Izhaja trikrat na teden naki torek, Četrtek in soboto. Stane za celo leto aa Ameriko (isven Chicage $3 00. Za Evropo $3-5o. Za Chicago $3.50. Issued three »t a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for linked States (except Chicago) per year $3 00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. J{ljuč do napredka 5 je edinost p Ključ do zmage je edinost LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. Slogajači1 u\esloga tlači/ ŠTEV. (No.) 124. CHICAGO, ILL., SOBOTA, ai. OKTOBRA—SATURDAY, OCTOBER, 21. 1922. LETO (VoL) VID RUSIJA OPOMINJA ZAVEZNIKE, NAJ PUSTE DARDANELE PRI MIRU. Moskva, jo. oktobra. — Glasom najnovejših političnih vesti, je Rusija zopet stopila na svetovni oder glede dardanelskega vprašanja in s svareči m glasom opozarja vse zaveznike. naj ne segajo po Dardane-lah, ker te ne spadajo njim. % Ruski zunanji minister Cičerin izjavlja uradno, da glede premirne konference nima Rusija ničesar ugovarjati, ker se je tikala v glavnem vojnih operacij med Grško in Turčijo. Toda odločno pa ugovarja,! da bi zavezniki barantali na svojo j roko z dardanelskimi ožinami, do; katerih niso upravičeni, ne zemljepisno, ne drugače. O usodi teh imajo pravico odločevati le tisti, ki meji- j jo zemljepisno na Črno morje iz ka- , terega vodi izb« d edir- > skozi dardu-nelske ožine. Ti imajo besedo, drugi je pa nimajo, ker silijo na tujo zemljo, no katere nimajo ni trohice pravice. Cičerin pravi, da bo Rusija podpirala Turčijo v sledečih točkah: 1. — Rusija bo podpirala zahteve Turčije glede njenih narodnih meja, | kot je to označeno v carigrajskem paktu nacionalistov pred zaključkom zadnjega turškega parlamenta, in potem ratificirano po an gorski vladi. — Rusija podpira Turčijo glede njenih suverenih pravic v Dar-danelah, katerih se ne sme skušati omejiti. 3. — Rusija je proti vsaki vzdržbi nevtralnosti v Dardanelah. ;e proti sedanji in proti vsaki novi upostaviti kake nevtralne zone v ožinah. 4. — Rusija je proti vsaki kontroli v Dardanelah, ki naj bi ;o imela kaka liga narodov. 5. — Rusija je proti vsakemu mandatu ali kaki kontroli, ki naj bi bila v rokah tujezemskih držav v Dardanelah, ali kakem turškem teritoriju. 6. — Ru-s ja podpira trgovsko svobodo v soglasju suverenih pravic Turčije v Dardanelah. 7. — Rusija krepko ponavlja svoje zahteve za absolutno svobodo trgovine v ožinah. Rusija tudi izjavlja, da do danes še ni prejela, nikakega uradnega povabila na bodočo mirovno konferenco. ki se bo vršila med Grki, Turki in zavezniki v kratkem času. Či-ččrin izjavlja, da zavezniki nimajo pravice vabiti n^ konferenco Jugoslavija in Romunije. Iz kakega stališča Cičerin ugovarja pravici Romunije. da bi ne smela biti prisotna na konferenci, je uganka. Saj Romunija ie vendar država, ki zemljepisno meji na Črno morje. Tudi Jugoslavija ima pravico do konference radi svoje podonavske plovbe, ki'i-ma edini izhod na Črno morje. Odkod črpa Cičerin svoje argumente proti prisotnosti Jugoslavije in Romunije je uganka za vsakega političnega opazovalca. Xe sme :>e ugovarjati pravici Rusije glede dar-danelskih ožin. ker ima edini izhod i iz Črnega morja skozi Dardanele. || Toda ona brani in ugovarja drugim ZNAKI NOVE REVOLUCIJE NA GRŠKEM., Saloniki, 20. okt. — Na Grškem se dviga iz tal nov revolucijonami J j duh. Vse politične stranke so silno d v • tj užaljene radi groznega poloma v Mali Aziji, ki bo iztrgal iz grških jr *ok tudi velik kos pridobljenega o- V zemlja v zadnji svetovni vojni. \ s- ^ hodna Tracija do reke Marice bo 1 šla nazaj pod Turško oblast, to \c gotova stvar. Vse to pa dviga grški j narod odporu in uporu. j Pristaši \ enizelosa zahtevajo. da ;, se povzročitelje te strašne katastro- 1 te kaznuje. 7 njimi soglašajo tudi ^ i drugi vročekrvnejši elementi. Repu-i jblikatiski elementi pa delajo na vso j jmoč. da se enkrat za vselej izbacne 1 iz Grške monarhistično obliko ' _ # < vlade. Sedaj se slednjim tudi naj- , lepša prilika nudi. ker ljudstvo je 1 i skrajno razkačeno in bi se dalo potegniti v vsak političen vrtinec. Te dni se po vsej Grški obdržujejo javni shodi, da se inscenira javno , mnenje glede zahtev Turških naci j 1 onalistov. Vsekakor, ako bodo za--vezniki še nadalje podpirali Turke. , ie pričakovati, da se bo grška vla- • t J la v Atenah, ako ne pride do kakih j drugih političnih izprememb. poda-j :H. ker vidi pred seboj preogromno moč. 1 1 -o- i ZAVEZNIŠKA KOMISIJA V CARIGRADU VSTAVILA TURKE i Carigrad, 20. okt. — Kemalisti so ... . .1 nameravali poslati 8 tisoč nacionali-, etičnih žandariev preko Carigrada : vzhodno Tracijo. Ta akciia bi bila oa izvršena proti določilom Mudan-j ske premirne konference in vsledte- n je zavezniška komisiia odklonila', >"»volitev za prehod turškim nacio-j nalističnim ž^ndarjem. -o- RUSI BEŽE IZ VLADIVOSTO-! KA PRED BOLJŠE VIKI. TV»kio. 20. okt. — Poročila, ki jih prejemajo tukajšni časnikarji o položaju v Vladivostok!!, naznanjajo, da občinstvo mesta trumoma zapušča svoja bivališča iz strahu pred bližajočimi se boljševiki. ki prodirajo proti mestu. Japonska vlada jc posodila dva transporta za prevoz beguncev, ki bosta prepeljavala Ruse na Kitajsko ozemlje, da se tako umaknejo^ kolikor mogoče, masa-kriranju. katerega bodo boljševiki gotovo vprizorili, ko dospejo v Via-divostok. Tudi dva amerikanska križarja 1 sta bila poslana iz kitajskega vodovja v Vladivostok, da tamkaj poma-p-nti ščititi interese tujezemskih po-j danikov. SP Ali si že naročil Koledar "Ave Maria?" Ako ne stori to takoj! k posvetovanju glede bodoče nevtral ; • nosti dardanelskih ožin. je pa ne- j lomljivo. Pri tem bi človek skoro | vr>-pšt*l boljševika Čičerina, če on r.ploh sam ve, kaj bi rad in kaj išče. RAZNE NOVICE. j XOYD GEORGE, MINISTRSKI PREDSEDNIK ANGLIJE I2BACNTEN. London, jo. okt. — Stari politični lis-ak Velike Britanije, ki je več let predse-loval angleškemu kabinetu, je končno zgubil politični ugled. Ko je to uvidelj la mu ne bo mogoče več ostati na kr-' nilu. je podal resignacijo angleškemu :ralju. iONAR tAW BO NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK. London, jo. okt. — Kakor hitro e podal Lloyd George svojo resignaci- 0. je poklical kralj Jurij na tajno posve-ovanje Bonar Law-a in mu poveril for-niranje novega kabineta. Bonar Law je pristaš konservativne stranke. -o- :ARLTON KLUB IZPODRINIL KOALICIJSKI KABINET. London, 20. okt. — TakozvSmi Carl-Lon politični klub sestoječ iz konserva-tivcef, je volil proti zaupnici z 9<> glasovi večine. Takoj zatem je uvidel Lloyd George poraz svojega koalicijskega kabineta in je podal resignacijo. --o ; BRITANIJA PROTESTIRA PROTI PREISKAVI Z. D. Southampton, jo. okt. — Britanski zunanji minister je poslal v Washington protest proti preiskovanju obrežne ladi-ie. ki je vozila med New Yorkom in Ha-lifaxom Lad [a je imela na krovu opojne pijače, katere je oblast Z. D. zaplenila. NOVO ODKRITJE PRI CHICAŠKI UPRAVI. Chicago. 111. jo. okt. — Fred. Lundin je bil imenovan včeraj nri razkrinkova-iiju znanega šolskega škandala, kot >0-^deležnik znanega šolskega gratta. Vedno lepše stvari prinajajo na dan. Volilci volilni dan prihaja, glejte, da boste iztrebili izkoriščevalce iz publičnih urado- . --o- LEGIJA VOJNIH VETERANOV PROTI SVOJEMU POVELJNIKU. Xcw Orleans, jo. okt. — Legionarji po vseh Z. D., hite pošiljati resolucije nn glavni urad Ameriške legije dosluže-nih vojakov, da se nai sedanjega poveljnika brigadirja generala Sawyer-ja takoj odstrani, ker se ni izkazal naklonjenega vojakom nri agitaciji za pomoč pohabljenim vojakom. -o- PRISTAŠI I. W. W. SNOVALI NOVE ZAROTE V OREGONU. Portland Ore., jo. okt. — Agitatorji 1. W, VV. stranke so pridno kovali zaroto vprizoriti splošno stavko po celi državi Oregon. Hoteli so zaustaviti ves promet in industrijski obrat. Državni detektivi so celo stvar pravočasno zasledili in so 'lč teh ptičev utaknili v zapor. --o- JUGOSLOVANSKA VALUTA SE DVIGUJE. Jugoslovanska krona ie noskočila tekom zadnjeea meseca za celih 18. odstotkov v svoii vrednosti. Dviganje krone (Dalje na 3. strani.) * * * * ^ * ^ * IZŠEL JE KOLEDAR 'AVE MARIA' za leto 1923. Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 25G strpni. Cena samo 50c. Za v stari krai 75c. Rojaki sezite do tej krasni knjiffi. Naročnino pošljite na: . "AYE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO. ITXLINOIS. DENARNE POŠIUATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo dr^ar t Jugoslavijo v kronrh in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih De nar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJ ANI" s-katero v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni 'i strni. kako želite, da «;e denar odpošlie v kronah ali ameriških dolariih VčeraiŠne cene so bile: Jugoslovanskim 'kronam: Italijanskim liram: 500 — kron ..........S 2.80 50 lir ...................$ i.000 — kron ..........$ 5.30 100 tir .................. 5-3° 5,000 — kron ..........500 lir ................... 25.00 10.000 — kron ..........S50.50 1000 lir ................... 50.00 Za pošiliatve v amerikanckih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 $50.00 računamo 75c. Od $50 00 do $75.00 računamo $1.00 Od $7C do $100.00 računamo $1.50 Za vsa nadaljna nakazila računamo pe ic in pol od vsakega dolarja Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzoiava Za vsa nadaljna navodila pišite na' BANČNI ODDELEK "EDINOST" fgUq West 22nd Street Chicago, TIL SOCIALIZEM IZGUBLJA TLA Y FRANCIJI. Pariz, jo. okt. — Sedanje lokalne volitve v Franciji so pokazale velik odpor proti ministrskemu predsedniku Poincarejti. Zveza francoskih konservativcev ne bo živela posebno dolgo,- kakor kaže ljudsko mne ! nje pri sedanjih volitvah. Pa tudi socialistična stranka v Franciji, ki je bila do novejših časov zelo močna, rapidno izgubljaj • .. T _ . 1 i svoj vpliv. Komunizem in radikali- zem sta jo diskreditirala, da je zgubila ves svoj vpliv pred javnostjo. Francosko ljudstvo se oteplje socializma z vsemi štirimi. Boje se ga. ■ kakor strupene kače. No, saj poštenih preizkušenj Francozom ne manjka s socializmom. Jakobinstva. francoski narod ne bo pozabil, prav tako ne. kakor tudi Rusi ne bodo iz-j gubili spominov na boljševizem, ki je s krvjo pobarval vse potoke in reke v Rusiji. 1 -o- DEMOKRATSKI SHOD SLOVENCEV V CHICAGO. V četrtek večer, kakor ie bilo to naznanjeno se je zbrala precejšna skupina Slovencev v dvorani sv Štefana. Na to sejo je dospel tudi . kongresnik A. J. Sabath. z njim lokalni načelnik demokratske stran-'; . ke in še par drugih, ki so sklicali . shod. da na njem pojasnijo princi-, . pe in načrte demokratske stranke. r! ' Glavni govornik na shodu je bil kongresnik Sabath. ki je govoril kakih 45 minut. V svojem govoru je! i razložil navzočim na shodu vse ti-mazana dela. ki spadajo v zgodovino nasprotnikov demokratske stran-' j ke. Razložil je tudi. kot kongresnik.' 1 kateremu je stvar znana, kdo je krfrj ; da se je premogarska in železničars-| ska stavka toliko časa vlekla. Kriv-! - ce tega zlodejstva je pokazal poslu-\ šalcem v čisti jasni luči in nobenega 'i dvoma ni, da bodo volilci letos tiali . svoje glasove za demokratsko stran-» ko v večini. N a željo vseh prisotnih se je iz-1 volil pripravljalni odbor, da se v ta IZ JUGOSLAVIJE. - Glas duhovnika z dežele. Za "Bog plačaj'' smo opravili 14. 9. šolsko mašo z "Veni S. Spiritus" in sedaj zopet pričnemo z delom v šoli. Z grenkobo v srcu gremo, posebno župniki manjših župnij, letos na delo. Za šolski leti 1920.—21. in 1921. —22. nam je Pribičevič odtegnil v šoli težko zaslužene krajcarje in jih* naklonil svojim upravam. To pa kljub temu. da ne živimo več, ampak le še životarimo. Službujem v župniji, kjer župna nadarbina nima-pedi zemljišča. Tudi drugi dohodki niso imena vredni in sem v Avstriji dobil polno kongruo, mesečno 70 goldinarjev. Dne 2. 9. sem obhajal spomin, da sem se pred 30. leti vto-pri v službovanje. Ta dan prinese pismonoša mesečno plačo. Ker smo duhovniki plačani v zlatu, vzamem svinčnik in izračunam, koliko se Rili je poslalo za mesec september. Bila-je enajst švicarskih frankov in 44. centesimov ali v naših predvojnih s££oldinarjih 5 .(reci pet) goldinarjev.. 14 in pol krajcarja. S temi 5 goldinarji pa moram še skrbeti za kurjavo in druge potrebščine župnega urada. In takemu revežu se ne privoščijo v šoli težko prisluženi vinar-ji! Večna sramota tistim, ki so tega krivi! -o- Na "gavge'' je bila obsojena pred mariborsko poroto 21-letna delavca, s Stare gore pri £t. Ilju, Marija Pevec, ker je umorila svojega pet tednov starega otroka. -o- Devetinšestdeset-letnico Slomškove smrti so slovesno proslavili na ; Ponikvi pri Celju v* nedeljo 24. sep-j tembra. -o—- Izginil je znani mariborski trgovec, Matevž Žmaker. Sumi se. da se je na njem izvršil zločin, ker je imel vedno večje vsote denarja pri sebi. namen skliče še en javni shod. ki se bo vršil prihodnji četrtek dne 26 oktobra tudi v dvorani sv. Štefani.. Več o tem prihodnjič. "EDINOST " EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. X&49 W. aand Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 32nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919» at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Proti brezverski šoli. « Vernemu človeku mora biti in mu bo tudi brez dvoma v prvi vrsti merodajna o kaki stvari sodba Cerkve same. Zakaj Cerkev Kristusova je namestnica Kristusova. "Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne-vernik in očiten grešnik/' Torej nam mora tudi o brezverski šoli biti j»red vsem sodba Cerkve merodajna in zadostna. In kako sodi Cerkev o tej zadevi? Če zasledujemo boj za versko in protiversko, oziroma brez-versko šolo. vidimo, da so papeži — zlasti še vsi zadnji veliki papeži Pij IX., Leo XIII.. Pij X. in Benedikt XV. — od prvega početka pa do danes jasno in določno in dosledno obsodili in to ne enkrat, ampak neštetokrat v raznih izjavah, okrožnicah in pismih, ne le vsak poskus, ampak tudi najbolj tiho namero, da bi se verouk odstranil iz šole. Njih izjave pa so kratko in določno povzete v novo cerkveno postavodajo, ki jo je izdala vernikom Cerkev 1. 1918., in te odredbe se glasijo takole: 1. Člen 1113: "Stariši imajo strogo dolžnost, da poskrbijo za ver->k > in nravno kakor tudi za telesno in prosvetna vzgojo svojih otrok. - 2. Člen 137— V pouku ne le ničesar ne sme biti, kar bi nasprotovalo katoliški veri in nravnosti, ampak verska in nravna vzgoja mora 1 iti na prvem mestu. Pij IX. je označil stališče veronaitka v šoli še jasneje: "V ljudskih šolah mora verski pouk nadvladati ves ostali šolski pouk, tako, da so drugi predmeti pripomočki za verouk. 3. Člen 1374: Katoliški otroci naj ne posečajo nekatoliških. nevtralnih, mešanih šol. ki jih namreč pohajajo tudi nekatoliški otroci. 4. Člen 137«;: Kjer ni katoliških šol, naj zlasti škof poskrbi, da sej ustanove. Verniki naj gotovo po svoji moči pomagajo, da se katoliške ?ole ustanavljajo in vzdržujejo. Tako o šoli naša najvišja cerkvena oblast. In z njo soglašajo naši' škofje, ki so nam ponovno raztolmačili te zahteve Cerkve o šoli posebej v pastirskem listu iz lanskega leta, kjer poudarjajo: "Šola mora nadaljevati verski nauk in na tem temelju urediti vso šolsko vzgojo . . . Ves nauk v šoli mora biti prežet od strahu božjega in verskega duha ... S polnim pravom moreš in moraš zahtevati od šole in v šoli tak postopek, postopek, nadahujen s sveto vero Jezusovo . . . Krščanski roditelji! Zato te čudili nam škofom, vašim pastirjem, da smo takoj dvignili svoj glasen ugovor, ko smo čuli. da se resno namerava vzgajati v^aša brt drugi j>a obiskuje St. Ignacius kolege. Pokojnica je imela v stari domovini veliko sorodnikov in poznancev, naj ji bode tuja zemlja lahka, družini na iskreno soža-1 je! Prijatelj. -o- So. Chicago, 111. — Neizprosna smrt si je sedaj izbrala mlado žrtev. Mrs. Alojzija Poznanovič roj. Ko-vačič je podlegla kruti sušici in je umrla 15. oktobra t. j. v nedeljo po noči ob 12. uri in 45 minut lepo pripravljena. S karmeljskim škapulirjem na >e-bi je zatisnila svoje trudne oči za ta svet. Mlada mati, še le 22 let stara zapušča 1/2 let<» staro hčerko Dorotejo; Žalujočemu možu. potrtim sta-rišem in sorodnikom naše sožalje. Pokojni-trpinki pa privoščimo večni mir in pokoj ! Naj počiva v miru. Pogreb rajne je bil v sredo 18. oktobra. — S smrtjo se bori nadalje Nikolaj Požek, spreviden s tolažili sv. katoliške vere. — Zadnjo soboto 14. oktobra se je pričel v Ewing hall cerkveni fair.' Vkljub zelo deževnemu vremenu se je dokaj faranov zbralo in je ves čas j vladalo med njimi prav živahno razpoloženje in navdušenje. Za to je bil pa tudi dobiček zadovoljiv. Svo-to skupička bode cenjenim bravcem | naznanjena še le na koncu fera. j Prihodnjo soboto in pa še 28. oktobra se nadaljuje cerkveni fair. Čuje se. da bode zlasti zadnji večer fai-ra obilno obiskan. Tako bode prav! Dobrodošli! Poročevalec. -o- Pittsburgh, Pa. — Cenjeni g. u-rednik: — V nedeljo, dne 15. oktobra je bil za vse tukajšne katolike velik dan. Ta pomenljivi dan bo o-stal zapisan s zlatimi črkami v zgodovini Pittsburške škofije. Vršila se je slavnostna parada društev Najsvetejšega Imena. Udeležba je bila silna nad 25.'tisoč broječa množica je korakala pod zastavo in križem našega Gospoda Kristusa. Tu si videl fante in može vseh narodnosti, ki so korakali ponosno in navdušeno pod zastavo Najsvetejšega Imena. Na tej slavnosti smo bili tudi pittsburški Slovenci, dokaj lepo zastopani pod vodstvom čč. gg. Fath-ra Šojarja in Fathrom Majerjom. Da vsa čast vam katoliški Slovenci v Pittsburghu. pokazali ste. da vam je vera vaših očetov še draga in glo- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. boko ukoreninjena v vaših srcih. Le tako korajžno naprej tudi v vašem vsakdanjem življenju in katoliška misel in zavednost bo rastla od dne do dne. — Z delom gre v Pittsburghu sedaj še precej dobro in Slovenci v . splošno jako dobro napredujejo. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike, posebno pa članom Najsvetejšega Imena. Frank Cvetic- Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo, dne 15. oktobra zvečer smo imeli v naši naselbini zopet krasni pomenljivi zabavni večer, katerega je priredilo društvo Najsvetejšega I-mena. Najzanimivejše poglavje tega zabavnega večera pa je bilo in-teresantno predavanje o človeškem temperamentu, ki ga je imel Dr. Rev. Hugo P.ren. Tako zanimivega in pod učnega predavanja še nismo slišali v naši naselbini. Da je Dr. Hugo izboren govornik, to ve vsak.! ki ga je kdaj imel priliko poslušati. J S svojim jedrnatim humorjem, ki ga je zanimivo vpletal med predavanje napravi predavanje še toliko .zanimivejše. Občinstvo bi ga poslušalo celo noč. ko bi le preč. g. hotel govoriti. Takih predavanj bi bilo potreba pogosto, ker take stvari so-za -narod koristne in podučne. Upamo, | da bo nam preč. g. Dr. Hugo Bren zopet v kratkem napravil slično pre- . tavanje. Predavatelja pa naj Bog' živi še mnogo let med nami chica-škimi Slovenci! 11 — Tudi slika junaške Judite, ki 1 se je zadnjo nedeljo večer predstavljala v naši dvorani je bilo nekaj ' navadno lepega. Slika, ki je predstavljala. kako m »re nastopiti ju- , naška žena. je prav. kakor nalašč za današnje dni. ko svet postaja sle- ; lierni dan bolj mlačen v sv. veri. Sliko in vse z:l ta zanimivi večer je 1 • s1-'-" e'-» fbuštvo N"ni>vete'.šerra 1-mena. katero v resnici zasluži vse 1 pohvale v tem oziru. — Slišali smo. da se je Mr. ložef Kulovec. ki se je zadnji podal na ( pot v stari kraj. vrnil iz New i Vorka v Chicago. V New Yor- ' ku so ga dobili neki nepridipravi in ga okradli za večjo svoto gotovine, ki jo je Mr. Kulovec mislil nesti s seboj v staro domovino. To je nov dokaz, da je denar v gotovini nespametno nositi s seboj v staro do- 5 movino. Nihče ne ve, kaj ga doleti . na poti. lahko je okraden. lahko u- ; mrje in denar gre. Potniki, ki greste l v stari kraj nesite s seboj dolarske čeke. katere vam naredi BANČNI ; ODDELEK "EDINOSTI". Te če- 1 ke lahko izmenjate v stari domovi- * ni in če ga kdo Vam ukrade na no-. 1 ti. ga ne bo vnovčil. Vam se bo pa j izdal duplikat. s katerim boste dvig- ' nili denar. Torej pozornost, k^lor ' namerava v stari kraj! — Mr. Anton Stonich na 22nd 1 Place je že par dni bolan. Zbodel se : je na prst, nakar se mu je rana pri- ! sadila in zdravnik izjavlja, da si je j zastrupil kri. Mr. Stonichu želimo 1 skorajšnjega okrevanja ! — štorklja je obiskala te dni Mr. in Mrs. Martin Hozjan na Dole ave. i in jima pustila krepko hčerko Doro- 1 tejo. kateri sta kumovala Mr. in Mrs. Martin Hozjan. — Mr. in Mrs. 1 Jožefa Utroša je pustila hčerko Jo-žefo, kateri sta bila botra Mr. in Mrs. John Horwath. — Mr. in Mrs. Louis Majcen je pustila hčerko Mary, kateri sta bila botra Mr. in Mrs. Anton Farkas. — Novim farančkom obilo sreče na cesti življenja. — Mr. in Mrs. Vavpotič je pobrala smrt malo hčerkico. nekoliko mesecev •".taro. Naše sožalje. — V nedeljo bo veliki dan za našo naselbino, ko bomo blagoslovili izdelani del naše šole. Slovesnost se bo začela ob 3. popoldne s sv. rožr-nim vencom. Potem ie sprevod v šolo. kjer bo blagoslov prostorov in kipov v šoli. Po blagoslovu gremo v pritličje, kjef je govor in nato se začne zabava in fer. Naj ne bo fara-na. ki bi ta dan ne prišel k tej slavnosti. V dvorani bodo nastopili zvečer tudi naši Orlici z nekoliko vajami. — Ker bi bile zabave pred Zahvalnim dnevom preveč skupaj, prestavi Adrija svojo igro "Moč Uniforme" na 3. decembra. — Društvo "Marije Pomagaj" bo imelo svojo igro 19. decembra. — — Priprave za našo ' Bunko and Card Party v Douglas Park Refectory 14. novembra se vrši pridno vse priprave. — Naši "Orli" in "Orlice" bodo imeli skupni nastop 19. novembra v pritličju šole. Po nastopu prosta zabava in ples. Čisti dobiček ie namenjen za nabavo telovadnih orodij v novem prostoru v pritličju šole. — V nedeljo pridejo naši vrli Waukegažani igrat sem v Chicago igro "Deseti brat" za društvo s\. Štefana. -o- Chicago, lib — Naše zabave v cerkveni in šolski dvorani: 28. oktobra, v soboto zvečer, v cerkveni dvorani igra "Deseti brat" — igrajo Waukeganski igralci. 29. oktobra, v nedeljo popoldne, se igra "Deseti brat" ponovi. 14. novembra, v četrtek zvečer. Bunko—card Party v Douglas Park Refectory. 19. novembra: v nedeljo popoldne in zvečer javno vežbanje "Orlov" in "Orlic" in ples. 29. novembra, v sredo večer 1 hanksgiving Eve" Hard Hard time Party mlad. kluba Sv. Štefana v šoli. 30. novembra, v četrtek Thanksgiving dan. popoldne in zvečer, zabava društva Sv. Ivana Krst. v š 3. decembra, v nedeljo zvečer v,v-i T-rr„., ''M«.,- Uniforme." 2r- decembra, na Božič. Božičnima šolske mladine. 31. decembra na Silvestrov večf— zabava Družbe Sv. Mohorja v š« IL 11. Februarja, na pustno nedeljo igra in zabava Adrije v šoli. LOGIKA NEWYORŠKlH UREDNIKOV " To se je sodilo dne 10. oktobra v u-redništvu slovenskega ne\vyorškega Inevnika. ki je že tolikrat svojo politične barvo izpremenil. da ie že pozabil s katero je pričel. Glasni urednik G. X. upravniku: "Ali • prejel kak dopis za urednistvor" t "pravnik: "Boga mi. nič ni prišlo!" Pomožni urednik glavnemu uredniku-•Imate še kaj tvarine. tiskarji nimajo nič." Gl. urednik: "Saj sem ii dal- dopis, ki >cm ga sklanfal včeraj." Pom. urednik: "Da. .>a tistega smo ob-iavih včeraj, tako lepo smo ga okiasin n smo s tem pokazali, da tudi mi še dobimo kak dopis." Gl. urednik: "Da prav. da bodo videb" 1- Chicagi. da mi ne nastrizemo vse. kar ie v našem listu. Pri nas imamo tvarine redno dovolj, in nismo v tem tako na slabem, kakor pri chicaški Edinosti." Stranska vrata se odpro. V uredništvo pribiti poslovodja tiskarne: "Xo. no. ali imasta kaj. tiskarji so brez dela." Gl. urednik stopi h pomožnemu uredniku in mu na tiho reče: "Pojdi pa nare-11 kaj iz starokrajskih listov^' Po m. urednik odide na svoje delo z u-redniškimi škarji, "kmalu se vrne nazaj in zopet sede k gl. uredniku, ki je ravno pisal za Petra Zgago in mu reče: Sedaj sem pa nastrigel iz ljubljanskega Slovenca članek "Orijentsko vprašanje" in še mnogo drugega, tako. da bo zadosti za celi teden. Zatem sta še pridno zabavljala čez chicaško "Edinost." Kar zopet prileti stavec v uredništvo in jezno reče: "Strele nemarne, dajte mi kaj da na stavim za današnjo številko!" Gl. urednik: "Ali še vedno manjka." Stavec: "Seveda manjka, na drugi strani še za pol kolone!" Gl. urednik pom. uredniku: "Vzemi iz chicaške Ed'nosti par smešnic za ta prazni prostor, so jako fine." Pom. urednik, ki je preje poslušal gl. urednika, ki je zabavljal čez Edinost: Ja. Boga mi. ali niste trdili pred dobro minuto, da Edinost ni za nič?" Gl. urednik: "Ti tega ne razumeš, misliš. da bom javno trdil, da je Edinost dobra, kaj bodo pa naši bravci rekli? To je vendar časnikarska običajnost!" Pom. urednik:^ "Ja. pa bom moge! spodaj omeniti, da je iz Edinosti." Gl. urednik: "Xič ni potreba, za na-zatvši "šali " pa bo šla ti zemlja, kakor bi se spekla v naših glavah." Tu tako so končno zmašiti 2.17. štev. G. N. v newyorškem uredništvu. In ko so b«1i crotovi ie iunak Pe-Terček potegnil iz žepa robec si obrisal znoj raz čela in veselo vzkliknil: "Pa smo jo!" AMERIŠKA SLOVENKA. ZAKAJ JE ŽENA DOLŽNA ITI NA VOLIŠČE? Mej nami ženami, zlasti mej Slovenkami, ie navada, da nekako brezbrižno govorimo o politiki in volitvah. Opozori katero na to dolžnost in od nje boš dobila odgovor, da se ne mara vmešavati v politiko, da to je za može itd. Da, pa zbudim pri naših ženah, ki imajo pravico do volitev njih pozornost, naj omenim samo par predmetov, o katerih naše žene prav rade v vsakdanjem življenju godrnjajo. Že takoj pri njenem domu se prične tako godrnjanje. Poglejmo po mestih, kjer imajo zanikerno upravo. Tam se kopiči j>»> ulicah nesnaga in občinski možje, aldermani. kateri so določeni, cia pazijo na red po svojem okrožju ne izpolnjejo svojih dolžnosti. Y takih mestih se razširja smrad, ker se razni odmečki ne odpeljejo in to povzroča nezadovoljnost med občinstvom, da godrnja čez upravo. Ciospodinje se jeze nad takimi občinskimi možmi. Vidite, ko 1 >i se pa občinstvo zanimalo za politiko in preštudiralo dobro kandidate za katere ie volilo, bi pa imeli boljšo u-pravo. boljše može na krmilu, ki bi pazili na snago in red. Vse to je v veliki meri odvisno od občinskih nii i/., t e so ti slabi, je slaba uprava: če so oni zanikerni, je zaniker-na uprava. Da pa pridejo v urade slal>i možie pa pada odgovornost na volivce, ker se ne zanimajo za bla-; gostanje svojega okrožja in svojega mesta. 1-t' t..^'> je z gospodarstvom pri državnih in mestnih upravah. Ce ^o v t'»kih urad.ih skrbni gospodarji, občina u ipreduje finančno in v drugih o/.irih. Saj denar, ki prihaja za vz lr/avanje mestne uprave, prihaja direktno i/, tvojega žepa, ki ga pl'ičuješ pri tvojih davkih, torej je tu z«»]>et dolžnost, da paziš, koga v<»liš v urad, kjer bo gospodaril s ■ tvojim denarjem, ki ga ti plačuješ v te s vrhe.* Torej direktno pride vrsta na tebe, da si ti gospodar ob času volitev uprave tvojega okrožja. mesta v katerem živiš in države v kateri si. Zato je dolžost volivca' in volivke, da gre na volišče in sto-j ri v tem svojo dolžnost, t e bi v >-; * | livci. zlasti^ delavstvo ol> času volitev nekoliko bolj študirali politiko i in kandidate, katere voli v razne tirade. bi btl<» tudi v marsičem veliko bolje na svetu, kakor je. Tako pa godrnjamo eden zoper drugega, to- \ da če pa temeljito premislimo vse Smo krivi sami, ker se ne zanimamo za stvar tedaj, ko je čas in to je oh časti volitev. Ker ie ženskam dana volivna pni- i vica. so ženske s tem veliko pridobile. Dolžne so te dolžnosti izpol- ; tijevati in pomagati izboljševati u-pravni sistem svojega lokala, obči-! ne. okraja, dežele in države. Zato žena. ki ima pravico do volišča. ne dela prav če se iste tudi1 ne posluži ob času volitev. Žene v j politiko in na delo za boljše uprave pn nnših občinah, mestih, okrajih, deželah in državah. Demokracija, ki je vam odnrla vrata na volišča vas vabi. da posežete tudi s svojim razumom v delokrog politike in skušate pomagati preurediti sistem v ' današnji družbi, katere temeljni so gnili, da je za obžalovati. Za dobro in zdravo preureditev teh razmer v človeški družbi je potreba prisotnosti zdravega razuma vseh državljanov in državljank, da si bodo ob easu volitev izbrali take ljudi v tirade, ki jim bodo koristi in interesi ljudstva pri srcu. Zato volivke vse na volišča, niti ena naj se ne izogne tej dolžnosti, . ki jih tirja od nas vseh žena naš p lastni blagobit! Na volišča za našo Iboljšo in srečnejšo bodočnost! D. Igg* Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovini? — AKO NE, STORI TAKOJ! PRODA SE HIŠA iz proste roke takoj na lahka odplavila. Proda se iz vzroka, ker lastnik odpotuje v staro domovino. Hiša je v dobrem stanju in se jo dobi za nizko ceno če se jo takoj kupi. Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika' na: 1636 East 29th Street, LORAIN, OHIO. _RAZNI NASVETI. \ Za revmatizem. — Vzemi sveže jajce 111 ga deni v skodelico, napi 1-njeno z močnim jesihom. V približno dveh dneh se lupina raztopi. Temu prilij nekoliko trepetinovega olja in s tem drgni dotična mesta kjer čutiš trganje revmatizma. — Mnogim pomaga tudi obilno vživanje brusnic. Tudi za čaj prirejeno perje re rastline je zdravilno. Prireja se kakor kitajski čaj. — Vspešno zdravilo proti revmatizmu ie tudi zmes z enakih delov kafrnega in terpen-tinovega špirita. Srbečica. — Srbečica se navadno pojavlja vzporedno s kako kožno boleznijo. Olajševalno sredstvp so o-trobne kopeli. Kuhaj kakih 5 funtov pšeničnih otrobov kakih 5 minut v primerni množini vrele vode, ter primešaj odlivko vodi. v kater" se kopi ješ. Sredstvo proti sušici. — i. Skuhaj rožmarinovega semena i\a vinu in pij to vino. — 2. Vzemi vina in medu in skuhaj notri potoniko, da zavre. Pij tisto gor ko, je najboljša pomoč, kar se jih le misliti moreš. Influenca. — Pri influenci je glavno potenje. Pij zelo vroč čaj iz enakih delov lipovega cvetja, bezgovega cvetja in kamilic, ter se v postelji dobro pregrej. ZA NAŠE KUHARICE. Prisiljeno zelje. Razreži dve ali tri glavice belega zelja, nekoliko debeleje kot za salato. Deni nanj Ž1 ico soli in malo kumne, premešaj in ga pusti, da stoji. Potem deni v kožico dve žlici masti; ko je vroča, malo fino zrezane čebule; ko je rumena. žlico moke. Ožmi zdaj zelje ter ga prideni prežganju, pmlij ma-jlo kisa in juhe ali vode ter pusti, da še kake pol ure počasi vre. Posiljeno zelje drugače. Iztrebi ip inareži zeljna te glave kakor za salato; deni jih v kozo; če pripravljaš jed za 6 oseb, vlij gor 3 žlice kisa j pa ravno toliko dobre juhe ali vede; potem zelje osoli, potresi malol s kumno ter z mastjo ali razbeljeno ! slanino zabeli, potem pokrij in počasi praži pri ognju. Ko se posuši, t. j. ko vso mokroto popije, potresi malo z moko. premešaj, zali j malo z juho: ko se še malo pokulia, je gotovo. Ce hočeš, da bo zelje rumeno, deni v .mastno ponev pol kavne žlice stolčenega sladkorja; ko se speni, vlij noter malo juhe pa primešaj vse zelju. Praženo zelje. Nareži zelje kakor 'prej. posoli, potresi ga s kumno. Potem deni v kožico masti: ko je vroča. • prideni žlico sladkorja in malo drobno zrezane čebule; ko je rumeno, ožmi zelje ter ga tudi prideni. 1 Prilij par žlic kisa ter praži pokrito, ,da se osuši. Potem ga potresi s žlico moke, prilij še malo julieter pu-' isti. da še malo vre. Praženo zelje sladko. Prereži I majhne trde glave na štiri dele 1 sto-e obreži). skuhaj iih v slani vodi. stresi na rešeto ter poli j z mrzlo vo-: Ko se odteče, deni v kožico ne-; koliko srka pečenke, deni vanj zel je, tesno kos poleg kosa. pokrij ter praži. da bo mehko. Naredi prav bledo-rumeno prežgan je. prideni k zelju, pa še nekoliko kumne in juhe ter ; pusti, da se še malo pokuha. PISMO IZ DOMOVINE. Zbure pri Šmarjeti, Dolenjsko. — Cenjeni urednik: — Menda se ne boste preveč začudili, če vam jaz enkrat pišem, kot tujka iz starega kraja. Tista vaša Edinost me tako zanima, da je vsakikrat, ko jo poštar prinese že komaj pričakujem. Kar zamaknena sem v Ameriko,* kadar jo jčitam. Zdi se mi, kakor bi bila med Amerikanci v Ameriki. Veste g. u-rednik med nami v Jugoslaviji ni tiste edinosti, kakor jo imajo drugi narodi. Kaj več o jugoslovanskih razmerah me je pa skoro sram povedati . . . Kar milo se mi stori, in kmalu bi bila še vam nevoščljiva, si mislim ; ali ne bi bilo tudi za nas lepše in koristnejše, ko bi bila tudi med nami taka edinost, kot je v Ameriki. (Se motite, tudi med nami skrbijo gotovi radikalni elementi, da ni naša narodna edinost preveč trdna. Op. ured.) Zakaj ne bi, še pri nas imeli kak tak časopis, vsaj za nas kmečke, da bi se prijateljsko pogovarjali med seboj iz kraja v kraj, vspodbujali eden drugega k lepem in vedenju in zraven, bi se vadili 1 izobrazbe. Vse to se kaže iz vaših ' časopisov in zato ste nam tako priljubljeni Amerikanci. Vaši listi so ' pri nas tako udomačeni, da jih. kadar jih dolgo ni prav težko pričakujemo. Ker je nas več v hiši se čuti vsak srečnega, kateri jih dobi prvi v roke. da jih potem na glas drugim bere. Mama vedno nam pravijo: otroci bodite hvaležni, da ima- -te tako dobrega strica, da vam na-', ročajo tako lepih časopisov. Ampak, kadar jaz dobim v roke < hdinost pogledam najprvo tistega vašega ta "kunštnega" Pavleta, za- "EDINOST" to, ker se rada smejem. Pa on se najrajši le vedno krega in tisto njegovo kreganje nam pa toliko smeha napravi, da je za počt. Ti presneti Pavle ti, temu je pa Bog eno merco več "brihta" dal kot drugim. Mu ča-stitam. Ampak radovedna sem pa le če ima ravno tako glavo, kakor dru-gi? - Da. zares veliko kratkega časa nam narede vaši dobri listi, zato smo dolžni velike zahvale našemu dobremu stricu G. Ivanu Kušarju, ker jih nam naročijo in ravno tako tudi vam g. urednik, ker jih nam tako redno pošiljate. Vsaj strica bi še posebej zahvalila a nimam pravega naslova. Za njihov sedanji naslov, bi prav rada vedela. Prav prisrčno pozdravljam mojega strica g. .Ivana Kušar. kot njih soprogo in celo družino. Mogoče sc katerikrat še kaj oglasim. Tončka Gorenc, pridna čitatelji- ca lista "Edinosti" MATERINŠČINA PREBIVALSTVA. Prebivalstvo mesta Chicago znaša po zad njem ljudskem štetju 2,-701. 705 ljudi, od katerih je 2,589.-169 belokožcev. Od teh je ttijerod-cev in njihovih tukaj rojenih otrok nič manj kot 1,946,198. Belokožno prebivalstvo mesta Chicago je torej v razmerju tako-le razdeljeno: skoraj 25 od sto Amerikancev. katerih oba roditelja sta se že rodila v Združenih Državah, 44rr tukaj ro-jenih od tujerodnih starišev in 31% tujerodcev. Torej tudi Chicago je precej "foreign citv." Po materinščini — izmed prve in druge generacije priseljencev — prec.njačijo Nemci, katerih je 431.-340. Na to sledijo Angleži in Irci. - potem Poljaki, katerih je čez 300.- - 000, za njimi Židje, Italijani, Švedi 1 in Čehi. 1 Jugoslovanov, katerih materinščini na je navedena kot srbohrvaščina o-. ziroma slovenščina, je bilo na ljud- 2 skem štetju od 1. 1920. vsega skupaj - 2°>733 nasproti 16,204 v 1. 1910., namreč: a Slovencev: 7,417, od teh 3,967 tu-5 jerodcev in 3,450 tukaj rojenih. v Srbo-Hrvatov: 13,316, od teh 8,456 tujerodcev in 4,860 tukaj roji jenih. 1 Vseh Slovanov je bilo v Chicago: i 502,075. f -o- — (Nadaljevanje s 1. strani.) v vrednosti je pripisovati bogatemu vinskemu pridelku tega leta. -o- 1 KOLIKO AVTOMOBILOV JE V DRŽAVI ILLINOIS? Springfield, 111. — Urad, ki izdaja dovoljenje za avtomobile, podaja statistični proračun, ki kaže, da se nahaja v državi Illinois 770,705 avtomobilov. To število se deli: 672,896 potniških avtomobilom in 97-809 tovornih.truckov vseh vrst. -o- PREMOGARSKI BARONJE OBDOL-ŽENI, DA HOČEJO DRAŽITI PREMOG. Herrin, 111. — Med operatorji in trgovci s premogom, kakor tudi železniški- . mi družbami, je sklenjena neka tajna pogodba, ki bodo pazili vsak s svojega stališča, da se cena premogu ne bo znižala s sedanjih cen. To je zasledil neki pododbor chicaške-ga preskrbovalnega odbora za kurivo, za mesto Chicago. -o- DESET AMERIŠKIH BOJNIH LADIJ V KITAJSKEM VODOVJU. Aniov, Kitajsko, 18. okt. — Ameriška vlada je poslala v Kitajsko vodovje bojno Indijo Blackhawk, kateri je prideljenih devet rušilcev. Vlad-| ni department je to odredil radi var- j stva ameriških interesov na daljnem 11 ! vzhodu. . ; j največja slovenska banka V ^ meri ki ie v Cleveland,.O. kajti v dobrih dveh letih svoieea obstanka izka- zuie nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo ie bank v Ameriki, katerih rant I i l ila roovprečno po milijon dolariev na leto. j POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA ie poglavitni vzrok, da ie postala naša Slovenska banka v tako kratkem easu na 1 več i i denarni zavod nove domovine. In kar ie davno: ustanovili so jo naši liudTe z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših ljudi* POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem pcsebni izvedenci in pa bančni direktorij ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktoriia in šestih svetovalcev. Med njimi naidete sama naša imena, poznane in zr upanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE. ZVEZE IN POSAMEZNIKI i iz vseh kraiev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama, County, šole, kniiznice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vlog-e po 4o/o OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti m sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno kniižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ea rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi ie z najboljšimi denarnimi zavodi staregra kraia in garantira vsako pošiliatev z vsem svojim premoženiem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE ie vselej tam, kier ie naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zani. Obrnite se osebno ali pa pišite na THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING CO. St. Clair & 62nd St. Cleveland, O. t ■ llf sbBbm ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. Doma so vsi še pred zajtrkom voščili očetu. Poljubili so mu roko in se v preprostih besedah zahvalili za vse, kar je za nje storil: "za božanje in palico, za jelo in delo. Vse naj bi mu ljubi Bog stotisočkrat povrnil z dobrim." S praznimi rokami so pristopali k njemu, samo Dod-bčka mu je stisnila v trde dlani mehko rutico: "Če bi imela več. verjemite. oče, srce bi z vami razdelila, tako kakor svojega očeta Vas imam rada," je govorila krotko in odkrito; kakor rožica je pri tem zardela in tako lepo ie pogledala Porazila, da je moral obrniti'glavo in iti k oknu. "Presneta žaba," se je jezil v duhu in premagoval ginjenost. "je kaknr pipec za groš in zmotila je še mene starega človeka, da bi se skoraj začel cmeriti.'" "Ti se pa znaš prilizovati — kakor mačka." je zbodla svakinjo Man-ca. Čutila je. da bi ne mogla reči staremu tistega, kar Dodlička. za noben denar, in ni verjela, da Dodlička odkritosrčno misli. "Čemu si si delala stroške!" se je zahvalil gospodar že zopet miren in takoj zaklical: "Prinesi torej zajtrk." To je velel Gašperici, ki je še vedno gospodarila v kuhinji, da se ne bi mladi mudili s kuho. <4Še kosilo nam boš skuhala in potem izročil kuhalnico mladi; večerjali bodemo že vsak v svojem!" "Vsak v svojem?" se je začudila gostačka, in skoraj bi ji bila padla skleda iz rok. "Kaj pa Vi, stric, ali ne boste jedli z mladimi?" "Ne veni. če me povabijo!" se je smejad Porazil. "No, ta bi bila lepa!" "Samo če vam bo teknilo; jaz sem slaba kuharica." se je oglasila Manca, "zato pa je Dodlička tam-le bolj fina." Zelo rada kuham, oče, samo povedati morate, kaj imate radi." "'Tititi'" je zapretil s prstom Porazil in jo zopet nekako skrbno pogledal. "Kruh in krompir je kmetova hrana; zapomni si! Zdaj pa jej-„ _ »»» mo ! Po zajterku so začeli deliti. Par volov so prepeljali v nove hleve in takoj so obesili tudi jarme na kljuko; razdelili krave in jalovice ; iz hleva so šli v skedenj in delili rešeta, cepce, kose, slamoreznice. verige na pol in pol. Odtod so šli v kolnico. Vozove, pluge, brane, motike, lopate so devali na dva kupa, perutnino so razdelili v dve jati v žitnici so odmerili žito na dvoje. Cel dan jim je minil pri tem poslu in mladi še vedno niso vedeli, kje bo kdo gospodaril, kdo bo ostal na rojstnem domu, kdo se bo selil v novo poslopje. Zato so delili radevolje in pravično. Šele ko ie prišla na vrsto delitev pernic in pohištva v hiši, je obstal Porazil pri nu-zi in čakal, da pridejo za njim še drugi. Na njegovem licu se je zrcalilo nenavadno vznemirjenje. Ne da bi se zavedal, se je Porazil vedel kakor star kralj, ki se pripravlja, oddati žezlo in prestol svojemu nasledniku. "Preden se tega-le dotaknemo," je pokazal kmet z roko okrog na razpostavljne klopi, skrinje, kuhinjsko opravo, omare in postelje, "se morate odločiti, kdo bo ostal v hiši in kdo se bo selil v novo poslopje." Mladi so poslušali kot v cerkvi — tudi potem, ko je oče že umolknil, kakor bi pričakoval, da se sedaj oglasi Martin ali Adam. Niso si v-pali spregovoriti. "A est mi pravi, da sera pravično razdelil premoženje in da je čas izročiti ga vam. Kakor rja z železom, tako dela starost s človekom. Kakor na mostu ljudje na eni strani prihajajo in na drugi odhajajo, da -ie nastane gneča, tako je tudi v življenju. Čutim, da sem jaz ta most že prekoračil, in sem vesel, da imam komu izročiti to. kar sem pred leti prevzel od rajnega očeta. Na tem posestvu ie gospodaril rod Porazilov. odkar stoji Klenči. Nič jih ni uničilo, ne vojske, ne bolezni, ne beda; vse so prenesli. Tu na tej zemlji je deblo in korenina našega rodu, v Dra-ženovu in Potrekovu so njegove veje. ()cl tega trenutka pa bodeta tuoi v Klenči dva rodova Porazilov in reklo se bo "pri Zgornjih" in "pri Spodnjih". Nerad sem raztrgal njive in travnike na polovico, nerad razdelil dvorišče, toda kar mora biti, moraš storiti rad ali nerad. Niti groša nisem nikomur dolžan, a v gotovini tudi nimam ni groša. Vzel sem iz hranilnice vse. kar sem bil prihranil z rajno materjo in pozneje sam z vama. — Vse je šlo za stavbo. Notar iz mesta pritiska name, naj se odločim. kateremu izmed vaju naj pripišem novo hišo. da bo mogel napraviti pisma. Veliko sem o tem premišljeval. Hotel sem dati novo hišo Adamu, a Martin naj bi ostal kot starejši tukaj, kjer so se rodili vsi Porazili. kjer so živeli in umirali. Če pa Manca misli, da je novo poslopje lepše in da je staro le šara. bom pa drugače ukrenil. Naj se pa Adam naseli tu in Martin tam." Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. "Le bl nama pustil vse v hiši tako, kakor stoji in leži," — se je hitro in pogumno oglasila Manca, "bi midva z Martinom rajši ostala tukaj. Dodlička bo dobila od doma opravo, naši pa mi ne morejo ničesar napraviti. kakor sami veste, zato bi bila zadovoljna s tem-le, četudi je sla-bejše." "Mana, Mana, zopet govori iz tebe gladna lakomnost in za Martina govoriš in ravnaš. Očitali bi si enkrat, zato prepustimo vse Bogu," je počasi govoril stari Porazil, si nataknil naočnike, iztrgal iz koledarja košček papirja, ga razdelil na dvoje in enako pristrigel. Na prvi košček je napisal staro, na drugi pa novo hišno številko. "Manca, nekaj mi pravi srce. da bi ne bila nikdar zadovoljna, če bi sam delil ; vedno bi se ti lepše zdelo tisto, kar je drugemu pripadlo, in mislila bi, da smo te ogoljufali. Veš torej kaj, prepustimo to Gospodu Bogu in ti si izbereš, da bo mir. Tu imaš, potegni si listek! Kar potegneš, to je vajino!" In ponudil ji je svoj praznični klobuk, ki je tu visel še od zjutraj : na njegovem črnem dnu sta se belila dva za las enaka listka. "Kaj si pa mislite, oče, o meni. saj bom zadovoljna z vsem," se je 1 ranila Manca. Toda samo na videz se je upirala, v duši je pa rekla: "Da — tako bo najboljše, naj Bog sam to stvar razsodi." "Ne govori in ubogaj očeta." jo je zavrnil Martin, katerega je bilo sram ženine lakomnosti in jo je na vso moč zakrival. Manca je zatisnila oči. stegnila roko. trenutek brskala po klobuku, ookler si ni slednjič izbrala listka in ga naglo, požrešno, kot plen zmečkala v stisnjeni roki. Srce ji je utripalo, toda ravno tako je utripalo drugim. Manca ni dala listka, kakor bi se spodobilo, najprej očetu, ampak sama ga je poželjivo razgrnila in radostno vzkliknila: "Hvala Bogu, to-Ie je naše! Ne bova se selila." "In jaz ostanem torej z vama: ti, Adam. kot mlajši boš moral odnehati in se zadovoljiti s tem, kar je ostalo." "Bog Vam povrni vse," je radostni* pokimal z glavo Adam in takoj silil Ženo: "Pojdiva, Dodlička. pojdiva. pripeljiva si tvojo balo. _ Pojdiva. domov greva, na svoje, domov . . ." Glas se mu je tresel od veselja in nestrpnosti, ko je odhajal, in stari Porazil je žalostno gledal za njim in za vozom, ko se je peljal h Krejčevim in pripeljal opravo. Pa tudi na novi dimnik je kmet pogledal z žalostjo, ko je iz njega priplaval prvi oblaček dima in se dvignil proti nebu. "Novo družinsko ognjišče." je - zdihnil. "Bog daj tem otrokom in vsem prihodnjim srečo pod novo stre-1 o," je goreče želel. Nekaj ga je vleklo za Adamom in Dodličko; čutil je, da bi mu bilo tam bolje, da bi tam užil več srčne gorkote. Toda stara navada tega ni pripuščala. Pobral je svoj klobuk, skrinjo, posteljo, mizo. dva ali tri stole in se s tem preselil čez vežo v svojo sobico. Martin mu je tam zabil še nekoliko žebljičkov v steno, razobesil svete podobe. in pri Porazilovih se je začelo novo življenje + Dolžnost Slovencev v Chicagi ie. da dajo svoje perilo oprati \ SLOVENSKO PRALNICO "LAl'NDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, tla pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street. CHICAGO. ILL. Telephone: Yards 5893. * * + 4* + Malo obljubiti, pa tisto storiti je veliko bolje, kakor veliko obljubiti, p i. malo storiti. * * * Kaj bodo ljudje rekli, na to ne glej: kaj bo Bog rekel, na to glej! ZAKAJ NE ŽIVITE, DA VIDIMO? Znameniti iznajditelj Marconi, kateremu je pripisovati zmagoslavje "brezžičnega brzojava," je pravkar izjavil, da bo znanost preobrazila svet tekom petdesetih let. "Morda je le malo ljudi med nami, ki vidijo, kako naglo se izpreminja naš svet. Iznajdbe in razkritja bodo sipala koristi na človeško pleme •v neprestano rastoči hitrosti, življenje se bo na tem planetu tako izpremenilo. da bi ga mi, ki smo tu sedaj, kaj težko izpoznali." No, to je obetajoče prerokovanje. Zakaj ne živite, da vidimo to? Pravilna skrb. za želodčni drob je bistvena dobremu zdravju in dolgemu življenju, in Trinerjevo grenko vino je pripravek, ki je bistven tisti skrbi. Ono odpravlja i zsistema vso izprideno t vari no. pomaga prebavi in povečava slast. Vživajte Trine*"jevo grenko vino — in po 50 letih naj vidimo. ali je imel Marconi prav, ali ne. Jesen je tudi letni čas za dvoje <:ru-gih zanesljivih zdravil : Trineriev liniment nudi naglo odpomoč v slučaju revmatizma ali nevralgičnih bolečin in vnetja v ledju, in Triner-jev Cough Sedative je neprenosljivo zdravilo za kašelj. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili po teh zanesljivih zdravilih! KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA ' I 1 = II i i ° s o s NAJLEPŠA PRILOŽNOST PRITI NARAVNOST V DOMOVINO SKOZI TRST, ALI DUBROVNIK. Z NASLEDNIMI PARNIKI: CENE II. raz II. raz. 14-ega okt. BELVEDERE.............. $145.— $.90.— 21-ega okt. PRES. WILSON............$150.— $102.50 11-ega nov. ARGENTINA.............. $140.— $ 90.— 25-ega nov. SCYTHIA.................. $150.— $105.— • vojna taksa $5.— Dobra postrežba. Kabine tudi za III razrei. Pišite, ali pošljite takoj brzojav, da Vam zagotovim prostor. Pošiljam dinarje — krone po pošti ali brzojavno po najnižjih cenah v stari kraj. Sprejemljem denar v hranilnico in plačrm po 4% obresti. Opravljam vse bančne posle. EMIL KISS, bankir 133 Second Ave., New York City N. Y. ZASTOPSTVO OD: SLAVENSKE BANKE D. D. ZAGREB, PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE, ZAGREB IN FRANCOSKO- SRBSKE BANKE, BEOGRAD. SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 iMinth Ave., New Yoric,M.Y. Ona pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem. izdeluje listine za dobavo oseb iz starega kraja in druga notarska opravila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. m u Ne m e u e n FOTOGRAFIST . s 1439 W. 1 3th St , cor. Albert, Chica^c, 111 f Phone . Canal 2534 T hoče!« iiucu w'uio ODUvalO le^aj pojdite v prodajal no Mr. Suhadolnik in ga boste dobili Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio, Mr. Syhadolnik jc tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega.** On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knji^* Pri njemu si lahko tudi rfcupite letošnji "Koledar Ave Maria", * _ letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki /a ^se k: ie v zvezi 1 našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postre^l. M k "KI u LCV. :'AT PEVSKO DRUŠTVO " LIRA** Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cle^ veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič. 6708 Edna, avenue. — Blagajnik: Frank Matiasič 65^ Schaifer ave. — Kolektor Am. Smo-lič, 6411 Variati ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje v«ak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. \rida. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K-J. V CLEVELANDU. OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50.. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1. —16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau~ sovi dvorani. Asesment se plačuje sama na seji, od 10 ure dopoldne do 4 ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobit* lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. I Predsednik John Widervol, 1153 Eaat 5ist Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist Si Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna aye Nadiorniki John Zulič. Anton Strniša n Jose^l Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drsnik. J T t T^vnik Dr J M Seliskj-.