SpOMNlTE SE ŽENSKIH Juncev 5 kakim °AROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 9, 194(5 LETO XLVIII—VOL. XLV1I1 narodnosti pride fARIZ K POGAJANJEM ^•or Co. prene-obfalom radi tanja premoga Švedski ribiči mečejo ribe nazaj v vodo Gothenburg. — Kljub temu, da širom Evrope strada na milijone ljudi, pa švedski ribiči j ne morejo razpečati svojega ' ribjega plena in velikanske i množine rib, ki jih. nalovijo, i zopet zmečejo na'zaj v vodo. j Ribiška organziacija je sklenila, da bo iz tega razloga do-I voljeno manjšim ribiškim lad-jjam naloviti samo 35 zabojev j rib na dan. Ob sobotah in ne-, deljah pa bo vse ribarjenje 1 prepovedano. -o- Arabci se z vso silo branijo Židov v Palestino ! Riyadh, Saudi Arabia. — Kralj Ibn Saudi v Saudi Arabiji je proglasil poročilo Anglo-ameriškega raziskovalnega odbora kot izdajo. Od sedaj na- prej pa ne morem več držati Arabcev mii'nih, je rekel kralj. Upamo in pričakujemo, da Angleži in Amerikanci ne bodo svojih priporočil skušali tudi ursničiti, kajti petem pa bi bila izdaja resnično popolna. Ta- K. i, lz-— Ko je ameriški državni tajnik James F. Byrnes iL a konferenca zunanjih ministrov ne more priti do iv^'h zaključkov na mirovnih pogodbah med raznimi S , '^i državami, je bila po njegovem mnenju edina re-P.je stavil predlog za sklicanje zastopnikov 21 narod-k skupno zborovanje in jim predložiti razna pereča [slj^v končno odločitev. Zunanji ministri bodo imeli danes še eno sejo, nato pa se bodo najbrže vrnili domov. Sicer ni bil predlog našega državnega tajnika takoj sprejet, so pa ostali trije ministri takoj sprejeli priporočilo našega državnega tajnika, da ministerskj pomočniki sestavijo listo vseh razprav, iz katerih bi bilo razvidno v čem so se ministri zedinili in na čem se niso mogli zediniti. Iz te listine bo razvidno, da sta Anglija in Amerika res nasprotovali Rusiji v vseh glavnih točkah sku,pno s Francijo, ki je včasih pritegnila z Anglijo in Ameriko in večkrat pa tudi vzela srednjo pot med zapadnimi zavezniki in Rusijo. Tudi ni pričakovati, da bi ministri na tej svoji zadnji seji rešili vprašanje Nemčije, ki je zadnje na programu te seje. Za današnjo sejo bodo imeli pomočniki tudi pripravljeno listo problemov, na katerih so se ministri na tej konferenci zedinili in tudi onih, na katerih niso prišli do nikakršnih zaključkov. ---o--, Poraz komunistov v Franciji je zmaga za U. S. in Anglijo Paris. — Izid volitev v Franciji in Grčiji je pokazal, da za nimanje ali nagnenje k komuni zmu v Evropi ni tako resnično kot bi kdo mislil. Posebno se to pokaže v deželah, kjer nimajo Ru,si oblasti še v svojih rokah. Kako je francoski narod naklonjen komunizmu, je najbolj pokazal pri zadnjih volitvah, ko je glasoval proti komunistično-socialistični ustavi. Tudi 'sovjetsko žito ni moglo pridobiti francoskega naroda na svojo stran. Značilno pa je, da je bilo na dan volitev splošno slišati mnenje naroda, da voliti za predloženo jim ustavo, bi pomenilo toliko kot glas za Rusijo, voliti proti pa pomeni glas za Anglijo in Ameriko. Ameriški poslanik je povedal Francozom, da rusko žito ni vse in da naj se zavedajo, da jim je tudi Amerika od 1. maja 1945 pa do danes poslala krog 7 milijonov ton raznega blaga v francoske luke in 90 odstotkov tega je bilo dope-ljano z ameriškimi ladjami. - --o- Arabci se obračajo na Rusijo za pomoč Kairo. — Iz zanesljivih krogov se zatrjuje, da so se arabske organizacije odločile vprašati za pomoč Rosi j o proti an-glo-ameriškim sklepom glede Palestine. V ta namen nameravajo Arabci poslati vet: j o delegacijo v Rusijo, da bi jim ista pomagala proti naselitvi 160,-000 zidov v Palestino, kakor sta sklenili Anglija in Amerika. ko je povedal časnikarjem Ibn Saud. Kralj je dalje dejal: Vedno sem svaril moje ljudi, da naj delujejo roka v roki s zavezniki in končno bo le tudi za nas pravica prišla na dan, a sedaj pa smatramo, da so taka priporočila izdaja. Kralj je dalje priznal, da nekaj je treba ukreniti, da se od pomore Židom v Evropi, ampak po njegovem mnenju bi moral rešiti to pereče vprašanje ves svet. Kajti samo naselitev 100,000 Židov v Palestini še nikakor ne bo rešila tega problema, kakor ' je to priporočal preiskovalni odbor. Priporočil je dalje, da naj bi zavezniki porabili židovske begunce v Evropi pri obnovi, kajti za Palestino bo naenkrat taka naselitev tudi velik problem. Končno pa je rekel, da so si narodi Srednjega Vzhoda predstavljali Zed. države kot svetil-Iko svobode, enakosti in pravice, a kakor pa vidimo iz sedanjega postopanja Zed. držav pa smo se zelo motili. -o-— Hrvatski rojak Boyd nominiran za kongresnika at-large v državi Ohio Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč previdni. Posebna previdnost pa je potrebna v mraku in ponoči. $100,000 ZA OBRAMBO DRAŽE MJHAJLOVIČA Constantin Fotič, bivši kraljevi jugoslovanski poslanik bo nastopil kot glavni govornik na banketu Srbskega narodnega obrambnega odbora, ki si je zadal nalogo, da zbere obrambni fond za generala Mihajloviča, ki je sedaj jetnik v Titovi Jugoslaviji. Banket se bo vršil v nedeljo v srbski cerkveni dvorani na 1565 E. 36 St.. in bo ta dan otvoritev kampanje v ta sklad, za katerega so se Srbi odločili, da zberejo $100,000. Načelnik tega odbora je Mitchel Duclfich iz Gary, Indiana in kot govornik bo nastopil tudi Spencer D. Irwin, urednik dnevnika Plain Dealer iz Clevelanda. V Beflinuso jih pograbili 20r000 radi dela s črno borzo Berlin, 8. maja, — Ameriško vojaško poveljstvo naznanja, da je bilo aretiranih 20,000 o-seb, ki so se širom Berlina u-kvarjale s črno bonzo. General Joseph T. McNarneys je podal svoje poročiloma marc in april, iz katerega je razvidno, da je tudi nemška policija pridno sodelovala z ameriškimi vojaškimi oblastmi in da so v enem samem dnevu skupno aretirali do 6,000 oseb, ki so bile zapletene v črno borzo. Berlinski policaji in detektivi so bili pridno na delu, kot je razvidno iz poročila, je 158 policajev in §03 detektivov aretiralo v mesecu aprilu 1,499 o-seb. Enaka poročila o aretacijah oseb s črne broze prihajajo tudi iz ostalih mest Nemčije. V Frankfurtu je bilo zadnji torek aretiranih 15 oseb. Črna borza v Berlinu jako cvete kljub vsej pozornosti oblasti. Tako stane na primer še danes en karton cigaret $120, žganje od $40 do $100 steklenica, kava $50 funt, itd. —-o-— SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE- _NJE. POMAGAJMO JIMS Pri jesenskih volitvah se bo poskusil z republikancem Bender jem. William A. Kastelic je bil nominiran za državnega poslanca v Cuyahoga okraju. 23. varda se je sijajno odrezala za Edward J, Kova- v* v cica. nas direktor javne varnosti svari ljudi pri pomladnem čiščenju Prav gotovo je vsak človek zato,, da se spomladi vse dobro presnaži in očisti zimskega prahu in druge navlake, ki se tekom zime nabere v stanovanjih, kleteh in vrtovih. Mnogi pa se pri tem ne zavedajo, koli. ko. nesreč se pri tem čiščenju lahko dogodvi. Nikomur n^ pride na misel, da človek pri takem čiščenju lahko zgubi življenje, ali se pohabi za vedno, ali pa tudi lahko uniči svoj dom. In kaj takega se kaj lahko zgodi, če pri takem čiščenju vporabljate gazolin, ki je kaj priden pomočnik k takim nesrečam, če nismo z njim dovolj previdni. Krog tri tisoč oseb je vsako leto ubitih pri takem delu, ko ne vpšotevajo, da kadar imajo v rokah gazolin, 'da je kot bi imeli kos dinamita, a mnogi se tega ne zavedajo Iz ga'zolina in nafte se vzdi-gujejo hlapovi, kateri se kaj radi vnamejo, če pride do njih le mala iskrica in že je tu eksplozija. Mnoge ženske ne vedo tega, da ni vselej potrebno, da bi bila kaka iskrica ravno v sobi, kjer čistijo z gazolinom ali nafto. Gazolinski hlapovi ko te.žji od zraka in zato prav lahko zaidejo v klet, kjer je ogenj v furnezu ali prižgan vodni grelec Vedite, da kozarec ga-zolina požene vaš avto v precej strm klanec, sedaj si lahko mislite, če (Se to vname v vašem domu, kako velikansko uničenje se lahko zgodi. Zato pa nikar nikdar ne uporabljajte ga-zolina pri hišnem čiščenju in se boste najbolj gotovo izognili nesreči. Kakor vse kaže so demokratje nominirali za svojega! kandidata za. kongresnika at-large sedanjega državnega se-| natorja, hrvatskega rojaka, William M. Boyda. On ho kan-j didat za ta urad na demokratski listi, dočim bo kandidirali za isti urad na republikanski listi George Bender. Za isti urad se je potegoval na demokratski listi tudi naš rojak Joseph W. Kovach, ki je sicer dobil v Cuyahoga okraju več glasov kot Boyd, a je širorp države zmagal Boyd. Edward Kovačič je dobil lepo število glasov Koncilman 23. varde Edward J. Kovačič, ki se je potegoval za nominacijo komisarja v Cuyahoga' okraju, sicer ni premagal sedanjega okrajnega komisarja Gormana, vendar je dobil lep oštevilo glasov. Pomniti je treba, da je Gorman že star maček (16 let) v tem uradu in znan širom mesta in ga ni bilo lahko premagati. Lepo število glasov, ki jih je dobil Kovačič, kaže, da bo prihodnjič lahko izvoljen v ta urad, Kovačič je dobil vsega skupaj v okraju 24,474 glasov, Gorman pa 41,145. Sijajno se je odrezala za Kovačiča 28. varda, ki mu je dala 2,350 glasov, dočim jih je Gorman dobil tam komaj 370. Slovenec Kastelic imenovan za državnega poslanca V okraju Cuyahoga sta se potegovala za nominacijo za državnega poslanca na demokratski listi naša rojaka William A. Kastelic in Joseph Poznik. Kakor kažejo številke oddanih glasov, je bil nominiran samo Bili Kastelic, sin poznane Matt Kasteliceve družine iz Saranac Rd. Crosser je s težavo zmagal v 21. distriktu Sedanji kongresnik v 21. distriktu, Robert Crosser je s težavo premagal svojega močnega nasprotnika v osebi Emil Bartuneka. Crosser se ima zahvaliti za svojo zmago samo biv-šgemu koncilmanu 14. varde, Vaniku. Ta je namreč vzel Bartuneku ravno toliko glasov, da se je mogel Crosser preriniti do zmage. Načelnik Miller še vedno trdno v sedlu Tako zvana progresivna skupina demokratov si je prizadevala, da. bi vrgla iz sedla na-člnika demokratske stranke v Cuyahoga okraju, Ray T. Miller j a, kar se ji pa očividno ni V sklad za vojaka Novi darovi v sklad za dom pohabljenega vojaka Brodnic-ka: Po $25.00: društvo sv. Jožefa št 169 KSKJ, Mr. in Mrs. Jim Zupančič in sinovi iz Bonna Ave. Po $15.00: Mr. Louis Urbas iz Grovewood; po $5.00: Stanley Bizjak (E. 55th St.). Mr. in Mrs Frank J. Cvar iz Hunt-mere Ave., Penn Laundry E. 93 St, Miss Mary Gorink iz Huntmere, Jennie Jevnikar iz Morriss Ave., Euclid, Frank Ravnikar iz 33 St., Lorain, O. Po $3.00: Mr. in Mrs. Anton Gizelj (Carry Ave.) in Miss Frances Ci'zelj (Carry Ave.); Mr. in Mrs. Volcensek sta darovala $2.00. Iskkrena hvala vsem darovalcem. Darove lahko pošljete direktno blagajniku odbora, Mr. Anthony Brodniku, 1324 Giddings ltd., Cleveland 3, Ohio,-ali lahko izročite v uredništvu Ameriške Domovine, v slovenski baniki, ali v slovenski posojilnici -o- Trdijo, da je pri Rusih pomrlo 200,000 Japoncev Tokijo. — Možno je, da bo prišlo do resnih mednarodnih zapletljajev radi več milijonov japonskih vojakov in civilistov v Mandžuriji in Severni Koreji. Vzrok bi bil v tem, ko je več Japoncev, ki so pobegnili iz ruske zone*pripovedalo, da je tam pomrlo radi lakote in drugih ne-prilik nad 200,000 Japoncev. Saburo Suzuki, načelnik japonskega odbora za repatriaci-jo in obnovo, je izjavil, da jej skoro do 20 odstotkov od nad dveh milijonov japonskih vojakov in civilistov v ruski zoni po-j ginilo radi pomanjkanja hrane ! in raznih bolezni, ki so z lakoto i v zvezi. Pet uslužbencev jeklarske korporacije v Anshan, Mandžurija je pred kratkem pobeglo iz po Rusih zasedenih krajev in V St. Luke's bolnišnici pa se zdravi Joseph Tekavec iz 6608 Bonna Ave. Sinček je— V družini Mr. in Mrs Robert Debevee, 1068 K. 174 St., so se zglasile vile rojenice in pustile za spomin zalega sinčka prvo-rojenčka. Mlada mamica in dete se prav dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Tako je postal naš urednik že četrtič grandpa. Naše čestitke. Pismo ima pri nas— Ivan Vesel (Minnesota); piše Franc Prijatelj. Poroke— V sobi to ob 9:30 se bosta poročila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v West Parku Miss M.ar,y G. Koziih in Mr. Joseph L. Rrmna. Nevesta je mlajša hčerka Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh, 12221 Lena Ave., ženin pa je sin Mrs. Mary Brinda, 1630 Winchester Ave., Lake-wood, O. . V cerkvi sv. Paula v Euclid u pa se bosta poročila v soboto ob pol desetih John Ilegler iz 765 E. 236 St. in Miss Angle D'Ami-ca iz Keewanee Ave Prijatelji so vabljeni, da se udeleže poročne svete maše. Novoporočncem želimo obilo sreče in zadovoljnosti1 v novem stanu. Vaja Baragovega zbora— Izredna pevska vaja Baragovega pevskega zbora se vrši nocoj ob osmih v šolski dvorani. Vse članice so p rožene, da prav gotovo pridejo Matere opozorite svoje hčere na to. Delegacija št. ,25, KSKJ— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je na svoj j 'zadnji redni seji izvolilo sledeče delegate za 21. redno konvencijo KSKJ: Anton Sterniša, Frank A. Turek, Joseph J. Nemanich in Joseph J. Gornik. Išče strica— Toni Dolšak, doma iz Turjaka in sedaj bivajoč v Franciji, bi rad izvedel za naslov svojega strica Frank Dolščak, doma iz Golega pri Igu. Ce kdo ve za njegov naslov ali če sam eita j to, naj se zglasi pri Mary Gero-■ mi, 1059 E. 67 St., Cleveland, 'ali pokliče EX 1341, kjer bo do-'bil več pojasnila o svojem ne-' čaku. -n-- posrečilo. Hoteli so ga poraziti celo v njegovem lastnem pri-cinktu, kar jim tudi ni uspelo. Tzmed 1,183 pricinktnih načelnikov so jih izvolili progresivni ali uporni demokratje manj kot 50. Torej je nadaljno vodstvo še vedno zasigurano Mil-lerju na demokratski konvenciji, ki se bo najbrže vršila 18. maja. Bolj nevarno pa se maje stolček republikanskemu okrajnemu načelniku George Benderju, proti kateremu bodo postavili republikanci bivšega Cleveland. skCga župana Ed. Blythina. so plačali za prevoz na Japonsko $6,000 v ameriški valuti. -Qi- Earl Browder prekoračil rusko mejo Helsinki, 6. maja. — Earl Browder, bivši vodja ameriške komunistične stranke je prekoračil rusko mejo in se ga pričakuje vsak čas v Moskvi. Mejo je prekoračil pri Vainikkala še v petek in se odplejal z vlakom proti Leningradu. -o-- SPOMNITE S® SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM Dolgčas jim je po svojih zaročencih Auckland, N. Z. — Skoro v brezupnem prizadevanju je kakih 60 zaročnek ameriških vojakov na Novi Zelandiji, ki žele dobiti potne liste za Zed. države. Ker do sedaj niso imele i še nobenega uspeha, zato so se obrnile direktno na Mrs, j Eleanor Roosevelt, na predsed-jnika Trumana in organizacij:) 'vojnih veteranov, da bi posredovali' zanje. T « t J Razne drobne novice iz i Clevelanda in te okolice Seja Oltarnega drw-tva— Nocoj po pobožnosti se vrši važna seja Oltarnega društva pri fari sv. Vida. Članice so prošene, da se udeleže. Podana bodo tudi poročila o seji skupnih Oltarnih društev, ki se je vršila zadnjo nedeljo. V bolnišnici— Amelia Godec, 1157 E. 60 St., se je podala v St.. Alexis bolnišnico, kjer se je morala podvreči operaciji. V — John L" Lew" voditelji unijskih I se ne umaknejo od V^1 vlado, da podvza-korake za var-t(h,e"^ega premoga. '\,0r Co Je skoro P°" hoy.'eilehala 2 obratom V K 11-114111 in sicer za ne-r®di pomanjkanja W^.ker radi okrnjene W ne more dobiti H) • Takole'ob de- ^j. klavcev. Chrysler W1 ''e tudi že izjavila, ^ J,Ze v kratkem sledi-Ameriške železnice cla -i že začas-A-I^'h 51,000 železni-f%dC,ev skoro četrt S j avcev v industrijah, \ »Jejo p oslu go .n'ien>i posredovalci ■L.,l0 na vse načine, da ■I,,3 Prišlo do kakega K ' Lastniki premo-■tij ln'avij0, da so pri-pogajanja, am-ftoljjj. Vrsti zahtevajo, da «V0. premoparjev jasno t v zaht na farane v Bre- ria'0, in v Indiana za za valenje, da se r t 1?0ma8'a poljskemu \?,tal° Pa je dala na ^rra. £ ministri Anglije, Rusije, Francije in Zed.; Ij ne morejo zediniti na mirovnih pogod-je ameriški državni tajnik predlagal, da Pokliče 15. junija v Pariz zastopnike 21 na-j >osti, ki naj skušajo rešiti probleme evrop-| ^ mirovnih pogodb. AMERIŠKA DOMOVINA MAY 9, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. aa Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 far 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.76 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. __ Entered as second-clan matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 92 Thurs., May 9, 1946 ! Žalostna obletnica Konferenca štirih v Parizu kaže, kolika je napetost med zapadnimi demokratskimi državami in totalitarno Sovjetsko zvezo. Čuti se, kako se vedno bolj zbirajo okrog Amerike in Anglije male države, ki se boje da bi zapadle vplivu Rusije in kako je vrsta držav zbrana okrog Rusije popolnoma odvisna od Moskve. Walter Lippmann je pred nekaj dnevi pripovedoval o svojih vtisih s poti po Evropi in pravi, da je povsod videl pričakovanje nove vojne. Nasprotje med dvojnim pojmovanjem o ureditvi držav zija kot nepremostljivo žrelo in vsa olepšavanja ne morejo zakriti tega prepada. Pa ni samo spopad dveh pojmovanj o državi. Vedno jasneje je, da je to obenem spopad med komunizmom, to negacijo krščanstva, na eni strani in med katoličanstvom in onimi silami, ki po besedi deklaracije ameriške nezavisno-sti računajo z-Najvišjim Sodnikom na drugi strani. Še je precej ljudi, ki tišče kot ptič noj glavo v pesek, da ne bi videli ideološkega spopada med kladivom in si'pom na eni in križem na drugi strani. Toda dejstva so močnejša kot želje. Boj med krščanstvom in komunizmom je v polnem razvoju. Kardinal Spellman je 13. aprila ta boj označil s stavkom: "Katoliški duhovniki in lajiki v Vzhodni Evropi so postali sužnji in mučenei pod sovjetsko nadmočjo. Njih stiska je podobna oni preganjanih kristjanov v katakombah. "Mar-sikak prijatelj je že primerjal z našo dobo tisto znano trinajsto poglavje iz Skrivnega razodetja sv. Janeza, kjer ta slika strašno moč zveri, ki ji je bila danes oblast nad vsemi narodi in zmaja, ki so ga vsi častili, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja. Zdi se pisateljem, da je videč preroško gledal silno moč komunizma, ki dejansko obvladuje tolike, ki so se odtrgali od katoličanstva. , Naš narod v starem kraju je že v dobi italijanske in nemške okupacije v strašni obliki okusil moč komunistične zveri. V domači vojski, v kateri se je ljudstvo branilo pred poskusom komunistične revolucije je padto 10',' prebivalstva Slovenije. Naša stara domovina leži malo da. ne v razvalinah. Priznanje gre malemu slovenskemu narodu, da je tako hitro spoznal, da je tako imenovana Osvobodilna fronta v resnici fronta komunizma proti krščanstvu. Kar mnogi šele danes uvidevajo, to je naš človek v starem kraju do dna razumel že leta 1942. Postavil se je komunistični zveri v bran storil, kar je bilo v njegovi moči, da zaustavi s svojim življenjem pohod njegove brezbožnosti. Kakor je bil naš narodič pred stoletji predzidje krščanstva proti muslimanski nevarnosti in je varoval zapad pred uničevanjem turške sablje, tako se je danes odločno postavil proti boljševizmu, da zavaruje zapadni svet pred opustošenjem po kla-dvu in srpu. Mnogo jih je bilo in jih je še, ki nočejo videti nevarno1-stl komunizma in zato obsojajo odpor našega naroda. V prvi vrsti so tu oni, ki sovražijo krščanstvo. Tem je ljub vsakdo, ki udari po križu. Boj proti veri je njih tolažba iri spodbuda. Ti danes triumfirajo prav po besedi iz Janezove prerokbe: "Kdo je kakor zver? Kdo je zmožen, da se z njo vojskuje?" -v Drugi nočejo vrjeti, da je bil boj v Sloveniji v piVi vrsti boj med komunizmom in krščanstvom. Tudi tam v stari domovini je bilo takih, ki niso doumeli jedra spora. Poročila govore, da se ti danes prijemljejo za glavo in se čudijo, da niso prej spoznali zvijačnosti komunizma. Zapadni svet, ki je podpiral Tita in partizane v misli, da bo tako vojske prej konec, sedaj začudeno spoznava, da je do pravega konca vojske še daleč. Kljub zmagi niti mirovna konferenca ni mogoča. Vedno več jih je, ki danes dobro vedo, da so bili katoličani, ki so se postavili Titovemu partizanstvu po robu najboJjši zavezniki zapadnega sveta. Tako se vedno bolj spreminja javno mnenje proti na zunaj zmagovitemu partizanstvu. Tudi marsikak naš ameriški rojak, ki je slepo vrjel propagandi za partizanski komunizem, danes spoznava, da je delal krivico ljudem, ki so prvi poskusili komunizem in se mu zato postavili v bran. Ne nameravamo se tu ponovno spuščati v oceno borcev v slovenski civilni vojski. Večkrat smo že rekli, da je marsikak zapelljanec pomagal partizanom v dobri veri, da dela res za narod, ter ni videl ozadja vse stvari. Možnost zmote je žalostna dediščina človeštva. Tudi oni, ki so branili sebe in svoje domove, so morda kdaj udarili nazaj huje kot je bilo nujno. Toda v glavnem danes ni dvoma za onega, ki sodi nepristransko, da so katoličani bili upravičeni k obrambi pred komunističnim partizanstvom in da je šlo dejansko za boj proti komunistični revoluciji z vsemi njenimi posledicami. Ta revolucija j-e v začetku maja lansko leto zmagala na Slovenskem. Če bi nadaljevali z besedo sv. pisma, bi mogli reči s prerokom, ki je opisal zver in zmaja, ki je dal zveri moč: "In dano mu jo bilo, da se je vojskoval proti svetim in da je zmagal nad njimi." Po propadu Nemčije je proti-krščanski zmaj Titove vojske udri na Slovensko. Tisoči in tisoči so pred njim bežali, tisoči in tisoči so bili pobiti. Ves ostali narod pa je padel v strašno sužnost komunistične diktature. V tem mesecu maju tedaj obhajamo žalostno obletnico zasužnjenja Slovenije po komunizmu. Nehote vstaja misel, kako dolgo bo to trajalo. O tem ni prerokbe. Vsako nasilje pride do svojega vrha. Včasih narod sam strese naloženi jarem s silnim sunkom, včasih pride pomoč od zunaj. Ne spuščamo se v prerokbe. Gotovo je, da je prinesel komunizem narodu silno gorje in škodo. Strahotno materielno škodo, ki je nastala ob neumnem in nepotrebnem uničevanju revolucionarjev, obupne razmere po hišah in celih vaseh, ki objokujejo najboljše može in fante. Toda še hujše je suženjstvo vesti. Katoliški starši morajo pošiljati otroke v šolo komunističnemu učitelju, da jih pokvari in vzgoji za komunistično državo proti volji staršev. Mladino trgajo od cerkve. Ob pomanjkanju duhovščine trpi verski pouk otrok in odrastlih. Biti kristjan, pomeni biti manj vreden državljan. Obupne razmere tlačijo duha, da se ne more sprostiti in razviti. Duševna škoda je največja škoda. V tem vidimo najhujše. Tu se najbolj izrazito vidi boj komunizma proti katoličanstvu. Godi se prav to, kar je ljudstvo slutilo in česar se je balo, ko je zagrabilo za orožje, da odbije naval komunistične revolucije. Sedanji dogodki v stari domovini živo pričajo, kako prav je narod imel, ko se je dvignil proti partizanstvu. Če kdaj velja, velja ob dejanjih partizanov: "Po njih delih jih boste spoznali." Morda se kdo tolaži, da se vsaka revolucija enkrat vnese. Tej tolažbi dostavlja, da vsaka revolucija prinese tudi eno ali drugo dobro stvar. Vse to je res, pa vse to je vendarle slaba tolažba, še manj seveda kako opravičilo. Naj bi prinesla revolucija komunistov,tudi kako dobro reč s seboj, nikdar ne bodo niti od daleč odtehtane nesreče, ki so zadele radi nje Slovenijo. Desetletja in desetletja bodo grobišča in ruševine vpile, kaj je naredilo partizanstvo slovenskemu narodu. In naj se revolucija končno vnese, kdo more prerokovati, da bo preganjano krščanstvo ravno na Slovenskem zova zacvetelo. Bile so krščanske dežele, pravi zgodovina, ki so pod vplivom hudobije odpadle. In ko in če kdaj krščan-I stvo znova zacvete, kdo bo popravil sedanjo duševno nesrečo in škodo? Kdo bo rešil generacijo, ki jo je pokvaril zma-j goviti komunizem. i Nismo med tistimi, ki bi v naprej obupavali nad Slovenijo in njenim katoličanstvom. Verjemo v narodovo notranjo moč. Tudi ne pozabljamo na tolažbo že imenovane prerokbe, kjer beremo, kako bo oblast zmaja in zveri strta: "Tisti, ki bo gonil v sužnost" — pravi prerok —, "bo poslan v sužnjost, tisti, ki bo moril z mečem, bo z mečem umorjen." Toda pri vsem tem si ne moremo zatiskati oči, da ne bi videli, da je partizanstvo največja nesreča, ki je kdaj za-dela slovenski narod. Obletnica njegove zmage pred letom dni je za naš narod najbolj žalostna obletnica in bo vedno zapisana kot črn1 dan v zgodovini slovenstva. BESEDA IZ NARODA Kdor bi hotel pomagati Sedaj, po nevihti strašne revolucije v domovini in drugod po svetu, kamor so se razkropili, bežeč pred komunizmom ali z s^ilo sovražnika, se javljajo naši, ki so še ostali živi in iščejo enega ali drugega, da bi dobili v resnici vredne pomoči. V takem slučaju se obračajo do teh, katerih imen a so jim znana, ne oziraje se, če jih poznajo osebno ali ne. Tako pri- dejo pisma tudi na podpisanega, da naj bi pomagal poiskati tega in onega, do katerega imajo županje. V naslednjih prošnjah boste lahko razvideli, če je kateri, ki bi bil katerega mogoče sorodnik, sosed ali drugače poznan. Ne gre se v tem slučaju, da bi moral biti brat ali ožji sorodnik, dovolj je, da veste, da je v potrebi; gotovo Pa je, da je tisti, ki je iz iste vasi ali fare doma, kakor je kateri izmed vas, da boste gotovo temu rajši pomagali, ker ! poznate njegove razmere, družino in okolnosti. Sledeči so se priglasili iz Jugoslavije v zadnjem času: Frank Maley, štev. 3, Breška vas, pošta Bela cerkev; Pepca Rome, Velika Stara vas štev. 1, p. Grosuplje. Iz Radeč pri Zidanem mostu piše družina Alojzij Starina: "Dragi Slovenci! K vam se o-brnemc in vas lepo prosimo ,za kako pomoč. Dragi tam v Ameriki! Bili smo izseljeni in bili v Nemčiji v taborišču 4 leta v Badnu ; prišli smo zopet na svoj dom, ki je ves izropan in opu-stošen, znova začenjamo, brez orodja in sploh brez vsega, vse kupiti a nobene pomoči od nikoder. Za kakšno pomoč bi vam bili do groba hvaležni." Priložena je slika družine 9 oseb od predvojnega časa in na sliki je zaznamovan starejši sin, ki je bil ubit od bombe. Iz Višnje gore piše Frani j a Medved med drugim sledeče: "V stiski sem, nimam ne obleke obleko" . . itd. Iščejo, pa sorodnike begunci iz Bele krajine in sicer; Ivan Plut, iz Drašic pri Metliki štev.. 26. Ta ima sorodnika Plut~Mi-lco star 60 let in je posestnik v San Francisco, Calif.; dalje i-ma sorodnico Marijo Babich Malastich v Kanadi. Drugi tak begunec je Jože Pecarich iz Metlike, ki ima sam sorodnika Antonio Vičič (Vučič), Rankin, Pa1, itd. Jože Laub želi zvedeti za sestrično, rojeno Abe v Cle-velandu, poročena s Colnerjem, ki je potem umrl in drugič poročena in ne vem imena. Slednja je odšla v Ameriko 1920, sedaj stara 48 let; in moji bratranci: Burgstalar, ki živijo nekje v Minnesoti. Dalje: Alojz Klemenčič, se obrača na Smre-karjeve in Turšičeve, slednji i-ma še mnoge druge svojce, ki bi jih prijavil njihovim sorodnikom iz Belekrajine. Še več je drugih, ki želijo in hrepenijo izvedeti za svojce! Teh naslove in pisma hranim jaz, za kar bi vsakemu rade volje poslal njihove naslove, kdor bi se hotel katerega spomnita. Dragi Slovenci! Spomnite se besed Zveličarjevih, ki pravi: "V ječi sem bil, pa ste me obiskali." Pomislite malo: Velika večina teh so popolnoma nedolžni prišli v pregnanstvo, njih trpljenje je za mnoge o-buipno, edina tolažba jim je še vera. Pomislite na' izrek: "Danes meni, jutri tebi." Kar se je moralo tako dogoditi, nesreče niso sami krivi, toda, v nesreči, smo jim pa dolžni pomagati. Kdor nima srca za take, in ne obutve, zelo mi bi dobro storili, če bi poslali kakšno staro obleko ali obuvalo. Iz obleke bi si naredila in preuredia lahko iz dveh v eno. Imam sorodnike v Ameriki, a ne vem kje se nahajajo V Clevelandu so bivali 20 let. Služila sem na kmetih, trikrat sem prihranke izmenjala, sedaj sem sirota, stara 58 let, služit moram, a sem bolehna. Mogoče bi mi moglo kakšno društvo kaj pomagati, da dobim kaj stare obleke in cvirna in bi sama sešila naj ve, da se take nesreče še lahko dogodijo tudi njim ali njihovim družinam. Ko prebiram njih pisma vidim v njih položaju najnesrečnejše ljudi. Mož ne ve, če so njegova žena ali otroci še živi ali kje so, in vendar ni sam prav nič kriv tega. Prav t ^ j,,i razdiralno delo sata"0 ^ ščiti narod pred čas" in pred večno pogubo- Torej ni bila C** .j,, tj se je v politiko vtaK' ^ več so bili koristolovc • ^ ni ali celo zavestni hu^ ^ teri iščejo svoje tren^ujitif ne v tem, da hočejo P° ^tH v o razmerje, ki ^ W vero in državo. Cel .^y temeljne prdvice -ai> osnovo urejenega ž^ ^ torej krivci tisti, ka ustvariti zmedo. .^jl Dokler je torej P ,jC, k' ba na zdravih tleh P'f žavi in politiki pris j^nft našn jem času ni P . y bi se duhovnik-mesl'zba ker je že splošna lZ ^ » ko široka, da iniaJ0 u k« stanovi sposobnih l> ,itiff( naj vodijo razvoj življenja. . pol'*1 Kadar pa sPelje,jlve * boj iz pota večne P° ^ in spravijo s tem 0 časni in večni b)^^ !> nov, je pa tudi duW> ^ can in strogo dol^1. ^ vse, kar je v n^eghP jV^ obvarje večne pogU%f nike in v kolikor je ^ # no poseči tudi v^^. ^ mora to storiti, ceP ^ Ija s tem v nevarno«> nost ali celo svoje » ^» Mnogokrat že J« j|ti* kev v ječo in v m ■ s!i!>i l kor je Gospod JezU" vedal in še se bo ta*ia]j^ di v bodoče. "P^Z do, vse lažnjivS fP govorili, iz shodnlJ'V'^ tali in morili zaradii j, na in menili bodo c jo s tem Bogu ^ Toda vi ne omagUJ eIii» te, da sem jaz svet yf!> vedite, da bo ven*" v nebesih." • d» Zgodilo se j« cerkveni človek Vre ^^ držatvne stvari. ^„1 ^ je obsodila, če Je ,oVeK' f Delal je pač kot t ^ vnik, ki je dolžf. k0r^ v obrambo večnih » ^ kov, pa molče P^Lv?1h vražniki narod pis^J je po besedi svet«« m* tast pes" in nevre služabnik. J Te vrste-objavlj^V^ politične napeto^ škofje so izdah P* v.er" , katerem so opo2°i v norme, katere "^eV^ čnem življenju UP ? .(/j žnica je izven vsa«\ ^ borbe in je bila 0 j je kot; so bih faZ*tf/V dati, da bi tako upoštevale vest h $ stavile take kand'J y j do postavljali v fl« na katerih je z*g kil ska in državljan* pravice. ^^ jti!1 _—o^if'ti —Raziskovalci f jev niso še nikd^ t,f> vihte z gromom ^ dotičnih p okraj"1 „ J -V letu 1942 la idelale krog funtov mila. 2_ w SHEHISKA DOKOViNA, MAY 9, 1946 ■it;my: Turjak "Se hitro pojdeš, le potrpi! Ker pa se bojimo zate, tfe bomo vzezali, veš," se je norčeval politkomisar. Badoglievec je prišel z žico, dva bandita sta položila sredi dvostopa, v katerem so stali Legionar j i( težko vrv. "Amenestija!" je kričalo v dušah. "Da le mani!" je tulil Bado-glievec. Prva dva Legionarja sta se začudeno ozrla v tolovaje, kakor bi vprašala: "Kaj res tako, rodni brat?" Savojec je v rjavo žico zvezaJ vsakemu posebej roke, nato roke obeh skupaj in jih pritrdil na vrv. "Giovanni zna!" so se kroho-tali rdeči. "Kaj res tako, rodni brat?" so vpraševali pogledi Legionar-jev. Približal se je politkomisar. Savojec je pravkar navezal drugi par. "Le bolj na gosto, sicer bo zmanjkalo vrvi." Tovarišica, badoglievska vla-čuga, je razlagala Lahu. ""Saj ne bomo mogli hoditi," je povedal Legionar. "Tudi prav, vas še prej ustrelimo." "Pa premehko si zvezal. Čakaj, da pritrdim." Žica se je zajedla v meso. Amnestij a! Amnestij a! "He, kdo pa si ti?" se je raz-koračil politkomisar. "Petelin, profesor!" "O, glej ga, tička! Si nam prišel v roke. No prav. Tu imamo neke j tvojih učencev. Si prišel k njim v šolo, kaj? No, oni te že naučijo kozjih molitvic . . " "Pa ti, tam?" "Osterc, učitelj iz Štajer-' ske," se je oglasil Legionar. "Le kako si ti prišel med to svojat?" "Hm — pač tako kot drugi." "Kako misliš reči?" "Tako — kot vsi drugi. Po svojem prepričanju in zaradi prepričanja, od katerega nisem nikdar odstopil." "Ti si pa tiček! Kako se že pišeš?" "Ostreč, učitelj iz Štajerske," je razločno povedal. "To si bom zapisal, da bomo vračunali, kadar te 'Matilda povoha' . . " Amnestija rodnih bratov je prišla do valjave. Sonce se je skrilo za oblake. Ni moglo gledati grdobije, k se je gcdila na lepi slovenski zemlji tik pod razvalinami starega Turjaka. Zajokali so večni gozdovi in tiho zamrmra-li nad človeško hudobijo. Včasih so se divje zveri v teh gozdovih takole poigrale z živim plenom in ga pred smrtjo mučile — ljudje pa nikoli. Nikoli, vse do dneva, ko je brat ujel brata. Protikomunistična borba j^ bila postavljena na kocko: kaj bi bilo, da so komunisti sprejeli Legionarje z odprtimi rokami in držali amnestijo? Zdaj pa so Legionar j i stisnili pesti in molče ponavljali dano prisego: "Če bi sovražnik, naš brat, tudi sedaj prekršil slovesno da-np besedo o amnestiji in bi se komu med nami skrivili las — tedaj prisegamo pri vsemogočnem Bogu, da se bodo tisti ki bodo ostali živi, koti eden dvignili in nadaljevali borbo proti vorolemnemu sovražniku in ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam — tako nam Bog pamagaj!" (Konec) Iz dežele Titove strahovlade Pismo iz Trsta v začetku aprila ščine se nadaljuje, z agrarno reformo hočejo duhovščino oropati vseh sredstev za primerno življenje — toda nikjer niso vidni znaki, da bi se ljudje od cerkva odvračali. GEORGE TOMASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla v garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. "Mi pa vpijemo: Živela Rusija!" Vse te zadeve so prebivalstvu v Jugoslaviji že povsem znane. Goi'je pa, če te in takšne poteze sedanjega režima kdo na glas kritizira. Toda hudomušnost naših ljudi pride vendarle tod ali tam do izraza in tako je sedanji poolžaj v Jugoslaviji pred nekaj tedni neki dolenjski kmet takole ponazoril : "Kar imamo v trebuhu, je angloameriško, kar imamo na sebi je angloameriško, mi se pa deremo: živela Rusija!" To "živela Rusija" pa naše ljudi silno mnogo stane. Mnogo blaga, ki ga je UNRRA poslala kot pomoč v Jugoslavijo, je odšlo naprej v Sovjetsko zvezo. Ljudje pa vedo, da je bilo vse to določeno samo za pomoč jugoslovanskemu prebivalstvu. Ker se je o izginolem blagu UNRRA toliko govorilo in ker je tistega blaga že na poti skozi Jugoslavijo toliko izginilo (režimovci so to blago prejeli: in ga med potjo pokradli ali pa razprodali na črno" borzo) zato je bilo treba najti grešnika, ki bo krivdo za vse te malverzacije vzel na svoje rame in zato pred ljudskim sodiščem prejel zasluženo kazen. Na jesen je tako blizu Ljubljane izginilo nekaj sto tovornih avtomobilov, ki jih je UNRRA poslala Jugoslaviji. Te dni so v Ljubljani postavili pred sodišče člane ljubljanske komisije DASPA, to je oddelka za državni promet, ki je vozila prevzemal. Med obtoženci so zlasti buržuji, ki so bili zvesti pristaši OF. Teh bur-žujev se je pa treba čimprej otresti in sedaj so jih postavili pred sodišče kot krivce za izginulo in poškodovano blago. Med obtoženci so bili ing. šu-bic, ing. Stane Vidmar, nečak predsednika OF in ing. Palme. Tik pred razpravo je bil iz nje tzločen ing. Palme, ker da se je v zaporu obesil, dejansko pa to ga na pokopališče pripeljali s strelom v tilniku. Ljudje so potem govorili, da je bil že pred obsodbo usmrčen, ker ni hotel molčati o tem, kdo je avtomobile kradel, oziroma onesposobil za uporabo. 'Podeljujem vam svoj blagoslov" Komunistom na Hrvatskem Pa je zlasti trn v peti nadškof zagrebški dr. Stepinec. Njega hočejo na vsak način spraviti s poti in tako so pred kratkim najeti komunistični agenti na-hujskali množico, da je šla pred nadškofijsko palačo in bi morala tamkaj poklicati nadškofa predse in ga kot spontano ljudsko sodišče obsoditi. Plačanci so množico privedli pred dvorec in tam vpili: "Stepinec, pridi Venkaj pred naše sodišče.!" Nadškof je res prišel pred dvorec, toda ne tako, kakor so si to agentje želeli. Prišel je v ornatu in s pastirsko palico ter spregovoril: "Večkrat ste me že klicali, da pridem med vas in vam dam svoj nadpastir-ski blagoslov. Tudi sedaj sem se odzval in vam bom podelil svoj blagoslov." In nadškof je začel deliti svoj blagoslov s predpisanimi molitvami, vsa množica pa je začela pokleka-ti. Na nogah so obstali samo agentje', ko so začeli preklinjati nekaj o "čaranju," toda osramočeni so se hitro izmuznili in pobegnili. Komunisti vedo, kolikšno moč predstavlja katoliška Cerkev med narodom in zato jo hočejo kar najbolj očrniti ter ji odvzeti vsa sredstva 'za opravljanje poslanstva med narodom. Preganjanje duhov- Ne more uspeti, kar je proti zakonom narave in proti pameti" Nasprotje proti režimu narašča in ljudje so v dnu duše prepričani, da ta strahovlada komunistične stranke ne more večno trajati. Povsod se govori o svobodi, toda nikdar ni bil narod tak suženj kakor je sedaj pod bičem Ozne. Govori se o ljudski oblasti, toda nikdar ni bilo državno uradova-nje tako zapleteno birokratsko in nazadnjaško, kakor je sedaj pod komunističnimi oblastniki. Govori se o demokraciji, dejansko pa vlada Ozna s svojimi uličnimi in rajonskimi ter kvartnimi vohuni in ovaduhi. V komunističnem redu so vsi pojmi postavljeni na glavo in ker je naše ljudstvo zrastlo v okviru zdrave kulture in prave civilizacije, je prepričano, da mora enkrat tak režim pasti in se red postaviti zopet na pravo in zdravo narodno in ljudsko podlago. Take nade so lahko sicer dolgotrajne in polne žrtev in razočaranj. Toda naše ljudstvo je dočakalo konec stoletne tujčeve tiranije in strahovlade. Zato je prepričano, da mora biti tudi tega sovjetskega zasužnjenja enkrat konec. * (Konec) DELO DOBIJO ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) ženske za čiščenje Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Win. Taylor Sons & Co. (96) KRALJICI MAJNIŠKI Narava spet je oživela pozdravlja te Brezmadežna, vsa zemlja Ti je; spev zapela za god Kraljica majniška. Oltarji s cvetjem okrašeni Marija te pozdravljajo in v morje luči potopljeni vsa srca k Tebi vabijo'. Otroci tvoji smo Marija Ti večno naša mati si, ves svet objema hudobija, le Ti vsa sveta čista si. Za šmarnice Ti srca svoja Brezmadežna poklanjamo, naj varje nas ljubezen Tvoja, jih večne smrti, prosimo. S cvetlicami, ki Ti dehtijo in s pticami, ki Ti poj o, naj naša srca Te slavijo, ki si vodnica jim v nebo. Razlivaj majniška Kraljica na našo zemljo blagoslov, trpečih bodi tolažnica, Kraljica vernih narodov. Poslala Tončka Jevnik. -o——— —Kajenje je bilo v Avstriji do leta 1820 sploh prepovedano. Do leta 1830 pa je bilo v Franciji dovoljeno kaditi le v zasebnih protorih, a, nikdar ne v javnih. ~~ M A LI OGTATT" ZA MATERINSKI (DAN Spomnite se svoje matere za ta njen praznik s primernim darilom, ki ga lahko dobite v naši trgovini. Imamo lepo zalogo spomladanskih oblek, sukenj in spodnjega perila za žene, dekleta in otroke, kakor tudi vrhnjega in spodnjega perila za moške. Obiščite našo novo trgovino, kjer boste točno postreženi. ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. Delo dobi Išče se ženska za splošna hišna dela enkrat nr, teden. Vprašajte pri Svetek Furierui Home, 478 E. 152. St. (93) Delo dobi Delo dobi dekle, ki je izkušena v knjigovodstvu in drugih uradnih delih (office work). Katero zanima naj se oglasi pri North American Bank, 6131 St. Clair Ave. (93) ženska za hišna dela Išče se žensko srednjih let za hišna dela pri gospodinjstvu, krasna in moderna hiša, kjer bo imela idealen dom, lastno sobo, dobro plačo s hrano. Odda ljeno par milj iz Clevelanda v lepem rezidenčnem okraju. V slučaju, če je poročena, ima mož pri njej stanovanje even-tuelno tudi delo na vrtu. Za več informacij pokličite po dnevi KEnmore 5500, zvečer Wickliffe 576 M. (May 7, 9, 13, 15, 17, 20) MALI OGLASI Furnezi olje, Novi furnezi za premog, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša - na 19319 Kewanee Ave. Pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 (93) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša iz opeke za 4 družine, po 6 in 5 sob. Naslov se poizve v našem uradu. (94) Naprodaj Proda se sadike paradižnikov in kapus (tomato and cabbage plants) Pokličite WICKLIFFE 650 J. Tudi pripeljemo na dom (93 Peč naprodaj Naprodaj je plinska peč v dobrem stanju. Vipraaajte /na 1315 E. 55. St. _ RE NU AVTO BODY CO. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body In lenderje. Welding! JOHN J. FOZNIK GLenville 3830. 982 East 162nd St. lAdams Heating Service 500 East 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno do 6 zvečer, v soboto do 8 zvečer PRIDETE IN SI OGLEJTE NOVE povojne forced air in gravity plinske furneze Sedaj na razstavi pri nas • FURNEZE ZACEMENTIRAMO IN POPRAVIMO. • INŠTALIRAMO NOVE FURNEZE NA PLIN, PREMOG ALI OLJE. • INŠTALIRAMO PIHALNIKE, STOKERJE IN BOILERJE. Sedaj so na razpolago za takojšno inštalacijo plinski burner ji Nič gotovine takoj, se plača v 3 letih. Podložite svoja tla v hiši z QC posebnimi stebri, ki je vsak.Vi«V'<# PRORAČUN ZASTONJ NA VSEM DELU EKSPERTNO DELO Pokličite KE 5200 za takojšno postrežbo FR. Mfflčlč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Vas muči revmatizem? Mi!s imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna (Thur.-x) 1872 1946 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo, da je nemila smrt odvzela življenje našega dragega in nikdar pozabljenega očeta Anton Levstek l:i je po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje oči, dne 4. marca 1946. K večnemu počitku je bil položen, dne 8. marca 1946, na Calvary pokopališče. Tem potom se želimc iskreno zahvaliti Msgr. B. J. Ponikvarju za podeljene.svete.,zakramente in za cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mrs. Agnes Oipaskar, Mr. John Kaplan, Mary Gut, Frances Plakadis in Louise Levstik, Mr. in Mrs. John Richter, Mr. in Mrs. Victor Opaskar, Mr. and Mrs. Frank Levstik iz Lakewood, Mr. in Mrs. John Phillips, Mr. in Mrs. E. Phillips, Mr. Robert Phillips, Mr. in Mrs. D. Nichols, Mr. in Mrs. Arthur Taddeo, društvo Baraga št. 1317 C.O.F., International Brotherhood Firemen & Oilers Local 52, Employees of Municipal Light Plant, Ohio- Bronze & Powder Co., in sosedje. Lepa hvala tudi številnim darovalcem za svete maše in sicer: Mrs. Agnes Opaskar, Mr. John Kaplan, Mr. in Mrs: Walter Gut, Mr. in Mrs. Alex Plakadis, Mr. in Mrs. Victor Opaskar, Mr. in Mrs. Joseph Perušek, Mr. John Levstek, Mr. in Mrs. Anton Arko, Mr. Joseph Milavec in družina, Mr. in Mrs. Frank Slejkc', Mamie Milavec Teare, Mr. in Mrs. Leonard Phillips, Mr. in Mrs. Joseph Centa, Mrs. Mary Klopčič,- Mr. John Slaper, Mr. John Brinšek, Mr. John Celesnik, Slovenska moška zveza, St. Vitus Holy Name Society, Mrs. Frances Drobnič, Mr. in Mrs. Joseph Francel, Mr. in Mrs. Blaž Haee, Mrs. Johana Champa, Mrs. Frances Knaus, Mrs. Christine „Verbič, Jerry Knaus, Mrs. Frances Korošec, Mrs. Frances Zakrajšek, Mr. John Adamič, Mrs. Mary Levstek, Mr, Anton Prijatelj, Branisel in Weiuel družine, Mr. Louis Wenzel, Mr. John Lusin in družina, Mr. Frank Kisovec, Mrs. Jennie Prijatelj, družina Spehek iz Garfield Ave. Najlepšo zahvalo naj prejme tudi Dr. Louis Perme za ves njegov trud in pomoč, ki jo je nudil pokojnemu v času njegove bolezni. Obenem tudi prisrčna zahvala onim, ki so dali svo'je avtomobile na razpolago pri pogrebu. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Nadalje izrekamo našo iskreno zahvalo člarfom druištva Dvor Baraga št. 1317 C.O.F, in sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O. in posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili na zadnji poti in položili k večnemu počitku. • Lepa hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za lepo urejeni pogreb in za prijazno postrežbo. Ti predragi nikdar pozabljeni oče, počivaj mirno tam v hladnm grobu in plačilo- rajsko vživaj. Mi pa bom ohranili Tvoj blag spomin do svidnja nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOHN in FRANK, sinova; FRANCES, ALMA PHILLIPS in DOROTHY, hčere. Cleveland, O, 9. maja 1946. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" jjWioriar je stopil iz ||Jelik italijanski tank ^ Pred vrati. Top in Je,imel obrnjeno pro-It . e' ko so videli, da ^ Sonarji res. preda-„ Približali tudi rdeči, j® jh'ugim!" j,' "'tro!" I^ide z orožjem, bo l^a sta čepela dva L*1*"- Izza zidu so gle-iT^ke. Iz tanka si-fe, , zdaJ irznila poku- ,'hitro!" S so kopali po klan-. Ob poti je bila z naperjenimi Ife . pod klanih avili Legionarje, pod i;'>.ani> kjer se odcepi ZpI i^. I * MI1uje. ste svinje bele?,: I a Pozdravila tovariši t »j 0varišica! Za to bo i| "le Zvrnil tovariš in V0zikom- *tsate komandante?" *8 J W?1 se je Približal i Nosil je itali- Hl Q 2 zlatimi, na-fc^ Se je nad prvim Le. Ni])' kjr*®fv jarek, da bo ^V' in ga je sunil j{ jarek. Drugi, ki. Iv, Ictla že cela vrsta, K nili sami- jih v dve vrsti. »U .ar z rdečimi naši-y J Potihoma ukazal ,lcltJi so zaceli i :ji)n Legionarje. Od- < ure in denar. ^ p Veš, zdaj bomo ®as ne sme nih-\ J1*" J a; ure ali dra- ' | ^»kler niste vklju-'tua-1 °dri0 osvobodilno s ^ nožev ne smete s'eSm° VSi enald!" i jj ' to ni vznemirilo. fl80 se predali, jim : Zeti ničesar, pa kaj ' Vo'- S° pobil'ali> 430 Se so politkomi- ^li tri sto dva-■ 8to sedemdeset tiha • ''je Je Pa zlata in ta ^politkomisar izbiral -ie nabral, je '' Sl «a štab kot. voj-^ v de!" s® je zgru- h ' (ti'> U(Jiča, da bo prišel Se • ' t'Alj • 1)6 Prvič zabolelo I 5Jevto beseda brat/. 'sit, ^tel T ,Q,cn nn -A v i P Je bilo v gra- 1 Hi 1 st°!" 1 Ifc? Preglejte grad. 1 Ki ' vrzite na iS?.,. ■ .le spreletlo Le- 1 • \8»f , 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 BIVŠ! MORNAR SE PRIGLAŠA V SLUŽBO... Mlade kuharce kot njih matere napravijo boljše s plinom. Vsake vr- ste kuha je hitro in gotovo izvršena s plinom, ki prihrani čas in ugibanja. Temperatura je avtomatično enaka . . . vrhni burnerji zagotavljajo takojšnjo vročino in jo takoj odrežejo . .. avtomatična kontrola pre- vzame vse v vaši odsotnosti. Poleg tega vam da samo plinski plamen brer.dimno kuho. Torej obiščite vašega trgovca s plinskimi potrebščinami kmalu izberite iz njegovih raznh številnh modelov moderno peč, ki je naj boljša za začetnike in enako tudi za izvežbane kuharice 4 ŽIVI VIRI r. t- * IVAN MATICIC morda z natolcevvanjem. — Da, obtoženec Budin je zagrešil težke delikte, je izrecno poudarjal, vendar jih ni zagrešil sam, ampak v družbi z ostalo teroristično tolpo. To so izmečki tega divjega plemena in trebiti iz dostojne človeške družbe, kakor je povsem pra-jih je treba na vsak način iz-vilno poudarjal velečastni veliki pravdar. Prva sta domovina in nacija, in kdor proti tej svetinji dvigne roko, naj ga zadene pravična kazen! (Navdušeno pritrjevanje.) Iz-, ven vsakega dvoma je, da gre tu za zaroto velikega obsega, ki je imela za cilj odcepitev tega krvavo pridobljenega ozemlja od svete ligurske skupnosti, kar je treba izrecno poudariti. Da bi pa imeli zarotniki namen dvgniti zločinsko roko celo na samo ligursko božanstvo, je sicer tudi verjetno, vendar ni točno dognano; v toliko treba obtožnico izpodbijati. — Dalje se dotakne branilec posameznih deliktov ter se močno zgraža nad njimi, da, nekateri se mu zde celo neverjetni, in če bi ne slišal obtožnice na lastna ušesa, bi sploh ne mogel verjeti, da zamore l S*®1 \ denar tuW , na- U°leg f denarnih I vas! > i Ustanovljena 1849 Ljudska banka na Public Square Današnja PLINSKA PEČ . . . pomoč začetnikom . . . izbira za eksperte the EAST OHIO GAS company v blag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE SOPROGE IN BLAGE MATERE DOROTHY ARKO ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 9. maja 1935. Srčno ljubljena mi žena, nepozabna mamica, težka bila je ločitev, ko odšla si iz sveta. Zdaj le mirno tamkaj sniva in počivaj sladko naj, Bog daj njeni duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: MATT ARKO, soprog; EDWARD, sin; DOROTHY, hči. Cleveland, O.. 9. maja 1946.__ V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA Anton Jaklič ld je mirno v Bogu zaspal dne 9. maja 1936. Deset let je že minulo, ker Tebe več med nami nI, le v srcih nam živi blag spomin, počival miirno soprog in oče, in plačilo večno uživaj. ŽALUJOČA DRUŽINA. Cleveland, O., 9. maja 1946. Še vedno oblečen v svoj l|t Ji ■ mornarski suknjič in čepi- /. ft | co izza dni, ko je služil v I jI mornarici, prihaja nadaljni bivši napeljevalec telefona m I LJ v svojo službo. On je eden p IJK2 izmed več kot 1,500 usluž- Mwl bencev Ohio Bell, ki se je jfirlli tp vrnil na svoje staro ali še boljše delo pri tej družbi, M odkar se je končala vojna. Ti moški in ženske, ki so tako zvesto sj^ žili svoji domovini, zdaj zopet sluzU^ svojim občinam, kjer pomagajo k vzp stavitvi predvojnih standardov telef0^' ske postrežbe. Mi se čutimo zelo srečn : da so zopet z nami ... vi pa, potrpežUJ ljudje, ki ste toliko časa čakali na tel ' fonsko postrežbo, se tudi lahko P°^ut n hvaležne. Z vsakim dnem prihaja vec 1 več bivših vojakov nazaj k svojemu del inz vsakim dnem se bolj bliža čas, s bo lahko izvedlo za telefon vsa naroč"3' katera so vsled vojne zaostala. ^ THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY U Tun. in "THE TELEPHONE HOUR" Monday« al 9 P- M" WTAM • WIW • WSPD . WHIZ • WtOK t "iS katerim dovoljen.i em je zahajal zarotnik Budin v šolsko poslopje?" "Z mojim dovoljenjem. Povabila sem ga, ker sem si zahotela bele polti . . Pa sem se prepričala, da je to nad vse dostojen in čednosten fant." (Zbadljive opazke in smeh.) "Kdo je položil v šolo bombo?" '"Tista bomba je bila položena po nalogu samega simbe." (Ogorčeni ugovori.) "Zarotnik Budin je pobil tistega ipsa-varuha." ' "Ne, tistega sem ubila sama, ker je bil nemarna mrcina. On pa je ubil dva druga psa." Dosti. Dvorana je užaljena. Predsednik veleva odgnati nesramno pričo. V ječo tudi njo! Oba bosta sojena pa zakonu o de1-liktu veleizdaje! — S tem je pomiril šajhajul razburkano dvorano ter takoj nato zuklju-čil obravnavo. Naslednje jutro je bilo razpoloženje v dvorani zopet povsem ugodno. Obrambi je bila dana beseda. Dvignil se je prvi branilec, ki jg izjavil, da brani obtoženca Bud in a. Premišljeno in op-reizno je pričeli svoja izvajanja, govoril mehkb in 1 prikup-ljivo, in videti je bilo, da je na mah pridobil srca .dvorane, kajti žel ni prav nikakih ugovorov, pač pa zgolj pritrjevanje. Seveda je umel to sipretno izvesti, kajti zdaj pa zdaj se je očitno poklanjal visokemu stolu, ker je razumel, da si ga pridobi le na ta način, ne pa do golega oropalo ta rod na 1 duši in telesu in končno se je to ljudstvo uprlo po vsem bož- ] jem in človeškem pravu. Saj se celo pristna ligurska duša upira zločesti tega poslanstva, ki m ima svoj sedež v veledič-nem Saluj-harumu. (Predsednik pozove pričo, naj govor stvarno.) Da, Gomba pozna okolnosti in peta, ki so privedle te živali v to železno pre-grajo. Obtožnica govori o vstaji, in Gomba se je bil na lastne cči prepričal, kako je tisto vstajo netil simba Kavembu sam. (Ogorčen protest dvorane, . MSodni stol vstaja, predsednik vZame priči besedo.) Da,- v to želeno pregrajo ne spadajo te živali, mapak vanjo naj pride nekdo drug, to je sam —" "Basuu! Sleksaap!" Besna množica se je vrgla nad hujskača, šajmuli so prijeli za orožje, predsednik je zvonil pa . kričal, naj ga na mestu odžene-jo v ječo. To se je zgodilo, Gomba se je miren pustil odgnati iz dvorani. Ko se je nemir polegel, se je skušal pred-ijsednik zopet obvladati ter pozval Azunto. Z osornim glasom ji je rekel, naj izpove samo to, kar bo vprašana. <