Faitnlna plačana v gotovini
Sped. In abb. post. XI. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto XI. — Štev. 10 (218)
UDINE, 1.-15. JUNIJA 1960
Izhaja vsakih 15 dni
Stran z ekonomskim in političnim imobilizmom!
Per ciò che riguarda l’economia, l’ordinamento sociale, le opere di pubblica utilità, i secoli del »Serenissimo Dominio« furono secoli di assoluto immobilismo e, specialmente per il basso popolo della campagna, l’invincibile miseria.
(GIUSEPPE MARCHETTI: Gemona ed il suo mandamento) Giuseppe Marchetti pozna narbuojš in harbuj na drobno pretekle in sedanje
Menjajmo našo politično
Ze nekaj let pišemo v našem »Matajurju«, da se socialna struktura ljudi v Furlanski Sloveniji hitro spreminja, da je ni-mar manj kmetov in nimar več delavcev -emigrantov, nimar manj žensk doma v gospodinjstvu, ki cel dan delajo v družini in nič ne zaslužijo, nimar manj tudi dikl, domestik po italijanskih mestih, in nimar več naših žen in čeč kot delavke v tekstilnih, čokoladnih in drugih fabrikah po švi-ceri, dalje kot kameriere in druge delavke v turističnih delih ter kot razne hišne pomočnice po Angliji.
Več mladih, odraslih naših moških in žena je že na delu drugod v Italiji in emigraciji, kot doma po naših vaseh, na ubogih naših kmetijah, ki ne dajo dovolj dela, da bi mogli ljudje toliko zaslužiti, da bi lahko živeli.
V drugih državah, kadar se spremeni socialni poklic ljudi, socialna struktura prebivalstva, se spremeni tudi politična pamet ljudi. Pri nas pa gre to počasi. Vsaj od zunaj ni videti, da bi se ljudje tudi drugače politično spremenili. Je že tako po vsem svetu, da dokler ima človek v rokah lopato, motiko in pikon misli politično tako, kot mislijo ljudje, ki so navezani samo na svojo zemljo, na revno zemljo, ki jih ne more hraniti in so zato od vseh odvisni. odvisni od birokracije, odvisni od domačih bogatinov, odvisni od vseh. Kolikor govorimo z našimi emigranti, se jim je ne samo delo spremenilo, ampak tudi politična pamet. Več let ko so v emigraciji, bolj se spremenijo. Pisali smo že, da ne smemo soditi o političnem prepričanju samo listih naših ljudi, ki so zmeraj doma in nikamor gredo. Ti, ki nimar doma čepijo, mislijo tako kot pred sto leti.
Toda tudi tisti, ki so nimar doma, bi morali politično drugače misliti kot so naši očetje in nonoti mislili v liberalni ali Pa predvojni fašistični Italiji. Po vojski se vrste ena za drugo vlade, governi, ki so vni drugi podobni kot jajce jajcu. Vlade se menjajo, krize nastopajo, hodimo na votazione, na volitve, a nič se ne zgane v naših dolinah, v vseh hribovskih dolinah Furlanije. Vse ostaja pri starem.
in ne more biti drugače. Programi strank obljubljajo vsem enako limonado: bogatim, manj bogatim, revežem, delav-°ewi in tistim, ki živijo od delavcev. Kadar bojo nove postave, teče v velikem curku na tisto stran, kjer je že nekaj, kjer že Imajo vpeljano, kjer že služijo in le po kapljicah z leggi za montanjo za zone depresse in prav verjetno tudi za notri »piano verde«, za zeleni pas. Ekonomska struktura se ne more s takšnimi programi spremeniti.
Mi rabimo takšne programe, takšne Vartije, ki bodo spremenile položaj revnih, tistih, ki delajo. Kaj bi mi hodili z gospodo, če smo reveži, kaj s pohajači, če smo delavci?
Fri nas se mora iz temelja, iz fonde spremeniti, če želimo, da obstanemo. Izgubiti nimamo ničesar. Ne moremo biti ne *a desno, tudi ne za center in ne za levo-center, ker smo že vse to poskušali in nič dobiu. Največ nas je postalo delavcev in Moramo biti za delavce, za delavske intense, za naše interese.
življenjske prilike Furlanov in Slovencev v Furlaniji. V vsoji zadnji knjigi «Gemona ed il suo mandamento» je napisal, da je bil skozi stoletja v Furlaniji pod Beneško Republico popolen imobilizem. To nas spominja na imobilizem, ki je nastopil pri nas v Lombardsko-Beneškem Kraljestvu (Regno Lombardo - Veneto) pod avstro-ogrsko monarhijo, in seveda še na imobilizem, iz katerega ne more zlesti Furlanija in z njo Furlanska Slovenija pod kmalu stoleti Zedinjene Italije.
Do prve svetovne vojske smo živeli mi Slovenci iz Furlanije in Furlani v ekonomskem imobilizmu liberalne Italije do prve svetovne vojske. Petdeset let se pri nas ni nič zganilo. Potlè je prišel fa.-šizem med dvema vojskama, ki je prinesel dosti patriotičnih besed, polno retorike, a smo ostali na ekonomskem polju spet v imobilizmu.
Po zadnji vojski smo vsi mislili, da se bo kaj spremenilo, toda smo ostali, na srečo sicer brez parolonov, spet pri starem imobilizmu.
Naši ljudje so pokazali, da ne marajo imobilizma in so se sami od sebe na vse načine mučili, da bi ta imobilizem prenehal. Iskali so delo povsod: najprej po Germaniji in Avstriji, med dvema vojskama v zahodnih evropskih državah, po zadnji vojski spet v državah na zahodu in zdaj na vsezadnje spet v Germaniji.
V stoletih smo poskušali s Furlani vse sorte partide (stranke) italijanske bur-žuaizije in še fašizem. Noben partit ni resno skušal zlomiti ekonomski imobilizem pri nas.
Zdaj smo po zadnji vojski do grla v največjem ekonomskem imobilizmu, kar jih poznamo. Vse, kar so po vojski proučevali: o hribih, melijoracijah, pogozdo-
vanju (rimboschimenti), agrikolturi in »zoni depressi« so čisto navadni obliži (cerotti), ki naše glavne rane ne morejo ozdravivti. Ekonomski imobilizem nas tišči kot skala in kot rob in vsi »cerotti« vseh govemov po vojski so to skalo še bolj pritrdili na naši zemlji.
Tisti, ki imajo malo zaupanja v vlade, mislijo, da izdajajo vse te plane in tudi zeleni plan (Piano Verde) samo zato, ker si drugače v Rimu ne znajo pomagati in ker bi radi, da bi ostali ljudje mirni. Drugi pa, ki vedo, da traja pri nas ne samo ekonomski, ampak tudi politični imobilizem, pa pravijo, da od takšnih vlad, ki smo jih imeli zadnjih sto let, sploh ne moremo nič pričakovati. Vsi naši ljudje pa so mnenja, da imobilizem prav ta leta uničuje zadnje ostanke upanja in optimizma, da vse propada in da se vsak rešuje samo z emigracijo.
Prav posebno velja to za zapadne predele naše dežele, to je huminski in čen-tski okraj, kamor spadajo terski Slovenci. V zadnjih petih letih je v krajih Terske in Kmatske doline in slovenskih vaseh, ki leže na pobočjih Julijskih Pre-dalp od Humina do Čedada, prebivalstvo padlo na polovico. V nekoliko letih bo nešteto zaselkov popolnoma izumrlo, ker emigracija vabi v tujino tudi stare ljudi.
Pred 60 leti je v huminskem mandamento (okraju) imel »artigianato« (obrtništvo) zaposlenih (occupati) 2.000 ljudi, danes jih ima komaj 500. Od leta 1940 pa do leta 1958 je več obrtniških podjetij izginilo, čeravno so nekatera obstojala nad sto let. Nihče ni vzel do danes še nikakega ukrepa, da bi se ekonomsko stanje tega predela naše dežele izboljšalo ali da bi se vsaj omilila emigracija.
i
■ wÈM
M' 'h-:-ga%
'v ■■-'V . ***•»&
'
’ j, *,-•	.	‘	ViHU'
fs ;
Samo v avtonomni deželi je rešitev furlanskih hribov
Z avtonomijo dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom je zdaj kot z vsem programom, s katerim je šla krščanska demokracija na zadnje politične volitve. O tej avtonomiji še govorijo poslanci in senatorji, kadar pridejo v naše kraje. Nobeden minister pa si ne upa govoriti, da bi se governo ne zameril desnici. V vladi sami pa so ministri, ki so odločni proti avtonomiji.
O avtonomiji se zato ne bo dosti govorilo v Rimu tja do jeseni, dokler bomo imeli sedanjo provizorično vlado.
V provincah bodoče dežele pa ljudje nujno rabijo deželno avtonomijo in sicer v videmski provinci še bolj kot v ostalima dvema provincama: Goriški in Tržaški.
Avtonomne dežele pa ne bomo dobili, če se zanjo ne bomo bojevali, če ljudje pri nas ne bodo pokazali, da hočejo imeti avtonomijo na vsak način, saj je zagarantirana v italijanski konstituciji.
Ce si partije, ki podpirajo governo, ne upajo govoriti, pa bi bilo neumno, da ne bi opozicija v naših krajih zahtevala tega, kar žele ljudje: Italijani, Furlani in Slovenci.
Mi v Furlanski Sloveniji vidimo, da smo prišli čisto na kant, ker nimamo avtonomije, ki nam bi dala določene ekonomske svoboščine, da sami skušamo doseči takšen ekonomski razvoj, ki bi nam dal delo v domačih krajih. Podpreti mo-
ramo opozicijo, ki zahteva nai svojih konferencah tisto, kar želijo ljudje v obmejnih krajih.
V Trstu so se zbrali delegati komunistične partije in še zastopniki socialistov in neodvisne socialistične zveze in konstatirali, da bo morala biti avtonomna dežela takšna, da bo lahko odločala v poglavitnih ekonomskih stvareh sama. Slovenci morajo imeti, po sklepu opozicije, enakopravne pozicije z Italijani.
Mi furlanski Slovenci prepuščamo drugim, da uredijo prepir med Vidmom in Trstom. Hočemo in želimo samo to, da se sporazumejo. Pač pa vztrajamo na tem, da avtonomna dežela brez garantiranih pravic na ekonomskem polju in brez pravic Slovencem sploh ne sme biti.
Zavedamo se, da nam brez avtonomne dežele ni življenja v Italiji, da se bomo morali brez avtonomije vsi izseliti, da je sedanja videmska provinca samo navaden birokratski aparat, ki nič ne ukaže, ki finnačno nič ne more in ki zato ne more reševati problemov, hribov, monta-nje v Furlaniji.
Rim naj se zaveda, da v nekaj letih ne bo več ne montanje, ne njenih ljudi, ako postane vse pri starem.
Ako hoče Rim v dvanajsti uri rešiti Karnijo, Furlansko Slovenijo, Val Cel-lina in druge hribovske doline, mora prav hitro dati avtonomno deželo, da si bomo sami pomagali.
(Ili l!lllilllll!l'l!|[|ll:ll|[|llil!ll|[|:lll l!l>lil I 111 IHH'III lil 111 II 11 Illllllllllllilllllll l lillilU 1 11 l l l l l I I IIItl 11111:1111 I I I 11 lili lil I I I I 11111 It
Ali ne bomo več minatori?
REZIJANSKA NARODNA NOŠA, V KATERO SE KAJ RADE OBLEČEJO DOMAČINKE OB RAZNIH SVEČANOSTIH LEPO JIH JE GLEDATI, KO SE VRTE V PISANIH KRILIH OB POSKOČNIH ZVOKIH ZNANE »REZIJANKE«.
Vemo že dolgo, da je naših minatorjev iz Furlanske Slovenije nimar manj. Imamo jih še nekaj v rabeljskem rudniku. V drugih italijanskih rudnikih, ki so majhni in jih je komaj toliko kot prstov na eni roki, pa ni naših rudarjev.
Imamo nekaj sto naših rudarjev v raznih rudnikih severne in južne Amerike in nekaj v Avstraliji.
V Evropi je pa zadnja tri leta vsako leto manj naših minatorjev po rudnikih Največ smo imeli najprej rudarjev v Belgiji in tam je tudi začela najprej kriza s carbonom, premogom. Niso ga mogli več toliko prodajati, ker je začela nafta izpodrivati karbon najprej v železnici, nato pa še v industriji. Za Belgijo so se začeli kopičiti kupi karbona v Germaniji in so začeli reducirati število domačih in tujih rudarjev. Naših rudarjev ni bilo mnogo v Germaniji in zato nismo bili toliko prizadeti. Lansko leto pa so začeli zmanjševati delo in odpuščati delovce še v francoskih rudnikih carbona premoga. Tudi v Angliji, kjer je veliko število premogovnih rudnikov, je nastopila kriza. V Angliji nismo imeli naših minatorjev, ker niso marali italijanskih rudarjev.
V centralnih evropskih državah :	v Germaniji, Belgiji, Holandiji, Franciji, Luksenburgu je približno 70.000 minatorjev preveč. Zato so v tako imenovani »Mali Evropi« sklenili, dal je treba te rudarje zaposliti v drugih podjetjih, v drugih tovarnah. Rudarje je treba naučiti prekvalificirati za drugo delo, ker je pač delo v tovarnah, pri strojih čisto drugačno kot v rudnikih. Ni se treba zaenkrat bati, da bi ti minatorji, med katerimi je nekaj sto naših minatorjev, izgubili delo. Produkcija v vseh navedenih evropskih državah raste in bodo naši delavci lahko dobili drugo delo. Ker spada tudi Italija v »Malo Evropo«, imajo tudi naši minatorji prednost, privilegio, da jih bodo vzeli na drugo lažje delo. Res pa, da na drugem delu ne bodo toliko zaslužili kot na težkem nagobar-nem delu v minierah. Še posebno pa je dobro to, da bodo naši minatorji šli skozi posebne tečaje, da dobijo drugo kva« lifikacijo, drugo sposobnost za drugo delo. če bi ostali v Italiji, ne bi mogli naši
delavci nikdar dobiti druge kvalifikacije? Kje naj bi se naši ljudje naučili drugega dela? Prav gotovo ne v Čedadu, kjer je center brezposelnih in tudi ne v Vidmu, kjer se nihče ne briga za drugo kvalifikacijo delavcev.
Imeli bomo tako prav malo naših minatorjev. Nekaj jih bo delalo v minierah severne Francije za železno rudo, nekaj, toda prav malo v Rajblu in tu pa tam nekateri v rudnikih onstran morja.
Vsi naši delavci v emigraciji bodo delavci v industriji in po tovarnah ter pri zidanju hiš, elektrarn, cest in drugih o-bjektov kot gradbeni delavci, kot edili.
Manj bodo naši delavci - emigranti ek-sponirani raznim nevarnostim na delu, manj raznim boleznim kot na primer si-likozi. Bodo bolj zdravi, bolj dolgo bodo živeli in več jih bo dočakalo penzijo. Nad pol stoletja so delali naši ljudje po rudnikih. Toda doba počasi izginja. Ne bomo zanjo jokali.
Predsednik Ljudske Skupščine L. R. Slovenije na obisku v Italiji
Miha Marinko, predsednik ljudske skupščine L. R. Slovenije, si je pretekli teden v spremstvu jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Javorškega ogledal velika industrijska podjetja v Lombardiji in Piemontu, med temi tudi fabriko pisarniških strojev Olivetti ter se več dni zadržal V Milanu. Tu je ambasador Javorški povabil na kosilo predstavnike političnih oblasti, kulturnih ustanov in gospodarskih krogov ter tisk.
Potovanje predsednika ljudske skupščine L. R. Slovenije je zbudilo pozornost posebno italijanskih ekonomskih krogov, kar pričajo komentarji velikega italijanskega ekonomskega tiska. Ta pravi, kako se italijansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava razvija prav ugodno v zadnjih letih v interes ekonomij v obeh državah.
Sv. Lenart Slovenov
Zvjedali smo žalostno noticijo, da je umrù v Firencah 58-ljetni Lojze Missana iz Kozice. Mož je djelu že več časa v tjem mjestu, a zavratna boljezen, ki ga je umorila, mu ni dovolila, da bi še enkrat vidu domačo vas.
V videmskem špitalu je umrù v starosti 52 Ijet Berto Skavnik iz Hrastovja. Ranki Berto je več ljet djelu v rabeljskih minierah, kjer si je nakopù profesionalno boljezen, ki ga je spravila v prezguodnji grob. Zadnja leta je dobivu penzjon, a kaj pomaga, če je muoru še
m
/////tw
i
K
i
q>
Gorjani
takuò mlad umrjet. Zapušča ženo in IZ KARNAHTSKE DOLINE enega sina.
Umrla sta tud 91 Ijetni Anton Dugaro iz Podkravavja in 72 Ijetna, Marija Predan iz Jesič. Vsem nepozabnih rarikih izrekamo naše sožalje !
'in 111111 II 11111111 11 11...........11 II 11 I II 11 I III I I I 11 I I | | I llllli:lllilll!lllll!lll'|:|4||l|lll|l|ll:|l|lll|lll|||IKI:lllllllllllll[lilllllllll:lllll!llll
IZ POD KOLOVRATA
Komun Dreka v agoniji
Zavoj emigracije vsa rljola uslavljona - čakali hojo mu orli vrnitev ljudi
Naš komun je eden tistih, kjer je emigracija narvenča. Moških od 18. pa do 60. ljeta kuaž ni par hiš in tud’ mladih čeč ne. Vsi so šli po svjetu, nekatjeri nai djela stagionai, drugi pa se vračajo vsakih tarkaj ljet na počitnice (ferie), ali pa so emigrirali za nimar. Zenske, ki so ostale ta doma’, se muorajo strašno maltrati po brjegèh, da okopajo njivice, posječejo senožeti in da zneso na hrbtu damò ves fuotar za živino. Otroci, ki bi se muorli še igrat na vaškem placu, muorajo iti z materjo s koškom na ra»-mi. da parnesejo’ zvečer damii brjeme. Ljetos je ostalo dosti njiv neprekopanih, po senožetih se razrašča garmovje, vse propada, vse gre nazaj, ker ni par hiš djelovne sile.
Dreški komun leži visoko’ v brjegu. Vasice, raztresene po strmem pobočju (pendice) Kolovrata, so zlo zapuščeni», korla bi vserode milijoracijska djela. Komun se je interesiru za udobit od stata denar, da bi se odprli djelovni kantirji, ki bi postrojih cjeste, vodovod (acquedotto) in britof, a kaj pomaga, če ni ljudi par hiš, da bi djelali. Par tjeh djelih bi bluò lahko zaposlenih (okupanih) 60 djelucu, saj ima komun na razpolago (a disposizione) za javna djela (lavori pubblici) 40 milijonov lir. Nekatjera djela bojo začel djelat na zimo, kar se vatme-jo emigranti, a takrat se bo moglo le malo nardit, ker tle zguodaj zapade snjeh.
Ceglih bi ljudje vjedali, da bo ljetos
djelo doma v kantirjih, bi vsedno šli po svjetu za zaslužkom, ker s tistimi 500-600 Urami na dan, ki jih plačujejo v kantirjih, ni moč živjeti.
Nobednega nič ne skarbi tole stanje. Ljudje hodijo od duoma, doma pa djela zastajajo zavoj pomanjkanja djeloivne sile. Kakuò bojo živjeli tisti, ki so ostali ta doma? Naj prislužijo še tarkaj njihovi ljudje v estero, naj jim pošjejo ne vjemò kulko, živenje bo nimar buj tardo v vaseh dreškega komuna, ker se ne morejo nardit javna djela. Vas brez djelovne sile je kot drevo brez listja, tam ne bo ankul nič rodilo, ker manjka narbuj importantna rječ. Zatuò, če se v Dreki ne bo spreobarnilo kaj na buojše, bojo počasi izumarle vse vasi. Agonija bo pa trajala dougo in vsi vjemò, da bo huda.
Kras pri Dreki
Pretekli tjedan, kar je paršla huda ura nad naše vasi, je treščilo vi senik Evgena Garjupa iz Krasa. Mož in njegova mula sta glih v tjem momentu počivala v seniku, ker sta se tja zatekla pred hudo uro. Od 'hudega trjeska se je Garjup zbudil in si v pravem momentu rešu živenje in tud’ mula je ostala nepoškodovana. Senik je zgoru, zatuò je Garjup utarpù veliko škodo, zaki ni bil a-sikuran pruot ognju.
U Prosnidu so nam povjedali ’dno dobro sn ’dno slabo novico. Ta dobra je tista, de so žej dal u apalt gradnjo nove cjeste u kraju Zarep, ki bo pejala iz Prosnida u Platišče. Djela je preuzela impreza Luigi Grimaz iz Fojde. Prosni-jeni so zlo kontent tega, zaki potlè, kar bo cjesta nareta, se bojo mogli- voziti z motornimi vozili u Platišče an Tipano, kjer je sedež komuna, kar se do sada ni moglo, ker vodi tja samo steza’. Druga novica, ki straši Prosnjene je pa ta, de korjera, ki vozi iz Vidma preko Ahtna dvakrat na dan u Prosnid, najbrže ne bo več vozila, zaki je cjesta preveč slaba. Ahtenski komun, pod katjerega spada venča part te cjeste, se pru nič ne interesa’ za jo uzdarževat. Cjesta je usa ja-masta, po nekatjerih krajih pa kaže ka-menita rebra, takuo’ de je zlo perikul voziti po njej. Kar močno lije dež, dere uoda’ katr u potokih an odnaša še tisto malo pjeska, ki je na njej. Autokorjera sevjeda ne bo mogla’ več dougo voziti po tjem presušenem hudourniku (torrente). Ahtenski komun ima dosti ljudi brez djela, naj bi uzeu zatuò še ’dnega cjestarja (stradina), da bi daržii u dobrem stanju cjesto, saj se te poslužuje dosti gorskih kraju:	Subid,	Malina, Kancelirji an
Prosnid, an če jo bojo pustili še naprej zapuščeno, kaj bojo počeli tisti ljudje, ki že itak več tribolajo kot tisti na rau-nem. če komunalna administracija nima denarja za postrojit cjesto an za uzeti še ’dnega cjestarja (stradina) naj zaprosi stato za pomuoč, zaki se ne smi-je pustit, da bi ostalo tekaj vasi brez autobusne povezave z raunino.
Karnahta
U Kamahti e umar najbuj te stari mož - Zef Miscoria Bujen. Star e bi 90 ljet anu e še do ljetošnjega velazema
I I I III I H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I l | l | I I I I 11 11 I I I I I I I 11 | | | | | | lil I I | I I I | l [ I | l | | I | | | | | | 11 I |]|, I l I I I I I I I I 1:1 I | I | | | | | | M I I I I I I I I I I I I I I I I I I | l I 11 I l | | | | | I I I I 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |
IZ NADIŠKE DOLINE
Nove šuole v Mersinu
Vsem ponesrečencem preča ozdravili.
želimo, da bi
Komun je dau tele dni v apalt impre-zi Marceho Birtig iz Podbonesca parvi lot gradnje novih šuol v Gorenjem in Dolenjem Mersinu. Stroški za nardit tisto djelo bojo znašali 5.545.000 lir, ki jih bo kril komun s posojilom, ki ga je dala »Cassa Depositi e Prestiti«. Sedanji šuolski prastori so zlo slabi, še manj pa higijenski, in zatuo’ je pru, da bojo nardil nove.
Tud za cjesto, ki peje iz Loga v Mer-sin, so dobil nekaj fondov, a z djeli ne morejo začet, ker ni par hiš djelovne sile. Kot je znano, v tjem času ni ljudi ta doma, ker hodijo na sezonska djela v estero in tisti, ki so ostali ta doma, imajo dosti djela s košnjo in drugimi opravili na puojih.
trni Vrh
Foreštal iz Vidma je odperu djelovni kantir na Miji, ki je blizu naše vasi glih na jugoslovanskem konfinu. Tle djela 20 ljudi iz naše vasi, da trjebijo smrjeke, ki so jih usadil pred ljeti. Zaslužijo za-dost dobro (100 lir na uro), če pomislimo, da imajo djelo blizu duoma in da je tisto djelo v korist domače ekonomije.
Vsi želijo, da bi še kje v okuolici odprli kajšen tak kantir, saj je posjerode pou-no goličav.
Če bi pogozdili naše kraje že pred stuò ljeti, kot so tuo napravili v Kanalski dolini, bi donais bluò dosti buojš in tud ne bi bluò korlo ljudem hoditi v emigracijo. »Buojš pozno kot ankul« pravi pregovor, bojo pa naši sinovje, naši bodoči
rodovi, imjel buojše živenje.
* • »
SMRTNA KOSA. V kratkem času je smartna kosa pokosila kar tri naše vaščane. Na naglo je umrù Anton Cenčič Tone Tagorenji po domače. Star je biu 73 ljet. Tud’ Marija Lavrenčič - Balano-va je na naglo umrla v starosti 63 ljet. Antonija Cenčič (Tonina dol par Bazi-nkene), je umrla po dougi in hudi be-ljezni.
Vsej žlahti izrekamo naše sožalje!
♦ • «
ZIBELKA. Elena Bunin (Krajkova po domače) je povila pred kratkim luštno čečico, katjeri so dali ime Nerina. Peter Bunin in njegova žena Elena sta bla 9 ljet v emigraciji v Avstraliji in sta paršla damù šele pred adnim mj.escom.
Sv. Peter Slovenov
Jožef Karlič iz špjetra je padu iz bi-ciklete in se močno potouku po obrazu in udobiu šok. Ozdravu bo u treh tje-dnih,
Robert čmota iz Kosce je padu z motorja in si zlomù ramo.
Alojz Kverčič iz čale si je par djelu močno poškodovu roko. Ozdravu bo u petnajstih dneh.
Alojzija Batistič, stara 76 ljet, doma iz Podbonesca, je takuò nesrečno padla u hiš, da je udobila možganski pretrés (commozione cerebrale) in še več drugih poškodb. Pejaii so jo u čedadski špitau.
Tarčent - Ofjan
Pred dvemi ljeti je nardila huda ura par nas dosti škode. Ni vederbala samo njiv in travnikov, tud cjeste in mostovi so utarpjel dosti škode. Odneslo je kar dva mosta, kat j ere pa so pred časom že spet riardili. Na podlagi zakona (legge) o pomoči poplavjenim (alluvionati) krajem, ki je bil odobren od parlamenta lansko ljeto, so odprli kantir, ki bo postroju cjeste Tarčet Ofjan in Črni vrh-Podvršič. To zadnjo so že skoraj postrojih, našo pa bojo začel tele dni.
Štupca
Kdor gre skuoz našo vas, ki je zadnja v Nadiški dolini na italijanskem teritoriju, lahko vidi na čampni strani ob cje-sti velik lokal, v katjerem so šuolske aule, čeglih so lokali dobri in čeglih je šuola »italijanissima« se zdi, da jo bojo muorali ljetos zaprjet za nimar. V tjem šuolskem ljetu je hodilo v šuolo samo 5 otruok in od tjeh bosta šla v jeseni dva v špjetarske »scuole medie«, samo za tri učence (skolarje), pa ne vjemò, če bojo daržal šuolo odprto.
Tavorjana
Na službeno mesto komunskega mje-diha dr. Ciriana Schiavi-ja, ki je udubu konkors v San Daniele del Friuli, je paršu dr Antonio D’Onofrio iz nekega kraja blizu Rima.
Pretekli tjedan so zaključil v Tavorjar ni večerni kors, id je traju tri ljeta. U-čili so mia depuobe tehnično risanje (disegno tecnico), matematico, kulturo general in praktično djelo. Vsi so udobil
diplomo, narbuojši pa še premijo.
6	t	u
skopòu usò svoje njive. Huda bòu žene Terezije, ki ne jo parklenila na bouniško pastejo u videmskem špitalu, je Zefa itikaj kolpila, de je lehnu u pastejo anu iz nje po nekaj tjednih slabosti u nje več ustòu. Ranek Zef e bi u Karnahti, tej po usjeh vaseh komuna anu široki okuolici, zlò poznan anu štiman. Sve najbuojša ljeta ne mu uzela tujina-este-ro. Kot zidarski mojster (kapo murador) e djelu u dostih st atah Evrope anu e znòu čekarati več jezikou. Zapušča bou-no ženo, duai sina anu no hčer u Argentini anu dvje hčeri par hiši. Usej parentadi nepozabnega rancega izrekamo naše sožalje.
Karnica - Vizont
Tele dni so dali u apalt generalno po-pravUo škuol u Vizontu anu Karnicah. Za parvo e stato dau 4.500.000 lir, za drugo 4.000.000 lir. U tjeh škuolah no če narditi še stanovanje (abitazione) za maeštrene, ki ga do anjelè ni blo snu so se ti muorli uoziti usak dan, zak’ u ma-jedni od tjeh vasi njemajo stance za jo afitat.
Z djeli bojo začeli tele dni anu šperaj-jo, ke no če bete nareta u jeseni, kar no se če začeti škuole.
čez kak dobar mjesac bo škuola u Sv. Heleni nareta. Speže za to djelo no če znašati približno 12 milijonov lir, tikere bo no part kril komun s prestitom, ki mu ga je dala »Cassa Depositi! e Prestiti« ostalo pa stat na podlagi Tupinijevega leča’. Šuolski lokali bojo zlo moderno fornidi an bo u njih puošta za 100 o-truok. Na žalost to e pa otruok vsako ljeto mankuj, ljetos te jih bo koj 20 tu škuoli, zsiki še naš komun to e dan tjeh, kjer na e emigracjòn zlo velika. Kornun-Gorjani u ma’ oku 1200 judi. anu od tjeh to jih je več koj 400 u esteru. Fameje, ki so reštale ta doma.h, no žive skuažej koj od tea’, kar jim pošjejo emigranti.
Matajur
Dne 1. junija je umrù najstarejši mož naše vasi — 90 ljetni Luka Medveš — Boštjanu po domače. Na pogreb je šla vsa vas in še dosti ljudi je paršlo iz o-kuolce, kar priča ,da. je biu mož zlo par rjubjen med ljudmi. Vsej žlahti izrekamo naše sožalje!
Iilllilillil l lilililil lililililililil l l l lil.lil livi lilililil l lil lilll lllil lilitllllllllllillliliiililil     I l I I 111 i l l l l m i iiiii
IZ SOVODENJSKE DOLINE
Zaželjen obisk
jejo iz Sovodenj v Jeronišče in Matajur, ali pa tista v Trčmun, so zlo slabe, zaki jih že več ljet ne posuvajo s pjeskom. Denar, ki ga dobiva naš komun od stata za javna djela, bi muoru biti razdeljen med vse vasi in v parvi varsti (per prime) med tiste, ki so narbuj zapuščene. če se ne bo takuò djelalo, bojo lju-dj,e nimar slabe voje, ker vsi plačujejo ’dnako visoke »tasse« in zatuò bi se muorala v vseh vaseh opravljati javna djela v ’dnaki mjeri.
Trčmun
Preteklo nedeljo je paršu v našo dolino deputat v parlamentu onorevole prof. Vittorio Marangone, da se je prepriču na lastne oči v kajšnem težkem stanju živijo naši ljudje. Furlanskemu parlamentarcu se je parbližalo dosti ljudi in vsak mu je povjedu in razložu svoje težave. Vse je pazljivo poslušu, tud’ tiste, ki so se lamentai čez komunsko administra-cjon. Onorevole Marangone je objubu, da se bo »personalmente« interesiru par višjih »autorità«, da bi bli pomagani. Ob tej priliki pa jih je tud’ opomnil, da naj si par prihodnjih votacjonih izberejo dobre administratorje, dobre komunske može, kar sevjeda dipendi od njih samih kajšne bojo zbral. Zatuò bi se muorli že sada’ organizirat in dobro preštudirat situacjon za nardit; buojši plan.
Ceplatišče
Pri nas imamo zadnje čase zlo dosti djela. Vsi djelamo, da se bo naša vas nekaj spremenila (kambjala), da ne bo zgledala več takuò zapuščena’. Vaške poti smo že razširili in mekatjere tud’ pa-vimentirali, nardil i smo fonjature (odtočne kanale), da ne bo več tekla gnojnica, kar po poteh in razširjala smrad, nekatjeri kumeti so postrojil tud’ gnojne jame in zbuojšal hiše. Kar bojo nareta še druga milijoracijska djela, bomo morebit udobil še fluorescentno luč. Denar za nardit vsa ta djela je dal komun, ’dno part pa je dau stato.
Ceplatišče ima vsak dan ljepši videz in troštamo se, da z djeli ne bojo ustavili. ‘ Troštamo se flud, da bojo nardil kaj-šno javno djelo še v drugih vaseh, ki so buj zapuščenč kot Ceplatišče, ki pe-
Cjesta, ki vodi iz Ceplatišč v Trčmun, je v zlo slabem stanju. Nobedam ne skarbi, da bi se zasule jame s pjeskom. Ku-nete so vse napounjene z blatom, ki ga pamaša z brjega voda, kar lije dež. Z avtomobilom kuaž ni muoč voziti, ker je nagobamo, da pride pod motor kak debù kamen, ki bi vse zlomù. Ljudje iz Trčmuna so že večkrat protestai par kompetentnih autorità’ a jih nobedan ne posluša. Ce ne bojo v kratkem poskarbjel da se jim postroji cjesta, bojo parmuorar ni se obarnit na prefekturo v Videm, da bo ta intervenirala. V ta namjen so že ustanovil komitat, da bo parpravu »me-morjal«, ki ga bojo dal v roke prefektu.
Družina Avgusta Petričiča je bla zlo razveseljena, ker se jim je rodiu mali puobič, katjeremu so dal ime Roberto. Njihovi sreči se pridružujejo vsi vaščani z željo, da bi Roberto zrastu hitro v brdkega puoba.
Ložac
Gradnja nove cjeste, ki bo vezala Ložac z Mašerami, gre hitro naprej. Impresa Cella iz Čedada, ki je uzela v apalt tisto djelo, je zaposlila (okupala) 10 djelucu za nekaj mjescu. Takuò bo preča tud Ložac povezan z ostalimi vasmi komuna in živenje bo manj težko, iz Ložca vodi sada’ samo ozka staža’ in ljudje muorajo prenašati vsa brjemana n» harbtu. Zahvaliti se muorajo tistim krogom iz Vidma, ki so se interesirali, da so se mogle uresničiti te dolgoljetne sar nje.
Ni prav...
... da zanemarjate sadno drevje, ki letos nič ne rodi. Ravno to drevje potrebuje gnojila, da bo moglo drugo leto roditi.
... da kolobarje okrog mladega drevja puščate v nemar, da se čez leto zarastejo. Treba, jih je večkrat opleti in pokriti z gnojem.
... da preganjate mravlje, listne ušice 3>a pustite v miru. Mušice je treba na drevju zatreti, ker mravlje, ki jih uničujejo, izginejo same.
... da začnete zatirati listne ušice šele poleti, ko so že opravile svoje škodljivo delo. Uničujte jih sedaj, čim se pojavijo !
... da večtrajne plevele površno potrgate. Tudi korenine je treba izruvati iz Zemlje, ker drugače plevela, ni mogoče zatreti.
E
E
0
...da okopavate, ko je zemlja že globoko izsušena. Kmalu po dežju, dokler je vrhnja plast zemlje še mokra, zaleže okopavanje največ.
... zalivati zvečer, dokler so hladne noči. Mokra zemlja se čez noč veliko bolj hitro ohladi kakor suha.
Breskova plesen
... da zalivate z vodo naravnost iz vodovoda, S tako vodo rastline prehladimo, kar ima. za posledico slabo rast.
mm 11111 um i m 11 m m in i n 11 n ■.■.■«im«. ,ii i i i i i:i in i i i i i i i iii i iii in iiiiiiiiiii iiiit ■ 11 m iii n im iii i iii i i.in t
ŽIVINOREJA
Če krava pred otelitvijo
pade
Dostikrat se zgodi, da krava pred otelitvijo pade in ne more več vstati, čeprav je drugače videti popolnoma zdraha. Kaj je temu vzrok? Predvsem pomanjkljiva krma (slab fuotar). V slami, ■okopavinah, senu iz preveč suhih ali mokrih travnikov je premalo apna. če živini pokladamo tako seno, mogoče celo v nezadostni množini, se v živalskem telesu pojavi pomanjkanje rudnin, ki jih telo potrebuje. Takrat nastanejo navedeni pojavi: krave ližejo zid, grizejo jasli, Pijejo gnojnico in pri tem vedno bolj hujšajo. Pri tem seveda trpi tudi kakovost mleka in nazadnje breje živali padejo in jih je težko spraviti zopet pokonci.
Upoštevati moramo, da krava ob dnevni molznosti 15 litrov izloči (igubi) 100 gramov rudninskih soli. če žival ne najele teh sostane v senu, jih vzame iz svojih kosti. Polovico teže teleta se ustvari v živalskem telesu v zadnjem mesecu pred otelitvijo. če krava torej po-Vrže 40 kg težko tele, potem mora v Zadnjem mesecu brejosti oddati za njegova rast 20 kg. če krava ne najde sostane za razvoj teleta v krmi, vzame potrebne rudnine spet iz lastnega telesa. Zaradi tega tako opeša, da pade in ne more več vstati.
žival v prvem letu starosti najhitreje Vaste, če tele ne najde za svoj razvoj potrebnih snovi, predvsem rudnin v senu, ^če te drugod in zato grize jasli, liže Zid in pije gnojnico.
Kako odpravimo vse navedene mevšeč-hosti, ki so razvoju in zdravju živali tako nevarne, da zaradi njih lahko celo Poginejo?
Predvsem takoj spremenimo klajo (fuotar). Namesto slame in sena s suhih travnikov pokladajmo sladko, tečno seno, ■deteljo ali lucerno, ki vsebuje največ a-Phis, laneno seme, zdrob (gries), fižol hd. Napajajmo s studenčnico ali kapnici Primešajmo apnene vode. Odrasli živini
dajmo vsak dan do dve žlici klajnega apna, teletu pa primemo manj. Priporočati je tudi, da se v primeru, če je bolezen že močno napredovala, da kravam vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer po eno žlico ribjega olja na kruhu. Padlo kravo skušajmo na vsak način spraviti na noge in jo dobro drgnimo s kafrovim špiritom (devet delov špirita na en del kafre).
Vse navedene pojave, ki jim je vzrok pomanjkanje rudninskih soli v krvi, pa posredno omejimo znatno tudi s tem, da živino redno poleti in pozimi spuščamo vsak dan na prosto, kajti pod vplivom sončne svetlobe nastaja v živalskem telesu vitamin D, ki omogoča in podpira prebavo apna. Pravilna prehrana in reja je že pol zdravja.
Breskova plesen je zelo razširjena bolezen, ki se pojavlja prav v tem času. Napada mlade poganjke, listje in plodove (sadove) in tako dela veliko škodo. Okuženo listje, ki je spodaj videti, kot bi bilo posuto z belo moko, se pred časom posuši in odpade. Tudi zeleni plodovi odpadejo, ker porjavijo in ostanejo nerazviti. Še posebno škodljiva je breskova plesen, ko napade mlada drevesca. Pri takih les potem do jeseni ne dozori in so občutljiva za pozebo.
Zato je treba uničevanju breskove plesni dati vso pozornost. Prvič škropimo pred začetkom cvetenja, potem pa še dvakrat. Zelo dobro škropivo je tole: 100 gramov salicilne kisline (acido salicilico) raztopimo v en liter alkohola, raztopino pa zmešamo v 100 litrov vode.
Lep uspeh bomo dosegli, če škropimo z ventiliranim žveplom (zolfo). Ker pa so nekatere sorte breskev zelo občutljive za žveplo, moramo biti pri tem delu previdni. Prašenjie je treba v opoldanskih urah prekiniti, ker je nevarno, da se listje zaradi gorkote ožge.
site okoli gredic z otrobi, ki so zastrupljeni z barijevini fluorsilicatom (crusca avvelenata con il fluorsiliciato di bario) in ki se dobe že pripravljeni v agrarnih trgovinah. Nekateri strokovni listi priporočajo tudi: posujte okoli gredic malo zdrobljene galice (solfato di rame). Ko pride polž na modro galico, se speče, se začne sušiti in pogine.
Delo okoli koruze
Sedaj je čas, ko bo treba poskrbeti za pletev in osipanje pri mladi koruzi. Pleti je potrebno, da uničimo škodljivi plevel in zrahljamo zemljo. Dobro je, če opravimo pletev dvakrat in sicer pred osipanjem in po njem, če je njiva pleve-lna ali če se je naredila trda skorja.
Navrhno gnojenje je potrebno, če smo manj gnojili pred setvijo. Na vsakih 100 kvadratnih metrov potrosimo po en kilogram apnenega ali čilskega solitra. Gnojilo raztrosimo za ped daleč od stebla. Amonijak ali črni prah ni priporočljiv za vrhno gnojenje, ker zaradi poznega delovanja škoduje klasju.
Ne smemo tudi pozabiti, da koruza dobro rodi, če rastejo stebla v primerni razdalji, to se pravi, če je gostota prava. Gostota je natančno določena za vsako sorto koruze, zato naj vsak kmet pri nakupu semena vpraša, katera gostota je primerna za kupljeno koruzo.
«a n 1111 m m m i ii ir11 m i iiiiiiiiiininiiiiiiii unii urli ii imunimi um.timi i i i iii i i iii i ii iiii n 11 n ii 1111 ii inuni ut
Kako belimo
Polži delajo škodo
Z apnenim beležem belimo zunanje zidove hiš, fasade, stanovanjske prostore, hleve, kleti in podobno. Beljenje ni posebno težko delo, z nekaj čopiči (penel-li) in posodami ter dvojno lestvo bomo opravili vse delo. V vodi raztopljena apnena kaša (pravimo ji apneno mleko) se na steni posuši in okameni. V apneno mleko ne dajemo nobenih drugih reči, ker že apno samo veže. Hkrati je apneni belež tudi barva, zato je beljenje z apnom poceni in dobro. Z majhnimi dodaftki suhe barve lahko apno pobarvamo. Kadar delamo močan ton, tedaj v
Vse polno jih je, posebno po nekaterih vrtovih, škoda je velika in zato jih poskusite odpraviti na tale način: potro-iiiiii Min iii 111 iii iiii iiiiiiiiiii i lini iiiiiiiiniiMiiiiiii 11 mi i n, un,,!,, 111 ii i iiii i:i 111 ii 11111111 ii i
Kaj bomo delali tale mesec
NA NJIVAH bo treba okopavati in osipati krompir. To delo je treba opravit previdno, ker se ne sme v rahli zemlji okopavati preveč na visoko. Ker se pri okopavanju in osipanju rahlja zemlja, se poveča izhlapevanje zemeljske vlage (mokrote). Priporočajo; da je boljše krompir večkrat opleti, kakor da bi zemljo obračali. v primeru peronospore je treba krom-pirišča škropiti kakor se škropi vinsko trto (viniko).
NA TRAVNIKIH IN SENOŽETIH je trava začela cveteti. Pokositi je treba čim-prej, da trava ne oleseni, ker takšno seno ima manj sostane in je tudi težko prebavljivo. Po košnji polijte travnike z gnojnico, seveda če je deževno vreme.
V VINOGRADU je treba junija meseca škropiti proti molju. Za uničevanje tega trtnega škodljivca priporočajo škropivo »Asol« v 5% raztopini. To škropivo se lahko tudi pomeša s škropivom proti perono-spori. če dolgo časa dežuje, morate več-
krat pregledati vinike, da se ni pojavila peronospora, ker v slabem vremenu se razvije veliko bolj hitro. Odstranjevati je treba tudi zalistnike in. neplodne mladike, ki poganjajo iz starega lesa. Kjer je potrebno opravite tudi zeleno cepljenje.
V SADOVNJAKU je treba škropiti z arzenskimi preparati, kjer so se pojavili hrošči, ker ti žro listje. Tudi listne uši se pojavljajo v tem času. Te zatirajte z DDT in s tobačnim izvlečkom. Dobro je tudi, da nastavljate pasti, takoimenovane lepljive pasove, da se bodo na njih ujele gosenice jabolčnega zavijača.
V VINSKI KLETI je zadnji čas za pretakanje vina. Klet je treba v tem času držati zaprto, ker toplota vinu škoduje. Dobro je tudi, da v kleti zažgete malo žvepla (zolfo), da se dizinfetira. Sodi naj bodo vedno polni, zalivajte jih vsak teden z dobrim in zdravim vinom. Prazne sode je treba večkrat zažveplati, da se ohranijo zdravi do jeseni.
RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE.
ga ne storimo, bo težko odpraviti madeže, ki jih pusti belež. Pazimo tudi na oči, da ne odleti vanje kapljica'jedkega apna.
Najprej pobelimo strop, nato še stene. Debel, okrogel ali štirioglat čopič (pe-nello) za beljenje namočimo do 2/4 v belež in z njim vlečemo po zidu v vzporednih (orizzontale), do meter dolgih pasovih. Ko nanesemo na steno ves belež, ki je bil na ščetinah čopiča, znova namočimo tega v belež in belimo. Vlečemo navpično (verticale) gor - dol -gor ali vodoravno (orizzontale) od desne proti levi (čampni) strani in obratno. Belež naj ne bo pregost.
apno vlijemo nekaj redkega mizarskega kleja (lima), da belež bolj drži.
Na novi omet naredimo podlago iz malo močnejšega beleža. Podlago belimo, ko se omet dobro posuši, če omet na sobnih stenah ni prav gladek, ga je treba zgladiti s steklenim papirjem (carta vetrata). Apneni belež za podlago priprar vimo iz dobro preležanega apna. Naj kanglo beleža vzamemo 1/3 kangle apna in 2/3 vode. Oboje dobro premešamo z leseno lato in skozi gosto sito ali mrežo precedimo, da je belež čist. Če je novi o-met zelo raskav, naredimo belež iz več apna, če je zelo gladek, zmešamo manj apna. če je položen že čisti pod, ali če imamo v prostoru, ki ga belimo pohištvo (mobili), potresemo pod z žaganjem in pokrijemo predmete s papirjem. Če te-
Žveplanje črnih vin
Ni sicer navada žveplati črna vina, a žveplajo se lahko, enako kot bela. še nujno potrebno je žveplati tudi črna vina, če jih hočemo ohraniti zdrava. Žveplamo z žveplovo kislino v obliki meta-bisulfita in podobnih preparatov, ali s tem, da žveplamo z žveplom na azbestnih trakcih ali v kolescih (tabletah).
Vzrok, da ni žveplanje črnih vin v navadi, je v tem, da žveplena kislina nekoliko razbarva vino. To razbarvanje pa ne traja dolgo, in sicer traja toliko časa, dokler vino ne pride v dotiko z zrakom. Prezračenje vina mu vrne prejšnjo barvo.
Zato pa lahko žveplamo tudi črna vina, kar je posebno potrebno v gorkih mesecih, da ne zavre. Najbolje je, da mu dodaste žveplove kisline v obliki me-tabisulfita (5 do 10 gramov na en hektoliter) ali pa v obhki »enosonine«. Ta ima v sebi poleg metabisulfita še čreslovino in citronovo kislino, to sta dve so-stanci, ki ugodno vplivata na vino, posebno pa na črno.
Vsak narod ima več ali manj bogato narodno blago a je vedno neposredno povezano z ljudskimi običaji, okolico in domišljijo. Najlepše pravljice imajo skandinavski narodi, ker tam so dolge noči in ljudje so primorani živeti v hišah ter si kratiti čas. Večji narodi so svoje narodno blago zbrali in ga natisnili v knjige, manjši pa, kot na primer mi Slovenci v Furlaniji, imamo le malo zapisanih ljudskih legend in pripovedk, pač pa jih imamo mnogo ohranjenih v ustnem izročilu in tako se prenašajo iz roda v rod. Nekaj teh pravljic smo zbrali in napisali po pripovedovanju starih ženic iz Laz in jih tu objavljamo v originalnem dialektu.
Kadar Buoh an sveti Petar sta hodila po Nediški ■dolin’, je bju velik šuš. Gor na Mečani sta bla žejna an sta hodila od hiše do hiše prosit uodè za pit, pa nikjer je Ojeso imjel', še dne kapje ne.
Adna prešerna žena jim je jala:
»Počakta daža ! Davi je krelila kakuoša an zatuo ho daž sigurno.«
Gospuod Buoh an sveti Petar sta se posmejala an šla naprej.
Paršla sta u Ruonac an hodila od hiše do hiše prosit uodò. Judje pa so jima ponujali vina an žganja, ker ^odé njeso imjel’. An pousod so jima govorili:
»Molita, de Buoh nam dà daža!«
An sveti Petàr je jàu Bogu:
»Gospuod, usliši te brumne judi, ki nam ponujajo vino an žganje, an pošji jim daža!«
An Gospuod Buoh se je obmu pruot muorju, kuk de b’ kajšnega klicu. An takrat čez Staro gorò je šla majica, ki buj ke je šla naprej, buj je bilà velika. Parpčla je za Matajur. Je zablisknilo, zagrmjelo an vliu se je daž dol čez Ruonac, de vsi patuoki su bli puni uodč. ^Končanje so bli usi veseli an so guovoril :
»Hvala Bogù, ki nam je pošju daž!«
Tan v Mečani pa daž še kapnu nie. An sveti Petar je reku Bogu :
»Zaki njes’ dau daža še Mečani, saj so ga še buj potrjebni ku Ruončanje!«
An Gospuod Buoh je odguorju :
»Na Mečani naj da daž tista kakuoša, ki je krelila !«
Od tistih ca j tu u Ruonce ne manjka ne vina ne žganja. An kader magia se prime za Matajur, dol po dolini pravjo: »Matajur ima klabuk, Buoh da daž!«
An kadar sta Buoh an sveti Petar šla skuoze Dome-neže, adàn starčič je sedeu na pragu od hiše an pobožno molù rožar. Sveti Petar ga je pozdravu. Kristus pa je šu le naprej brez ga pogledat. Srečala sta dnegà puoba, ki je veselu žvižgu. Sveti Petar je šu naprej brez ga pogledat, Kristus pa ga je jubeznivo pozdravu. Sveti Petar vpraša Kristusa :
»Kuo je tuo, de tistega, k’ je molu rožar, njes’ pozdravu an si pozdravu puoba, ki je žvižgu?«
Kristus mu je odguorju:
»Starec je uso mladost zapravu an šele sada mol’, puob pa moli an žvižga, kar je cajt.«
An paršla sta do uodnjaka glih, kadar bogat kmet je pargnù pit ucé. Kristus se je ustavu an gledu lepo žvinco, posebno se mu je dopadlo bjelo jarace, ki je skakalo na use kraje, de ga je blo lepuo vidjet. Kristus je prosu kumeta, de naj mu ga Šenka. An kumet mu ga je tudi Šenku.
Je šu mimo adén cigan an Kristus ga je povabu, de naj gre z njim, de bo vozu jare. Ciganu so tekle sline za lepuo jarace. Rad b’ se bju najedu mesa. Zatuo se je stuoru, de se mu je popuznilo. Je padu gor na jare an zlomu dvje noge.
Kristus je ukazu ciganu jare ubit an ga odrjet an mu je ukazu tudi, de naj ocvre mesuo za se, samo jetra an srce de naj njemu parnesé. Cigan je pa najpoprej
ocvru in snjedu jetra an sarce.
»Kje so jetra an sarce?« ga je vprašu Jezus.
»Jih nje imjelo!« je odguoriu cigan.
Jezus je le muču. An so šli vsi trije po pot za u Mar-sin. V patoce pod Mrsinom je blo puno uodč. Kristus an Petar sta lahko prebrodila uodò. Kadar pa je stopu not cigan, uoda mu je naenkrat narastla do pasu, de nje mogu ne na prej ne nazaj. Buoh ga je sada vprašu:
»Al je imjelo jare sarce an jetra?«
»Ne'!« je odguorju cigan. An uoda mu je narastla do
grla.
»Al je imjelo jare sarce an jetra?« ga je spet uprašu Buoh.
»Ne !« je odguorju cigan. An tada ga je uoda pokrila čez glavo, de se je dušju.
»Al je imjelo jare sarce an jetra?« ga je tretjič uprašu Buo11.
Cigan nje mogu več guorit pa je vzdignu roko nad uodo an mu je magnu, de ne. An tako se je potopju. Ta-kuo se cigan rajš’ utopi, ku resnico povje.
Svetemu Petru pa se je cigan smilu an je prosu zanj Kristusa. An ga je Kristus uslišu an spet oživu cigana.
An so paršli u Dolenji Marsin. So stopili u oštarijo an kuazali pit an jest. Parsednu je tudi oštir, ki je bju debeu ku kotač an je jedu an piu z njimi, ku de b’ kuazali še zanj.
Kristus an sveti Petar sta vprašala za večerjo an tud’ za ob noč. Zjutra sta vstala an Kristus je ukazu svetmu Petru, naj plača za oba. Sv. Petar je imjeu puno soldov. Oštirja Lukeža so zapekli v oči.
Kadar sta Kristus an sveti Petar plačala an odšla, je Lukež teku po krajših stazah pred Kristuša in svetega Petra an ju u hosti z nuožem u roci počaku an teu od njiju soldov.
Kristus je mirno jau svetemu Petru:
»Vrzi mu iz gajofe štrik!«
r
p
vili///
zet ricuce mZcucbe. (naZač Premalo zemlje in preveč
yr
Živet je bogat kmet, toliko je imel sveta, da ga pol dne ni obhodil, pa mu ga še ni bilo dosti. Imel je soseda, ta je bil siromak, drugega ni bilo njegovega nego lesena koča in boren zelnik, ob čigar meji so stale tri dolge, krive češplje. Ta zelnik je bodel bogatemu kmetu v oči.
»Prodaj mi svoj zelnik,« je rekel sosedu, »imeti ga moram, da bo ves svet moj od vode do hriba!«
Sosed ga je zavrnil: »Ne morem ti prodati zelnika, kako naj živim brez njega, ki mi daje vsakdanjo hrano«.
»Ce mi ga ne daš izlepa, ga boš dal izgrda,« je zagrozil kmet.
In kmet si izmisli in gre h gosposki in toži soseda, da mu dela škodo, ker češplje ob zelniku mečejo svojo dolgo, temno, težko senco na njegovo, kmetovo deteljo. Tako ga je tožil, potem pa vesel svojih naklepov šel z grajskim pisarjem v krčmo.
Sele pozno zvečer se je dobre volje odpravil proti domu, pa ga zajame na ravnem polju temna noč in zgrešil je pot. Hodil je in hodil, davno bi že moral biti doma, hotelo se mu je že dremati pa ni vedel, kod ga nosijo trudne noge. Pa pride do sivega zidu. Razveseli se ga.
»To so ljudje,« si misli, »naprej nisem kos, prosim jih za prenočišče.« Tava ob zidu, najde vrata, vstopi, stori par korakov, pa se izpodtakne in pade.
»Kaj vraga je to,« pravi in šlata o-krog sebe. Ušlata grob, ušlata križ: zašel je na pokopališče! Obide ga groza, tačas začne v zvoniku biti kladivo, kmet šteje, našteje polnoči. In kaj je to! — po zadnjem udarcu se prične iz grobov dvigati, širiti in naraščati skrivnosten šepet, zamolkel smeh, polglasen prepir.
Bolj mrtev ko živ sede kmet na grob in se prekriža, kar začuje tudi pod seboj iz zemlje glas: »živec, debelec, kaj sediš na moji strehi!«
Kmet je zatrepetal: »Sveti Sentjaž, samo to noč me še obvaruj, saj vem, da sem hud grešnik!«
Iz groba se je pa zopet oglasilo: »živec, debelec, ali si mutast? Kdo si, kaj delaš na moji strehi, govori, da mi ne bo treba vstati in iti pogledat.«
Kmet je zdrknil z groba, pokleknil je ob njem in trepetajoč govoril: »Jaz sem, jaz — krščanski človek sem, zašel sem, nemara preveč pil, bog mi odpusti ta
greh ! Pri gosposki sem bil po opravkih, zaradi zelnika, ki mi ga izlepa ne da sosed!«
»Ti si, ti? Zdaj te spoznam ! Glej, glej, pa premalo imaš sveta, praviš, in se boš še pravdal zanj !« Tako se je zopet oglasilo iz groba in zraven še čuden krohot, kakor da bi kdo iztresa.l grah. »Revež si, revež in meni se smiliš. Jaz sem bil tudi tak. Nikdar mi ni bilo dovolj zemlje ! Zdaj, zdaj je imam pa dovolj ! Preveč je imam, v usta mi sili, v nos in v ušesa!
Veš kaj, kmet, ti imaš premalo zemlje, jaz je imam preveč, idiva menjat!«
In kmet je čutil, kako se pod njim dviga grob, in prešinil ga je smrtni strah Tačas pa je udarilo v zvoniku eno in kakor na mah je po grobeh vse utihnilo.
Ko je zjutraj šel grobokop dan zvonit, je našel kmeta nezavestnega ob grobu, prenesli so ga domov in le počasi je o-kreval. Lasje so mu bili osiveli tisto noč.
Z revnim sosedom pa se je pobogal in
je z njim delil svoje bogastvo. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnin,,,m,umu,im,,m,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,
Kako je medved hruške tresel
Na Plešivcu je nekaj kmetij, ki so po več ur oddaljene druga od druge. Kmetje so zato navezani sami nase in ne dobe IV sili od nikoder pomoči, kar ima v mnogih primerih hude posledice.
V tako nepriliko je prišel pred davnim časom tudi kmet Ljubenc na Plešivcu. Blizu hiše je stala velika, stara hruška. Stala je v bregu, tako da se je prezgodaj odpadlo sadje skotalilo v dolino. Neke jeseni je hruška izredno dobro obrodila. Kljub temu, da je sadje že odpadlo, Ljubenc še ni otresel hruške, češ, letos je dobro obrodila, nekaj sadja bo že še o-stalo na njej. Pa tudi časa ni imel za otresanje, ker bi moral zaposliti vso družino pri pobiranju. Ta pa je imela mnogo posla na polju.
Nekega jutra je šla ofarca po vodo. Nekdo je tresel hruške. Vesela je šla pod hruško in pobirala sadje: »Očka, le tresite, jaz bom pa pobirala.« Nato je molče pobirala. Ko je napolnila predpasnik, se je hotela zahvaliti kmetu in pogledala na drevo. Na drevesu pa je zagledala medveda. Zakričala je in spustila vse nabrano sadje iz predpasnika na tla, pa odletela v hišo klicat Ljubenca. Ta se je sicer hudo jezil, polagoma se je pa le potolažil in si mislil: »Saj je vseeno, če tresem hruške jaz ali medved, treba je samo naložiti pod hruško veje, da se sadje ujame in ne zvali v dolino.«
To je tudi napravil, se zaklenil v hišo in gledal skozi špranjo, kdaj bo medved prenehal tresti.
Pod hruško so stale gare. Ljubenc jih iz strahu ni utegnil potegniti izpod drevesa. Hruške so padale tudi nanje in Ljubenca je bolelo srce, ko je slišal pa-
dati hruške na les, da so se od padca obtolkle.
Medved se je naveličal tresti hruške, ali pa se mu je zdelo, da jih bo zadosti. Lezel je z drevesa, ko je pa stopil na naj nižjo vejo, se je zlomila in medved je telebnil z vso medvedjo težo na gare. Gare so se radi padca premaknile in drvele vedno hitreje in hitreje po klancu navzdol v prepad. Medved je med to br-zo vožnjo strašno rjul in posnemal človeške glasove.
Gare z medvedom so priletele v prepad pri Gospoličevi bajti. Medved je bil ves pobit. Bil je tako jezen, da je razbite gare popolnoma razdejal.
Od tega časa medved ni več hodil hruške trest, kmet pa gar ni dobil več nazaj. Pa jih ni tako težko pogrešal.
Pri nas morajo otroci mojih let pozabiti na igranje, da olajšamo delo materi, ki se že itak trudi od zore do mraka, ker ni očeta doma. Dobro se nam zdi, ko nam ložijo na rame košek rekoč, da znamo opravljati delo odraslih.
n iiiiiiiirnii.in.il 11 iiiitiiiiiiiiiiiiiiiinii 1111111111111111111111111111 j 1111 j 111111 i i 11111111 j 111111 j | j j 111111111111111111 |
Od kdaj raste
Pet junakov — pet imen, vsak mesèn je in koščen,
:primejo za delo vsako, delajo človeku tlako.
(MSJ-d)
Pet junakov zleze v luknjo, vsak obleče svojo suknjo.
(voiavqoj. ui nsid) Kmet jo v zemljo zasadi, pa, čeprav ne da mu kruha, saj ne raste, ne rodi in je dan za dnem bolj suha.
(vUOJid)
Nekoč je živela hudobna graščakinja, ki ji na vsem vesoljnem svetu ni bilo enake. Njeno krasoto, ošabnost in hudobijo je poznal ves svet, od vzhoda do zahoda in od juga do severa.
Pride k njej berač in ji reče: Graščakinja Neža«, tako ji je bilo namreč ime, »če boš še tako hudobna, bo prišla čarovnica s Kleka, ki me pošilja in te začarala v rastlino, ki se je bo vse izogibalo, v bodečo nežo«. To rekši berač izgine.
A graščakinja Neža se ni poboljšala. Nekega dne, ko je hodila po vrtu in zalivala cvetlice, zraste pred njo iz taj ženska postava. Oči ji žarijo kot dva žareča oglja in jaha na metli, Bila je čarovnica Žvinarka. žvinairka je dvignila roko, oplazila z njo graščakinjo Nežo, ki se je mahoma izpremenila v rastlino, polno trnja. Grad pa se je sesul v razvaline.
še danes vidiš vsepovsod rasti bodečo nežo — nekdanjo graščakinjo.
ZA DOBRO VOLJO
Neka dama pokliče po telefonu znanega literarnega kritika in ga opozori, da ga je 24. povabila na sprejem. »Dobro,« pravi kritik, »toda ali 24. tega ali prihodnjega meseca?«
»Tega meseca,« pravi dama.
Nenadoma se kritik domisli in odvrne: »Saj 24. smo bili včeraj !«
»Seveda,« sikne prijateljica, »in kje za vraga si hodil?«
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Sveti Petar je segnu vanjo an vrgu Lukežu štrik okuol šije an tele je postau vou, velik an brdak. An sta ga pejala s seboj.
Paršla sta do dnega kraja, kjer so zidali novo hišo. Ker je biu prej velik daž in je bilo vse mokro, so konjem kolesa ostala v blatu an njeso mogli spejati voza. Kristusu so se judje smilili an je jau:
»Pa posodiva midva vola !«
An so vola pripregli h konju an je šlo naglo iz blata. Tisti judje so se zelo čudil' an so jali:
»Joj, to je brdàk vou! Ali ga nam prodaste?«
Kristus je odguorju, de vola ne muore prodat, posodi pa ga lahko za ljeto dni, če zanj za delo tudi kaj plačajo.
An so stuorli kontrakt in vola vzeli.
Čez ljeto dni sta se Kristus in sveti Petar spet vrnila. Hiša je bila že narejena an zeluo visoka. Kristus je baru po volu. So jali, de bi vola še rad imjeli an da ga tudi kupjo. Kristus pa ni teu. Je jau, de ga ne proda, da ga vzame, ker je ljeto dni pasalo, spet nazaj. Tisti judje so vola dali an za delo dali solde, ki jih je vou prislužim
Kristus an sveti Petar sta šla naprej an paršla do tiste hiše, kjer je Lukež lani imjeu oštarijo. Vola sta zunaj parvezala, sama pa stopila not an kuazala prinest za pit an jest an barala tudi za ob noč. Gospodinjo sta vprašala, kuo je tuo, de je sama. Ona je jala, de od lani, ko sta onadva bila pri njih, ni več gospodarja. Je nekam iz-ginu. Ni reč, de so ga kjek oščedili.
»Puoj ven an volu odvzemi štrik!«
Sveti Petar je šu an stuoru takuo an vou je spet postau gospodar Lukež.
»Kristus mu je jau : »Vis, ti si nama mislu vzet’ solde an naju celo ubiti, če bi ti jih ne dala. Pa glej, se ne srnje tako delati! Se ne srnje živeji od tujega! Tle ti je vrnjen denar, ki si ga to ljeto z delom prislužiu pri
oni hiši !«
Lukež se je zgrozu an je zapustiu ženo an familjo an je šu za Kristusom in svetim Petrom. Postal je apostol Lukež an še sada ima povsod par sebe brkega vola.
Svet Petar an Ježuš sta hodila dugo cajta po sviete, doklier niesta pršla usa utrujena gor u Ruonac, že pod nuoč. Prenočišča sta uprašala dno ženo, ki jih je poslala spat tu toblat (senik). Trudna sta bla zlo, zatuo zjutra se niesta zbudila nančo, kr je žena napozila krave, jih pa-muzla an jim dala jiest. Kr je pršla gor na toblat, jih je zagledala, da še spita, an je cabnila svetega Petra, ki je biu ta pr uratah, tu bedra, de se zbudi. Je tud zave-kala :
»Zaspaniki! Je cajt ustat! Al vas nie špot? Pogledite, že kakuo je vesoko sonce!« An je šla po svojih dielah.
Svet Petar an Buoh sta se obrnila na drugo stran an spala naprej. Čez cajt pa je nazaj pršla žena an tle-krat zajela s palco svetega Petra, de ustanejo, an šla proč.
Svet Petar, kr je videu, de tuoče nimer njega, je jau Bogu :
»Prid paj ti malo san na tele kraj, jest na morem vič prenašat tele udarce!«
Buog je mouču an šu.
Kr jih nie bluo še dol, gospodinja je uzela palco an šla gor.
»Prjet san tukla telega, sa muoram malo še te drugega!« je jala an začela nazaj tuoč svetega Petra.
Bilo je,:tenčas, ku sta Kristus gn sv. Petar hodila po dolinah lepe Benečije. Adan dan gréstà skuoze 'dno vas an vidita, de se zluodi an baba krjegata in pulita za lase, Kristusu je bilo hudo pat sareu zavojo tega. Ukaže svetemu Petru, de naj oba razgrajača pomiri. Sv. Petar ne opravi nič 7. ljepo besedo. Izdere meč in odiseče zluodju glavo. Potié se obrne k ženi an odseče glavò tudi nji. Sa dà je biu mir an sv. Pet^r teče veseu povedat Kristusu, da ju je pomiru za nima;
J; •
m
Kada Kristus zvje, de sv. Petar je obema odsjeku glavò, ukaže ves jezen svetemu apostelnu, de obadvema glavo nasadi nazaj ! Sv. Petar uboga an brez kaj misliti vzame zluodjevo glavo an jo nasadi na babino truplo, babino glavo pa na zluodjevo. Zluodi an baba sta pri priči oživela an od tada pravijo u Benečiji, da »baba ima zluodjevo hlavo.«
Kadà sta Kristus an svet Petar hodila po svjete, sta djelala čudeže, de bi judem pomagala. Prehodila sta že vso Furlanijo an sta paršla še hor na slovenske planine, Bla je že nuojč an parprauljalo sje na 'no veliko hudo uro, ku sta potoukla na urata nega kazona. Kle notre so bli sami pastirji, ki so kuhali polentu za vičerjo. Ku so videli prjed hudo uro te dva romarja, so jima jali, de naj u kazonu počakata dan. Kristus an sv. Petar sta bla močnuo trudna an sta rade uoje sprejela povabilo dobro-sarčnih pastirju. Tud večerjala sta z njimi kos polente an skledico sjeratve. Sjera njeso 'mjeli za jim dati, ker so muorli usegà dati hospodarju od krau, ki je živou na ni drugi planini.
Kada je sv. Petar vidu, kakuo so buogi tisti pastirji, je jau Kristusu, naj napravi dan čudež an takuo pomaga pastirjam, ki su dobrega sarcà. Kristusu so se zarjes zasmilili an zatuo je ukuazu, de naj postavijo na ogenj tisti kotlič s sjeratvo. Pastirji so ubuogali an naprauli use tuo, kar jim je jau. Ko se je ta sjeratva močno pogrjela, je Kristus uliu notre malo ažejda an blagoslovu. Začeli so molit an naredu se je čudež. Sada se je na sjeratvo parkazala na ljepa an gosta smetana. Uzeli so u roke cedilo an so to čudežno rječ dol posneli an jo jedli s polento. Bla je močno dobra, ker je bla prukar dou taž vrele sjeratve uzetà, je še pekla. Svet Petar, ki ni znu dobro govorit slovensko, je djau Kristusu: »La scuote (pe-čč)«£ Ku so slišali pastirji, ki niso razumeli furlanski» de je sv. Petar reku: »skuote«, so mislili, de je tuo. ime dobre reči za jest an zatuo so ji začeli pravit:
»skuta«. I«,
” ; •?	f	MR