NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST IZVLEČEK V prispevku obravnavamo tujerodne invazivne rastlinske vrste s poudarkom na njihovem uspevanju v gradbenih jamah, konkretno na primeru opuščene gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater. V gradbenih jamah so pogosta ruderalna rastišča, kjer se običajno zaraste nadpovprečno število domorodnih pionirskih in tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Glede rastiščnih razmer in človekovih vplivov se posamezni deli gradbene jame med seboj zelo razlikujejo, kar se odraža v vrsti rastlinstva in gostoti razraščanja. Z metodo podrobnega kartiranja smo preučili vplive na razmestitev rastlinskega pokrova. Ključne besede: tujerodne invazivne vrste, gradbena jama, degradirana območja, kartiranje, fitogeografija, Ljubljana ABSTRACT A method of detailed invasive alien plant species coverage mapping at the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater In this paper we discuss invasive alien plant species with an emphasis on their growth in construction pits, especially at the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater. Construction pits often have ruderal habitats with above-average growth of native pioneer and invasive alien plant species. Individual parts of the pit differ significantly, depending on site conditions and human intervention, which is reflected in the type of vegetation and growth density. We used the detailed mapping mehod we study the influences on vegetation distribution. Key words: invasive alien species, construction pit, degraded areas, mapping, phytogeography, Ljubljana Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 5 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Avtorja besedila: KAJA ČUFER, univerzitetna diplomirana geografinja Stopiče 123, 8322 Stopiče E-pošta: kajacufer97@gmail.com BLAŽ REPE, doktor geografije, docent Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: KAJA ČUFER, KRATER COBISS 1.04 strokovni članek V sodobnosti število naseljenih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst zelo hitro narašča. K temu v zadnjih desetletjih veliko prispevata povečanje transporta (tako ljudi kot blaga med različnimi deli našega planeta) in pospešena globalizacija. V prostoru se pojavlja čedalje več degradiranih ze- mljišč, kjer se lahko tujerodne invazivne rastlinske vrste lažje ustalijo in od tam širijo dalje (Kus Veenvliet in Veenvliet 2009). V Ljubljani je eno takšnih območij gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater med Dunajsko cesto in T opniško ulico (slika 1). Območje je bilo po porušenju nek- danje vojašnice popolnoma opuščeno (Sapač in Lazarini 2015). Slika 1: Lokacija in meja območja gradbene jame. 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST pravi, da so to »rastline, ki so se na- ključno ali namerno s posredovanjem človeka znašle zunaj območja svoje na- ravne razširjenosti. Prepoznane so kot resna grožnja biodiverziteti in so eden glavnih razlogov za izumiranje vrst ter eden najtežje odpravljivih problemov« (van Ham, Genovesi in Scalera 2013, 12). Izpeljana je iz definicije Kon- vencije o biološki raznovrstnosti, ki je malo bolj preprosta in pravi, da so to »vrste, katerih širitev izven njihove pretekle ali sedanje naravne distribuci- je grozi biološki raznovrstnosti« (Con- vention on Biological Diversity 2010). Pri obeh je torej poudarek na tem, da je zaradi na novo prisotnih tujerodnih vrst v okolju ogrožena biodiverziteta. Definicija z drugačnim fokusom je de- finicija GISP (Global Invasive Species Programme), kjer je tujerodna inva- zivna vrsta definirana kot »tujerodna vrsta, ki se prekomerno razmnožuje in širi v novem okolju na načine, ki so destruktivni za človeške interese« (McNeely s sodelavci 2001, 2; Jose s sodelavci 2009). Ta definicija je torej katera od teh postane invazivna (Gor- za in Jereb 2012; Poljanšek 2013). V slovenskih pravnih aktih pojem tujerodna invazivna vrsta še ni zado- voljivo opredeljen. Definirana je le tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta kot »tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije« (Zakon o ohranjanju nara- ve 1999, 11. člen). Po Kus Veenvliet (2009) se pri tem upošteva vsak preži- veli del organizma, sposoben razmno- ževanja. Čez čas se lahko naturalizi- rajo. Prilagodijo se na okolje in brez pomoči človeka same vzdržujejo po- pulacijo tekom več generacij. Vključi- jo se v floro in sobivajo z domorodni- mi vrstami, škode pa ne povzročajo (Richardson s sodelavci 2000). Za opredelitev tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst so v pomoč le tuje defi- nicije (Kus Veenvliet 2009). Ena takih in mednarodno pogosto uporablje- nih je definicija IUCN (International Union for Conservation of Nature), ki Na tem mestu so se tujerodne inva- zivne rastlinske vrste skupaj z domo- rodnimi gosto razrastle. Po več kot dveh desetletjih samevanja je leta 2020 v gradbeni jami začasno nastal Ustvarjalni laboratorij Krater. Sode- lavci Kraterja skušajo lokacijo ter nje- ne trenutne naravne in antropogeno spremenjene značilnosti izkoristiti za raziskovanje, ustvarjanje in izobra- ževanje o trajnostnejšem odnosu do okolja ter raznorazni uporabi tuje- rodnih invazivnih rastlinskih vrst na več področjih življenja (Krater 2021). Gradbena jama že na prvi pogled daje vtis raznolike in pestre zaraščenosti ter zastopanosti rastlinskih (tudi invaziv- nih) vrst, zato je zanimiv objekt geo- grafskega preučevanja. Namen raziskave je bil, da z metodo podrobnega kartiranja preučimo ve- getacijske značilnosti gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater in nato skle- pamo o možnih vzrokih za razporedi- tev vegetacije po območjih gradbene jame. Tujerodne invazivne rastlinske vrste Na posameznih območjih se je skozi dolga obdobja ustvarjal stabilen eko- sistem, v katerem so se tudi med ra- stlinskimi vrstami uveljavila ustaljena razmerja. Te rastline so prisotne, lah- ko le občasno, na območju svoje pre- tekle ali sedanje naravne razširjenosti. Na območje so se razširile po naravnih poteh in so na okolje ter druga drugi prilagojene, zato jim pravimo domo- rodne (avtohtone) rastlinske vrste. S prihodom tujerodnih rastlinskih vrst se lahko medsebojna razmerja raz- rahljajo ali celo podrejo, še zlasti, če GLAVNE ZNAČILNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST hitra reprodukcija in rast velika zmožnost širitve zelo učinkovito vegetativno razmnoževanje in ogromne količine proizvedenih semen agresivnost do domorodnih rastlin in ekosistema v novem okolju (še) nimajo naravnih sovražnikov fenotipska prožnost oziroma zmožnost fiziološke prilagoditve na nove razmere zmožnost preživetja na podlagi različnih tipov hranil in v širokem razponu okoljskih razmer spreminjanje zgradbe in delovanja novo naseljenih ekosistemov pri naselitvi jim je (ne)posredno pomagal človek Preglednica 1: Glavne značilnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (viri: Kus Veenvliet in Veenvliet 2009; Convention on Biological Diversity 2010; Jogan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012; Geršič s sodelavci 2014). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 7 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST kje drugje (Convention on Biological Diversity 2010). To še posebej velja za območja s podobnimi podnebni- mi razmerami, saj so te eden glavnih omejitvenih dejavnikov za uspevanje rastlin. V Sloveniji zato glavnina tu- jerodnih invazivnih rastlinskih vrst prihaja iz vzhodne Azije in vzhodnega dela Severne Amerike z drugačnimi podnebnimi razmerami (Jogan 2009; Jogan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012). Pomembno je sodelovanje s sose- dnjimi državami, saj administrativne meje niso enake naravnim in jih ra- stline zlahka prehajajo. Posledično sta potrebna medsebojno obveščanje in kontrola na obeh straneh meje. Spre- mlja se tista območja in vektorje pre- nosa, kjer je najverjetneje, da bi prišlo do širjenja rastlin na nova območja, na primer vodotoke, železniške proge, pristanišča, ceste, razne industrijske cone in podobno (Jogan, Bačič in Str- gulc Krajšek 2012). naturalizacije naturalizira okrog 10 in končno v fazo invazije preide pri- bližno 1 vrsta (Williamson in Fitter 1996; Daneshgar in Jose 2009). Za razumevanje je pravilo desetine tudi nevarno, saj lahko že majhno število invazivnih vrst v prostor prinese ogro- mno posledic (McNeely s sodelavci 2001; Jarić in Cvijanović 2012). Vnaprej je težko predvideti, katere tujerodne rastlinske vrste bi lahko postale invazivne. Določene imajo potencial postati invazivne, v kolikor se razmere v nekem okolju obrnejo njim v prid in se lahko ta potencial dejansko tudi izrazi (Jogan 2009; Jo- gan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012). Takšne tujerodne rastlinske vrste ime- nujemo potencialno invazivne rastlin- ske vrste. Ali bo neka tujerodna vrsta postala invazivna ali ne, lahko pred- videvamo na podlagi tega, ali je ta vrsta (ne)uspešno že postala invazivna vezana na posledice prihoda tujero- dnih invazivnih rastlin za človeka. Po Richardsonu s sodelavci (2000, 98) pa je tujerodna invazivna rastlinska vrsta »naturalizirana tujerodna rastlina, ki proizvede potomce, zmožne razmno- ževanja, pogosto v zelo velikem števi- lu in v znatnih razdaljah od matične rastline,« /.../ »zato ima potencial, da se razširi po precej velikem območju«. Ni pa vsaka tujerodna vrsta tudi in- vazivna. Tujerodnih vrst je lahko ogromno, invazivnih pa lahko od tega postane le nekaj. Kako torej pride do invazije? V literaturi se je uveljavilo pravilo desetine. To pravilo v teoriji sledi štirim fazam invazije, pri katerih se v povprečju ob prehodu v vsako na- slednjo fazo ohrani okrog 10 % števi- la predhodne populacije. V fazi vnosa se na območje vnese na primer 1000 vrst, do faze introdukcije/kolonizaci- je se jih ohrani 100, nato se jih v fazi Slika 2: Pogled na jugozahodni del gradbene jame (foto: Kaja Čufer 2021). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Do vključno leta 2019 območje gradbene jame ni imelo nobene funkcije. Bila je neizkoriščen pro- stor, ki je čakal na spremembe in je po mnenju marsikoga kazil podobo mesta (Sovdat in Krivec 2019). Jama spada med funkcionalno razvredno- tena oziroma degradirana območja prehodne rabe, podtipa opuščeno gradbišče (Baza funkcionalno degra- diranih območij 2020). Za takšna območja je ena boljših rešitev zača- sna raba prostora. Leta 2020 je tako na območju zaživel Ustvarjalni labo- ratorij Krater, ki tu še vedno deluje. Leta 2020 je bila z Ministrstvom za pravosodje sklenjena pogodba, ki mu je na površini 4000 m2 omogo- čila brezplačno upravljanje do leta 2022 z možnostjo podaljšanja. Po- godbo je že bila podaljšana do kon- ca leta 2023 (Mežnarić Osole 2021; Kovač 2021; Krater 2021). Trenu- tno je laboratorij začasna raba v se- verovzhodnem delu gradbene jame in je nova priložnost za ustvarjanje kulturnih, družbenih in okoljskih dobrobiti. Ima izobraževalno vlogo, zlasti s področja ekologije. Obisko- valci se tu lahko podučijo o lokalni pridelavi hrane ter veščinah samoor- ganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije. Eden od ciljev je tudi uporabiti (tujerodne invazivne) ra- stline za izdelovanje novih materi- alov, izdelkov in drugih projektov (slika 3), s katerimi bi se spodbujalo sonaravne načine pridelave, obliko- vanja in izmenjave dobrin v mestu. Več informacij in objav o dogodkih Ustvarjalnega laboratorija Krater je možno najti na njegovi spletni strani (https://krater.si/si) (Krater 2021). ljudske armade (JLA). Postavljena je bila med letoma 1896 in 1898 po velikem ljubljanskem potresu, po načrtih iz leta 1896. Na območju je stalo enajst večjih enonadstropnih poslopij. Zadnja so bila dokončana leta 1901. Med stavbami naj bi se razprostirali dve glavni dvorišči pra- vokotne oblike, mestni vrtnar pa je uredil zelene, parkovne površine (Ša- rac 2009; Sapač in Lazarini 2015). Po osamosvojitvi Slovenije in odho- du JLA leta 1991 je vojaška funkcija tega območja dokončno zamrla. Med letoma 1994 in 1996 se je začelo ru- šenje stavb. Hkrati so do leta 1996 na delu območja zgradili poslovno- -stanovanjsko sosesko. Na preosta- lem delu parcele je bila predvidena gradnja objekta državne uprave, a zanj nikoli ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Današnji »kraterji«, ki vi- zualno zaznamujejo gradbeno jamo, so nastali z izkopavanjem gramoza za prodajo (Sapač in Lazarini 2015; Krater 2021). Gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater Preučevana gradbena jama v Lju- bljani je v mestni četrti Bežigrad. Na zahodnem in severnem robu se stika s prometnima cestama, Dunajsko cesto na zahodu in Topniško ulico na severu. Na vzhodu jo približno omejuje Peričeva ulica, večino juž- nega roba jame pa zavzema visoka betonska stena, ki se spušča v eno od treh večjih jam. Meri približno 1,8 ha in je reliefno zelo razgibana, saj je razlika med njenim najvišjim in najnižjim delom 14,2 m (ARSO 2015). Večji del območja je na nivo- ju oziroma nadmorski višini okolice, v smeri sever–jug pa se nizajo tri ve- čje jame, ki jih lahko poimenujemo tudi »kraterji«, od koder prihaja tudi ime gradbene jame – Krater. Na mestu sedanje opuščene gradbene jame je nekoč stala topniška vojašnica oziroma Kasarna Ljubo Šercer, kakor se je imenovala v času Jugoslovanske Slika 3: Izdelki s Poletne šole Krater (vir: Krater 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 9 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST po zaključku terenskega dela v po- moč pri analizah v programskem orodju ArcMap 10.8.1. Z obraz- cem smo po zarisanih poligonih med drugim beležili tudi nekatere dejavnike, za katere smo predvide- li, da lahko vplivajo na razporedi- tev rastlinskega pokrova (na primer naklon, ekspozicijo, osenčenost tal, prsti). 3. Od Ustvarjalnega laboratorija Kra- ter smo pridobili seznam popisa- nih rastlin, ki nam je bil v pomoč pri določanju rastlinskih vrst in smo ga s terenskim delom še do- polnili. 4. Gradbeno jamo smo na podlagi reliefne izoblikovanosti razdelili na večje enote, ki smo jih po teren- skem ogledu naknadno prilagodili. Namenjene so bile orientaciji za nadaljnje razčlenjevanje območja na podenote v okviru metode po- drobnega kartiranja. Meje podenot smo določali po naslednjem krite- riju: potekale so znotraj meja več- jih enot in tako posamezno enoto dno ni prišlo (Vukelić 2013; Weiss in Elikan 2013; Koražija 2016; Sovdat in Krivec 2019; Lončar 2019; Pušnik 2021). Preučevanje rastiščnih značilnosti gradbene jame Pred pričetkom terenskega dela v gradbeni jami, ki je bilo v celoti opra- vljeno julija 2021, smo pripravili naslednje štiri podlage, potrebne za uspešno delo: 1. Gradbeno jamo smo zamejili. Ve- čina območja je zamejenega na podlagi zemljiškokatastrskega na- črta; prilagojen je zgolj južni rob jame (GURS 2021). 2. V spletnem orodju ArcGIS Onli- ne, ArcGIS Survey123 smo pripra- vili obrazec za vnašanje terensko zbranih podatkov. ArcGIS Sur- vey123 smo uporabili, ker smo vanj lahko vključili opcijo prostor- skega zajema podatkov na zemlje- vidu v obliki prostoročno zarisanih poligonov rastiščnih enot. Te smo izvozili kot prostorski sloj in so bili Leta 2020 so območje gradbene jame v Ustvarjalnem laboratoriju začeli pripravljati za uporabo. Še pred tem je bilo leta 2017 celotno območje gradbene jame z izjemo večjih dreves pokošeno. Takrat je zemljišče delno uredila država, po košnji pa so izvedli še deratizacijo (Jesenšek 2017; Kovač 2021). S prihodom Ustvarjalnega la- boratorija leta 2020 so njemu pripa- dajoča zemljišča ponovno pokosili. Ta so zaradi stalnega antropogenega vpliva s hojo, vožnjo in še čim ostala skoraj neporaščena (Kovač 2021). Vsa ostala zemljišča gradbene jame se torej od leta 2017 dalje zaraščajo in napre- dujejo v stopnjah sukcesije, na kar so pomembno vplivale tudi navzoče tu- jerodne invazivne rastlinske vrste. V prihodnosti naj bi na območju gradbene jame, ki ga ima že dolgo v lasti država, kaj kmalu stala nova so- dna palača in rešila dolgotrajno pro- storsko stisko ljubljanskih sodišč. Iz- gradnja stavbe je bila v minulih letih že večkrat napovedana, a do nje še ve- Slika 4: Štiri prevladujoče rastlinske vrste v gradbeni jami (foto: Kaja Čufer 2021). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST zato se na njih tujerodne invazivne rastlinske vrste pogosteje pojavljajo. Rdeči dren se najbolj gosto razrašča v južnem delu gradbene jame. Tam ga najdemo na plitvih in sušnih prsteh (tehnogenih) kamnišč, ki jih spre- mljajo veliki nakloni in majhna osen- čenost tal, s čimer smo potrdili dre- novo pionirsko vlogo. V teh predelih v podrasti robinije bujno razraščata tujerodno invazivno maackovo ko- steničevje in domorodni rdeči dren, za katerega so senčne lege sicer manj značilne. Prsti teh delov so rendzine, najgloblji in za uspevanje rastlin naj- bolj ugoden zabeležen tip prsti v grad- beni jami. Zaradi večje osenčenosti in lege na ravnini so tudi manj sušne, razčlenile na manjša območja, po- denoto smo določili glede na eno ali dve prevladujoči rastlinski vrsti, ki sta na območju enote julija 2021 uspevali in vidno prevladovali nad ostalimi prisotnimi rastlinskimi vrstami, enoto smo na podenote razdelili tudi glede na različno sto- pnjo zaraščenosti julija 2021. Vsa- ko identificirano podenoto smo v obliki poligona prostoročno zarisa- li v pripravljenem obrazcu in zanjo popisali vse zahtevane atribute iz obrazca. Iz raziskave smo izločili dve območji v gradbeni jami. Prvo je na jugozaho- du, kjer so z Dunajske ceste območje zasipavali, zato to aktivno gradbišče ni imelo reprezentativnega rastlinstva in bi bilo tudi nevarno za popis. Drugo območje je območje Ustvarjalnega laboratorija na severovzhodu, kjer se zaradi stalnih antropogenih vplivov rastlinstvo ne zarašča tako, kot bi se sicer. Glede na opravljeno terensko delo ugotavljamo, da sta prevladujoči ra- stlinski vrsti v gradbeni jami navadna robinija (Robinia pseudoacacia) in rde- či dren (Cornus sanguinea), ki jima po pogostotsti sledita črni topol (Populus nigra) in maackovo kosteničevje (Lo- nicera maackii) (slika 4). Robinija je tujerodna invazivna ra- stlinska vrsta in se najbolj gosto raz- rašča v severnem delu gradbene jame (slika 5), kjer je tudi prvozasajeni pri- merek rastline, od katerega se je po- stopno razširila na vsa ostala območja po gradbeni jami. Ta območja sovpa- dajo z veliko osenčenostjo tal, kjer se Slika 5: Prva prevladujoča in druga prevladujoča rastlinska vrsta v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 11 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST kovosti zraka v mestu. Rastlinam in živalim predstavlja življenjsko okolje v mestu, pomaga pa uravnavati tudi odtok padavinskih voda. Okoliškim prebivalcem in obiskovalcem, v času prisotnosti projektnih partnerjev Ustvarjalnega laboratorija, nudi mo- žnost sprostitve in s tem pozitivno vpliva na dobro počutje. Rastline v gradbeni jami pa prispevajo tudi k urbanemu čebelarstvu, pri čemer so tujerodne invazivne rastline pomem- ben del paše za čebele v mestnem okolju (EMBARQ Network 2015). V Ustvarjalnem laboratoriju so za če- bele izdelali panje iz lesa tujerodnega invazivnega drevesa velikega pajesna (Ailanthus altissima) (slika 6). Sklep Tujerodne invazivne rastlinske vrste imajo na območja, kamor se razši- rijo, veliko pozitivnih in negativnih učinkov. S svojo izjemno hitro rastjo rušijo ravnovesja avtohtonih ekosis- temov. Čeprav precej težav povzroča- jo tudi človeku, so lahko tudi upo- rabne. Njihovo uporabnost se med drugim trudi raziskati Ustvarjalni laboratorij Krater, ki od leta 2020 kot začasna raba prostora deluje na delu preučevanega območja grad- bene jame Bežigrajski dvor, Krater. Gradbene jame so z vidika tujero- dnih invazivnih rastlin pomembna degradirana območja v urbanih sis- temih, kjer po opustitvi del poteka rastlinska sukcesija, pogosto prav s tujerodnimi invazivnimi rastlinami. V preučevani gradbeni jami smo s podrobnim kartiranjem ugotovili, da se poleg domorodnih (pionirskih) ra- stlinskih vrst na gosto zaraščajo tudi tujerodne invazivne. jerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Problematična bo tudi sanacija, ker se bo območje gotovo razkopalo in pozidalo. T ujerodne invazivne rastline se bodo posledično lahko pojavljale na zelenih površinah v okolici. Pro- blematičen bo tudi odvoz odstranje- nega rastlinstva in s semeni kontami- niranega gradiva. Ob neprimernem odlaganju bodo lahko tujerodne in- vazivne rastline začele zaraščati nova območja. Tujerodne invazivne rastli- ne imajo lahko tudi negativni učinek na zdravje okoliških prebivalcev, saj v času cvetenja težavo predstavlja pe- lod nekaterih med njimi, ki je lahko zelo alergen. Določeni deli jame so s tujerodnimi invazivnimi rastlinami zelo gosto zaraščeni. V teh senčnih predelih, kotanjah, pa tudi na antro- pogenih objektih, se po dežju dalj časa zadržuje voda, kjer se lahko nemoteno razmnožujejo komarji, ki so lahko za bližnje stanovalce in obiskovalce pre- cejšnja neprijetnost. Po drugi strani lahko kot glavni pozi- tivni učinek opredelimo izobraževal- no vlogo Ustvarjalnega laboratorija Krater, kjer tujerodne invazivne ra- stlinske vrste povezujejo s področjem oblikovanja in novimi tehnikami uporabe, rezultat pa so novi materi- ali in izdelki iz tujerodnih invazivnih rastlin (slika 3) (Krater 2021). Tuje- rodne invazivne rastline imajo vse la- stnosti pionirskih rastlin, zato imajo pomembno vlogo pri pospeševanju ekološke sukcesije (Geršič s sodelavci 2014). Pozitiven učinek je tudi, da je območje gradbene jame sorazmerno velika zelena površina sredi mesta, s čimer blagodejno vpliva na mestni toplotni otok in prispeva k boljši ka- ga je verjetno več tudi zato, ker se tu robinija ne razrašča tako agresivno kot v severnem delu jame. Poleg rdečega drena se v južnem delu gradbene jame v večjem številu pojavlja tudi črni to- pol, ki ni tako razširjen kot rdeči dren, a ga je v teh predelih vseeno več kot nekaterih drugih rastlin in več kot drugod po gradbeni jami. Črni topol tako kot dren porašča suhe in plitve prsti (tehnogenih) kamnišč na velikih naklonih. Poleg robinije na območju gradbene jame uspevajo še naslednje tujerodne invazivne ali vsaj potencialno inva- zivne rastlinske vrste: enoletna suho- letnica (Erigeron annuus), maackovo kosteničevje (Lonicera maackii), ka- nadska zlata rozga (Solidago canaden- sis), sivi dren (Cornus sericea), veliki pajesen (Ailanthus altissima), češki dresnik (Fallopia × bohemica), petero- listna vinika (Parthenocissus quinque- folia), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), polegla panešplja (Cotonea- ster horizontalis) in amerikanski javor (Acer negundo). Pozitivni in negativni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Tujerodne invazivne rastline imajo v preučeni gradbeni jami negativne in pozitivne učinke za človeka. Naga- tivnih učinkov je razmeroma malo, predvsem zato, ker je jama ograjena. Kot pomemben negativni vpliv izsto- pa možnost širjenja tujerodnih inva- zivnih rastlin iz gradbene jame v oko- lico, saj je jama vroča točka (angleško hotspot), kjer na sorazmerno majhnem območju uspeva veliko različnih tu- 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST 2021 se gradbena dela še niso zaklju- čila. Težava je nastala tudi pri določa- nju rastlinske vrste rumenega drena (Cornus mas) in sivega drena (Cornus sericea). Sivi dren je tujerodna inva- zivna vrsta, medtem ko rumeni dren ni. Med terenskim preučevanjem ju zaradi nerazvitosti razlikovalnih znakov nismo uspeli ločiti. Časovno smo bili omejeni na poletni čas julija 2021, raziskavo pa bi lahko nadgradili s preučevanjem rastlinstva v gradbeni jami skozi daljše časovno obdobje. Za nadaljnje raziskave bi se lahko ra- stlinstvo spremljalo in primerjalo na primer skozi celo leto ali med več leti. Vegetacija ruderalnih območij, kot so gradbene jame, se lahko namreč zelo hitro spreminja. Celoten proces zara- ščanja in sukcesije na območju grad- bene jame Bežigrajski dvor, Krater bo v bližnji prihodnosti najverjetneje povsem spremenila in zavrla načrtova- na gradnja sodne palače. rastiščnimi razmerami – plitva prst, skromna osenčenost površja, sušnost in aktivni pobočni procesi. Ta obmo- čja poraščajo predvsem domorodne pionirske vrste, kot sta rdeči dren in črni topol (Populus nigra). Za tuje- rodne invazivne rastline so razmere marsikje prezahtevne, zato jih je več na območjih z manjšimi nakloni, večjo osenčenostjo tal ter debelejšim slojem prsti. Pomembna je tudi bliži- na prvega primerka robinije, ki vpliva na večji delež tujerodnih invazivnih rastlin v svoji neposredni okolici v se- vernem delu gradbene jame. Ena od večjih težav med izvajanjem raziskave je bilo aktivno nasipavanje materiala v jugozahodnem delu jame v času terenskega dela. Beleženje na tem območju je bilo nevarno, poleg tega so z gradivom povsem prekri- li celotno površje, z rastlinami vred. Do zaključka raziskave konec avgusta V gradbeni jami je med tujerodni- mi invazivnimi rastlinskimi vrstami najbolj zastopana navadna robinija (Robinia pseudoacacia). Zelo gosto porašča severne predele jame, okrog večje starejše robinije, ki tu raste že desetletja. Med domorodnimi vrstami najbolj izrazito prevladuje rdeči dren (Cornus sanguinea), ki uspeva tam, kjer so razmere za robinijo prezahtev- ne in je dren uspešnejši. Gre predvsem za sušne predele južnega dela jame, kjer so večji nakloni in plitvejše prsti. Rdeči dren se pojavlja tudi drugod po gradbeni jami, skupaj z maackovim kosteničevjem tudi v zanj neznačilni senčni podrasti navadne robinije. Na razporeditev rastlinskih vrst naj- bolj vpliva nekdanje delovanje člove- ka, ki je tu aktivno spreminjal površje. Kot okoljski dejavnik izstopa naklon, pri katerem ugotavljamo veliko po- vezanost večjih nagibov z bornimi Slika 6: Čebelji panj iz lesa velikega pajesna v gradbeni jami (foto: Kaja Čufer 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 13 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Viri in literatura 1. ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) 2015: Lidar podatki po listih v projekciji D96TM. 2. Baza funkcionalno degradiranih območij 2020. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. Convention on Biological Diversity 2010: What are Invasive Alien Species? Medmrežje: https://www.cbd.int/invasive/WhatAreIAS.shtml (4. 5. 2021). 4. Čufer, K. 2021: Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Daneshgar, P ., Jose, S. 2009: Mechanisms of Plant Invasion: A Review. Invasive Plants and Forest Ecosystems. Boca Raton. Medmrežje: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=TaDSXXhDCxYC&oi=fnd&pg=PP1&dq=invasive+plants+and+forest+ecosystems& ots=fK4Li3wY79&sig=drihSNOxmi-31nM6ly3oilmsuzw&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false (7. 5. 2021). 6. EMBARQ Network 2015: Why Cities Should Invest in Beekeeping. Medmrežje: https://www.smartcitiesdive.com/ex/sustainablecitiescollective/why-cities-should-invest-beekeeping/1093071/ (7. 8. 2021). 7. Geršič, M., Repe, B., Blatnik, M., Brečko Grubar, V., Kovač, B., Pozvek, N., Seifert, A. 2014: Geografija in rastlinska sukcesija: Izbrani primeri iz slovenskih pokrajin. Georitem 23. Ljubljana. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/913 (2. 7. 2021). 8. Gorza, A., Jereb, S. 2012: Avtohtone rastline: prezrte znanke. Medmrežje: https://deloindom.delo.si/okrasne-rastline/avtohtone-rastline-prezrte-znanke (4. 5. 2021). 9. GURS (Geodetska uprava Republike Slovenije) 2020: Zbirka podatkov daljinskega zaznavanja: Ortofoto. 10. GURS (Geodetska uprava Republike Slovenije) 2021: Zemljiški kataster: Grafični podatki zemljiškega katastra. 11. Jarić, I., Cvijanović, G. 2012: The Tens Rule in Invasion Biology: Measure of a T rue Impact or Our Lack of Knowledge and Understanding? Environmental Management 50. Medmrežje: https://doi.org/10.1007/s00267-012-9951-1 (7. 5. 2021). 12. Jesenšek, M. 2017: Le čiščenje rastja in pregon podgan, gradbena jama bo ostala. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/ljubljana/le-ciscenje-rastja-in-pregon-podgan-gradbena-jama-bo-ostala.html (11. 8. 2021). 13. Jogan, N. 2009: T ujerodne rastline v Sloveniji. T ujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (23. 5. 2021). 14. Jogan, N., Bačič, M., Strgulc Krajšek, S. (ur.). 2012: Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov. Ljubljana. Medmrežje: http://www.bioportal.si/neobiota/CRP-Neobiota%20Slovenije%20Zbornik%201%20Uvod.pdf (23. 5. 2021). 15. Jose, S., Kohli, R. K., Singh, H. P ., Batish, D. R., Pieterson, E. C. 2009: Invasive Plants: A Threat to the Integrity and Sustainability of Forest Ecosystems. Invasive Plants and Forest Ecosystems. Boca Raton. Medmrežje: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=TaDSXXhDCxYC&oi=fnd&pg=PP1&dq=invasive+plants+and+forest+ecosystems& ots=fK4Li3wY79&sig=drihSNOxmi-31nM6ly3oilmsuzw&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false (7. 5. 2021). 16. Kovač, S. 2021: Ustvarjalni laboratorij Krater (osebni vir, 2. 7. 2021). Ljubljana. 17. Koražija, N. 2016: Kaj se skriva za disneylandom v ljubljanskem centru. Finance. Medmrežje: https://manager.finance.si/8846304/Kaj-se-skriva-za-disneylandom-v-ljubljanskem-centru (9. 8. 2021). 18. Krater. 2021: Medmrežje: https://krater.si/si (3. 6. 2021). 19. Krater, ustvarjalni laboratorij v gradbeni jami. 2021. Odprte hiše slovenije [OHS]. Medmrežje: https://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/krater-ustvarjalni-laboratorij-v-gradbeni-jami/?fbclid=IwAR1b9V8IoA7SnNf5s0s6due Rf3dBVuW1MtKVbTF8ZRq22P7US1rr9Qds5tM (10. 8. 2021). 20. Kus Veenvliet, J. 2009: T ujerodne vrste – prezrta grožnja. T ujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (3. 5. 2021). 21. Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P . 2009: Uvod. T ujerodne vrste, priročnik za naravovarstvenike. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (23. 5. 2021). 22. Lončar, A. 2019: Prvi sodnik v državi želi sodno palačo, ministrica projekt vleče iz predala. Siol - novice. Medmrežje: https://siol.net/novice/slovenija/prvi-sodnik-v-drzavi-zeli-sodno-palaco-ministrica-projekt-vlece-iz-predala-498248 (8. 8. 2021). 23. McNeely, J. A., Mooney, H. A., Neville, L. E., Schei, P ., Waage, J. K. (ur.). 2001: A Global Strategy on Invasive Alien Species. Gland, Švica in Cambridge, Združeno Kraljestvo. Medmrežje: https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2001-011.pdf (8. 5. 2021). 24. Mežnarić Osole, G. 2021: Ustvarjalni laboratorij Krater (osebni vir, 6. 8. 2021). Ljubljana. 25. Poljanšek, M. 2013: Prenos evropske strategije o invazivnih tujerodnih vrstah v slovenski prostor. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/md_poljansek_mateja.pdf (4. 5. 2021). 26. Pušnik, M. 2021: Sodna palača za Bežigradom spet oživljena. Delo. Medmrežje: https://www.delo.si/novice/slovenija/sodna-palaca-za-bezigradom-spet-ozivljena/ (8. 8. 2021). 27. Richardson, D. M., Pyšek, P ., Rejmánek, M., Barbour, M. G., Panetta, F . D., West, C. J. 2000: Naturalization and Invasion of Alien Plants: Concepts and Definitions. Diversity and Distribution 6. Medmrežje: https://doi.org/10.1046/j.1472-4642.2000.00083.x (9. 5. 2021). 28. Sapač, I., Lazarini, F . 2015: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana. 29. Sovdat, P ., Krivec, V. 2019: Država gnezdi v vsaj 3,5 milijona evrov vredni gradbeni jami za Bežigradom. Finance. Medmrežje: https://www.finance.si/8948249/Drzava-gnezdi-v-vsaj-35-milijona-evrov-vredni-gradbeni-jami-za-Bezigradom?cctest& (9. 8. 2021). 30. Šarac, D. 2009: Vojaški kompleksi v Ljubljani in njihove spremembe skozi čas. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81730&lang=slv (9. 8. 2021). 31. Van Ham, C., Genovesi, P ., Scalera, R. 2013: Invasive alien species: the urban dimension, Case studies on strengthening local action in Europe. Bruselj. Medmrežje: https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2013-027.pdf (3. 5. 2021). 33. Vukelić, M. 2013: Nova sodna stavba v Ljubljani do leta 2017. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/politika/nova-sodna-stavba-v-ljubljani-do-leta-2017.html (8. 8. 2021). 34. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2655/zakon-o-ohranjanju-narave-zon?h=Zakon%20o%20 ohranjanju%20narave (2. 5. 2021). 35. Weiss, M., Elikan, J. 2013: Deset lukenj v najlepšem mestu na svetu. Finance. Medmrežje: https://www.finance.si/8331956/Deset-lukenj-v-najlepsem-mestu-na-svetu (9. 8. 2021). 36. Williamson, M., Fitter, A. 1996: The Varying Success of Invaders. Ecology 77-6. Medmrežje: https://www.jstor.org/stable/2265769?seq=3#metadata_info_tab_contents (8. 5. 2021).