*oBtitlna platana v gotovini. Letnik XXXIII. Številka 1. izhaja poljubno, najmanj pa Štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. ^ „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en °dtis „Gasilca“ brezplačno. GASILEC Cene enkratnim oglasom. rminmmiiimiiinniiiimrrrnnnmin Cela stran 300 Din, l/2 strani 150 Din, */< strani 80 Din '/8 stranfi 40 Din, */i« strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 9. februarja 1929. Dopis državnega pravdnlStva. Državno pravdništvo nam je poslalo nastopni dopis: Po novem zakonu o tisku je izreči zabrano razen v dosedaj določenih primerih tudi, ako je v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu, ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje. se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravega reda v državi, ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. Vsaka kritika državnih oblasti in vsled tega tudi njihovih odredb, ki bi vsebinsko vsebovale žalitev, je torej nedopustna. Pri ocenjevanju besedila se ne bo ozirati na eventualna izvajanja, da je napad upravičen. To velja °sobito tudi glede stanovskih listov (državnih uslužbencev, privatnih nameščencev itd.), ki se bavijo z odredbami službenih oblasti. Hkrati opozarjam na zadnji odstavek ČL 7 z. o t., da sc sme razširjanje začeti, čim se po pet izvodov novin. Derijodičnih tiskovin izroče temu uradu, odnosno v iz-vanuradnem času (od 14. do 9. ure) pri policijski direkciji za državno pravdništvo. državno pravdništvo v Ljubljani, dne 10. januarja 1929. Prvi državni pravdnik: Dr. OgoreirtoJ. Z ozirom na gorenji odlok prosi uredništvo vse do-^snike.'da vzamejo to na znanje in da opuste vsako kritiko oblasti. Vesti starešinstva. Iz seje starešinstva. Starešinstvo je na svoji seji dne 28. decembra 1928. !*» novo sprejelo 14 prostovoljnih gasilnih društev v JOŽ 1,1 jih uvrstilo tako-le: 1. v GŽ B e 1 o k r a n j s k o:. Griblje, p. Črnomelj, 1 al-čji vrli. p. Črnomelj; ^ 2. v GŽ Cerkniško: (Pudob. p. Stari trg pri ^keku; 3. v GŽ Ljutomersko: Gajšovci, p. Križevci llri Ljutomeru, Krapje,- p. Ljutomer; 4. v GŽ Posavsko: Veliki Podlog, p. Leskovec hr' Krškem; 5. v GŽ Ormoško: Žerovinci, p. Ivanjkovci; e 6. v GŽ Ptujsko: Sv. Andraž v Halozah, p. tam, v- Marjeta niže Ptuja. p. tam: 7. v GŽ Radovljiško; Sv. Križ nad Jeseni-aTn,*i P Jesenice; n , 8. v GŽ Ribniško: Dolenje Laze. Ribnica na lenjskem; c v GŽ Šentjursko: Sv. Duh na Stari gori, ^v- Jurij ob Ščavnici; v GŽ Trboveljsko: Zidani most, p., tam: v GŽ Žalsko: Mestinje, p. Podplat. Ustanovitev nove GŽ Črnomeljsk-e se je odklonila, tako tudi prestop prostovoljnega gasilnega društva Planina nad Sevnico v GŽ Posavsko. Izstop proštov, gasilnega društva Š t a 1 e in njega vstop v nemško kočevsko zvezo se je vzel na znanje, toda društvo nima več pravice nositi kroja z odznaki JGZ, kar je sporočeno velikemu županu ljubljanske oblasti. Izpre-memba pravil GŽ Savske se postavi na dnevni red prihodnje skupščine. Končno je starešinstvo odredilo revizijo blagajne nekega društva. Iz seje zveznega odbora. 1. Poročilo o izvršitvi sklepov redne skupščine je vzel odbor na znanje. 2. Prošnje za podelitev podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam iz podpornega sklada je vlagati po pristojnih gasilnih društvih na celi pisemski poli brez takse do najkasneje 31. maja 1929. Na zakasnele prosilce in prosilke se ne bo oziralo. Načelniki GŽ' jih zbero, presodijo upravičenost ter jih predlože najkasneje do 15. junija 1929. zveznemu starešinstvu v končno ureditev za stavitev glavni skupščini. 3. Oziraje se na želje župnih predstavnikov mariborske oblasti se bo sklicala skupščina dne 14. julija 1929. v Celje, ki je nekako v središču Slovenije. Pokrajinski zvezni zlet je določen v prihodnjem poletju v Kranj povodom 50-letnice in v Dolenjo vas pri Ribnici k 50-letnici, kjer obhaja društveni ustanovitelj hkratu tudi svoj polstoletni jubilej načelovanja temu društvu. Takrat poteče tudi 50 let, odkar je izšel prvi slovenski gasilski »Vežbov-nik« in naš večnolepi gasilski klic »Na pomoč!« To bo zgodovinski dan slovenskega gasilstva, četvoma 50-Ictnica, kakršne ne bomo doživeli kmalu; zato nas veže hvaležna dolžnost, da se že zarana pripravimo na ta redek dogodek. Našemu vclezashtžnenru organizatorju, učitelju in narodnemu buditelju kliče že vnaprej slovensko gasilstvo po svojih predstaviteljih: Dobri Bog nam ohrani našega nestorja, tovariša Ignacija M e r h e r j a. tako vnetega za naše človekoljubno delo, še dolgo vrsto let, polnega energije in zdravega na duhu in telesu! S ponosom naj gleda nazaj na svoje polstoletno neumorno gasilsko delovanje, ta vzorni gasilec ter bodi nam vsem sijajen zgled, kako se oklepajmo naše človekoljubne, nesebične, bližnjikom prepotrebne gasilske organizacije, ki ščiti milijonske vrednote narodovega premoženja in rešuje dragoceno življenje svojega bližnjega, tvegajoč ob tem svoje lastno zdravje in tudi življenje. 4. V 2% gasilskem skladu imata po odbitku ‘/s za rezervni sklad medletnim izrednim podporam Oblastni odbor Ljubljanske oblasti za 1. 1928. Din 226.695 in Mariborske oblasti Din 185.097. Iz teh razpoložljivih zneskov bo mogoče po odbitku podpor GŽ in JGZ vsakemu društvu Ljubljanske oblasti podeliti Din 500, novoustanovljenim še dodatek Din 200—250 več; v Mariborski oblasti po Din 550 in novim še Din 250—300 več. — Pomniti je pa, da bodo oblastni odbori podeljevali podpore samo vrednim in potrebnim, dočim nepripravljena, brezbrižna in društveni denar lahkomiselno zapravljajoča društva ne prejmejo ničesar. Zato je dolžnost župnih načelnikov podajati točna nadzorovalna poročila zveznemu predsedstvu, da bo moglo priporočati posamezna društva in jih ščititi, nepokorne mlačneže kot nevredne pa odklanjati. Društva na papirju nimajo življenske možnosti in je bolje, da jih sploh ni. 5.‘Da bo »Samopomoč« res mogla služiti in biti kos veliki nalogi, pomagati zaostalim vdovam in sirotam v največjih stiskah, je. vstop vsega članstva prvi pogoj: zato je pozval odbor vse župne in društvene načelnike k podrobnemu delu, da obrazložijo gasilstvu potrebnost in koristnost te ustanove, ki je velika dobrota vsakemu posamezniku. (Podrobna navodila poda v 1. štev. »Gasilca« upravnik. 6. Uredba o požarno-policijskem redu in gasilstvu v Ljubljanski oblasti pride v ponatis šele v spomladi 1929., ko bo sprejela enake uredbe mariborska oblastna skupščina. Ob enakem besedilu jih naroči JGZ pri »Samoupravi« za vse OZ in društva. Predlog za odlikovanja se predloži na najvišje mesto za Vidovdanski podpis. 7. V »Kongresni odbor« se povabijo za veliko prireditev deloljubni in vneti sodelavci. Načelno sklene odbor poveriti pripravljalna dela za zbiranje sklada in iskanje virov zanj predsedniku Rihardu Engelsbergerju. O uspehih te akcije bo poročal pri drugi seji zveznega odbora predsednik tov. R. Engelsberger. 8. Na predlog tehničnega odseka se izpremeni v »Vežbovniku« samo četverostop na desno po vojaškem, za motorne brizgalne se izda poseben »Vežbovnik«, za ravnanje pri električnih napeljavah potrebna navodila, priporoča za vse člane odsekov na skupščini in odboro-vih sejah glasovalno pravico in društvenim tajnikom in blagajnikom kot odznak srebrne naramke brez ploščic, kar ima odločiti prihodnja skupščina. Zvezni vaditeljski tečaj se bo priredil v letu 1929. koncem aprila ali začetkom maja. Proste vaje po vzorcu češkega »Svaza« se uvedejo obvezno za vseslovanski gasilski kongres 1. 1930. v Ljubljani. Inštrukcijski odbor jih določi ter uvede povodom župnih shodov članstvu posameznih društev. »Gasilec« naj postane mesečnik, ako pridobi s podrobnim nabiranjem naročnikov zadostno število čitate-Ijev in plačnikov. Listnica tajnika in blagajnika. Pisarna .lOZ še nahaja na Erjavčevi cesti št. 19, kjer dobe župni in društveni predstavniki pojasnila v nujnih zadevah. Poštne nakaznice morajo imeti naslov: Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, za »Samopomoč« pa: Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana »Samopomoč« Ljubljana, sicer jih poštna hranilnica ne sprejme v pripis k čekovnemu računu. Prihrani si vsako društvo poštnino, če kupi na pošti uradno čekovno položnico, kadar je izgubilo ono od JGZ. Pisma stehtajte na pošti, ker le do 20 g se frankirajo z znamko 1 Din! Oglejte si v koledarju natanko poštne tarife! Zvezna blagajna plačuje letno velike vsote kazenskih poštnin! Kljub ponovnemu opozorilu vlagajo društva prošnje za podpore naravnost na oblastne odbore. Od tam prehajajo na zvezno predsedstvo in od tod pa župam v izjavo. Vlagajte jih po službeni poti po župnih načel-ništvih! S tem pospešite hitrejšo rešitev. Prošnje naj bodo opremljene vselej s potrebnimi računi in podobnimi dokazili z ugotovljeno višino zaprošenega zneska, da more tako župa kakor zveza staviti primerne predloge! Vse vloge na oblasti spišite na celo polo pisarniškega in ne pisemskega papirja! Za prošnje za podelitev dovoljenja za tombolo, s r eč o 1 o v i n trgatve so založene^ posebne tiskovine pri H. Zupanu v Ljubljani, Gradišče. Spisom in dopisom pridenite vedno tudi datum! Gospod Veliki ž u p a n 1 j u b 1 j a n s k e o b 1 a-s t i je obvestil vsa okrajna poglavarstva, da prostovoljna gasilna društva zborujejo kakor doslej brez posebnega dovoljenja, ker so n e p o I i t i č n a. Seveda morajo občne zbore po pravilih javiti pravočasno kakor vedno, dočim odborovih sej in službenih sestankov ni potrebno javiti. Oblastni odbor ne oprosti nikogar plačevanja plesnih taks, ker so se uvedle edino-le zato, da se omeje plesi. Prošnje za podelitev podpor iz sredstev Ljubljanskega oblastnega odbora je vlagati ločeno od onih iz 2% gasilskega sklada do konca marca vsakega leta. Te podpore bodo podeljene v mesecu aprilu. Kupujte pri tvrdkah* ki imajo inserate v .»Gasilcu“, „Samopomoč“. Izvršuje sklep izvoznega odbora od 28. decembra 1928., priporoča upraviteljstvo župnim in društvenim načelnikom nastopne napotke k podvigu števila članstva in pristopu celokupnega slovenskega gasilstva: Po dvoletnem poslovanju izkaizuje statistika povprečno umrlji' vost pri 4000 članih 48 do 50 mrtvih, t. j. 11/t%. Na vsakega člana računamo letno Din 48—50, mesečno p° Din 4. Pri podvigu na 8000 se podvoji seveda število umrlih na 96—100, a članarina pade na 50 p, ko dosežemo 16.000 članov, se početvori umrljivost na letno na 192 do 200, dočim pade članarina na 25 p. Na ta način mora ostati seveda posmrtnina le Din 4000. Ta znesek bo izdatna podpora v vsakem slučaju v podeželskih krajih-in člani bodo pri trohici zavednosti in dobre volje zmogli mesečno po Din 4, ker bodo vlagali po zrncih za pomoč svojcem, kakor bi nalagali v hranilnico ali zavarovalnico. :V 10 letih si prihranijo za pogrebnino Din 500. v 20 letih Din 1000, v 30 letih Din 1500, v 40 letih Din 2000, v 50 letih Din 2500 in končno v 60 letih Din 3000, dočim prejmejo dediči v vsakem slučaju po Din 4000. Iz tega nastavka je jasno razvidno, da 'bi šele P° osemdesetletnem vplačevanju dosegale vloge ’ celotno posmrtnino, kar je popolnoma izključeno. Na tej solidni, podlagi je ,vsakemu gasilcu podana prilika skrbeti za svojce, ker se vsi starajo in nimajo jamstva, kidaj se bodo poslovili za vedno. Izgovori o mladosti so jalovi, ker kaže statistika, da je umrlo doslej razmeroma več mlaj' jih nego starejših. Določila o sprejemanju članstva v »Samopomoč« imajo Vs£V društva in župe že vročena. Od podrobnega dela od člana do člana je zagotovljen dober uspeh, da se razmahne ta blagotvorna ustanova do one veličine, ki jo je vredna in potrebna naša velika gasilska armada. Na delo tedaj v dobrobit posameznikom in celokupnosti! »Samopomoč« ni ustanovljena za pridobitnost vsakokrat' nega upravnika, nego za podpore potrebne dediče. Od 1. XI. do 7. XII. se je izplačala posmrtnina P° teh-le članih: 76. Radvanje: Lešnik Andrej (67. 1.), + 1. XI. 192« Din 262° 77. Rog. Slatina: Lilek .los. st. (55. 1.), t 4. XI. » » 262° 78. Rečica trg: Stoiglic Frainc (66. 1.), t 7. XI. » » 262*1 79. Dragotine!: Korošec Andrej (54. !.), t 17. XI. » » 2621' KO. Babiiopolje: Mitolkar Paivel (20. L), + 22. XI. » » Sl. Družini rje: Goršek Martin (62. 1.), 123. XI. » » 2620 82. Rečica trg: Hren Luka (50. 1.), +26. XI. » » 262° 83. Babnopolje: Veber Josip (20. L). +30. XI. » » 2620 84. Trbovlje: Zupanič Anton (62. 1.), + 1. XII. » » 85. Lota pri Zid: m.: Jenčič Ignacij (84. I.), + 7. XII. » ^[1 Skupaj Din 262^ „ 260^ prištev.ši doslej že izkazanih je torej za 85 posmrtnin izplačanih.................................D5n Dohodki. Računski zaključek „Samopomoči““ Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana v letu 1928. Izdatki. Din P Din P 1 Preostanek iz leta 1927. . . « . 17337 25 1 Izplačane posmrtnine 27. do 85. 2 Članarina 200088 03 slučaj 180504 — 3 Pristopnina 1510 — 2 Upravni stroški 5400 — 4 Povrnjene poštnine 451 — 3 Pisarniške potrebščine 714 50 5 Kapitalizovane obresti 1515 17 4 Poštnine 1466 50 ^— 5 Čekovni stroški 397 98 6 Tekočega računa stroški .... 262 20 7 Prehodne postavke 388 — 8 Saldo na nov račun 31768 27 220901 45 220901 45 l./I. Za prenos salda 31768 27 V Ljubljani, dne 31. decembra 1928. Franc Pristovšek s. r., upravitelj. Skrbimo za dober naraščaj. (Milko Križman, Planina pri Sevnici.) Prva in glavna skrb vsakega društva mora biti, da •s> vzgoji dober naraščaj. Ta vidik mora uvaževati vsako društvo, ki hoče dobro uspevati. Ravno mladina te temelj, na katerega lahko zidamo močno stavbo, je Gttitelj, ki je edini poklican, da prevzame nekoč od nas, ko se ne bomo zaradi tega ali drugega vzroka mogli več aktivno udejstvovati, krmilo vodstva v svoje roke. V mladini je nadaljna usoda društva, od nje zavisi nadaljni 'testoj in razvoj. Naša dolžnost je torej, da naše mladce ^ovoljno izobrazimo za bodočo njih misijo. Nastane pa 'terašanje, kako naj zadostno pripravimo naraščaj za te)bre in izvežbane funkcionarje, za vzorne in marljive društvene delavce. V naših društvih so zastopane po članih skoro vse slroke. So to člani brez razlike stanu in svetovnega nazi-tenja, ki so stopili pod naš idealni prapor, dobro se zajedajoč njegovega načela, da človek ni namenjen samo tebi, temveč da ima tudi dolžnosti do bližnjega. Pri vsej >tej raznolikosti članov pa prevladujejo, kot nam pred-jteuje statistika, v pretežni večini podeželska, kmetska društva. In naloga teh društev je v prvi vrsti, da si vzgoje 'n. zagotovijo dober naraščaj. Ta naj bi bil jaka rezerva, K| bi v slučaju botrebe priskočila na pomoč in zamašila Vrzel v društvu. Cisto navadna posledica bo potem, da ,® ne bo dogajalo več kakor se dogaja danes še marsi-.te, da društvo zaradi odstopa enega in res delavnega unkcionarja, neha delovati in spi spanje pravičnega. Ne P se dogajalo, da bi zavladalo v društvu popolno mrt-I do ali kaos. Za to je vitalnega pomena za društva, da majo izobražen naraščaj, ki si ga je treba zagotoviti po ■'stematični poti in sicer najenostavneje s pomočjo za to vedenega tečaja ali šole. Ta šola, ki naj bi si jo ustanovila posamezna društva, ?1 bi ne imela obvezne moči, temveč naj bi bila name-^tena samo onim, ki čutijo v istim veselje do društva. °dil pa naj bi jo eden izmed sposobnih članov ali bi pa Set50Slli kakega tejika, bodisi učitelja ali duhovnika, ki t'e ?° I?rošn]i ^°^ovo rade volje odzval. Smoter pa naj. bi bil J šoli, da se mladi člani ponče predvsem o društvenih n J"?’ kakor 0 Pravilnem vodstvu blagajniških knjig, ^dmžnostih in delu tajnika, o korespondenci in drugih cla^anteatoričnih stvareh. Kot baza bi lahko služilo pre-v j ?nte K. upr. Museka, ki ga je imel na teh. gas. tečaju 'Jl,bljani in je izšlo v odlomkih v Gasilcu, samo da tiČnC Poet*'ne kardinalne točke v tej društveni šoli prak-k0lix,'^kazale in poučevale. Mlad človek, ki ima v sebi inj, , ai resnosti, se bo rad posvetil tem vprašanjem, saj p0z 0 pp bo koristilo le v našem društvu, nego v obče v n€Jšein praktičnem življenju. Tako nedeljsko šolo si je na mojo pobudo ustanovilo tudi naše društvo. Sprva so sicer zelo skeptično gledali na izid, a končno so morali le vsi priznati, da delo ni bilo zaman, da je bilo stoterno blagoslovljeno, ker je prineslo obilno žetev. Obiskovalci te šole so bili fantje samo s trirazreduo osnovno šolo, ki so se pa z jekleno energijo in dobro voljo usposobili in izobrazili prav dobro, tako da jim lahko danes mirne duše poverimo vodstvo društva, čeprav niso imeli prej niti najelementarnejših pojmov o kakem društvenem poslovanju. Še več! Zanimanje za izobraževalno delo. je postalo toliko, da smo sklenili, da otvorimo pozneje nekako ljudsko vseučilišče, namenjeno ne samo članom, nego tudi širšim krogom, kjer se bodo obravnavala vsa aktualna sodobna vprašanja. Vidi se iz tega, da se da marsikaj izvesti brez velikih težav, seveda ne brez truda. Zato se zganimo in ne držimo križem rok, ko je še toliko nerazorane ledine. Posebno sedajni zimski čas je za tako izobraževalno delo primeren. Uporabimo ga vestno za izobrazbo našega naraščaja, polagajmo vso skrb nanj, ne omalovažujmo ga, ne pustimo ga tavati v neznanju. Pomnimo, da sc društvo samo tedaj krepko razvija, napreduje, stoji trdno in je v polnem razmahu, ako je naraščaj dobro vzgojen in izobražen. Dejanje naj postane geslo vsakega društva! Vzroki požarov. Nujna naloga gasilstva bodi odvrnitev požarov, kajti lažje in bolj hvaležno je ogenj preprečiti, nego ogenj gasiti. Da pa lahko delamo na odvrnitvi ognja, moramo pač pred vsem poznati vzroke požara. Kljub vsem predpisom in varnostnim naredham nam pretijo poleg elementarnih dogodkov — še trije veliki sovražniki, ki jim veljaj naš boj. Ta boj pa je zelo težak. Te tri nevarnosti so: 1. Vžigalica v otroški roki. 2. Lahkomiselna neprevidnost v ravnanju z ognjem in lučjo. 3. Požigalec. Ti trije sovražniki uničijo po požarih, ne glede na eventualne človeške žrtve, še ogromno ljudsko premoženje. Naša naloga -ni samo ta, da pogasimo ogenj, ampak je ravnotako naša dolžnost, da doženemo tudi vzrok požara. Koliko nesreč je povzročila vžigalica v otroški roki, to vemo iz lastne izkušnje in pa tudi iz različnih statistik posameznih zavarovalnih društev. Število požarov, nastalih po neprevidnosti, je veliko, a še večje število požarov, nastalih po požigalcih. Med vojno se je število požigov skrčilo, po vojni pa raste strahovito. Požig iz sovraštva se navadno navede kot domneva! V večjih požarnih poročilih se povečini pravi: »Vzrok požara, neznan!« Mnenja pa sem, da je ugotovitev vzroka požara ravno tako važna, kakor njegovo gašenje. Marsikdo bo ob tej moji trditvi skomignil z rameni, saj je določiti vzrok požara žalibog večinoma zelo težko. Tukaj mora gasilec nastopati kot pomočnik oblasti. Oasilec je prvi ob izbruhu požara na pogorišču in marsikaj vidi, kar drugi ne opazijo. Oasilec naj se predvsem prepriča, kje je sedež, kakšen način in kolika je razsežnost požara. Te točke pooblaščajo gasilca, da je on prvi, do katerega se naj obrnejo preiskovalne oblasti, ter poizvedo od njega eventualne vzroke požara. Iz tega vzroka je glavna naloga vseh gasilskih voditeljev, da takoj ob prihodu k ognju, preden izdajo glede gašenja potrebna povelja, po možnosti preidejo in pregledajo pogorišče, da dobe pojasnila glede kraja, razširitve in vrste ognja, kakor tudi o zidavi gorečega poslopja. Prepričajo naj se o življenski nevarnosti prebivalcev in gasilcev. Šele po takšnem pregledu bomo uspešno napadli ogenj. Takšen ogled nam bo tudi mnogo pomagal pri določitvi požara, pa nam pomore tudi dognati morebitni požig. Ta ali drugi mi bo oporekal, da s takimi poizvedbami izgubljamo čas za gašenje. Pritrdim! Zato pa mora ta biti napad ognja in poizvedba v vsakem društvu primerno organizirana. Mogoče boste določili enega ali drugega starejšega člana in mu poverili nalogo pregledovanja. Zaslužno je za gasilstvo gašenje ognja, pa ravno tako je zaslužno, če ugotovi vzrok požara. Določitev požara se( mi zdi v sedanjih časih, ko so naši dnevniki polni poročil o požarih, zelo važna. Tukaj je skupno delovanje orožništva in gasilstva še bolj potrebno kot doslej. Ako naj gasilstvo na tem polju ravno tako uspešno deluje kot na polju gašenja, je pred vsem potrebno, da se pritegne tem bolj k stavbnim komisijam. Tako bodo gasilci spoznavali zidavo novih hiš, tovarn itd. Vpraša pa naj se jih tudi za mnenje pred izdajo naredb glede prometa. transporta, skladanja in uporabe lahko vnetljivih snovi itd. »Ognjena obramba« in »Ognjena nevarnost« naj bi bili predmeti pri pouku v osnovni kakor v srednji šoli. Ako bi na višji stopnji ene ali druge šole predavali izkušeni gasilci, bi bilo nujno potrebno, to pa zato, da se dvigne ugled gasilstva. Ker igrajo požigi med vzroki požarov najvažnejšo ulogo in ker je zaznamovati večino požarov zadnjih let vsled požiga, zato teh nekaj več. Statistika zavarovalnih družb izkazuje v neki državi povprečno letno 4000 požigov. Kriminalna statistika iste države izkazuje, da je to leto bilo kaznovanih približno 500 oseb zaradi požiga. Kakšno nerazmerje! 87'/\% požigov je ostalo nepojasnjenih in nekaznovanih. Zakaj? Zato, ker se v največ slučajih ni mogel dognati vzrok požara. Ali je pri nas kaj boljše? Če se vprašamo, smo li storili na polju poizvedb za vzroke požarov in dokazovanja požigov svojo polno dolžnost, moramo odgovoriti: »Ne!« Nismo sicer kriminalisti, katerim pripada ta naloga, pač pa smo jim v takih slučajih pomočniki — izvedenci. Požig bomo le tedaj določili, ako nas vodijo poizvedbe preko vzrokov požara. Ločiti moramo med zanikemim in namišljenim požigom. Določiti požig vsled zanikernosti ne bo težko. Cel postopek, ki je privedel do požara, kakor tudi požigalec se navadno zaznajo z lahkoto. Določiti nam bo treba, ako je storilec zamudil previdnostne naredbe, ki bi mu morale biti znane in ako je storil vse, da bi preprečil požar. Mislim tukaj na vsakodnevne vzroke: odvržemo gorečo vžigalico ali tlečo cigaro ali cigareto, obešeno perilo v bližini zakurjene peči, malomarno shranjene vžigalice. Vse to lahko pod nesrečnimi okoliščinami privede do požara. Namišljen požig nastane iz različnih motivov, kakor: maščevanje, zavarovalna goljufija ali prikrivanje kakega drugega hudodelstva v večjem obsegu. To pa zato, ker ni potrebna za požig posebna osebna korajža in ker se v največ slučajih računa s tem. da se kaznjive priprave z ognjem uničijo ter se tako odkritje kakor tudi kaznovanje onemogoči. Z gotovostjo,se da požig določiti le tedaj, ako smo hudodelca opazovali pri njegovem kaznjivem dejanju ali če so vse priprave odpovedale, ter se požar ni razširil, da smo te priprave našli ali pa če so požar tako Hitro opazili, da so strokovnjaki določili požig. Požig se izvrši z roko tako, da požigalec zaneti ogenj z vžigalico in potem kolikor mogoče hitro zbeži. Tedaj bomo mogoče na kraju dejanja našli vžgane ali pa morda še cele vžigalice ali pa morda celo škatljo tako, da imamo upanje 'po teh dokazih najti storilca. Včasih bomo našli na krajih, kamor na vsak način ne spadajo, lahko vnetljive predirne te. Tedaj je gotovo tudi storjeno vse, da se nastali ogenj hitro in sigurno širi. Take in slične stvari opazi hitro izurjen gasilec ali Pa kriminalist. Pri tem pa moramo vedno premisliti, da je glavna naloga požigalca, da zadrži pravi izbruh ognja do tedaj, da sam zapusti brez nevarnosti kraj dejanja i" si- tako zasigura zanesljiv alibi. Zato rabi hudodelec najraje časovni vžigalnik, kakor svečo ali pa šop švedskih vžigalic tako pritrjenih na utež ure, da se kapice ob gotovem času namočijo v posodici koncentrirane žveplene kisline ter se potem ob strogo določenem času same vnamejo. In tako ima profesijonalen hudodelec še nebroj drugih takšnih priprav. V naglici priprav pa prezre hudodelec eno ali drugo okoliščino, ki prepreči izbruh ognja. Treba je le, da uporabi stvari, ki provzročajo obilen dim, ki ogenj ugasi, ali pa da samo dalje tli tako, da se ogenj še pravočasno opazi. Takšne neprevidnosti so vzrok, da se ujamejo namišljeni požigalci. Se pa podtikanje ognja mora tudi učiti! Prebrisan požigalec si tudi tukaj pomaga s tem, da napravi zračne luknje na krajih, kjer se ne opazi tako hitro odhajajoči dim, ali odpre okno, vratca pri peči itd. Ostro opazujoči gasilec bo vse to opazil in na to opozoril službujočega orožnika. Paziti je tudi na to, če ni izbruhnil ogenj na večih mestih naenkrat, pa tudi druge indicije požiga bomo našlj včasih na pogorišču, ki bi naj pospešile ogenj. Na dežeh se je zgodilo, da je bilo ob izbruhu ognja gasilno orodju, nerabljivo, ker so bile 'vse ključavnice v gasilni dom pokvarjene ali zamašene, da ni bilo mogoče odpreti vrat-Določiti zamišljen požar ni tako lahko in treba je natančnega opazovanja gasilcev kakor orožnikov med požarom. Sicer bi sosedje marsikaj lahko opazili, a so vedP° ob izbruhu požara razburjeni, ter mislijo na lastno ih svojih rešitev. Čim hitreje bodo gasilci na mestu, tem lažje bo določiti nastanek požara. Kako se vedejo domačini, kaj govore sosedje, ali m kdo znano leni v, sumi ivo marljiv pri gašenju, to so vse okolnosti, ki jih bomo upoštevali. Naj je nastanek požara še tako dvomljiv, šele tedaj borno sklepali o namišljenem požigu, ko ni dognala preiskava ne naravnih, ne slučajnih vzrokov, ko moramo izključiti tudi zanikemost ali igračkanje otrok. Vsak namišljen požar bo pokazal različna znamenja in različne priprave. Težko je požigalcu resnično dejanje namišljenega požiga tudi dokazati in premnogokrat, ko smo prepričan*: da ga imamo, se nam izmuzne. Mnogokrat se pa tud* zgodi, da mora nedolžni trpeti. Vsak ogenj pomeni zmanjšanje premoženja posameznika kakor tudi splošnega ljudskega premoženja-Dobro bi bilo, da bi državne oblasti po izkušenih krito*' nalistih nudile gasilstvu temeljit pouk, kajti ne kaže, da bi se v članku še podrobneje izražal, kar pa je nuju0 potrebno. •JGZ priporočamo naj razmišlja, ako ne bi bilo n*l mestu naprositi z ozirom na toliko požigov v ljubljanski okolici kriminalista, ki bi se bavil na prihodnjem teča." •s tem vprašanjem natančneje. Lj. M- župne in društvene vesti. A. Župne. Mariborska gasilska župa je priredila cine 14. okt. Odnosno 21. oktobra pr. 1. skupne župne vaje za vsa včlanjena društva. Radi obsežnosti župe so se društva razdelila na 7 skupin. Vsaki skupini je poveljeval po en župni funkcijonar. Vaje so obsegale ta*le spored: 1. suhe vaje z orodjem; 2. skupni naskok zamišljenega pogorišča ter pravilna razvrstitev za obrambo sosednih poslopij; ■3« naskok v brizgalni verigi, t. j. dobavljanje vode iz ene brizgalne v drugo. Iz poročil poveljnikov je posneti, da so se društva polnoštevilno udeležila vaje, ter so z uspehom povsem zadovoljni. Kritika je obsegala več ali manj Malenkostne napake, kakor n. pr. netočnost nastopa ob napovedani uri; nervoznost moštva ob razložitvi brizgaln °b naskoku, namesto mirnega in sigurnega dela. Pokazala se je potreba, da se te skupne vaje letno ponove, kar bo posebno v prid mlajšim društvom. Istotako je tehniški odsek gasilske župe priredil dne 18. nov. 1. 1. tehnični vežbovni tečaj v Studencih pri Mariboru in dne -5. novembra 1. 1. v Sp. Polskavi. Program je obsegal: '• Predavanje o bencinskih motorjih in njih pomožnih delov v t e h*ni ško- ko n s t ruk ti v n em zmislu, referent tov. Ignac Flak us, Ruše in .Jožef Pfeifer, Hoče. 2. Motorne brizgalne različnih sistemov, referent tov, Sila, Maribor. 3' Prva pomoč v nezgodi, ref. tov. Alojz Kaloh, Studenci. 4. O skupni gasilski organizaciji, ref. tov. Klemenčič, Pobrežje. 5. Vaja za trobentače, referent tov. Ribič, Zer-kovce. Z velikim zanimanjem so tovariši sledili predavanjem. (Posebno v tehničnem delu se je pokazala nujna potreba strokovne izobrazbe onim društvom, katera 'majo motorne brizgalne, in onim, ki si jih nameravajo naročiti. Navodila, ki jih društva dobe ob nabavi motornih brizgaln, ne zadostujejo potrebam, najmanj pa v slučajih. Jo motor odpove iz različnih razlogov. Pogreša se oso-Po vežbovnik za motorne brizgalne in pričakujemo, da Ka tehnični odsek J. G. Z. čimprej izda ter nam tudi izjasni motor in njega delovanje. B. DruStvene. Razvanje. Prostovoljno gasilno društvo je imelo %e 13. januarja v domačem gasilskem domu svoj letni ^bčni zbor. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče načelstvo; Načelnik: tov. Ivan Visočnik, podnačelnik: tov. Tatija Onič. poveljnik: tov. Anton Zoichter, blagajnik: tov. Mihal Kar, starejši, tajnik: tov. Lubajnšek Herman, nadzornik uprave: tov. Anton Zoichter, člana: tovariša tubajnšek Herman in Roth Mirko, trobentač: tov. Mandl ^ Stefan. Dobračeva. Prostovoljno gasilno društvo je imelo ^ne 1. januarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Pri volit-Vah je bil ponovno izvoljen stari odbor. Društvo si je v Zadnjih dveh letih nabavilo motorno brizgalno, ki deluje ^ občo zadovoljnost. Praznovali smo tudi 25-letnico dru-stva. Društvo vodi vse predpisane knjige ter se je izraba želja, da bi župni načelnik tudi naše društvo enkrat rregledal, da s tem navduši društvo k še bolj intenzivnimi delu. Društvo si-bode postavilo v doglednem času JJrimerno dvorano, da se bo tako udejstvovalo tudi na kulturnem polju. Zrkovci pri Mariboru. Članek v 6. številki Gasilca j^ajoč se sanitetnih oddelkov je sprožil med članstvom Mariborske župe željo, da bi se ta ideja čim prej izvršila. 'Mariborska gasilska župa ima 34 gasilnih društev, pa ne v!leSa sanitetnega oddelka. Pač pa je med nami mnogo 1 l1?0v’ ki so služili pri bolničarskih četah in bi bilo torej ko, da sei ideja "'čimprej uresniči. Pri imenovanem ru§tvu imamo izurjenega tovariša, ki bi 'gotovo rad ,/evzel organizacijo sanitetnih oddelkov. — Opomba &e ika: Ker ima društvo primernega tovariša, naj Ml>rej ustanovi v svojem društvu sanitetni oddelek ter be °r'i na. svoje delo članstvo ‘sosedinih društev, saj "sede le mičejo, dejanja pa vlečejo. Ostale točke članka ne spadajo v tej obliki v list ter jih bom odstopil JGZ, da o njih razmišlja. Oglasite se še kaj! Šikolje pri Pragerskem. Tukaj je umrl 28. januarja 1.1. soustanovitelj našega proštov, gasilnega društva tov. Franc Pernat, ki je dočakal 79. leto svoje starosti. Pred 3. leti ga je še vladar odlikoval s srebrno kolajno za civilne zasluge. Pogreba se je udeležilo članstvo domačega in vseh sosednih društev pod poveljstvom župnega načelnika tov. Koresa. Bodi mu lahka zemljica slovenska. Stična. Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1927. Začetek je bil težak, toda z vztrajnim delom se vse premaga. Uresničila se nam je naša želja, da smo si v letu 1928. nabavili motorno brizgalno od tvrdke Rosenbauer. Kupili smo tudi 300 m cevi. Brizgalna s cevmi nas stane Din 52.000 plačali smo takoj Din 32.000 ter imamo šc dolga Din 20.000. Z brizgalno smo zadovoljni, kakor tudi z g. zastopnikom Koschirjem, ki nas je večkrat obiskal in nam natančno razkazal njeno delovanje, ter nas vsestransko izvežbal. Shrambo za orodje in sobo za zborovanja nam je odstopil brezplačno tukajšnji samostan. Na lastne stroške je tudi ves prostor prenovil. Izrekamo mu za vse njegove dobrote najlepšo zahvalo, posebno še mil. gospodu opatu. Dne 11. novembra 1928 se je vršiilo v tukajšnji samostanski cerkvi slovesno blago-slovljenje brizgalne. Te slovesnosti so se udeležili od župe tov. nač. Rebolj, tov. podnač. Škufca in tov. tajnik Zupanc, društvo Št. Vid polnoštevilno, zastopstvo društva Krka in domači tovariši. Sprevod z okrašeno brizgalno in tovarišev gasilcev je \odkoraikal pod vodstvom zasluženega tov. načelnika Ceglarja iz Št. Vida ob 10. uri v cerkev. Gospod opat je imel lep govor, v katerem je omenil pomen gasilstva, nato pa je izvršil ob asistenci gospodov patrov blagoslovljenje brizgalne. Po sv. maši se je vršilo na samostanskem dvorišču zborovanje. Vse došle goste in tovariše gasilce je pozdravil v imenu domačega društva tov. Mestnik. Bivši g. obl. poslanec In župan Erjavec je po pozdravu izročil društvu znesek Din 1000. katerega je podaril bivši ljubljanski oblastni odbor. Po pozdravu župnega načelnika je bilo zborovanje zaključeno. Dolžnost naša je, da izrekamo zahvalo bivšemu oblastnemu odboru, občini Št. Vid. tukajšnjemu samostanu, vsem gospem in gospodičnam botrcam, gospodom botrom in vsem, ki so nam pomagali, da srno si nabavili brizgalno. Omeniti pa moramo še tovariša poveljnika Ignacija Podobnika, ki ima največ zaslug za napredek drušiva ter naj bo njegovo nesebično delo nam vsem za zgled. Kličemo: Na pomoč! Barje pri Ljubljani. Dne 24. januarja 1929 smo spremili k večnemu počitku nepozabnega našega “tovariša podnačelnika Jožefa Kadunca. Bil je velik delavec na gasilskem polju ter je bil soustanovitelj domačega društva. Da je bil res blaga duša in vobče priljubljen, je pričal njegov pogreb. Svetila mu večna luč! Ustroj in življenje gasilnih društev. (Konec.) Govoriti hočemo predvsem pravilno slovenski, zato sc izogibajmo tujk kolikor mogoče. Vsebina govora naj bo umljiva. Umljiva bo, ako oni, ki govori, ve, kaj hoče povedati. Nikdar ne govorimo o stvari, ki o njej nismo prepričani, ne pridigajmo tega, česar sami ne verjamemo, ne zahtevajmo, česar sami ne izpolnjujemo. Ako upoštevamo vse to, ne govorimo plaho, zaspano ali celo neslano. Govorimo ognjevito in toplo. To so tajnosti govorniških uspehov. Tega se ni mogoče naučiti. Priti mora samo. Sloveč govornik Emerson pravi: »V trenutku jasnega mišljenja in globokega čutenja je glas blagodoneč in topel.« Najsijajnejša lastnost govornika bodi ognjevitost in iz nje lijoča velika volja, ki se zove značaj in je vrhunec moštva, ako je ta volja trajna. Take govornike poslušajo ljudje z razkošjem in jim radi poverjajo najvažnejša skupna zanimanja. Ko si sestavljamo govor, se ozirajmo na nastopne točke: 1. Ogovor. 2. Uvod, ki bodi kratek in stvaren. 3. Jedro govora. Tudi ob tem ra!bimo kratke stavke. Razlagajmo, utemeljujmo vse postopoma drugo za drugim. 4. Zaključek. Na koncu spojimo naša izvajanja v enem ali dveh stavkih. 'Podam vam vzor kratkega nagovora pred gasilsko vrsto, ko opominjamo člana zaradi kršitve discipline. Nagovor: Tovariši! Uvod: Nerad govorim te besede. Jedro: (Prostovoljni gasilci smo, prostovoljna je naša vez in prostovoljna naša disciplina. Kdor jo krši, ne spoštuje samega sebe, ne spoštuje tovarišev, škoduje naši stvari in jemlje članstvu veselje nad uspehi njegovega dela. Tako delaš Ti, tovariš! Prosim Te zato danes pred vsem članstvom: spoštuj disciplino kakor jo spoštujejo drugi in vrši svoje dolžnosti, ker bi bil sicer primoran, da predlagam odboru, naj Te odstrani iz gasilskih vrst. Zaključek: Tovariš, ne izganjamo Te, ali brezpogojno zahtevamo, da vršiš svojo dolžnost in da v bodoče več ne kršiš discipline. Sklepam s pozivom: Strnimo naše vrste, delajmo vsi za dobrobit našega ljubega naroda in za našega bližnjega! Širite, tovariši našo idejo tja v zadnjo gorsko vas. Ako to storite, ne bomo samo uspešno pomagali v sili nego tudi vzgojili naš narod. Človek, ki je v naših vrstah, ne more biti slab. V to pomozi Bog! NA PRODAJ — KUPIM. Prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani proda dobro ohranjeno štirikolesno snemalno brizgalno. Cena po dogovoru. Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poStne znamke. Zavarovanje. Zavarovanje je ena najvažnejših gospodarskih potreb in brez zavarovanja ne more biti noben posestnik ali gospodar. Zlasti je potrebno požarno in življensko zavarovanje za posestnika hiše ali gospodarstva, pa tudi za uradnika, delavca ali kmetovalca. Kdor ima premičnine in nepremičnine je treba, da jih zavaruje proti škodi po požaru, ker le v; tem slučaju mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Življensko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko pride bolezen in oslabelost, ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slučaj njegove prezgodnje smrti. So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri po* trebna kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi po vlomu, transportno zavarovanje itd. Za provedbo zavarovanja proti škodi po požaru ter življenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod »Croatia«, zavarovalna zadruga, ki je bila 1. 1884. ustanovljena od občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, je tedaj več kot 45 let star zavod. Zavarovane svote v vseh poslovnih panogah znašajo danes Rosenbauerjevih je sirom vsega sveta. Fran Košir v Celju, glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo. Tovarna gasilnega orodja Konrad Rosenbauer Linz ob Donavi. in potrebščine Dvokolna brlzgalnlca, podvojeno brizgajoča 180-200 2/rain. Vozna brlzgalnlca s patent, strojem, ua peresih z drema curkoma, moien pritisk vode. ▼•zna brentna točna brlzgalnlca, jednostavno brizgajoča. Normalna spojka. Motorna brizgalna tipa „MB 2“. Snemalna brlzgolnlea z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 -355 Vmln. Ročnik. Vsakovrstno gasilsko orodje ob najsolldnejil garantirani Ixvedbl kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, rofnlke in gobCnlke najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvršitve ter garantiramo za najboljio Postrežba točna. Izdelavo. Cene zmerne. STROJNE TOVARNE m LIVARNE d. d. Ustanovljeno 1767. Centrala: LJUBLJANA, Dunajska eesta 35. Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonurska ulica 5. _________Telefon St. 2830.________Brzojavi: STIL._______Telefon §t. 2642. Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozite četverokolne in dvokolne; snemalne četverokolne in dvokolne; prenosne jednoštavne in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgal* nice z in brez vetrnika, prenosne In prevozne bencin motorne brizgalne Z delozmožnostjo 600 l|t. na minuto ter vse ostalo gasilsko orodje Trgovina in skladišče vieh gasilskih potrebščin in orodja Stiepan Javor Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2 >9 _ Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, «■* konopljene in gumirane cevi vsake veli- 5 jfo s kosti in moči, spojke in vijake, čelade I O usnjate, pločevinaste, medene in ponikli £ klane, čepice, blago za slavnostne kroje 2 2 *n cv^h za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna g društva po predpisih Jugoslov. Gasilske £ O Zveze. Za blago jamčim, da je prvoraz- @ 73 redno, cene in postrežba solidna, neod- ? K N govarjajoče se zamenja ali se vrne denar. 8 Največja zaloga te vrste v driavi Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik France