s Lefo LXXV., it« 317 Spedlrfone to abbonamento 7 * Poštnina plačana v gotovini« gggj i#fubi]«tiui| CJREDNIATVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA ULICA 6 ««■ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In tno—MfcPK Ima UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO 81-12, 31-23, 31-24, 31-25 to 11- Računl psi postno čekovnem zavodu: Ljubljana Rev. 10-351 a naročnina H.— Mr, za inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per In pubbUcitA di pravenienza itaBana ed eetera: CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Angleški poraz v puščavi Tridnevni zmagoviti boji junaške posadke v zelenici Džalo — Umik nadmocnega sovražnika * Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. septembra naslednje S50. vojno poročilo: V zori 16. septembra so bile naše čete v zelenici Džalo zaposlene v srditih borbah z močnejšimi motoriziranimi in mehaniziranimi sovražnimi silami, ki so prišle iz libijske Sahare. Po odbitju začetnega napada, ki ga je podpiralo številno topništvo, se je odpor posadke odločno in vztrajno nadaljeval tudi naslednje dni in so ga uspešno podpirali ponovni nastopi italijanskih in nemških letalskih skupin, ki so prizadele sovražniku hude izgube ljudi in motornih vozil. Včeraj pa, ko se je bližala naša motorizirana kolona, ki je bila poslana v ojače-nje, se je sovražnik izognil borbi in se je naglo umaknil proti jugu, kjer so ga zasledovali in bili oddelki osnega letalstva. Na egiptskem bojišču nobenega pomemb_ ■ejšega dogodka. Protiletalsko topništvo velike naše edi-nice je uničilo eno britansko letalo, dve nadaljnji pa sta bili sestreljeni v zraku nad Tobrukom in sicer je eno uničila protiletalska obramba v trdnjavi, drago pa naše lovsko letalo. * Zelenic^ Džalo je v Sahari okrog- 400 km Južno cd Bencazija ob cesti, ki pelje v Kufro. Posest te zelenice je pozitivne vrednosti, v koliko Džalo nadzoruje eno izmed najvažnejših karavanskih poti, ki prepre-zajo afriško puščavo, čeprav ni nikoli znatno vplivala na operacije vzdolž obale prav za ni d j svoje oddaljenosti od obale. Posadka v zelenici Džalo je bjla napadena cb zori 16. t. m. z močnimi nasprotnimi motoriziranimi silami, ki so prišle iz libijske Sahare. Pričetni napad se je odbil ob odporu naših čet. Napad je bil odločno odbit, kar je sovražnika prisililo, da Je moral postrojiti vsa svoja sredstva in močno obstreljevati utrdbico s topništvom. V berbo Je takoj poseglo letalstvo osi, ki je t drznimi ponovnimi akcijami v nizkem poletu onesposobilo in uničilo precejšnje število sovražnih motornih sredstev. Bitka Re je kljub nesorazmerju sil nadaljevala, tri dni. toda vsi nasprotnikovi poizkusi so se razbili ob trdni odlični obrambi naše posadke. Vrhovna poveljništva so takoj ukrenila Vse potrebno in ena od naših motoriziranih kolon je naglo krenila proti zelenici. Po premagan ju »'ecejšnjih naporov je ko-long dospela včeraj zjutraj v bližino bojišča. To je zadostovalo, da je sovražnik opustil vse ofenzivne namere ter se je odtegnil borbi in se naglo umaknil proti Jugu. Italijanski in nemški letalci so nadaljevali silne akcije obstreljevanja in raz-prševanja ptroti umikajočim se Nasprotnikovim skupinam in so jim zadali nove občutne izgube. Srebrna kolajna za voja- ško hrabrost, podeljena na bojišču. Je bila zaslužena nagrada poveljniku posadke Džalo a. ki je z vzgledom vzpodbujal svoje vojake k hrabremu zadržanju. * Sovražnikovo presenečenje zaradi srditega odpora Operacijsko področje, 23. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani V Severni Afriki: V jutru dne 16. t. m. so skupine sovražnih sil, opremljene z navadnimi, protiletalskimi in protitankovskimi topovi, katere je ojačil lahki oklopni oddelek napadle našo posadko v zelenici Džalo. Očitni cilj te akcije je bila bliskovita likvidacija naše posadke v zelenici. Sovražni ujetniki, ki so bili zajeti v teku akcije, so pokazali največje presenečenje zaradi docela nepredvidenega odpora naših čet, ki so, čeprav jih je napadel nadmočen sovražnik, odbile napad in sovražnika potem pognale v beg- po srditem odporu, ki je trajal od jutra dne 16. t. m. do noči 21. t. m. To je že tretji kričeči poraz, ki so ga doživele angleške sile v nekaj dneh zaradi hrabrosti italijanskih čet. Ob sovražnih napadih je razen posadke v Džalu tudi naše letalstvo žilavo prispevalo in odbijalo napade sovražnih letalskih sUt lovcev in bombnikov. TvTaši bombniki so zadali nasprotnim vrstam take izgube, da je sovražnik ustavil napadalno akcijo. Naše letalstvo je tudi tako izpodkopalo moralo sovražnika, da ni bil več sposoben za napade. Madžarsko občudovanje Bukarešta, 22. sept. s. Vsi madžarski listi objavljajo na prvi strani z velikim poudarkom poročilo Italijanskih Oboroženih Sil št, 848. Tudi ob priliki obrambe zelenice Džalo, pišejo listi, so italijanske čote odlično dokazle svojo hrabrost. Pet dni so italijanske čete, piše xMaggyar Orsag« branile z veliko hrabrostjo svoje postojanke, ki so jih napadle po številu mnogo močnejše angleške čete ter jim je končno uspelo nasprotnika pognati v beg. Tudi ta zadnji angleški poskus so *e izjalovil zaradi hrabrosti in zaleta italijanskih čet. V konvoju za Malto sta bili potopljeni tudi dve ameriški ladji Buenos Airest 23. sept. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da sta bili ob pričetku avgusta potopljeni dve ladji, ki sta pripadali na Malto namenjenemu konvoju, katerega so letalsko-pomorsike sile osi decimiralc. K na ladja je bila potopljena ponoči s torpedom iz MASa, druga pa je bila hudo pcškodoviina in ni mogla nadaljevati peti ter jo je zarada tega posadka sama potopila. Navdušeni pozdravi Duceju Rim, 22. sept. s. Duce je dobU iz Milana nasl c dn jo brzojavko: »V trenutku, ko odhaja vlak s 50.000 darovi za naše junaške vojake na ruski fronti, dvigajo svojo misel k Vam, Duce, matere, žene in sinovi borcev, herarhi, črne srajce Fašija prvenca in ljudstvo iz Milana, ki je vse usmerjeno k opravljanju vojnega dela in to v gotovosti zanesljive zmage. Vidussoni, tajnik PXF; prefekt Jengo, Zvezni tajnik Ippolito, župan Galla-rati, Scotti.« Rim, 22. sept. s. Duce je sprejel iz Tu-rina naslednjo brzojavko: »Zborovanje kovinskih delavcev v Turimi so nepri'stano obvladovale Izjave in manifestacije hvaležnosti do Vas, za Vašo poslanico industrijskemu delavstvu. Deiavei kovinskih tovarn hočejo biti vedno bolj vredni Vašega visokega priznanja in bodo porabili vse svoje energije in zavestno sposobnost v prispevanju k zmagi našega orožja in k popolnem trenutku svetlih idealov fašistične revolucije. Lardi, zvezni preo!sednik.« Ovčerej ci v Abruzzih delajo za zmago Rim, 22. sept. s. Duce je prejel iz Aquile na^ednjo brzojavko: >Pašni ška ustanova v aquilskfh Abruzzih Je ob zaključku tretjega leta svojega, obstaja proučila vprašanja, ki se nanašajo na potrebe nadaljnje povzdige mesne in volnene proizvodnje spričo nujnih državnih potreb, in je pii. tem ugrotovila. da se ovčje premoženje, ki predstavlja znaten vir dohodkov tega prebivalstva, postopno veča, pri čemer se podpira zasebna pobuda z dejansko blokado najemov pašniškeg/a pre-meženja^ s primerno porazdelitvijo zemlje med rejce ovci ki so vsi združeni v podpisani ustanovi, ter s strokovno in zdravstveno pomočjo, ki se vrši v budni in delovni vzajemnosti. Pašniška ustanova v Aqu:li in psšniški konsorcij sta v tekočem letu razdelila 70.000 ha pašnikov za 230.917 glav drobnice in sta poskrbeli za ugodne življenjske razmere za nadaljnjih 27.791 glav drobnice in sta poskrbela za ugodne vodnja je navzlic trenutnim težavam začela naraščati in v Vašem imenu, Duce, trdo delajo vztrajni in molčeči ovčjerejci Aqnile za zmago. — Prefekt Cortese, Zvezni tajnik Con ti, predsednik ustanove Mar-slcola. Stiki z bolgarsko industrijo Sofija, 22. sept. s. Nadaljujoč obiske v najvažnejših industrijskih središčih je delegacija italijanskih industrijcev danes zjutraj obiskala velike cementarne v Ba-tanovcu, premogovnike v Perniku ter predilnice pri Sofiji. Ustanovil se bo zvezni urad v Rimu in Sofiji v svrho obdržanja trajnih stikov med fašistično zvezo industrijcev in zvezo bolgarskih industrijcev. Mesto Dalskoje v naskoku zavzeto Nadaljnji uspehi na Kavkazu — V Stalingradn zavzeti hišni Moki Sovjetski protinapadi povsod odločno odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo- Severozapadno od Novorosijska se Je skušal sovražnik v noči na 21. septembra izkrcati iz brzih čolnov in podmornic. Poskus so zavrnile edinice vojne mornarice. Letalstvo Je bombardiralo sovražnikove postojanke pri Gelendžiku in ladijske cilje pri Tuapseju. Prj operacijah med Kuhanom in Kaspi-škim morjem se je posrečilo nemškim oddelkom prodreti globoko razčlenjeno in močno z minami zavarovano postojanko. Mesto Dalskoje je bilo v naskoku zavzeto. V borbi za S tal in grad so bili v trdovratnih borbah iz bližine proti ogorčenemu sovražnikovemu odporu zavzeti številni hišni bloki in Je bilo pripeljanih mnogo ujetnikov. Razbremenilni napadi nasprotnika preti nemškim ključnim postojankam na severu mesta so se izjalovili ob visokih in krvavih izgubah sovražnika, ki je izgubil pri tem tudi 21 tankov. Na fronti ob Donu so nemški napadalni oddelki prekoračili reko in razdejali na vzhodnem bregu reke 35 bunkerjev. Madžarske čete so odbile krajevne napade. Pod vplivom hudih izgub sovražnik ni več nadaljeval svojih napadov proti mestu Voronežu. Severnozapadno od Voroneža so se zrušili ponovni sovražnikovi napadi v združenem obrambnem ognju vseh vrst orožja. Pri Rzevu je sovražnik obnovil svoje napade z močnejšimi silami, ki so bile deloma v protisunkih zavrnjen. Pri tem je bilo uničenih 28 sovražnikovih tankov. Na vzhodnem Sredozemskem morju je nemška podmornica potopua ouotonsko transportno jadrnico. Pri poletih posameznih angleških letal nad zasedeno zapadno obalno ozemlje in pri nočnih motilnih poletih nad kraji Danske je sovražnik izgubil 6 letal. Nemška lahka bojna letala so podnevi obmetavala na južni obali Anglije vojaške cilje z bombami in jih obstreljevala s strelnim orožjem. f Stotnik Graf je kot lovec dne 21. septembra izvojeval svojo 182. do 185. zmago v zraki Izborno delo italijanskega letalstva Drzni in junaški podvigi izvidnižarjev S fronte ob Donu, 22. sept. s. (PotočHo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Sovražnik je bil v zadnjih dneh izredno aktiven ter je s silo napadel levo krilo naše pest roj it ve. pa je naletel na energičen odpor in imel hude izgube: okrog 2500 mož in mnogo potrebščin, kakor je bilo javljeno v noti k vojnemu poročilu št. 85j dne 18. septembra. Naše letalstvo je stalno nadzorovalo kretanje in delovanje v sovražnem zaledju ter je prispevala nainavnost k uspešni borbi z obstreljevanjem in bombardiranjem mo-stiščnih naprav na Donu tor zbrroinih čet zbirališč čet in materiala. Ob akciji obstreljevanja po naših drzrrh lovcih »Mačehi 200« je nastala na tleh huda eksplozija, najbrže zaradi zadetka v veliko skladišče str oliva, S tem budnim delom nadzorovanja opravljajo na^i opazovalci na tihem za poveljni- štva operirajočih edinic izredno dragoceno nalogo. Rusom morajo biti naša letala zdaj že domača, saj drzno letajo v primerni višini ter odkrivajo maski ranega sovražnika ob vseh dnevnih urah. Na teh p/letih se pogosto zgodi, cLa sovražna krogla rani 1°-talo na kakem kočljivem mestu. Letalo pa zaradi vedrosti in spretnosti piilota vozi v nespremenjeni smeri ter se samo vrne po opravljeni nalogi. Na mesto, kjer je poškodba, narišejo letalci trobarvni krogec in naslednjega dne se letalo zopet vrne nad sovražne črte Izredno pripravljeni in utrjeni letalci ohranijo vedno pris«vtnos>t duha. Vsak dan in dostikrat tudi večkrat v enem dnevu opravi ji jo ob preziru nevarnosti svoje vojne naloge ter poročajo novel jni.stvu nove podrobnosti o sovražnem delovanju m o kedi-čirni niasipro«tnih si1! tor prinašajo nove fotografije iz letala, s katerih se določijo sovražne defenzivne obrambe. Ulične borbe v ruševinah Sovjetska obramba v Stalingradn izgublja postojanko za postojanka — Odličen delež nemškega letalstva Berlin, 22. sept. s. Grede hudib borb na fronti ob Tereku in v notranjosti mesta Stalingrada se doznavajo iz vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil nekatere podrobnosti. Od kolena Tereka je bd izveden nemški napad južr.ovzhodno od Plo-kladnije na zelo težavnem terenu dne 21. septembra. V Stalingradu so se nadaljevale med ruševinami porušenih hiS težke ulične borbe. Pehota, napadalni inženjerci in oklopni gre-■nadirji so iztrgali boljševikom v silnih borbah moža z možem nadaljnje žilavo branjene postojanke. Odpor sovražne skupine, ki je trajal več dni, in je bil zelo žilav je bilo končno strt. Skupina je bila potisnjena v majhen prostor ter je bila popolnoma uničena. Več sto mož je bilo ujetih. Protikomsinistična križarska vojna Španije San Sebastian, 22. sept. d. Včeraj je odrinil iz Španije na vzhodno bojišče nov prostovoljski oddelek španske Sinje divizije, ki bo nadomestil španske vojake, poslane na oddih, odnosno izpolnil vrzeli, nastale v španski prostovoljski diviziji v borbah na vzhodnem bojišču. Madrid. 22. sept. s. O sklepih važne seje ministrskega sveta, ki se je sestal pod predsedstvom generala Franca je bido objavljeno naslednje uradno poročilo: »V mednarodnem področju ministrski svet znova potrjuje usmerjenost zadnjih šestih let v skladu z duhom naše proti-komunistične križarske vojne in z imperativom novega evropskega reda- Potrjuje tesno prijateljstvo Španije do Portugalske in zgodovinsko solidarnost Španije s špansko - ameriškimi državami. Na vojaškem pxxiročju Španija nadaljuje s krepitvijo in zboljšanjem svojih priprav. Na notranjem področju je vlada zaradi nedavnih dogodkov trdno odločena obdržati duhovno edin-Stvo vseh Spancev in jih prisiliti k najstrož- ji disciplini in spoštovanj« zakona ter oblasti. Vlada bo neizprosno v kali zadušila sleherni poskus nemira in razkola ter bo kaznovala vsako nasilno dejanje proti moči in ugledu države.« Anglosasi podpirajo sovjetski imperializem St°ckhoim, 22. sept. s. Nekemu ameriškemu polkovniku, ki se nahaja v Moskvi, je ušlo priznanje, da sta Roosevelt in Churchill, da bi ga ohrabrila, Stalinu v vsakem primeru obljubila svojo podporo v svrho ugoditve Molotovljevih zahtev po Finski, Rumuniji, Bolgariji in Dardanelah. Letalski alarm v Bolgariji Sofija, 22. sept. s. Poročilo glavnega stana obvešča, da je preteklo noč nekaj letal neznane narodnosti preletelo razna področja Bolgarije. V teh področjih je bii letalski alarm, ki je trajal okrog dve uri. Nemška bojna letala in strmoglavci so napadli odporna gnezda, prirejena ~* ruševinah stalingrajskih hiš. Letala so jih zadela z bombami velikega kalibra in dosegla ogromne učinke. V bloke hiš, spremenjenih v trdnjavice, so boljševiki namestili številne topove majhnega in tudi srednjega kalibra. Bombe, ki so zadele v polno, so uničile štiri od teh topov, drugi topovi 30 bil tako hudo zadeti, da niso bili več uporabni. Severno od mesta je bil napad nemških rušilnih letal izveden proti boljševikom, ki so skušali z obupnimi poskusi od podpori številnih tankov in težkih topov prodreti nemške črte. Silno bombardiranje iz nemških letal je vse te sovražne napade izjalovilo, preden so se mogli popolnoma razviti. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 15 boljševiških letal. Protiletalsko topništvo je zrušilo nadaljnjih osem sovražnih letal, m^d njimi en bombnik. Berlin, 22. sept. s. Bitka v osrednjih četrtih Stalingrada besni z nespremenje- no silnostjo. Nemško letalstvo nadaljuje z uničevalnimi bombami vseh kalibrov uničevanje, odpornih središč nasprotnika, ter pripravlja tako pot napadalnim oddelkom in inženjercem, ki prodirajo korakoma, toda nezadržno v sovražne črte. Znova so se izjalovili s strašnimi izgubami za sovražnika olajševalni napadi, ki so jih rdeči izvedli proti nemškim zapornim postojankam severno od mesta. Doznava se nadalje, da so se zopet izjalovili silni napadi rdečih na mostišče pri Voronežu, s krvavimi izgubami za napadalca. Kakor poroča vrhovno poveljništvo sta v huidih defenzivnih borbah v zadnjem tednu severno od Rževa dve nemški pe- hotni diviziji odbili kar 300 sovjetskih napadov ter uničili ali onesposobili 4o0 sovražnih tankov. Tudi nemško in zavezniško letalstvo je bilo izredno aktivno na vseh odsekih fronte ter je zadalo rdečim hude izgube. Junaštvo madžarskih vojakov Budimpešta, 23. sept. s. S fronte ob Donu poročajo o junaštvu madžarskih vojakov, ki zgovorno potrjuje bojne tradicije madžarske vojske. V odseku Voroneža so nadmoćne sovražne sile napadle neko prednjo madžarsko postojanko. Strojničar Alekander Rvgedus je držal s svojim orožjem sovražnika v Šahu. Dvakrat je bil ranjen, pa vendar ni opustil borbe in je bH nato ujet. Kljub ranam mu je uspelo pobegniti iz sovražnega taborišča tn se vrnit! v madžarske vrste. V neki prednji postojanki je neki madžarski vojak protitankovskega oddelka z enim strelom svojega topa ustavil sovražni tank. ki je utiral pot oklopnomu odDaily Malic opozarja angleško javnost, da ne bo pretirano optimistična glede odporne sposobnosti Rusov. List izjavlja, da je treba rusko mornarico v Črnem morju smatrati za izgubljeno. Ta mornarica ni igrala važne vloge in je bila, kakor pravi list doslovno, rdeča ribica v čebru. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda 23. septembra J942-XX •tev. 217 Poročilo Visokega Komisarja komisarjem okrajnih kapitanatov Ljubljana, 23. septembra Predvčerajšnjim dopoldne je Vis. komisar poročal v vladni palači komisarjem okrajnih kapitanatov. Navzoči so bili med drugim: podprefekt dr. B'sia. inspektor za agrarno službo, Sef gospodarskega urada, pokrajinski zdravnik in pokrajinski veterinar, poveljnik gozdne milice, predsednik pokrajinskega podpornega, savoda, zastopnik pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, šef knjigovodstva in drugi funkcionarji Vis. komisariata. Po poročilu komisarjev okrajnih kapitanatov za posamezna področja svoje pristojnosti je Vis. komisar z zgoščenem obrisu očrtal politični, gospodarski, upravni in socialni položaj v pokrajini. Prt tem je podrobno navajal rasne probleme, U zadevajo življenje prebivalstva. Ekscelenca Grazioll je dal posebna navodila glede funkcije vseh javnih, občinskih soc-alno-skrbstvenih zavodov ter zdrav, stvenih zavodov. Določil je ustanovitev zdravstvenih središč za takojšnjo pomoč v najpotrebnejših naselbinah. Podrobno je razčlenil delo, ki ga je treba razviti na socialno-skrbstvenem torišču v prihodnji zimi. Poročilo, ki se je nadaljevalo tudi popoldan, se je pričelo ter zaključilo 8 pozdravom Duceju. 16. obletnica ustanovitve obmejne milice Pozdrav Visokega komisarja junaškim obmejnim stražnikom Povodom obletnice ustanovitve obmejne Milice je Visok} komisar včeraj 21. t. m. popoldne sprejel v Ljubljani navzoče poveljnika in častnike, ki jim je naslovil svoj tovariški in topli pozdrav, ipominjajoč se Junaštev, ki so jih graničarji izvršili v tej novi pokrajini. Visoki komisar je razen tega poslal pozdravno brzojavko vrhovnemu poveljniku obmejne Milice. Od ustanovitve obmejne milice je preteklo 16 let in v tem času se je ta panoga italijanske vojske razvila v močno obrambno orodje domovine. Spočetka Je imela samo politične naloge, predvsem pa 4olžnost. da Čuva svete meje Italije. Obmejni Miličniki so po skupinah po razmeščeni v različnih pokrajinah Italije. Često morajo bivati v preprostih lesenih kočah visokih gora, prenašati morajo vse trdote prirode in so izpostavljeni nad vse tru-dapolnemu življenju. Njihovo delo je vedno ovenčano z uspehom. Kamorkoli je prišla obmejna Milica, se je udejstvovala z navdušenjem, šireč italijansko zavest ter spoštovanje italijanske države in rimskega zakona. Poverjene so ji važne naloge posebnega vojaškega značaja in te naloge so bile v dobrih rokah, kajti moštvo obmejne Milice 5« vedno vršilo svojo dolžnost ter premagovalo vse težave zaradi svojih velikih telesnih sil ter odlične vojaške izvežbanostl. Dne 15. IX. 1933 je bila Milica razdeljena v legije ter je s tem pridobila na agilnosti, kar se je takoj pokazalo pri strumnem izpolnjevanju poverjenih ji nalog. Tudi v naši pokrajini so se čuvarji meja Italije udejstvovalj zelo hrabro ter so dejansko mnogo prispevali v bojih proti partizanom. Izkazali so se s svojim junaštvom, kar dokazuje zlasti število mrtvih, padlih na polju slave, boreč se iz oči v oči proti sovražniku. Junaštva obmejne milice so zadolžila vso domovino. V hudi zimi, v temni noči, ob nevihtah in neurju vsake vrste so italijanski graničarji hrabro in s požrtvovalnostjo stali na braniku Italije tako v mirnih časih kakor v vojni dobi. Šestnajsta obletnica ustanovitve je bila zato zelo umestno in zasluženo proslavljena z vojaško svečanostjo v Ljubljani. V cerkvi na Taboru je vojaški kapelan daroval sv. mašo za duše pokojnih junakov, nakar je posebno zastopstvo odšlo na pokopališče, da se pokloni manom umrlih junakov. Pri tem je položilo na grobe pokojnikov prekrasne vence in jih tako počastilo za njihovo Junaško požrtvovalnost pri izvr§evanju njihove vzvišene dolžnosti. Službi božji za pokojne junake so prisostvovali najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Slične svečanosti so se vršile po vseh pokopališčih naše pokrajine, kjer počivajo vrli Miličniki, padli v borbah s partizanskimi razbojniki. Izpred okrožnega sodišča Kjer sta se prepirala dva, naj bi tretji imel izgubo pa je Franico oprostil od obtožbe zločinstva Ljubljana, 23. septembra Tone je zajeten možak, simpatičnega obraz« in močnih mišic, ženskam njegov tip ugaja in tako ni čudno, da je imel uspeh, kjer koli je potrkal na žensko srce. Njegov prvi zakon ni bil srečen. Z ženo sta se kmalu ločila. Tone ni bil v zadregi. Ker je tudi petičen, saj ima v Ljubljani dobro uspevajoče podjetje, je kmalu našel dovolj utehe pri Ftozaliji. Dokler je živela njegova mati. sta se shajala izven njegovega doma. Ko je mati umrla, se je Rozalija preselila na njegov dom in mu začela gospodinjiti. Ker je bila izučatna v poslih Tonetovega podjetja, ji je prepustil tudi vodstvo podjetja. Imela sta se rada. poročiti pa se nista hotela, ker Tone ni maral, kakor je povedal sodn kom, prestopiti v drugo vero. Rozalijo je to nedvomno bolelo. Njeni sorodniki, sestra in oče, so jo stalno podpihovali in jo ščuvali proti njemu. »Kakšen položaj je vendar to, če se ne poročita. Saj ni niti preskrbljena, vsak dan jo lahko nažene od sebe, ne da bi imel kakšne obveze do nje. C*e Tone umre pred Rozalijo, bo ostala praznih rok. Rozalija se s'cer ni vdala vplivu sorodnikov, k Tonetu pa se je velikokrat vračala 8 teh obiskov prt sestri vsa razburjena in strupenoga jezika. Nekoč ji je Tone užaljen zabrusil v obraz: »Kadar greš k svoji sestri Veri,, prideš kakor kača nazaj.« Tako so med njima nastajali manjši in večji pneplri, posebno še, ker je bila Rozalija ljubosumna na vsak Tonetov korak in ga je sumila, da jo vara. Nv-kateri so hoteli celo vedeti, da jo je Tone večkrat pretepel, kar pa niso potrdili vsi, ki so bili o tem zaslišani. Pri Tonetu Rozalija nI imela nobene plače. Pred tremi leti se je zgodilo, dri je Rozalija zbolela in je morala v bolnico zaradi operacije slepiča. Bolezen se ji je tako poslabšala, da je umrla. Njena sestra Vera jo je med boleznijo večkrat obiskala ln jo je pri tem najbolj zanimalo, kako je X nenim denarjem. Kakor Je sama pripove- Senat anja d oval a, je RozaUtfa imela, preden se JU spoznala s Tonetom, dve hranilni knjižici z okoli 60.000 din. Zasluzila bi naj jih na sezonskem delu na Bledu. Kasneje sestra ni vedela več, kaj se je zgodilo z denarjem in sedaj jo je, še preden je Rozalija umrla, zaskrbelo, komu bo prišel v roke, če ga je Se kaj. Sestra bi ji naj na njano vprašanje rekla, da naj se, če ona umre, oglasi pri Tonetu. Opisala ji je, kje ima skrit ključ od ročne blagajna in naj zahteva, da ji izroči hranilno knjižico, katere vlogo naj porabi za maše. Njene- obleke naj dobi ena sestra, šivalni stroi pa druga. Gotovina pa da je Tonetova in bo on poskrbel za pogreb. Rozalija je umrla neko noč aprila meseca 1939. Sestra jo bila o njeni smrti ta-kaj obveščena. 2e pred šesto uro zjutraj se je pojavila skupno z možem pred Tonetovo hišo ln zahtevala, naj ji odprejo. Tone, ki je komaj ob štirih zjutraj legel, ker je bil pri Rozaliji v bolnici, ko je umirala, je ukazal Ivanki, uslužbenki v njegovem podjetju, naslednici pokojne Rozalije v gospodin jen j u pri Tonetu in včerajšnji obiožen-ki, naj zgodnjima gostoma odklene vrata, čeprav se je mu je bržkone zdelo zamalo, da ga nadlegujeta tako zgodaj in ga prihajata terjat za dediščino Rozalije. ko njeno truplo ni bilo niti se mrzlo Vera je vpričo Toneta in Ivanke ter svojega moža povedala, kaj ji je naročila Rozalija. Zahtevala je od Ivanke, naj poišče kriti ključ od ročne blagajne in obenem opisala, kakor ji je zaupala Rozalija, kje je ključ skrit. Ivanka ga je res našla na dotičnem mestu. Ker se Tone ni upiral, je potegnila ročno blagajno izpod postelje in jo odprla. Po izpovedi Ivanke in Toneta — tu se je namreč zgodba kasneje zapletla, kar je potem tudi Ivanko privedlo na zatožno klop — je Ivanka našla na vrhu moški robec z nekaj drobiža; ker je med tem Vera pokazala, da bi najraje vzela kar vse, se je Tone ujezil, zaprl pokrov blagajne in rekel, da bodo zadevo z denar- jem in Rozailjino dediščino resili kasneje po pogrebu. Ključ je vtaknil v svoj žep. Kako ae jo potem zadeva s dediščino razvijala, naprej, nam v podrobnosti ni znano. Dejstvo je, da se je moralo z zadevo pečati civilno sodišče, ker je Vera tožila na izročitev dediščine. Na prvi stopnji je bila kot priča zaslišana tudi Ivanka, k) je med drugim opisala jutranji obisk Vere in njenega moža tako, kakor smo navedli zgoraj. Zatrjevala je, da je ona odprla ročno blagajno vpričo Toneta, Vera in njen mož pa sta zatrjevala, da je to izmišljeno, da blagajno sploh niso odprli in da je Tone takoj odklonil, da bi karkoli izročil iz blagajne. Ivanka je med procesom izjavila tudi, da Tone ni nikoli pretepal Rozalije. Oba izjavi sta služili državnemu pravdniku kot povod v zvezi z izjavami drugih prič, ki >o bile docela nasprotne, da je Ivanko obtožil po § 14-4. k. z. krivega pričevanja. Na včerajšnji razpravi je Ivanka vztrajala pri svoji iapovedbi. da je res odprla ročno blagajno vpričo Vere, njenega moža in Toneta. Zanikala je tudi, da bi bila ke-daj izjavila, da je Tone pretepal ali zlo-stavljal Rozalijo ali njo. Ker so priče trdile, da jim je nekoč sama to izjavila, je pojasnila, da so jo morale napačno razumeti. Ob tisti priložnosti je rekla, da jo je zlasala Rozalija. Obširno je opisala razmerje med Tonetom in Rozalijo. Kot priči sta bila zališana najprej Vera ta njen mož. Oba sta trdila, da blagajne tistega jutra niso odprli in da se je Tone takoj protivil. da bi kaj izročil. Vera je resolutno izjav.la: ćristo sigurna sem, ma-gart če tu na mestu umrjem.« Po soočenju sta obtoženka in priča vztrajali vsaka pri svojem. Priča Vera je tudi izpovedala, da je Ivanka nekoč prišla v njeno delavnico vsa objokana skupno s pokojno Rozalijo ln izjavila, da jo je Tone pretepel. Sestra da je dejala o Tonttu: »Tak je, kot bi bil nor!« Ivanka je pri soočenju izjavila, da je zelo mehkega srca in rada joče, 6e vidi jokati koga drugega. Njo ni takrat nihče udaril in je jokala samo, ker je jokala tudi Rozalija. Končno je bil zaslišan tudi Tone. Povedal je, da je Rozalija prišla k njemu, potem ko je bila štiri leta brezposelna. Ali je imela kaj prihrankov, ali ne, on ne ve, ker o tem nista nikoli govorila. Njej jt* zaupal ves svoj denar in v dotični ročni blagajni so bile tudi njegove hranilne knjižice in njegova gotovina. Da pa ni dobro gospodarila, je zvedel šele po njeni smrti, ko mu je lastnica poslopja, poslala račun za neplačano najemnino za 27 mesecev v višini nad 27.000 din. Ko bi bil imel prej račun v rokah, najbrže ne bi bil izgubil ci-vilne tožbe na prvi stopnji (pravda je šla med tem naprej in jo je vrhovna instanca iz formalnih razlogov razveljavila, tako da še ni padla končna odločitev, ali ima Vera kaj pravice do denarja in hranilni u knjižic, ki so bile v ročni blagajni). Ton3 je izpovedal, da se blagajno odprli Usto jutro kPkor je izjavila Ivanka. Zanikal je tudi, da bi bil kedaj Rozalijo pretepal. Nekaj drugih prič je izpovedalo ugodno za obtoženko Ivanko, ki doslej še ni bila kaznovana in je na dobrem glasu. Branilec Franc spendal se je za njo zelo zavzel. Razčlenil je ves dokazni material in prosil sodnike, naj Ivanko oproste, ker ni nič kriva ali pa če je kriva, naj jo tuli oproste po § 73, saj gre za lahek primer, ko inkriminirano pričevanje sploh ni vplivalo r.a izid civilne pravda. Senat je obtoženko po § 280 kp oprostil vsake krivde in kazni. Predsednik dr. Felaher je naglasil, da je bilo sodile ob kontradiktornosti izpovedi v dvomu, komu naj pokloni vero, ker sta obe stranki enako prizadeti. Spominske besede gcsps&ii Jakacn Ljubljana, 23. septembra Srce bi me bolelo, ako ne bi napisala pokojnemu gospodu Jakacu nekaj vrstic v spomin, ob mislih na njegovo pokojno soprogo ln hčerko, ob vseh bridkostih in bolečinah, ki so globoko posegle v njegovo življenje. Z vsem srcem je b'l navezan na svojo družino. Prvi udarec ga je zadel, ko je položila edinka svoje življenje na oltar materinstva, zapustila sinčka in moža. Te bridkosti nikdar ni prebolel in sledila je še izguba blage in skrbne soproge, ki mu je bila edina tolažba v časih, ko sta bila sama, njih edinec pa daleč v svetu, kamor ga je klical in vabil glas, da vidi svet in se seznani z njim v spopolnitev svojega čopiča. Pokojni gospod Jakac je bil zdrav, krepak mož in nikdar nismo govorili o zdravju. Nekaj dni pred usodno nesrečo, kakor da bi bila podzavestno slutena, mi je rekel: >Dokler bom imel tako zdrave noge, bom vedno rad prišel v Belo Krajino in obhodil kraje, ki so mi v najlepšem spominu. < Zakon s filmsko zvezdo C« vam povem, kako sem se oženil z Violo La Marr mi ne boste verjeli. Dve leti sem jo oboževal — na tihem. — Ali ate žalostni? — sem ji dejal nekega dne Ognjevito. — Oh Viola, zaupajte svojo tu-go možu. ki bi bil pripravljen vam na ljubo sneti solnce z neba. — Zakaj pa ne, — je odgovorila filmska zvezda. Pravkar sem se ločila od svojega petega moža. Zelo trpim. — Kaj ste ga tako vroče ljubili? — sem vprašal. — Kaj Se. — je odgovorila. — Ločila sem se od petega moža, toda pripravljenega sem Imela ta čas že šestega. Morala bi se poročiti čez eno uro. Zdaj pa pomislite, prosim vas, telefoniral mi je, da je v Bostonu in da se vrne šele jutri zjutraj. Videl sem, kako se vse vrti okrog mene. Da ni morda sreča vrtiljak? — Oh, Viola, — sem dejal, — poročite se s menoj! Omoiite se samo za danes! Bostonski brzovlak prispe jutri dopoldne ob 10, a tedaj bosta že svobodni hi lahko se boste znova poročili. Poročiva se takoj pri pastorju na vogalu. Jutri ob 9.15 se ločiva in vaš ženin vam ne bo mogel ničesar očitati. Oh, Viola, uslišlte me! Razmišljam, -— je odgovorila resno. — genska je slabotno bitje, ki trpi v življenju, če se ne nasloni na moškega..., vendar pa ne vem, kaj naj mislim o vas... Kako naj se poročiva kar tako na hitro roko, ko sva se pa komaj seznanila? — Res je, — sem pritrdil. — Posodiva nekaj minut tu v kavarni. Manj površno sopoznanje vam prihrani poznejša razočaranja. Ime mi je Johnv. čez deset minut je naju pastor poročil. — To je novi gospodar, — je dejala Viola služinčadi, ki se mi je globoko poklonila. Ta čas me je odvedla lena v zeleni salon in mi dejala: — Kadi in čitaj novine. Ob tem času se vsak dan kopljem v bazenu. — Kaj ne dovolil, da bi tvoj mol prisostvoval kopanju? —« sem dejal s glasom nežnega očitka. — Moj učitelj plavanja to brezpogojno prepoveduje, — je odgovorila. Pravi namreč, da povzroča navzočnost moškega kratko dihanje kipa joče se ženske. Zbogom, poljubljam te. Minili sta dve uri. Pozvonil sem sobarici. — Pri milostivi je maserka, ki se je pravkar lotila prve noge, — mi je povedala sobarica. — Dobro, kdaj bom pa lahko videl gospo? — sem vprašal že precej razdražen. — Pred dvema urama ne, — je odgovorila sobarica. Solnce je že zahajalo, ko se je nežna Violina roka dotaknila moje rama. — Maserke ln frizerja sem se že resila, — je dejala. — Zdaj mi moraš pa oprostiti, Imam uro a profesorjem dikcije. — Za tisto, kar morava povedati drug drugemu, profesor dikcije ni potreben! — sem vzkliknil. — Pošlji ga k vragu. Naroči komu, naj ga ubije in skrije njegovo truplo. Ljubim te, sem kakor cvet med tvojimi prati, navsezadnje sem p« tudi... Nje pa te ni bilo več. Na semljo je It- gla ta čas kalifornijska noč, zavita v temno modre koprene. Za učiteljem dikcije je priešel na vrsto fotograf, za njim pa novinar. Videl sem jo zopet točno opolnoči med skromno vegetarijansko večerjo — sloki postavi na ljubo. — Potem sem ji šepnil na uho dve sladki besedi, ki sta spoštljivo toda odlično izražali moje upanje, da sreča ni več daleč. — Oh, dragi, kaj praviš? — je vzkliknila in prebledela. — To je novsem izključeno. Ponoči imam kozmetično balza-miranje. Viola mi je pojasnila, kaj to pomeni. Doktor Ismail, sloveli egiptski zdravnik, ki se je mudil zadnje čase v Ho!!ywodu. je odkril, da je tajna ohranitve telesne svetosti podobna procedura kakor balza-miranje dragih pokojnikov v starem Egiptu. Misterijczne maže in krepko oovito telo vso noč. Lakaj je prišel povedat, da čaka v salonu doktor Ismail. -— Ali je to vaša zadnja beseda, gospa? Torej se nameravate Izpremeniti v mumijo v najini prvi poročni noči? — sem vzkliknil. Kaj nimam prav nobenega upanja, da bi prišel končno ♦udi jaz na vrsto? Odgovoril mi je njen globok vzdih, po katerem sem spoznal, da ji grem že na živce. Ta čas sta Viola in doktor Ismail izginila v sobo na drugem koncu hodnika, morda kar naravnost v egiptsko grobnico. Drugi dan sem prišel točno na sestanek a Violo v zadevi ločitve zakona. Potem sem jo pa zopet oboževal na tihem, ni me pa več mikalo oženiti se z njo. Na grosupeljski postaji je bilo, ko je skočil na premikajoči se vlak, padel in kolesa so mu zdrobila obe nogi pod koleni. Le nujna pomoč zdravnika, ki je bil slučajno na postaji, prevoz v bolnico, in amputacija mu je resilo življenje ln ga podaljžalo za 21 let. Vsak udarec usode je sprejel vdano, tiho je trpel in prenašal gorje. Tolažbo je iskal v sebi in v svoji družini. Ko je zgubil ženo in hčerko mu je bil njegov sin Božidar sonce ln luč nad dvema grobovoma, katera je obiskovala njegova misel. Ce je kdorkoli brez sovražnika, je bil pokojni Jakac. Njegov lep, miren značaj ni poznal nobene ostre besede, vsakogar je spoštoval in vsakomur je pustil mišljenje po lastnem preudarku. Zato pa je bil spodtovan in priljubljen. Ce je kdo v njegovi družbi govoril o bližnjem, kar bi vrglo senco na odsotnega, se je naglo in brez besede poslovil. Nikogar ni obsojal, a želel je vsakogar razumeti in mu biti v neprillki v pomoč in na uslugo. Nobena nesreča ga ni stria, da bi bil s svojimi žalostnimi tožbami drugim v breme in nobena sreča ga ni povzdignila, da bi jo drugim postavljal na višino. Njegov značaj je bil uravnovešen in vedno enak. številka »Jutra«, ki je priobčila njegov smrtni oglas, opisuje v članku del Novega mesta s sliko njegovega sina Božidarja, kakor bi to bilo namenoma za slovo od moža. ki je največji del svojega življenja preživel v dolenjski prestolnici. Rodom Istran se je uživel v mesto ob Krki, kamor so se tudi iz daljne tujine in naposled iz Ljubljane vračale njegove misli. V Novem mestu sta dva grobova, ki sta mu vedno bila košček svete zemlje. Stekle so se ure življenja značajnemu možu, kateremu bo ohranjen lep ln blag spomin. Preostalim žalujočim, predvsem gospodu akad. slikarju Božidarju Jakacu naj bodo te spominske vrstice izraz globokega sožalja. Mara J. Tavčarjeva Jesen se f e začela Ljubljana, 23. septembra Priznati moramo, da se Iet-'s vreme ravna res po pratiki; februarja je bilo mrzlo kakor se spodobi v tem zimskem mesecu in še nekaj mraza nam je bilo na-vrženo. Pomladni meseci so bili res pomladni: dovolj topli ln ne pre\reč deževni; že dolga leta nismo imeli tr.ko lepega maja. Poletno vreme ae je začelo junija, tudi po koledarju. Pač pa nokateri niso bili dovolj zadovoljni z julijem, čeprav je bilo le v tem mesecu skoraj dovolj dežja; zdelo se jim je. da je malo prehladen. V resnici julija nI bilo mnogo vročih dni. Toda avgust je bil zato tem lepši in toplejši. Za obdelovalce zemlje je bil mnogo presuh. Suša je avgusta zopet pokvarila, kar je popravilo julijsko deževje. Astronomska jesen se začenja 22. septembra, meteorologi pa računajo, da se jesen začne že 1. septembra. V resnici koledar malo zastaja za vremenom. Tako vsi vemo, da se zima pri nas začne včasih že novembra, zelo pogosto pa v začetku decembra. Po koledarju bi se morala začeti šele 22. decembra. Tudi jesensko vreme se najbolj pogosto začenja že v začetku septembra. Po malem "marnu je le redko poletno vreme. 2e začetek septembra je navadno hladen. Vrste se megleni, deževni in precej hladni dnevi. Poletje bi pa moralo trajati po koledarju do 23. septembra, ko stopi solnce v znamenje tehtnice. Letos se je pa jesen začela po astronomskem in ne po meteorološkem koledarju. Sicer se je zdelo nekajkrat prejšnje tedne, da nastopajo jesenski dnevi z dolgim deževjem, a vreme se je vselej naglo popravilo kakor po prehodnih poletnih nevihtah, še zadnje poletne dni je bilo solnce radodarno, da smo še čutili bolj poletje kakor jesen. Včeraj je bii zadnji poletni dan po koledarju, pa tudi vsaj delno po vremenu; dopoldne je bilo še poletje, popoldne se je pa začela jesen. Zračni tlak je naglo popuščal, a ljuije, ki vidijo v megli zanesljiv znak' lepega vremena, so pričakovali tudi včeraj sclnčen dan. Ko se je pa megla razpršila, so se kmalu začeli kupičiti sumljivi k opasti oblaki in oi-račje je bilo nenavdno zamegljeno. Solnce je začelo pripekati kakor pred nevihto. Za belimi oblaki so se začeli zbirati od juga in zahoda težki sivi, in od časa do časa se je vsul dežf ko je bilo nebo le še delno pooblaščeno. Kmalu se je pa pooblačilo vse nebo in začelo je pošteno liti. Dobili smo pravi jesenski dež. V presledkih je deževalo tudi ponoči in davi smo se vzbudili ob parvem jesenskem vremenu; zopet je precej močno deževalo in ni se izgledov, da se bo vreme zopet tako kmalu izboljšalo. Po koledarju se jesen začenja danes ob 17.17. Jesen je torej prehitela koledar le za en dan. Sedanji dež bo še mnogo koristil; vsaj travniki bodo ozeleneli in tudi na poljih bo zraslo še nekaj krme za živino, predvsem pesa, repe in korenja. Obiskovalcem bolnikov Ljubljana, 23. septembra Kdor se je zdravil po boini-šnicah veliikjh mest. ve. da je hi^ni rod glede obiskov tam očitno strožji kakor pa pri nas. Lahko je občudovali uvidevnost in di5c.:p'iniranost tamošnjih obiskovalcev, Id so točno ob določenem času brez ugovora m posebnega zapustila bomično rjodročjo. Zal pa dol naših obiskovalcev bolnikov v ljubljanskih bolnišnicah ne razume, da vta hišni red in omejitev obiskov nujno potrebna zaradi bolnikov samih in njih zdravljenja ter da bo Laični vrt rabi bolnikom, nji pa javni park. Stari Ljubljančani vodo. da je že od početka obratovanja boln.iAn.ice. torej fte 45 let. čas za obiske določen. Obiskovalci bolnikov naj torej v interesu bolnikov In roda v bolnišnici rapoate njeno podiroćjo v določen em času. Morebitna zamudniki pa naj na vljuden poz+v bolničnega usJuibenca zapuste področje zavoda ki naj nikar možu, ki opravlja težko m odgovorno službo, ne delajo neprilrk z ncsmi*elnTmi opazkami in nezasluženimd grožnjami. Prepričani smo, da bodo ofciakovaAoi pokazali razumevanje ter bodo oisjfedi posel osebju bolnice meto m posredno pomagati tudi svojim dragim bolnikom. Prodaja plemenskih krav Po nalogu kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo vse kmetovalce, da bo v četrtek dopoldne 24. t. m. od 0. do 12. ure, v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav po znižanih cenah. iSc/eiitico KOLEDAR Danes: Sreda, 23. septembra: Luzus, Tekla, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Slovo. Kino TnJon: Giarabub. Kino Sloga.: Žid Siiss. Slikarska razstava Tinela Gorjupa v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Dane«; Mr. Bakarcič, Sv. Jakob«, trg 9. mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. in mr. Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz Hrvatske — Ureditev delovnega in plačilnega razmerja. V hrvatskih »Narodnih Novinah« je bila objavljena te dni naredba korpo-racijskega ministrstva o strokovnih zajed-nicah delojemalcev in o kolektivnih pogodbah. Za vsako gospodarsko stroko ter stroko svobodnih poklicev se sklene skupna kolektivna pogodba, v kateri morajo biti določeni vsi delovni in plačilni pogoji tako za delavce kakor tudi za nameščence. Za tiste stroke in svobodne poklice, ki na stanje delodajalcev še ni strokovnih zajednic, bodo sklepale kolektivne pogodbe njihove zbornice. — Delniška družba za ribogojstvo. Delniška družba za ribogojstvo v Zagrebu im a7,200.000 kun osnovne glavnice. 450.000 kun je bilo vplačanih v gotovini, 6,750.000 kun je pa dobila družba z valorizacijo. ■— Sladkorna tovarna v Hrvatski Mitro-vici. V Hrvatski Mitrovici so razlastili v korist občine potrebno zemljišče, kj znaša odškodnina zanj 3,566.612.50 kun. Na njem zgradi podjetje Sladorane d. d. v Zagre-mu sladkorno tovarno. — Manifestacija hrvatsko-nemškega prijateljstva. Na kraju, kjer je stal prej v Bjelini spomenik kralja Petra, je zgradila zdaj nemška vojska lep paviljon, ki bo služil v prvi vrsti propagandnim namenom. Na stenah paviljona visi velik zemljevid z označbo bojišč, poleg tega pa lepaki in slike hrvatske in nemške propagande. V paviljonu je tudi radijski aparat z zvočnikom. Nemška vojska je izročila paviljon mestu Bjelini. Izročitev je bila združena s svečanostjo, na kateri se jo manifestiralo nemško-hrvatsko prijateljstvo. — Nova palača v Ranjaluki. V Banjaru- ki so dogradili te dni palačo trgovske industrijske zbornice. Graditi so začeli pred dvema letoma. Palača stoji sredi mesta in v njej bo sedež zbornice za vso državo, potem ko se preselijo v Banjaluko ministrstva. Palača predstavlja vrednost okrog 52 milijonov kun. .— Novo priznanje hrvatskim letalcem. »Hamburger Fremdenblatt« priobčuje pou ročilo o poedinih dobrovoljskih odredih nt. zapadnem bojišču. O Hrvatih pravi: Pa tudi dobrovoljci najmlajšega naroda. Id se je potem, ko je prestal težko krizo, pridružil narodom, odločenim za novi red, namreč pripadniki Hrvatske legije, se zelo hrabro bore na Vzhodu. Vojni poročevalec za letalstvo Eugen Press pa piše: Se preden smo se seznanili s hrvatskimi lovskimi odredi, se je povsod kazalo letalsko znanje te edinice. Neki vodilni nemški lovec je pa dejal nekoč o hrvatskih letalcih: Letajo kakor vragi, napadajo kakor satani, a streljajo kakor Belcebub. Te drastične primere nismo mogli pozabiti, ko smo prvič posetili borbene edinice hrvatskih lovskih odredov. TIHA VODA je naslov prvemu romanu, ki bo izšel v novi knjižni zbirki »Dobra knjlgac. Napisala ga je MIRA PUCOVA, avtorica romana »Obraz v zrcalu«, ki je pred dvema letoma zbudil splošno pozornost v čitajoči publiki in Žel toplo priznanje. Roman bo obsegal nad ž50 strani In bo tiskan na dobrem, trpetnem papirja. Veljal bo za naročnike »Dobre knjige« 1* 9 lir ca brofilranl ln 20 Ur za vezani izvod, za, nar°čnlke našega Ust« pa oelo samo S, odnosno 18 Ur Prijavite se upravi naftih Ustov v Narodni tiskarni kot odjemalec »Dobre knjige«: ŠAH Aljehin je zopet premagal Keresa V četrtem kolu se je osredotočilo manje na spopad obeh riajresriejših Icsods-dtatov za zmago v šahovskem turnirju v Monakovem. svetovnega prvaka dr. Ai jebana in Keresa. Kore* jo že na zadnjom turnirju v SoAnogradu utrpel dva poraza ▼ kgjrS z Afljehmom. Sedaj s« mu jo ponudita prilika, da se rcvanžlra in pokaže, da bt HI kot predstavnik mlade generacij« res wo dan biti naslednik Aijohina na prostotu svetovnega šahovskega prvaka. Keros pa je nudil Aljehinu zek> sdafc odpor. Ko je Ai*ehin dobil dve figuri, je bila njegova usoda že odločena Keres se je po 33. potezi vdal. Izvrstno se drži nemški mojster ReUstab, ki jo v tretjem ko*u spravili v kritičen pokaaj tudi dr. Aljehin a, Roilsrtab je v četrtem kolu igral s N*pm!±-ta-nom in zmagal. Junge je premacjad češkega prvaka Foirvea, partija med Barczo In Rohačkom pa je osrtala neodločena. Vse ostale igre so bide prekinjene. Stanje po četrtem kolu je bilo Tvmiodnje: dr. Aljehin m Rellstab 3. Bogoljubov 2 H (1), Keres 2 V*. Foltvs m Junge 2, Napojita* no, Rohaček in Stoitz 1 V», Rabar 1 (1), Richter Vi (2)), Bare za tt. V kvalifikacvjakem turnirju vodi po četrtem kodu Dsnietaeon s 3H točke, slede mu SziUy s 3. MiiUer m Narcis z 2V». Sobaric lana 2 točka. VEDNO DOBRO — Spati ne morete ? Zakaj pa ničesar na ukrenete proti nespečnosti? — Kdo pravi, da ničesar ne ukrenem? Saj popijem vsake četrt ure časo vina, — Pa vam nič na konati ? — Včasih ml, včasih pa ne. Pa tudi te ml ne koriati, m ne jezim, da sem buom. ste*. 217 >SLOVENSKI NAROD«, »reda 23. leptcmbra 19«-XX Stran 3 Ljubljana si lajša skrbi za drva Visoki Komisar je izdal potrebne odrebde in predpise Ljubljana, 23. septembra Se pred nekaj meseci so bili Ljubljančani v največjih skrbeh, kje in kako bodo dobili drva za zimo. Tudi v ta težki problem glavnega mesta pokrajine je s svojo skrbno roko posegel Eksc. Visoki Komisar ter izdal potrebne odredbe in predpise za preskrbo z najnujnejšimi drvmi in apioh kurivom. Gozdna milica je pri svojem delu šla Ljubljani tako na roko, da je za potrebe ljubljanskega prebivalstva določila vsa drva, kar bi j!h iz naše pokrajine ne bi potrebovale vojaške oblasti. Po odredbah Visokega komisa_riata je tudi mestna občina ljubljanska poslala v gozdove posebne komisije za določitev, koliko in kakšen les je za potrebe prebivalstva treba posekati na raznih zemljišč.h. Te komisije so doslej že pregledale parcele na Rožniku in na Golovcu, da so pregledani gozlovi 260 gozdnih gospodarjev, za posek so pa komisije določile nad 3.000 prostornih metrov. V svojih gozdovih bo tretjino te množine posekala mestna občina na Rožnikui druga drva so pa razdeljena na prej omenjene posestnike tako, da na posameznega posestnika odpade povprečno po 1 kub. metrov drv. Za sečnjo določeni čas se je moral kar najbolj skrajšati predvsem zato, da bodo drva do zime že dosti suha in takoj dobra za kurjavo. Navzlic kopanju krompirja, sušenju otave in spravljanju drugih poljskih pridelkov so se pa gospodarji naglo lotili tudi sekanja drv. Skladišča mestnega preskrbovalnega urada na mestni pristavi in v SiŠkf, prav tako pa tudi razni trgovci že vsak dan prevzemajo drva. Lahko upamo, da bodo do 20. oktobra že vsa ta drva Ba skladiščih. Ker pa nekateri posestniki nimajo niti potrebnih delavcev« niti prevoznih sredstev, je mestni preskrboval ni urad v lastni režiji organiziral to delo. Skupina delavcev je te dni začela sekati drva, vozniki mestne pristave jih pa te vozijo na razna skladišča. Spet vabimo vse one gozdne posestnike, ki ne bi sami mogli drv dobaviti ob določenem roku, naj se zglase v preskrboval nem uradu s prošnjo, naj preakrbovalnl urad sam poseka in spravi drva. Zadnje teine so se Ljubljančani prepričali, da tudi z Dolenjskega in z drugih strani pokrajine prihaja vedno več drv v mesto, vendar je pa potreba Se vedno velika. Večji dovoz drv iz pokrajine v Ljubljano pa bi radi izkoristili nekateri ljubljanski lastniki gozdov ter zato prosijo za znižanje jim za posek določene množine drv. Ker pa množcne drv, ki jih je komisija sedaj odredila za posek, nikakor niso tako velike, da bi ogrožale okoliške gozdove ali gospodarske potrebe njih lastnikov, zato pa tudi ne bo mogoče upoštevati nobene prošnje za znižanje za posek določene količine drv. Prav vsi moramo na ta ali oni način prenašati izredne razmere in vsi jih tudi moramo skušati s svojimi doprinosi vsaj omiliti in olajšati. Posestniki gozdov nikakor niso izjema, da nam ne bi pomagali v stiski za drva. Najnujnejša preskrba ljubljanskega prebivalstva z drvmi zagotovljena ter se zato ni treba bati, da bi pozimi ne imeli s čim kuhati. Zato pa opominjamo vse one, kar brez dovoljenja podajali v tuje gozdove, naj popolnoma prenehajo s pustošenjem gozdov, ker naši gozdovi niso samo vfr blagostanjat temveč tudi vir zdravja in lepote mesta Ljubljane. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od aeiavnikin ob ml m ln.le, ob nedeljah in praznikih or 10.30 14 JO 16-30 te 18.30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Loiaa Ferlda ln Olno Oervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja Slovo Fim kreposti in odpovedi KINO UNION TELEF. 29-21 Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu Giaratrab V glavnih vlogah: Do rt« Duranti, Car le Ntnchl, Marto Ferrari in drugi KINO SLOGA TELEF. 27-30 Priskrbite si vstopnice se v pred-prodaji! Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično je filmsko veledelo ki je polnilo kinodvorane vse Evrope. Zid Sfiss Glavni Igralci: Ferdinand Marian, Henrik George, VVerner Krauss in Kristina Svederbaum. Režija: Veit Harlan DNEVNE VESTI — Ob 100 letnici N. Paganinija. V Lučci so počastili ime in delo znamenitega glasbenika Nikolaja Paganinija ob 100 letnici njegove smrti. Živel je v Lucci in sicer na dvorcu kneginje Elize Buonapar-te Bacciochi, pozneje pa v skromnem stanovanju pn baziliki sv. Fredijang. Na pročelju hiše, kjer je stanoval, je bila vzidana na pobudo občine v Lucci ter tamošnje Kr. Akademije znanosti, umetnosti in književnosti spominska plošča, ki je bila te dni slovesno okrita. Pisatelj Evgen Laz-rareschi je prispeval napis na spominski plošči. Po končani slovesnosti odkritja je bil na sedežu akademije slavnosten zbor učenjakov, umetnikov, glasbenikov in kulturnih delavcev iz vseh delov Italije, na katerem je maestro Adolf Betti očrtal življenje, delo ter umetnostne težnje zname-niega glasbenika Nikolaja Paganinija. Svečanosti so prisostvovali tudi kardinal Pel-legrinetti, prefekt Marotta in drugi številni predstavniki. — Preskrba velemest z ribami. Glavni komisar za ribištvo je poročal predsednl-Štvu ministrskega sveta, da je bilo v Času od 13. do 19. sektembra dobavljenih za Rim 1341.38 m. stotov raznih rib, za Milano 1006.09. za Torino 201.71, za Bologno 26o.97, za Firenze pa 165.11 m. stotov rib. — B. Gisli poje na proslavi A. Boncija, V Ceseni je bila te dni počastitev Aleksandra Boncija, ki so mu ob tej priliki odkrili v vestibulu tamošnjega gledališča doprsen kip iz mramorja, delo kiparja Marija Morigija. V okviru proslavne počastit-ve je bila tudi slavnostna predstava Gior-danove opere »Andrej Chenier«, v kateri je nastopil v glavni vlogi slavni tenor Benjamin Gigli, ki je hotel s svojim sodelovanjem povzdigniti hvaležnost cesene svojemu znamenitemu umetniškemu tvorcu. — Razvedrilna potovanja vojnib ranjencev. Na pobudo raznih Dopo'avorovih organizacij v Milanu so bila omogočena vojnem ranjencem razvedrilna potovanja. Prva skupina 50 vojnih ranjencev si je ogledala Como, Bellagio in Canzo. V Bellagiu so se sestali italijanski vojni ranjenci z nemškimi ranjenci. Druga skupina vojnih ranjencev milanskega središča je napravila izlet na Lago Maggiore. po katerem so se vozili s čolni, ki so jih jim dali na razpolago domačini. Tretja skupina pa Je potovala v Desio, kjer je prisostvovala manifestaciji na čast vojn'm ranjencem, ki se zdravijo v tamošnji vojaški bolnišnici. — Zlata zvezda za šolske zasluge je bila podeljena v smislu odloka ministra za ljudsko vzgojo milanskemu univ. rektorju prof. Umbertu Postalozzi ter prof. Karlu Isnardu Azimontiju, ravnatelju Kr. politehnike v Milanu. Z istim odlikovanjem sta bila počaščena vseučil'Ska prof. v Milanu Josip Bcn: ter Alojzij Zoia. — Razstava keramične umetnost! je bila otvorjena v Faenzi v zvezi s četrtim nacionalnim keramičnim kongresom. K otvoritvi so prišli odlčni keramiki iz vseh italijanskih pokrajin. Ducejeva nagrada v znesku 10.000 lir je bila podeljena za najboljše izdelke keramične umetnosti ter obrti neki napoljsk; prodajalnici keramičnih izdelkov. — Pol milijona je zadel ob priliki žrebanja prve serije nagrad zakladnih bonov, ki zapadejo ]. 1951, trgovec Vid de Feo tz občine S. Stefano del Sole pri Avvelinu v napoljski okolici. — Delovne pogodbe za delavstvo y tvor-nic3* vate. Na sedežu Zveznega tajništva v Rimu so se pričela pogajanja za ureditev pogodbenega razmerja kvalifciranega delavstva v obratih ter tovarnah, kjer proizvajajo vato in druge izdelke za krojaške in šiviljske potrebe. — Zaključek nabožne razstave v Vene-ziji. V nedeljo je bila zaključena v Ve-neziji nabožna razstava, ki sta jo organizirala Dopolavoro ter odbor za ljudsko umetnost in ki je bila otvorjena dne 19. julija. Razstavo si je ogledalo v tem Času 37.482 oseb. Poseben paviljon je bil namenjen protiboljševiški razstavi. — pastirsko pfsmo bolognskega nadško-ta. Ob godu bolognskega patrona sv. Pe-tronija je izdal bolognski nadškof kardinal Nasalli Rocca na naslov duhovščine ter vernikov bolognske nadškofije posebno pastirsko p'smo, v katerem pravi: »Sovraž- nik človečnosti je satan, ki je sprožil ta komflikt s pomočjo svojih zaveznikov v vrstah nevere, ateizma, protikrščanstva ter kulta zlata in dobropočutja. Še enkrat bo I premagan in na zemljo se bosta vrnila ] mir in pravica.« Pastirsko pismo se zaključuje z očetovskim pozdravom »našim I dragim vojakom, ranjencem, bolnim, uje- i tim in junaško se borečim.« — Smrten padec z žične železnice v zlo. j bino 40 metrov. 18 letni Ernest Della L:-bera iz kraja Nove pri Vittoriu se je vra- j Čal s hriba Visentin po žični železnici. Ne- j nadoma se je pretrgala jeklena žica, ne- 1 srečni Della Libera je strmoglavil z višine 40 metrov in priletel na neko skalo, kjer je obležal z razbito glavo. — Vatikanski drž. tajnik prisostvuje na-pojskemu čudežu. Na tretji dan utekoči-njenja krvi sv. Januarija. napoljskega patrona, je daroval drž. tajnik kardinal Ma-glione v zakladni kapeli napoljske stol- j niče. kjer je bila izpostavljena posoda s krvjo sv- Januarija, pontifikalno mašo. Potem, ko je podelil zbranim vernikom I apostolski blagoslov, je prisostvoval ute- i kočinjenju svetnikove krvi, ki je sledila ] tudi tretji dan po desetminutni molivi. — Delavske kuhinje tudi v marmorni in kameni industriji. Kakor poročajo iz Rima so bili te dni sklenjeni dogovori s federacijo industrijcev, lastnikov marmornih in kamenih ter sorodnih industrijsk:h obratov. Dogovori se nanašajo na delavske kuhinje, ki bodo v smislu dogovorov ustanovljene tudi v navedenih obratih. Pokrajinske delavske zveze so bile povabijent, da sodelujejo pri tej zasnovi s koristnimi izpodbudamj ter da sporočijo centrali vse potrebne pobude, ki naj pospešijo uresničenje omenjenega načrta. — Prieetek jesenske operne sezone v Veneziji. Dne 11. oktobra bo v venezij-skem gledališču Fenice otvoritvena predstava nove operne sezone. Uprizorili bodo Puccinijevo opero »Turandot«. Sledile bodo »Madonna Imperia«, ki jo je uglasbil Franco Alfano, Mascagnijeva »Cavalleria rusticana« in v okviru proslave Rossinije-ve 150 letnice tudi »Sevjljski brivec«. — Za padle prt Porti Pii. Rimski guverner je položil 20. t. m. lovorjev venec n« spominsko ploščo, k; spominja na one italijanske vojake, ki so junaško padli 20. septembra 1870 v Rimu pri takozvanih vratih Porta Pia. — Hrvatska mladina v Italiji. V nedeljo je odpotovalo v Milano številno zastopstvo hrvatske ustaške mladine, ki bo na povabilo G. I. L--a sodelovalo pri tamošnjih mednarodnih tekmah. V Hrvatsko pa so se vrnile one skupine ustaške mladine, ki so preživele dva meseca kot gostje G. I. L.-a. Mesec dni so bili na posebnem tečaju v Rimu, naslednji mesec pa na potovanju po vsej Italiji. — Na tisoče italijanskih delavcev Je v zaledju vzhodnega bojišča. Ti delavci, ki so nedavno odpotovali na vzhodno bojišče, so kvalificirani delavci iz vseh delov Italije. Zaposleni so v prejšnjih sovjetskih tvornicah, kjer vzpostavljajo stroje m preurejujejo obratovanje. — Izžrebane nagrade. V seriji 65a zakladnih bonov, ki zapadejo 15. aprila 1951, so bile izžrebane sledeče štev.: Dve nagradi po 100.000 lir za bona 704.963 in 893.957. Štiri nagrade po 50.000 Ur za bone 481.342, 839.664, 1,474.021 ter 1,701.437. Nagrade po 10.000 lir prejmejo imetniki sledečih štev.: 8.640, 167.165, 330.627, 403.779, 714.760, 1,047.190, 1,149.818, 1,238.313, 1,380.876, 1,592.898, 1,773.224, 1,934.004, 1,939.054, 66.461, 260.385. — Umrl je znamenit italijanski matematik, v svoji vili je umrl v San Caaclo-nu pri Firenzi prof. Edgar Ciani, znameniti matematik, ki je predaval na vseučilišču v Firenzi. Doživel je lepo starost 78 let. Pokojni prof. Ciani je izdal celo vrsto pomembnih del s področja matematične vede. — Is materinega naročja ▼ smrt pod tramvaj. Pretresljiva nesreča se je primerila v Šestu San Giovanni v Milanu. Na zadnji tramvajski ploščadi jt stala Palmi ra BarachinL v naročju je imela dveletno hčerko, v levici pa je držala kovčeg. Bila je na tem. da izstopi, ko se je ob nenadnem sunku tramvajskega vedla nagnila k izhodu. Izgubila ja ravnovesja in omahnila s tramvaja na cesto. Hčerka, k; jo je držala v naročju, je priletela iz j materinega naročja pod tramvaj. Nesrečni otrok je obležal na tramvajski progi popolnoma zmrcvarjen. Mati ima smrtno nevarne poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Ustanovitev trgovin za prodajo tipiziranih izdelkov. Iz Rima poročajo: Pristojni organi so že pričeli s proučevanjem vprašanja ustanovitve trgovin, ki naj bi bile prilagođene sklepom medministrskega vzporejevalnega odbora in ki naj bi bile urejene tako, da bi lahko prodajale v nadrobni prodaji samo predpisane vrste (tipe) predmetov ter izdelkov, odobrenih po korporacijskem ministru. Med temi izdelki je omeniti predvsem oblačilne ter oprem-ne. Navedene trgovine pridejo zaenkrat v poštev le na področju stare Italije. — Princeska Zvezdana je ena najbolj priljubljenih slikanic za deco od petega do desetega leta. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je obnovila slovensko izdajo te knjižice v prav prikupni obliki. Slike so jasne in učinkovite, prav primerne tudi za slikanje z barvniki ali z vodenimi barvicami. Slikanica bo zato izpolnila dvojno nalogo. V klasični slovenščini sestavljeni tekst bo zaradi napete vsebine zaposlil nase malčke v dragocenem užitku, spretnega slikarja pa bo knjižica se posebej zadovoljila, ker bo mogel na njej preskusiti svoje umetniško nagnjenje. Prepričani smo, da bo Princeska Zvezdana v prenovljeni priredbi sta-rišem in otrokom prav dobrodošla. Knjigama Tiskovne zadruge v fieleburgovi ulici razstavlja pri tej priliki krasno bar-vene slike iz »Princeske Zvezdane«, ki lahko služijo za vzor odraslim in mladim, da dvignejo vrednost in veselje na ljubki slikanici. — Nesreče. Včeraj je bilo v ljubljansko bolnico sprejetih naslednjih 5 ponesrečencev iz Ljubljane. Milka Zidan, 311etna postrežnica, si je pri padcu v kopalnici zvila nogo v gležnju. — Angela škraba. 25 letna žena posestnika, se je z vilami zbodla v dlan levice. — Ludvik Wohl-mut, 40 letni uradnik, se je usekal v kazalec levice. — Rudolf Kos, 19 letni sin prevoznika, je ranjen na glavi; udarila ga je veriga. — Ivana Strle, 171etna pletilja, se je usekala v levo nego. lozeni z njo. Zdi se, da je paprike od dna do dne več. Mnogo je pa tudi grozdja. Danes so kupovale! zelo posegali po lepi čebuli ki jo je prodajal neki prodajalec ob Škofiji po L 2 kg. Domači sadni trg je bil danes slabše založen s sadjem, a tudi kupčija ni bila posebno živahna. V splošnem je bilo danes mnogo manj prometa kakor prejšnje dni. —lj Ureditev cestnega križišča pri šentjakobskem mostu. Lani jeseni so začeli podirati ogalno pritlično postno poslopje na nekdanjem Virantovem vrtu pri Šentjakobskem mostu. To je bilo potrebno za razširitev zelo ozke ceste pri mostu, zlasti se, ker je bilo Grudnovo nabrežje namenjeno za del tranzitne ceste namestu smeri po Karlovški cesti. Cesta bo tam dovolj razširjena ln v ta namen bo nekoliko zmanjšan vrt. Upanje je, d' bodo cesto uredili vsaj pred zimo. —lj Davi precej toplo. V ozračju prevladuje jug. zato je ostalo precej toplo še davi, čeprav je včeraj popoldne in ponoči močno deževalo. Minimalna temperatura je davi znašala 15» ter je bila za 3° višja od včerajšnje. Maksimalna temperatura je bila včeraj tudi se precej visoka. 23.40. Zračni tlak je precej nizek 769.5 mm. a je začel davi malo naračati. Kljub temu pa se ne moremo pričakovati izboljšanja vremena. —lj Načrt letošnje koncertne sezon«*, kt jo prireja Glasbena Matica, predvideva več intimnih koncertov, ki ae bodo vršili v mali filharmonični dvorani. Prvi intimni koncert bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer. Spored bodeta izvajali na dvoh klavirjih pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec. Na sporedu so dela naslednjih skladateljev: Lon-go Grieg. Relnberger, Tome in Rahma-ninov. Na koncert že danes opozarjamo. Predprodaja vstopnic se že vrši v Knjigarni Glasbene Matice. i—lj Delna preselitev okrajnega glavarstva v Ljubljani. Javno se razglaša, da se je del uradov okrajnega glavarstva v Ljubljani preselil Iz Hrenove ulice št. 11 v Beethovnovo ulico št. 7, in sicer: Komisar okrajnega glavarstva s pred-sedstveno pisarno, pravni referentje, kmetijski referent z okrajnim prehranjevalnim uradom, ter glavna pisarna. V Hrenovo ulico AL 11 so se preselili: Tehnični razdelek Iz Beethovnove ulice št. 7. gozdarski in šolski referat lz Hrenove ulice št. 17. V Hrenovi ulici štev. 11 ostanejo tedaj do nadaljnjega referati: gospodarski, šolski, veterinarski in zdravstveni referat, ter tehnični razdelek. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča starše onih učencev, ki so se javili k sprejemnemu Izpitu na tem zavodu, da se bo sprejemni izpit vršil dne 28. in 29.septembra in ne 25 in 26., kakor je bilo javljeno poprej. Začetek izp?tov je obakrat ob 8. uri dopoldne in ob 15. uri popoldne. Učenci naj prinesejo s seboj pisalno pripravo in dve poli črtanega papirja. GR02NJA Fant odkriva dekletu srce. — Dušica moja, ti si osmo čudo sveta. — Ze prav. Toda gorje ti, če zasačim prvih sedem tvojih Čudes! Naše gledališče DRAMA Razpts abonmaja za tezono 1942/194X Uprava Narodnega pkdaltfča je podaljšale prijavljanje aboneotov do vštev&i nod^J° 27. t m. Opozarjamo na zanimivi s-pored Opere in Drame in na velike ugodnosti, ki jih nudi abonma. Predstave na stalne dni, plačevanje v mceečnih oorokih stalni sedež iitd. Prgave sprejemajo v ve*i dramskega gledajoča vsak dan od 9 do 12. m od 16. do 17 ure Istotam *> na razpolago prospekti z natančnimi informacijami. Občinstvo opozar-amo. naj «e č*mprtj prijavi, ker ima ngodnoat večje izbire dobrm meet. OPEKA Sreda. 23. septembra ob 17: Baletni večer. Izven Znižane cene od IS lir navzdol. Petek 25 septembra ob 18 30 Rosslnilev festival. Izven Cene o;l 24 lir rtavzdol. Sobota. 26 septei. ihra. ot) Seviijskl brivec, l/ven. Cene od 24 lir navzdol. Balet nt večer. Spored t*b**c*-a t" dele: ChopinienO Dofenaovje* balet » treh dejanjih »Pteretin pajčo'an- in B«;rodanove »Podovske plese« Sodeluje vts balet s solisti: Bravničarjevo, Japijcvo. Kem^karjevo Gotovinom kurbo>om k. tf. ni Dragem Po-jMČarjem Koreograf: inž. P Gofovin. Načrti za k«**tume v -Pvrc tn^ir pa čolunu«: J tla Vilfanova. Dirigent D. Zebre I^toinhi upr>zorite\ RossfRv/et« opere »Se\n1j*ki brneč« bo v soboto 26. t. m. Izvajali io b vilo nedoletnih otročičkov. Ravno leto« bi bila morala praznovati s svojim možem 421et-nico srečnega in zadovojjnega zakona*, blagoslovljenega s šestimi potomci, katerih dva sta že v grobu, ostali štirje pa so vsi dobro preskrbljeni. Kako priljubljena je bila pokojna, J» pokazal v nedeljo 13. t. m. njen pogreli, katerega se je udeležilo skoro vse mestno prebivalstvo in mnogo okoličanov. Naj blaga žena počiva v miru. žalujočim svojcem iskreno sožaljei K. &. Zemlja se krči Nova. raziskavanja nekega švicarskega učenjaka, ki so pokazala, da se aomJja *trči. čim strejSa je, tem manj* postaj v njen obeeg. Učenjaki so izračujnafL, do. no-» meni ohlajevanje v notranjosti zemljo, let* no izgubo 668 kg toplotnih enot. Kakor vsako tek>, ki se z ohlajanjem strđi inj skrči, je tudi zemlja vedno manjša, čira, večja je njena starost. Seveda teh feopre-memb ne opazimo, ker so v primeri z ob« segom zemlje zelo majhne. Švicarski uče« njak je izračunal, da izgubi vsakih tisoo-let 6 metrov na svojem obsegu^ Bolgarska Poštna hranilnica Bolgarska Poštna hranihiica poštuje fte 46 let in spada med največje denarne za~» vode v Bolgariji. Priključen ji je tudi poštno čekovni oddelek. Letos ob koncu avgusta je imela 789.463 vlagateljev, vio-, ge so pa znašale 5.964 milijonov levov. Od] januarja do konca avgusta tekočega k»ta je imela 851.222 nakazil za 4.028 milijo* nov levov. V tem času je dobila 60.487 no* vih hvlagateljev in 903 milijone levov no* vih vhlog. Poštno čekovna služba je imela v prvih osmih mesecih 1,289.769 nakazil za 15.743 milijonov levov. Novih čekovnih računov je bilo otvor jenih 1.787. Ob koncu avgusta je znašala poštno čekovna goto* vina 439 milijonov levov. Nova industrijska podjetja na Hrvatskem V 15 mesecih obstoja Neodvisne Države Hrvatske, to je do 1. avgusta. 1042, je bilo na ozemlju Hrvatske ustanovljenih skupno 47 novih industrijskih obratov. 66% od teh so delniške družbe. Na prvem mestu je poljedelstvo b 33 rr, na drugem tkaninska industrija s 26f>, na tretjem kemična industrija z 9% itd. D. Du Maurier: 99 Prva zena Roman Galebi so se vrtili nad našimi glavami in mijav-kali kakor lačne mačke; nekaj jih je bilo posedlo na vrhove skal, drugi, drznejši, pa so švigali ob bokih ladje tik nad valovi. Obalni čuvaj je vzel čepico z glave in si obrisal čelo. »Soparno je danes, kaj?« je dejal. »Da, da,« sem rekla. Motorni čoln z izletniki in gospo, ki je fotografirala, jo je hrle ubiral nazaj proti Kerrithu. »Naveličali so se,« je menil obalni čuvaj. »Prav imajo,« je rekel Frank. »Mislim, da bo minilo še nekaj ur, preden bo kaj videti. Potapljač mora najprej podati poročilo, šele potem bodo skušali spraviti parnik v prvotno lego.« »Tako je,« je pritrdil obalni čuvaj. »Zdi se mi, da nima smisla stati tu. Za zdaj ne moremo nič storiti. Jaz bi šel najrajši jest,« je rekel Frank. Molčala sem; Frank je omahoval, čutila sem, kako me gleda. »Kaj mislite storiti, gospa de Winter?« me je Tprašal. »Mislim, da bi še malce ostala,« sem odgovorila. »Jem lahko ob katerem si bodi času; doma je pri- pravljen mrzel zajtrk. Rada bi videla, kaj bo opravil potapljač.« V tem trenutku mi ni bila Frankova družba nič f:aj po duši. 2elela sem si, da bi bila sama ali vsaj s kakim brezpomembnim človekom, kakršen je bii na primer obalni čuvaj.« »Ničesar ne boste videli,« je vztrajal Frank. »Prav nič takega ne bo. Mar bi se vrnili z menoj in kaj zaužili.« »Ne. Res ne ...« sem odbila. »Nu dobro . .. Saj veste, kje me najdete, če bi me potrebovali. Vse popoldne bom v pisarni.« »Velja.« Pomahal je obalnemu čuvaju v slovo in krenil proti zalivu. Morda sem ga bila razžalila ... A kaj mi je bilo storiti? Vedela sem, da se bo ves ta položaj prej ali slej razjasnil. Toda zdelo se mi je, da je nastopilo mnogo novega, odkar sem govorila z njim po telefonu: kar preveč za moje uboge možgane. Zdaj si nisem želela drugega, kakor da bi mogla nekaj časa sedeti tu na skalah in gledati nasedlo ladjo. »Vrl mož je ta gospod Crawley,« je rekel obalni čuvaj. »Oh, da,« sem odgovorila. »Za gospoda de Winterja bi šel v ogenj.« »Prav gotovo.« Mali deček je baš pred nama še vedno skakal po travi. »Kdaj pride potapljač spet na vrh?« je vprašal. »Čez nekaj časa,« je dejal obalni čuvaj. 2enska v oblekci iz progaste rožnate kotenine, z lasmi stisnjenimi v mrežico, je prihajala proti nam. > Charlie! Charlie! Kje pa si?« je klicala. »Vidiš mamico, šiba bo pela,« je rekel obalni čuvaj. »Mamica, potapljača sem videl,« je deček za-klical. 2ena naju je z nasmeškom pozdravila. Bila je letoviščarka iz Kerritha in me ni poznala. »Kakor kaže. je že vse končano, kaj?« je dejala. »Spodaj na obali pravijo, da ostane parnik nekaj dni tako, kakor je.« »Potapljačevega poročila čakajo,« je rekel obalni čuvaj. »Res ne razumem, da žive ljudje, ki se upajo spustiti takole na dno morja,« je dejala žena. »Gotovo jih dobro plačujejo.« »Plačo imajo res dobro,« je rekel obalni čuvaj. »Mama, jaz pojdem za potapljača,« se je deček oglasil. »Najprej moraš vprašati očka za dovoljenje, srček,« je rekla žena in naju smehoma pogledala. »Lep prostorček je tu gori, kaj ne?« se je obrnila k meni. »Malico smo bili vzeli s seboj in niti v sanjah nismo slutili, da bo padla megla in da bomo videli brodolom. Pravkar smo mislili na to, da bi se vrnili v Kerrith, ko smo začuli petarde. Bilo je, kakor da bi nam počile tik pred nosom. v zrak me je vrglo, veste... ,Kaj je to T sem rekla svojemu možu. ,Znamenje, da je neka ladja v nevarnosti,* je odgo- voril. .Ustavimo se, morda bomo videli kaj lepega.' In ni ga bilo moči spraviti z mesta; v tem oziru je slabši od najinega fantička. Jaz za svojo osebo no vidim v tem nič lepega,« »Ne, za zdaj res ni nič lepega videti,« je potrdil obalni čuvaj. »Tamle spodaj so gozdi. Najbrže zasebna last,« je ženska nadaljevala. Obalni čuvaj je v zadregi pokašljal in se ozrl po meni. Jaz sem grizla travno bilko in gledala drugam. »Da, tod okrog je vse zasebna last,« je odgovoril. »Moj mož pravi, da bodo čez nekaj let vsa ta veleposestva razkosana na deleže, kjer bodo zgradili hišice. Lična majhna vila kje tu v okolici, z razgledom na morje, bi mi bila kar všeč. Ne vem pa, ali bi mi ugajalo v teh krajih.« »Oh, zima je tod zelo mirna,« je dejal obalni čuvaj. »Nu, zdaj bo čas, da grem,« je rekel obalni Čuvaj. »Zdravi ostanite . ..« Pri teh besedah se je s skoraj vojaškim pozdravom obrnil k meni, nato pa odšel po stezi proti Kerrithu. »Dajva, Charlie, pojdiva iskat papana,« je rekla žena. Pozdravila me je kakor staro znanko in z drobnimi, previdnimi koraki odstopicala po robu kleči. Deček je stekel za njo. Nedaleč od njiju je stal mršav možic v kratkih hlačah kakijaste barve in črtastem pletenem jopiču ter jima mahal z rokami. Vsi trije so sedli ob šopu vresja na tla, in žena je jela odpirati škmiclje. j Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del tista; Ljubomir Volčić — Val I Ljubljani