, 2 nočnih omarfe, 1 umivalnik % zrcalom, 1 mise in 4 stolić.
Cena kompletne sobe v hrastovi, bukovi, mahagonovi ali orehovi imitaciji svetlo ali medij
2900 K. "*N
Permanentna izložba se nahaja v dvorani dmibe Tegetthodora o. St. Popclne opreme la hotelo In sanatorlfe.
Mmim® (moka), pšenica, kuku-niz, Ječam, zob (oves), posije fcifpoM) i ostale zemaljske plodine i proizvode nndja samo
na veliko
HMal
lisi
Barva - kemično - čisti
II, U,
Telefon 22-69.
vsakovrstno blago, obiske
pere »?. svetlolika
tovorno JOS. REICH,
ovratnice, nv settnlce in srajce
LJubljana, Poljanski nas. 4 Podrti!., Salanbugovatal. 3«
Gospodarska zvezo v UDbUani,
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito:
10% tiaro ogrsko, letnik 1917. 10% baaaiko, letnik 1918 brei Miline, nadalje štajerska, hrvatska lo dolenjska vina, po aajnljilh cenab v lastnih posodah.
Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. 7516
S. Mušič
prejo nt HOPF,
= LJUBLJANA, ^
delenbargova oL 6. Ha| staral ša trgovina glasbil, stran, gramofonov In glasbenih potrebščin vseh vrst.
Popravila v lastni delavnici strokovno in ceno.
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana«
Šivalni stroji
in rtroil za pletenje.
— Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. —^ Ustanovljena leta 1867.   3W Vezenje pononje brezplačno. 'Ol
H prvih tovarn
Pisalni stroji ,A4ler*
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa
Durkopp, Styria, Waffenrad.
Lurion
Vosek 9%
loščilo za čevlje
Vsako mnoiino
Salvator
loščllo sa čevlje
7271
dobiva po najniljlh dnovnih
Slavia
49
9f %wwmm m mmm tvornica kem. proizvoda d. 1
ZAGREB, Ilica 73 (privremena poslovnica).
Uprava Beogradske zadruge izdaje pod zakup svoj hotel »Bri-stol" koji se nalazi u Beogradu u p alati zadrugi noj iznedju ulica: Kara* djordjeve, Hercegovačke, Zvorničke i Sv. Nikolskog trga u neposrednoj blizini železničke i parobrodske stanice.
Hotel ima oko 60 soba za putnika, dve trpezarije, restoracija, lift i sve ostale prostorije potrebne modernom hotelu.
Hotel se izdaje: bez nameštaja, u kome slučaju zakupac Je dužan da unese sav nameštaj, koji odgovara hotelu prvog reda; a izdaje se i sa nameštajem bez posteljnih stvari, tepiha i posudja kafanskog.
Ponude reflektanta sa oznakom, da li se hotel želi uzeti pod zakup bez nameštaja ili sa nameštajem; za koje vreme i po kojoj ceni, imaju se predati lično Upravi Zadruginoj u Beogradu najdalje do 15. avgusta.
U Beograda! 29. jula 1919.
Opravo Beogradske Zodruse.
Sčizp-cžJIJanti lepa bukova
žagana, cepljena in metrska, franko na dVm. Cene nizke, dobava toćna. Sre-botni'afc, Solodroreka nI. 31. 7062
usiness with Engiand
firmo oriohing to buy Britioh Goods    sond   Your   orders   to s
STEINMANN - BEZENCENET =
34 Foachiirck Street (O. f. 14370 z.) London E. 3 C.
UAlHO
UJAKEGA TRGOVCA
je,
kjbrll načen dobiti blago
Jugoslavijo
more na najjednoatavnajil in
Mernike Avstrije
Obrnit« sa v lastnem interesu na Internacionalno odpraaanlštvo
Transportno in prometno društvo, Zagreb
Telefon int 2-20. Brzojavi: Transport Zagreb.
Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačno.
Ilica broj 43.
BY
3908
97
3TU
Glavnica« 200,000.000 kron.
Prošornova ulica štev. 80, v lastnem poslopju.
Predaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem ia oskrba dopotov z vestno ro%isl|o žrentlnlh efektov: aamoshraniba (Sife-Deoosits) pod listnim zaklepom strank; krediti 111 P^ctn|ml vsake vrste; inbaso in eskont menic; nakazila in Izplačila na vsa mesto tn- in inoiemstvi; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekočI račnn L t d.
Konzervne steklenice :.: vkuhalni aparati :.: i
pri trgovini a ielesnino in zalogi itrojev
Fr. Stupica. Ljubljana, Marije Terezije c. 1.
Zahtavalte cenovnlke.      Zahtevajte cenovnlke.
Važno za usemcikel
Kdor želi imeti leoe In elegantno napravljene obleke po vsakovrstnih vzorcih, ki so v krojačnicl na razpolago, naj cbišče diplomirano jugoslovansko krojačnico
ALIS
Ljubljana, v Rebri št. 11 (Stari ti g).
Krojačnica iz Trsta in nje podružnica v Nabtežini sta premeSčeni v Ljubljano. Priporočam se vsem tvojim starim klijentom in vsem Jugoslovanom
s spoštovanjem
FRAN MALSS
diplomiran krojač.
Što je „Salvator" vinovica?
Ve postoji sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo   I   uspješno   djelovalo   kao   »SALVATOR« vinovica.
Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išijasa, neuralgije Itd. ublažuje Boli će dapače posve Izčeznuti u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinov i-come. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjesttcl, zubobolji, vratobolji itd. neka pomieša »Salvator vlnovlcu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, Izčeznuti će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada. batarite mišice, osvježit će Vam tielo »Salvator vinovica« jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za izpiranje ustij u jer osvježuie 1 razkužuje usta i grlo. 1664
S. Mitteibach, „Salvator" ljekarna i drogerija Zagreb, Jelačićev trg 2
Sloviti zdravilni vrelci (kopališče)
3?
7586
Tovarniško zalogo
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Dobe se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja partija
damskih nogavic.
Josip
Ljubljana, Sv. Petra nasip
za vodo- desno.
te-
HODNI SALON
STUCHLV - MASCHKE
LJUBLJANA - ŽIDOVSKA UL. 3 - DVORSKI TRD I.
priporoča največjo esbiro
finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice.
Popravila se sprelemajo in točno izvrše.
4
Krapinske Toplice (Hrvatska)
zdravijo z zanesljivim usoehom vse vrste revmatičnih afekcij mišic in členkov, protm, vse živčne bolezni (ishias, nev-rastenijo, nevralgiio, histerijo, bolečine v hrbtenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in mehurju, zastrupljenje s kovinami in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vplivajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnetnh maternice ter cksuditth. Natančneje Informacije In prospekte dajo zastonj ravnateljstvo.
KKXXXXXX X xxxx xxxxxxxxxxx
Ji
izvozna i uvozna tvrtka
Lavosiav Poljak i drug
Središnica: SPLIT, Dalmacija.
Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11.
Bavi se samo na velik. -
izvozom 1 kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd.
uvozom i prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd.
3533 Brzojavni naslov: Polfakdrug.
XX X X X X X X X X X X
Elektrotehniški in inštalacijski urad
VLADIMIR NOVAK - ZAGREB
Frankopanska ul. 8. Telef. 3 - 31. (Palača Hotel Imperial).
Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev in dvnamo-strojev. Zunanje naročbe se opravljalo takoj solidno in po zmernih cenah. —-Troškovniki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj.
XX X X X X X X X X
XX X
XXXXXXXXXX X X xxxxxxxxxxx
s
jas:
r-r"£
Violine, itune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glasb, instrumenti In potrebščine v veli* :: kanski zalogi.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasb. Matice in edini za-prisež. izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št 15.
(Na.proti „unske cerk...)
Ljubljanska Kreditna bant^a i> Ljubljani.
isovanju novih delnic
U
L J
I I
H
IJ
L 1
IJ
z izdajo
Redni občni zbor je dne 5. maja t. 1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
od K 15,000.000-- na K 20,000.000--
12.500 novih delnic v notn. znesku K 5,000.000*
n
-n je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic
Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji:
1. Upisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta t L
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru;
b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
c) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku;
d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah.
2. Od 12.500 novih delnic a K 400*— nom. v skupnem znesku K 5,000.000*— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 Stare 1 novo po K 650*—. plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t. L, več 5% obresti od nom. K 400 — od 30. junija 1919 do dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800"— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. zneska K 400— od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
3. Nove delnice bodo opremljene s kuponom za H. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za 1. 1919.
4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripdjskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5. Azijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za azijski rezervni fond banke.
6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom.
7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevan oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic
Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.
w w w * * w m
10
00
15