Slev. 82.
V Ljubljani, v M, 13. aprila 1915.
Lete m
~ Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . E 24 — za en meceo „ . . „ 2*—
V	upravi prejemati meseCno „ 1*70
— Sobotna izdaja: s
za celo leto........ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— • ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat . . . ■ „ 15
za trikrat
13
za večkrat primeren popnit
Poročna oznanila, za&vale. osnrlntn Iti:
enoatolpna petitvrsta po 2J Tin
--Poslano: ^
enostolpna petltTrsta po 40 vin
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. ui pop.
Bedna letna priloga Vozni red,
star Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/in. Kokoplsi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Dredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. št. 7563. — Dpravnlškega telefona it 188.
vseh 11 pri 87. pešpolku; četovodje Hasala Henrik, Leban Urban in Leturinka Jaro-slav, tit. korporal Waldstein Zdenko, in-fanteristi Bačič Franc, Keš Franc, Klan-šček Josip, Marinič Franc, Mavric Josip, Pakor Avgust, Pavlovec Ivan, Petrpvčič Štefan, Poropat Ivan, vseh 13 pri 97. peš- i polku; praporščak Rygal Karel, podlovca ! Hodnik Josip in Škoda Franc, patruljni j vodja Kokalj Anion, lovci Blaznik Anton, Kocjan Ivan in Weissenbock Franc in častniški sluga Salamon Martin, vseh osem pri 7. lovskem bataljonu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi vzhodno od Užoka.
— 830 Rusov ujetih.
Dunaj, 12. aprila. Uradno se poroča; Splošen položaj se ni izpremenil.
Na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji se bije na posameznih točkah boj s topovi.
Na fronti v gozdnih Karpatih po- I sebno vzhodno od prelaza Užok smo j odbili več ruskih napadov s težkimi iz- ' gubami za sovražnika. Ujeli smo 830 Rusov.
V	jugovzhodni Galiciji in v Bukovini se vrše šemtertje siloviti topovski boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Pri Mariampolu ujetih 1359 Rusov.
EercJin, 12. aprila. Veliki glavni slan: Ob nekem sunku iz Marimpola v vzhodni smeri so odvzeli Rusom 9 častnikov, 1350 mož in i strojne puške.
Severovzhodno od Lomže so metali Rusi iz metalnih strojev bombe, ki niso raznočile, ampak počasi gorele in pri tem razvijale omamijive pline.
V	časopisju se je uradno poročalo o pohabljenju nekega ruskega podčastnika v navzočnosti nemških častnikov; nepotrebno bi bilo, da bi o tej grdi in brezmisleni laži dalje razpravljali.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKA OFENZIVA NA CELI KARPATSKI FRONTI USTAVLJENA.
Dunaj, 12. aprila. (Kor. u.) Iz vojnega poročevalskega stana, se poroča: Na celi karpatski Ironti Je poslalo zna-
tno bolj mirno. V zahodnem delu se že, odkar so Rusi v dolinah Ondave in La« borce z močnimi silami poizkušali prodreti, pa se je ta poizkus v velikonočni bitki z izredno težkimi sovražnimi izgubami izjalovil, več dni ne bijejo.
V oddelku med Viravo in IJžokom stoječe čete so zadnje dni odbile na črti Telepoc — Zellse — Juhaslak — Pata-kofalu vse napade. Tudi tukaj poneha« vajo ruski napadi.
Višine, ki na severu krijejo prela* Užok ,so naše čete v tridnevnih silovitih bojih obdržale. Včeraj se je tu vršil le topovski boj.
Severno od Tuholke in Slavskega se }e posrečilo Nemcem in našim četam osvojiti več postojank in ujeti, precej Busov.
Od padca Przemysla trajajoča ru» ska ofenziva je tedaj na celi fronti
ustavljena; na večih točkah je bila s protinapadi naših čet občiitno zadeta,
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
Berliner Tageblatt« poroča iz Petrograda: Generalni štab javlja 10. aprila: Dogodki zahodno od Njemena so podrejene važnosti, V Karpatih so naše čete odbile številne protinapade Nemcev in Avstrijcev in prodrle naprej. Sedaj jc v naših rokah ves glavni greben v dolgosti 110 vrst od Regetova do Volosate in višine 909 južno ocl Volje Michove, Tekom 7. aprila I *nio ujeli 1200 sovražnikov. Na ostalih de-I lih oaše fronte ni nobene bistvene izpre-| meinbc.
XXX
NA VIŠKU VOJSKE?
»Pester Lloyd« piše: V devetem mesecu vojske smo. Ali se že čuti konec? Moramo li pričakovati še večjih dogodkov ali smo že na višku?
Dejstvo je, da želi vrhovno vodstvo carske armade vojsko sedaj z veliko čez Karpate na Ogrsko naperjeno ofenzivo končati. V ta namen je postavilo med Dunajcem in Rumunijo pet močnih armad. Ruske sile, ki nam stoje nasproti na tem bojišču, cenimo na skoro dva milijona mož. To je dobra polovica cele ruske vojske na fronti. Zelo aktualna želja, končati vojsko z odločilnimi uspehi, se kaže v tem velikanskem številu. Radi verjamemo, da je ta želja teden za tednom čezclalje bolj utemeljena v težavi, ohraniti štirimilijonsko armado za boj sposobno. Zdi se, da je pre-
Za rodbine vpoklicanih vojakov.
Doslej se je vsled strožjega tolmačenja določila § 1, zakona z dne 26. decembra 1912, po katerem pristoja državni prispevek svojcem onih vojakov, ki niso zavezani k prezenčni službi, pa so mobilizirani ali vpoklicani kot črnovojniki, odrekal prispevek rodbinam onih mobilizirancev, ki spadajo pod prezenčno službo. Sedaj je pa c. kr. ministrstvo za deželno brambo izdalo ukaz, po katerem se zakonito določilo tolmači v širjem pomenu v prid tudi takim rodbinam, ki so bile doslej od dobrote državnega prispevka izključene. Brez dvoma imajo pravico do prispevka oni, ki so bili svoj čas prestavljeni v nadomestno rezervo, pa so sedaj pritegnjeni k aktivnemu službovanju, ker se ti smatrajo kot neobvezani k prezenčni službi. Pa tudi družine leta 1914. asentira-nih, pa predčasno vpoklicanih, katerim je priznana ugodnost po §§30. ali 31., ozir. 32, b r. zak., imajo pravico do prispevka po tem zakonu, ako so dani drugi pogoji. Ker marsikatera rodbina, ki spada v to vrsio, sploh ni prosila za državni prispevek, ker je mislila, da jc od njega izvzeta, lahko sedaj naknadno vloži prošnjo, o kateri imajo sklepati dotične komisije. Važno je pa še zlasti sledeče, kar se doslej ni vpošievalo: Pravico do državnega prispevka imajo brez dvoma — ako so izpolnjeni drugi pogoji, — rodbine onih, ki so dobili odlog nastopa prezenčne službe čez dan, po katerem bi bili morali po vpoklicu vstopiti v vojno četo, po §§ 31:10 ali 32:5 br. zak., ker se smatrajo do korca tega odloga kot vzdrževatelji rodbine in bi sc jim redna prezenčna služba šele tedaj pričela, ko nastopi končni termin dovoljenega jim odloga nastopa prezenčne službe.
Če se je dovolil odlog nastopa prezenčne službe, se mora državni prispevek dotičnim rodbinam pustiti tudi čez ta termin, oziroma se mora dovoliti, če se dožene, da se razmere, na katere se prošnja opira, do končnega termina niso izpremenile. To bi bilo v slučaju, če bi bil odlog nastopa prezenčne službe z ozirom na nameravani dopust drugega člana tiste rodbine dovoljen, potem pa se ne bi bil ta dopust nastopil. Tudi je mogoče, da dobe državni prispevek rodbine onih, ki so prostovoljno vstopili v oboroženo silo, ako so dani drugi pogoji. — Ker je mnogo rodbin, ki niso vložile prošnje za državni prispe-
LISTEK.
Straža m naučil.
Vrh Užoškega klanca, Komai, komaj je prisopihal avtomobil med avstrijskimi oskrbnimi postajami, nemškimi municijskimi redmi in med pa-trolami madžarskih husarjev kvišku. S snegom pokriti vrhovi zagrinjajo celo krasno pokrajino. Ob serpentinah divja in buči veter, kakor da bi hotel vse, kar se po cesti gnjete na klanec, strmoglaviti nazaj v globino. Zdi se, da se je zvezal z Rusi in da nas hoče preslriči, da bi ne mogli do njih. lak veter, taka burja sta vedno najboljša prijatelja Rusov ..,
Mi pa premagujemo veter in sc upiramo burji. Z Rusi pa še tudi obračunimo. To je odgovor, ki ga čuješ tu gori iz vsakih ust. Tako pravi častnik, tako navaden vojak. Tako odgovarja madžarski domobranec, nemški grenadir, avstrijski lovec, ki tukaj, kakor na Ruskem Poljskem, vnovič sklepajo pobratimstvo v orožju.
lu ob robu, malo bolj v zavetju, se nahaja bataljon Jelačičevega polka in počiva. Hrvatje, najbolj orjaški vojaki avstrijskega cesarja, fantje kakor ska'c s primernimi pestmi. Srbi bi lahko pripovedovali, se s temi možmi ni šaliti. Pa tudi Rusom žc presedajo. »Ti Hrvatje,* mi je pravil v Košicah ujeti ruski praporščak, >na-s-^očijo kakor tolpa steklih volkov. In kadar naše moštvo vrže puške stran, da se
vek, ker se jim je zdelo, da so od njega j izključene, drugim pa so bile prošnje od ; komisij vsled strogega tolmačenja zakona ! odbite, se opozarjajo dotični, da lahko nanovo vlože prošnjo, da se jim prisodi prispevek po ravnokar navedenem odloku brambovskega ministrstva z dne 2. januarja 1915.
OlRkovaDla.
Srebrno hrabrostno svetinjo 1, razreda so dobili praporščak Franc Hiibner, kadet Karel Vollechals, namestnik asist. zdravnika dr. Rudolf Wonisch, četovodje Emanuel Ampfelthaler, Karel Karner in Franc ICreuzer, bataljonska trobentača Pankracij Mofiler in Ivan Rubinig, tit. četovodje Rudolf Bruck, David Krieghofer in Franc Rainer, desetnika Ivan Burger in V. Petschnig, poddesetnika Julij SchuB in Pavel Freitag, infanteristi Josip Antonitsch, Miroslav Hahn, Lovrenc Koban, Ant. Ste-flitsch, Florijan Zollner; vseh 20 pri 7. pešpolku, nadalje so dobili isto svetinjo računski podčastnik Anton Ribič, četovodji Franc Munda in Mihael Pšeničnik in korporal Josip Gobec, vseh 5 pri 87. pp,; poročnik Miroslav Andre, četovodje Anglej Gurtner, Štefan Plesničar in Franc Zore, vsi štirje pri 97, pp.; poročnik Ernest Scharsach, nadlovec Gregor Skaza, četovodja Henrik Matschinegg in podlovec Pavel Kveder, vsi štirje pri 7. lov, bataljonu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: praporščaka Franc Hiibner in Albert-Tonitz, četovodja Franc Locher, Ul-rik Egger, Martin Kosmitscb, Franc Mel-chior, Alojzij Weger, desetniki, tit. četovodje Avgust Buck, David Krieghofer, Simon Radischnigg, poddesetniki, tit. desetniki Vid Kalsberger, Josip Krabina, dr. AL Mum, poddesetniki Matija Kocb, infanteristi Josip Auer, Anton Buchv/ald, Jager Bartel, Ivan Kernmayer, Josip Mossler, Gabrijel Schloif, Josip Wakonig, Bernard Wawnig, Josip Zernei in Matija Ctto, vseh 27 pri 7, pp,, nadalje so dobili isto svetinjo praporščak Knotz Ferdinand, štabni narednik Roihs Franc, računski podčastnik Trauner Alojzij, desetnik Rathkolb Franc, tit. poddesetnika Schreiner Josip in Cech-ner Karel, infanteristi Lepcnik t'rane, Gamser Josip, Windisch Rudolf in Žunko Anton, vseh 10 pri 47. pp.; četovodje Fe-konja'Martin in Lemisch Franc, desetnika Močnik Anton in Pai Ciril, poddesetnik j Fidler Anton, inianteristi Bezjak Franc, Drolc Florijan, Kolar Rafael, Leskošck Anton, Stropnik Martin in Tržan Anton,
uda, vržejo tudi oni svoje puške cd sebe, pa nas lovijo z rokami!«
Zdaj ležijo tu, zaviti v svoje kožuhe, da si malo oddahnejo. To so vojaki, ki so š,eie ravnokar prispeli, ki pa pridejo morda že danes v ogenj. Vse na njih od pet do glave je novo, kakor iz škatljice — obleka in orožje. Krasne so te hrvaške čete. Kakor zdaj tukaj stoje, bi mogle odkorakali pred cesarja na parado. Toda določena jim je druga smer ...
Končno smo, hvala Bogu, na vrhu. Tu se veter izpremicja v vihar. Naš avto so-piha in se bori proti viharju. Dvakrat, trikrat zaječi motor, kakor da mu zmanjkuje sape. Pa naj konji in ljudje pomagajo naprej, koder se stroj ustavlja!
Na desno je razprostrt gozd. Stoletne jelke in hojke, ki se jim veje šibijo pod snežnim bremenom. Vihar se zaletava vanje in stresa ž njih cele plazove snega. Ostre ledene igle lete na vse strani in se ti, če se še tako braniš, vbadajo v kožo ...
Zdaj smo na križpotju vrh klanca. Na levo vodi ccsta dol v vas Šianki, na desno
v Butlo, po sredi čez gore dalje v Turko ...
Tu stoji mož: stotnik, sprevodnik čet.
Stoji tu od zjutraj od šestih do tihega večera ob desetih, enajstih. On kaže pot vsem tem stotinam vozov in kolon, on ve, kje stojijo posamezne divizije in brigade, ter naznanja poveljnikom kolon cilj in smer. Njemu jc zn?no, kam jc prinašati vesti in naznanila, ve, kje se nahaja ta hip podmaršal. Ta stotnik je živ kažipot armadi, ki se tu gori vojskuje.
Obenem pa opravlja tudi službo ccst-
ne policije. Prostor je ozek, dostikrat se srečajo po tri, štiri kolone, dve gresta gor, druge dol. Prvi imata strelivo, ki baterija v ospredju nanje čaka, druga ranjence, ki morajo v dolino; eno je tako nujno kakor drugo. To vam je gnječa, suvanje in ruvanje, da je kaj. Vsakemu se mudi, vsak bi rad naprej. Vrsta vozov se zaleti v drugo, splaši se konj in potegne drugega za seboj: nezaslišana zmešnjava!
Da, nastala bi. če bi ne bilo na klancu stotnika-kažipota. Drzno skoči med vrvenje, ropot in psovke; ledeni veter mu je že davno vzel glas, vendar dela čudeže. V trenutku je zopet vse v najlepšem redu, zginila je vsa zmeda, ves di.rindaj. Kadar se pomikajo vrste vozov zopet na levo in na desno, navkreber in navzdol, tedaj si kažipot za svojo nagrado prižge svalčico'. To je veUka umetnost. Pomislite, tu gori, na vsak način tisoč metrov nad morjem, vkljub burji, ki prevreče avtomobile in konje!
Mož je prav junak! Junak, kakor njegovi tovariši, ki se bijejo dalje spredaj v fronti. Njegova služba jc strašna, enolična; podnevi in ponoči, brez razlike neprestano na enem in istem mestu! Okrog enajstih mu prinese vojak njegovo juho in njegov kos mesa; semintje tekoč mora jesti, kajti če bi stal samo par minut na miru, bi mu noge odrcvenele. Pred enim tednom je dobil za pomoč še enega poročnika, tako da zdaj lahko vsaj tuintam pohiti k ognju, ki so ga dalje doli zanetili kočijaži. Zvečer popije čašo vročega čaja in zavžije poleg tega kos kruha — to je njegova večerja!
Takšna je služba častnikov v Karpatih!
Od križpotja nekoliko v stran štrlijo izpod snega vlažne podrtije — žalostni ostanki nekdanje krčme na klancu. Na drugi strani ob cesti stoji napol razdrta koča brez strehe in brez vrat. To je oskrbna postaji za eno vojno skupino. Sem odpravljajo z železniške postaje zaloge, ki jih potem bosenski konjiči, mezgi in mule vlečejo čez hribe in doline naprej k četam. Ne najdeš tu hleva niti izbe za moštvo. Krog koče plamte ognji in k ognjišču se tišče bosenski gonjači v svojih rdečih kožuhih in rutah.
V koči stanuje oskrbni častnik. Že pat mesecev. Tudi on nc pozna nobene izpre-membe. Tu gori je v burji, snegu in ledu. Tudi njegova služba ni nič manj naporna od službe tovariša zunaj na klancu. Sprejemali mora, pregledovati in nadzorovati, deliti zaloge ki prihajajo, in odgovoren je za vsak košček prepečenca, ki bi se izgubil. Namesto vrat ima na svojem stanovanju volneno cunjo, streho pa si je napravil iz vejevja, ki ga jc pokril s koci...
Bliža sc večer. Sivo, temno visi nebo nad belimi vrhovi in belim gozdom. Bili smo zunaj na fronti, in trudni se vračamo vrh klanca, kjer nas čaka naš avto.
Cesta na klancu je utihnila. Le iz doline se čuje šum in ropot kolon, ki sc spe-njajo navkreber. Doli v vasi Šianki zamig' Ija tuintam kakšna luč...
Gori pa stoji temna, osamljena postava. To jc stotnik-sprevodnik, kažipot na§ih čet .,. Straža na klancu ...
koračen vrhunec razvoja mogočne ruske sile in da smo na višku vojske.
KARPATSKI BOJI.
O silovitih bojih zadnjih dni v Karpatih poroča vojni dopisnik lista »Berliner Tageblatt« med drugim sledeče: Z uničujočo-, pet- do šestkratno premočjo so napadali Rusi. V osmih do desetih vrstah je gonil sovražnik svoje ljudi naprej. Najprej dve vrsti neobo-roženih, ki se bližajo z dvignjenimi rokami našim postojankam, in če naši ustavijo ogenj, naskočijo žične ovire in jih skušajo razdreti in napraviti prosto pot naskakujočim vojakom. V eni noči so napravili Rusi 15 clo 20 napadov, zato so kraji in postojanke po dvakrat, trikrat menjavale svoje gospodarje. Najhujši so bili boji 26. marca. Samo ta dan je padlo 18 do 20 tisoč Rusov.
BOJ ZA KASTELIK VRH.
Berolin, 12. aprila. Vojni poročevalec lista »Berliner Tageblatt« poroča: Trimesečna ruska ofenziva je sedaj tako pri Dukli kakor pri Lupkovem ustavljena. Do druge polovice marca so avstrijske čete držale višinske postojanke južno od črte Konieczna — Also-pagony — Felsovizkoz, zaprle severo-južno cesto čez prelaz in držale zahod-novzhodno zvezno cesto v artiljerijskem ognju. Rusi so se zadržali pasivno, dokler niso 21. in 22. marca z zelo oja-čenimi silami zopet pričeli z ofenzivo. Prvi glavni napad je bil naperjen na 600 m visok Kastelik vrh, ki zapira ce-ito Alsopagony—Zborov in cesto Also-pagony — Felsovizkoz in s tem dolino Ondave. Rusi so se ponoči približali in prišli avstrijskim četam v desni bok, predrli tamošnje postojanke in se v trikotu ustavili na vzhodnem višinskem robu. Nadaljne prodiranje so jim ustavili spodnje štajerski domobranci s pravo štajersko vztrajnostjo in so se vzdržali, dokler ni zjutraj prišlo na pomoč pet bataljonov, ki so takoj posegli v boj. Odločitve tu ni bilo mogoče izvo-jevati in je morala priti od drugod.
V bojih pri Dukli so Rusi prosili premirja, da so mogli pokopati svoje mrtvece. Razobesili so belo zastavo in poslali parlameterja, nakar se je sklenilo 10 do 12 urno premirje. Ponoči se je iznova pričel boj.
SNEG V KARPATIH.
Vojni poročevalski stan, 12. aprila ob 7. uri zvečer: V Galiciji in na severnem Ogrskem je zopet zapadel sneg in nastopil oster mraz, ki naravno ovira operacije. Operacije južne armade potekajo za nas ugodno.
OGRAJE IZ BELE ŽICE V KARPATIH.
Rotterdam, 12. aprila. Lvovski sotrud-nik > »Timesa« opisuje velike težave, ki ovirajo prodiranje v Karpatih. Na več mestih se nahaja na vrhovih pet vrst strelskih jarkov. Gorska rebra so tako strma, da skoraj ni mogoče plezati gori. Pobočja pre-prega še žica, ki je belo pobarvana, da se ne more ločiti od snega in se zato niti ne vidi. Naskoke skrajno otežkočujejo strmine, sneg in strašen mraz.
GOSPODARSKI POMEN BOJEV V KARPATIH.
»Miinchener Neueste Nachrichten« pišejo: Za naše zaveznike je posest Karpatov v gospodarskem oziru skoro življenjsko vprašanje, kajti to sicer tudi za živinorejo važna gozdnato gorovje tvori vrata v Ogrsko, žitnico habsburških dežela.
Niso samo politični razlogi vzrok, da Rusi ravno v tem času forsirajo svoje napade na Karpate in s tem na Ogrsko. Čc bi se Rusom posrečilo, da bi tudi samo prehodno med obdelovanjem polja vdrli v ogrsko nižino, bi žitna letina naših zaveznikov postala zelo dvomljiva. Tudi Nemčija ima interes, da Ogrska pridela celo letino; kajti Ogrska je ena najvažnejših evropskih dežel, ki izvažajo žito. Na prvem mestu je njen izvoz pšenice. Kakor znano, Nemčija ne pridela doma dovolj pšenice in tako smo hvaležni odjemalci za produkcijski preostanek Ogrske, ki je znašal v zadnjih letih povprečno 15 milijonov me-terskih stotov. Ogrska je skoro brez razlike agrarna zemlja in mora poskrbeti približno za polovico žitne porabe sosednje avstrijske države. Karpati so deželi v podnebnem oziru neprecenljive vrednosti, ker varujejo setve pred ostrimi vzhodnimi vetrovi, Tudi geologično je Ogrska izredno pripravna za poljedelstvo in je v tem oziru dosti na boljšem kakor njena soseda Avstrija. Najvažnejše zrno, ki zori v deželi, je pšenica, katero sejejo posebno med Donavo in Tiso na površini 3.4 do 4 mil. ha, Nemčija seje pšenico na površini, ki neznatno presega 2 mil. ha. Posebne važnosti je tudi pridelovanje koruze, ki pokriva površino 2.5 do 3 mil. ha. Rž, ječmen in oves sejejo vsako vrsto na površini 1.2 mil. ha in tako precej zastajajo za Nemčijo, ki seje rž in oves na površini 10.5 mil. ha. Tako je donavska monarhija glede zadnjih žit in krompirja navezana na Nemčijo.
Te številke dokazujejo, da ima v p r e-t k r b i osrednjih držav Ogrska važno vlo-
go in da imamo tudi mi interes na tem, da sovražnika odženemo od Ogrske. Nemško orožje, ki v karpatskih dolinah brani Ogrsko, se ne bojuje samo za naše zavezniko, ampak tudi za našo hrano.
RUSKA POROČILA IZ KARPATOV.
Rim, 12. aprila. Iz tušem došlih uradnih poročil ruskega generalnega štaba o bitki v Karpatih se izvaja, da je prvotno zaupanje ruskega vojnega vodstva na uspeh akcije močno omajano. Poročila ruskega generalnega štaba pred vsem naglašajo, da so bile avstro-ogrsko čete v prostoru pri Mezo-laborczy močno ojačene. Očividno hočejo tako utemeljiti in opravičiti, neuspeh ruskih napadov, ki se jasno kaže iz uradno objavljenih podatkov. Kraji, ki jih navaja poročilo o ruskih akcijah 9. aprila, leže namreč severno od ogrskih krajev. Poročilo izrecno govori o ruskih naporih severno od Užoka in o pokrajinah na vrhovju severno od Vo-lozate. Iz tega sledi, da se navedeni del ruske bojne črte nahaja še onstran ogrske meje na galiških tleh.
RUSI O BOJIH V KARPATIH IN VZHODNI GALICIJI.
Kodanj, 12. aprila. Od ruskih poročil o bojih v vzhodni Galiciji in v Karpatih je treba poudariti poročila vojaških so-trudnikov, ki trdijo, da je »temu, kar se godi okoli Stanislava, pripisovati lc podrejeni važnosti. Nasprotno je dobro, Če se zavezniške armade tam ustalijo.« Nekatera ruska poročila celo priznavajo, da je Stanislav že dalj časa v avstrijskih rokah.
RUSKE IZGUBE.
Milan, 11, aprila. »Sera« poroča, da so znašale ruske izgube od 15, do 31. marca 108,000 mrtvih in 212.000 ranjenih. List pripominja, da gre tu za čas, ko so prvi karpatski boji dosegli svoj višek.
PRZEMYSLSKA OBLEGOVALNA
ARMADA.
Graška »Tagespost« prinaša po listu »Daily Telegraph« sledeče poročilo iz Petrograda: Vse bojne sile przemyslske oblegovalne armade, 200.000 do 300.000 mož, so zadnjih deiet dni po železnici in z avtomobili, deloma tudi s hitrimi pohodi vrgli čez Sanok, Lisko, Krasno in Sambor na desno krilo karpatske fronte, kjer so se udeležile bojev za gorske prelaze.
RUSI ČAKAJO NA OJAČENJA ?
»Pester Lloyd« piše: Okoliščina, da so Rusi ustavili svojo ofenzivo v Karpatih, kaže na to, da je sovražnik utrujen in da misli zastaviti nova ojačenja, na katera mora pa še čakati, Vsekako pa pomeni mir, ki je nastal v vzhodnih Beskidih, velik uspeh zavezniškega orožja,
XXX
BOJI V BUKOVINI.
Črnovice, 13, aprila. Na celi bukovin-ski fronti trajajo boji dalje. Na posameznih točkah so se razvili pobližnji boji. V Zaleszczvkih smo ujeli ruskega letalca, ki je častnik generalnega štaba. Avstrijski artiljerijski ogenj zelo učinkuje in je v ruskih vrstah napravil velike vrzeli.
Frankfurt, 12. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Budimpešte: Iz Černo-vic prihaja vest, da so Avstrijci v ljutih bojih med Dnejstrom in Prutom na več mestih prodrli ruske vrste. Število ujetnikov je veliko.
RUSKE PRIPRAVE V BES ARABIJI.
Bukareški »Universul« poroča iz Bes-arabije: Zadnje dni je dospelo semkaj mnogo čet iz uralskih in kaspiških pokrajin. Uradne ruske osebnosti pojasnjujejo to s tem, da je ruska vlada zvedela, da namerava Avstro-Ogrska iz Bukovine udreti v Besarabijo.
XXX
KAJ DELA HINDENBURG?
Berolin, 12. aprila. Pri razmotriva-nju o vojnem položaju na Ruskem vprašuje vojaški kritik lista »Daily News« skrbno: »Kje je Hindenburg? Že dolgo časa nismo ničesar čuli o njem. Ne zdi se, da bi imel odveč čet, da z njimi pomaga Avstrijcem ob Dukli. Ne smemo pa misliti, da so naši zavezniki končno prosti Hindenburga, kajti Hindenburg ima posebno navado, da nastopa nepričakovano in sicer takrat, ko se ga najmanj nadeja.
HINDENBURG SE NE BOJI VEČ
RUSKEGA VPADA.
Dunaj, 13, aprila. Hindenburg je sporočil vladnemu predsedniku v mestu Op-pel, naj sc vsi ob gornji šlezijski meji izkopani strelski jarki izravnajo in ozemlje obdela. Nevarnost ruskega vpada je prešla.
X X X RAZMERE V TARNOWU IN OKOLICI.
Krakov, 12. aprila. List >Piast« priobčuje naslednje podatke, ki jih je prejel od neke osebe, ki se je minuli mesec mudila v Tarnowu ter se ji je posrečilo ubežati v Avstrijo: Tarnov/ v bojih ni tako zelo trpel, kakor se je večkrat trdilo. Pač so se Rusi umaknili iz mesta, a tabore v predmestjih
in v Woli Rzedzinski. V mestu pa vlada strašna draginja. Zdravstveno stanje prebivalstva je k sreči normalno. Drugače je v Gorllcah in okolici, kjer so sc skoro tri mesece vršili boji, ki so prizadeli mestu veliko škodo. Posebno tamošnje pokopališče so granate močno opustošile; mnogo grobov je bilo razkopanih, tako da so se videli mrliči; krste in spomeniki so razbiti. Tudi cerkev je bila porušena. V krajih Slary in Sekowa so se vršili v Času, ko se je ondi mudil listov zaupnik, ljuti boji. Oba kraja sta kup razvalin. Tudi od palače bivšega ministra Dlugosza v Siaryju stoji samo še par zidov. Tudk več stoletij stara cerkev iz mecesnovega lesa v Sekowi je uničena. Istotako je nova, zidana sekow-ska cerkev le še kup razvalin, V tej cerkvi so bile skozi dva meseca nameščene ruske vojne kuhinje; za kurivo so služile cerkvene klopi, oltarji in kar jc bilo drugega lesenega v njej, Liturgične knjige so bile uplenjene. Ob bojih pri Siaryju in Se-kowi je bilo ubitih tudi več domačih prebivalcev.
VESTI IZ LVOVA.
Krakov, 12. aprila. Tukajšnji listi posnemajo po »Kuryeru Lwowskem«, da je tamošnji župan dr. Rutowski ustanovil bančni konzorcij, ki je v Lvovu ostalim državnim uradnikom izplačal dve tretjini njihovih plač in pripravil potrebna sredstva, cla se jim enaka kvota izplača tudi za april in maj. Med prebivalci je beda vedno večja. Medtem ko je septembra 1914 delovalo le 13 ljudskih kuhinj, ki so revnim ljudem brezplačno razdelile 300.000 kosil, je bilo v marcu letos že 67 ljudskih kuhinj, ki so brezplačno razdelile 1,180.000 kosil.
SIBIRSKE KMETE NASELIJO V ZA-
PADNI RUSIJI IN GALICIJI.
Krakov, 12. aprila. Socialnodemokra-tični »Naprzod« poroča po »Kurjerju War-szawskem«: Ruski listi poročajo, da ruska vlada izdeluje zakonski načrt za naselitev ruskih kmetov, ki so jih bili svoj čas naselili v Sibiriji, v krajih, kjer so bili doslej naseljeni nemški kolonisti, katerih zemljišča jim bo dala vlada na podlagi določb razlastilne postave v posest. Del sibirskih kmetov pa naselijo v Galiciji na dosedanjih državnih posestvih,
PRAVOSLAVNA PROPAGANDA V GALICIJI.
Iz Bukarešta poročajo, da Rusi s posebno vnemo širijo v osvojeni Galiciji pravoslavno vero. Cerkvene zadeve vodi nadškof Evlofiii, ki je sv, sinodu sporočil, da se je v zadnjem času ustanovilo 52 novih pravoslavnih župni'. Seveda je bilo to le tako mogoče, da se je ravno toliko grško-uniatskih župnii nasilno cdoravilo. Iz Rusije je prišlo v Galicijo 120 ponov.
RUSIFICIRANJE POLJSKIH MEST.
Stockliolm, 12. aprila. »Nowoje Wremja« poroča o novem mestnem redu za Poljsko: Volilni možje bodo v vsakem mestu Poljske razdeljeni v tri skunine. V prvo skupino spadajo osebe ruskega pokolenja, v drugo judje in v tretjo druge narodnosti. Vsaka skupina zase izvoli svoje zastopnike. V mestih, kjer tvorijo judje nad polovico prebivalstva, dobe petino zastopnikov, v drugih mestih pa ne več kot desetino. Če je v prvi skupini le pet Rusov, dobo kljub temu najmanj enega zastopnika. Poslovni jezik mestnih uprav mora biti ruski, samo pri debatah je dovoljen tudi poljski jezik. Tako izgleda od velikega kneza Nikolaja obljubljena poljska avtonomija.
GALIŠKI KMETJE NA ŠVFBSKEM.
Stockbom, 11. aprila. 800 galiških kmetov jc na Švedskem zaposlenih pri delu na poljih.
DRAGINJA V RUSIJI.
V Moskvi so se podražila živila za 50 odstotkov. Celo v Sibiriji se je zelo podražilo surovo maslo in moka.
ZAPLENJENE ZASEBNE ZALOGE PREMOGA.
Rotterdam, 13. aprila. Ruska vlada je zaplenila vse zasebne zaloge premoga.
ZADNJI VPOKLICI NA RUSKEM.
Rotterdam, 13. aprila. V južnih ruskih gubernijah in v Sibiriji je vpoklican zadnji razred državne brambe.
SrbsKo-fiolgarskl Mit.
Tiskovni urad pravi: Prizadevanje srbske diplomacije, da označi držanje bolgarske vlade, kolikor se tiče upora v srbski Macedoniji, kot nepravilno, se je izjalovilo vsled korektnosti bolgarske vlade napram Srbiji. Od začetka vojne je bolgarska vlada strogo nevtralna. To je jasno razvidno iz diplomatskih aktov, kateri so napisali v Nišu in v Sofiji zaradi zadnjih dogodkov v Valandovem. Nov dokaz svoje lojalnosti je dala bolgarska vlada, ker je zaukazala, da se morajo razorožiti vsi uporniki .katere najdejo oborožene na bolgarski meji, in da se mora z njimi ravnati po bolgarskih postavah. To oovelje se je
že Izvršilo. Mnogo četovodij so že razorožili in odpeljali v notranjost dežele. * * *
Francosko časopisje ostro napada bol« garsko vlado zavoljo njenega odgovora Srbiji. Pravi, da bolgarska vlada pači resnico, da odvali svojo odgovornost na Srbijo. »Temps« piše, da tako ravnanje sicer ne nasprotuje tradicijonalni bolgarski politiki, cla ni novo, ampak da taka taktika ne bo nikogar premotila. Istočasno z dogodki na srbsko-bolgarski meji so se pojavili nemiri tudi na grški meji, da se je morala tudi grška vlada pritožiti. Bolgarska vlada naj pa ne misli, da bodo Grki in Romuni mirni ostali, če Bolgari napadejo Srbe. Zato upamo, da se Bolgarija ne bo odločila za korak, ki bi postal lahko zanjo usodepoln. Če se Radoslavov s svojimi ministrskimi tovariši ne mOre upirati vplivu Nemčije in macedonske stranke, naj pa prepuste svoje prostore drugim, V Sofiji morajo enkrat nehati voditi dvoumno politiko, ki zastopa pod krinko nevtralitete interese naših sovražnikov, — »Gaulois« dvomi, če se bodo dali spraviti rezultati srbske preiskave s trditvami bolgarske vlade v sklad. Ugotovljeno je, da so nemire povzročili Turki, Naščuvali pa so Turke v Berolinu Ln na Dunaju, da poostrd napetost med Srbijo in Bolgarijo. To dokazuje bolgarski odgovor. — »Petit Parisien« pa izraža zadoščenje, da so v Sofiji odklonili vsako solidarnost s povzročitelji upora; pravi dalje, da da<"e odgovor bolgarske vlade poroštvo, da bo spor kmalu poravnan. — »Journal des Debats« je še mnogo odkritejši. Odgovor bolgarske vlade imenuje »zgled cinizma«. Potem pravi: Radoslavov kabinet bi ne bil nikdar tako govoril, če ne bi bil v zvezi z Avstrijo, Nemčijo in Turčijo. Zato je nesmisel, govoriti še dalje o obnovitvi balkanske zveze in zanjo delati.
NOV SPOR MED SRBIJO IN BOLGARIJO NEIZOGIBEN. Geni, 12. aprila. Iz Petrograda poročajo francoski listi, da se mora računati s hitrim razvojem dogodkov na Balkanu in da je nov spor med Srbijo in Bolgarijo neizogiben.
NAPETOST MED BOLGARIJO IN RU-SIJO.
Milan, 12. aprila. »Secolo« poroča iz Bukarešta: Diplomatične zveze med Bolgarijo in Rusijo se radi stališča Radoslavo-ve vlade in dogodkov na srbsko-bolgarski meji kmalu prekinejo.
Milan, 12. aprila. »Secolo« iz Bufca-rešta: Petrograjske vesti pravijo, da so diplomatične zveze med Rusijo in Bolgarijo vsled srbsko-bolgarskega obmejnega spora in stališča Radoslavovega kabineta ustavljene. — Pariški »Matin« pa pravi, da se še ni odločilo, kakšne korake naj ententa stori v Sofiji.
BOLGARIJA IN ENTENTA.
Vodilni francoski listi, kakor »Journal des Debats« in »Temps« so zadnji čas pisali proti Bolgariji tako ostro, da je njihov namen, na Bolgarijo z vso silo pritiskati, vedno očividnejši. »Journal des Debats« je pisal odkrito o nekem ultimatu, da se mora Bolgarija odločiti za eno ali za drugo skupino. Da se za tem pisanjem francoskih listov skriva nekaj več kakor osebna mnenja urednikov, dokazuje tudi brzojavka, ki jo je dobil »Petit Parisien iz Rima. Ta pravi: »Po sigurnih izvestjih bo ententa od sofijskega kabineta zahtevala, da svoja načela o evropski krizi jasno določi (prčciser).« »Petit Parisienov poročevalec pravi dalje, da želijo tak di-plomatičen korak zlasti rusofilni elementi v Bolgariji, »ki žele, da sodeluje Bolgarija z entento«. Na ta način se pa hoče le prikriti to poniževalno postopanje z Bolgari.
Haljo.
Rim, Rimski »Giornale d'Italia« sve tuje — bržkone oficijozno — italijanski javnosti, naj ostane mirna in naj le zaupa vladi, ki hodi odločno svojo pot, »Perseveranza« hvali ta izvajanja. V rimski »Tribuni« opozarja admiral Bettolo na posledice ruskega gospodstva nad Dardanelami, ki bo premenilo ravnotežje m Sredozemskem morju, s čimer mora Italija računati.
POSLANIKI AVSTRIJE IN NEMČIJE OSTANEJO V VATIKANU.
Iz Rima se poroča: Angleški list > Daily Mail« javlja, da so se poslaniki Avstrije in Nemčije pri sv. Stollci zbrali k važnemu posvetovanju. Predmet posvetovanja jc bil morebitni odhod poslanikov W Rima. V nekaterih hotelih, kjer poslanik' stanujejo, so že baje vse potrebno za od-potovanje ukrenili. To poročilo angleškega lista je popolnoma napačno. V dokaz temu je, da so si dolični diplomatični zastopniki svoja domača gospodinjstva zaon|i čas posebno skrbno uredili. Iz tega se da sklepati, da omcnicri poslaniki nimnio namena, svoja mesta ori sv. Stollci kmalu zapustiti.
»ŠTAMPA« O ITALIJANSKI POLITIKI.
Rim, 6. aprila. Rimski sotrudnik vŠtampe«, ki ima dobre zveze z Giolitti-jem in z drugimi vplivnimi politiki, pravi o sedanjem položaju Italije o priliki obiska Tittonijevega, laškega poslanika v Parizu: Treba si jc dobro zapomniti, da posvetovanja Tittonijeva z vladnimi krogi ne po-menjajo nove smeri v laški politiki in tudi ne pomenjajo, da se bliža kaka odločitev vlade radi stališča Italije napram ententi. Edina možnost zapletov obstoji vsled dogodkov pri Valandovem; če se pa ti ugodno rešijo, bon»'> pa zopet čakali na konec pogajanj z Dum.jem, na konec dardanel-ske akcije in na konec karpatskih bojev, ali pa na kaj drugega, kar more privesti do odločitve Italije.
TOČA NA BENEŠKEM.
Rim, 10. aprila. Iz Trevisa sc poroča, da je toča opustošila kraje Onigo, Cogolo, Vidor, Farra di Soligo in pa Valdobbiadene.
PREPOVEDANI SHODI V ITALIJI. — VELIKI NEMIRI V TURINU.
Rim, 12. aprila, V vseh večjih mestih sklicane shode za in proti vojski je vlada v celi Italiji prepovedala.
Turin, 12. aprila. Med shodom socia-listov proti vojski so nastali veliki nemiri. Ranjenih je bilo več ospb.
KAKO SE JE KRUH V ITALIJI PODRAŽIL.
Milan, 12. aprila. »Italia« poroča: Kruh se je podražil, ker so lani pridelali 15 milijonov stotov manj žita, kakor navadno. Dovažati se ne more žito iz Rusije, ker so zaprte Dardanele, Francija in Aji-glija ovirata italijansko trgovino. Stot inozemskega žita stane 44 lir, italijansko fino žito 43 do 44 lir; stot moke 51-50 do 52 lir. Kilogram kruha stane približno 50 cente-simov.
ITALIJA IN SRBIJA.
Reuterjev urad prinaša iz Rima dne 8. <. m.: Oficijozno se razglaša vest, da se pogajanja med Italijo in Srbijo glede Jadranskega morja bližajo koncu.
Poročilo dostavlja, da italijanska politika na Balkanu v vseh ozirih soglaša z načrti entente.
Boli da zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Med rekama Maas in Mosel.
Berolin, 12. aprila. Veliki glavni stan: J Argonih so se izjalovili mali francoski delni napadi.
Med rekama Maas in Mosel je nedelja potekla razmeroma mirno. Šele v večernih urah so Francozi napadli višino Combres. Po dveurnem boju je bil napad odbit. V gozdovih Ailly in Pretre so se čez dan vršili krajevno omejeni pobližnji boji, v katerih smo nadvladah. Nov napad ponoči smo odbili.
V odgovor na dne 5. aprila po sovražnih letalcih vržene bombe v odprto, izven operacijskega ozemlja ležeče mesto Miihl-heim, smo z razstrelilnimi in vžigalnimi bombami izdatno obstreljevali Nanzig, glavni kraj trdnjavske skupine istega imena.
Francoski častniki so izpovedali, da so na katedralkah Notre Dame v Parizu in Troyesu kakor tudi na večjih državnih po-poslopiih, narodni knjižnici, umetniškem poslopju, invalidskem domu itd. vojaške priprave, kakor metalci svetlobe, brezžične postaje in strojne puške.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Geni, 12. aprila. Uradno francosko poročilo z dne 10. aprila popoldne: Sinoč-njemu poročilu ni ničesar pristaviti. Ponoči se je poročalo, da sta oba napada, s katerima smo postali gospodarji zadnjih nemških postojank v Epargesu, povzročila divje bajonetne boje.
Nemški listi priobčujejo naslednje francosko uradno poročilo:
Sobota, ob 3. uri popoldne: Včerajšnjemu poročilu ni ničesar dostaviti. Ponoči došla poročila javljajo, da so bili pri obeh napadih, s katerima smo vzeli zadnje nemške postojanke pri Les Epargesu, grozoviti boji z bajoneti.
Ob 11. uri ponoči: Med Mozo in Molelo smo obdržali vse pridobljeno ozemlje in tudi napredovali. Med Prue u Mozo ni bilo bojev. V Epargesu ni odgovarjala piti sovražna infanterija niti artiljerija. Dan jc bil miren. Cela postojanka je v naših rokah. Izjave ujetnikov spričujejo pomen naših pridobitev. Koncem februarja so Nemci "a ta del fronte postavili celo 30. rezervno divizijo in nato koncem marca, ko je bila divizija že izčrpana, so poslali še 10. aktivno divizijo 5. armadne zbora, ki je štela ^boljše nemške čete. Ta divizija je ijgu-
pravo trdnjavo na višinah pred Epar-Žesom. čete so večkrat dobile povelje, da norajo vslrajati za vsako ceno; povedalo Se iim je, da ima postojanka največjo važ-no*1- Njihov general jc rekel, da bo za vzdržanje žrtvoval divizijo in v slučaju po-
UPLENJEN RUSKI TRAKTOR.
O priliki zadnjega ruskega vpada v vzhodno Prusijo so uplenili Nemci Rusom razen številnih topov in municijskih vozov tudi takoimenovane traktorje, ki jih
je Amerika dobavila Rusiji. Traktorji so motorji, ki služijo v to, da se spravijo težki topovi tudi po neugodnem ozemlju naprej.
trebe 100.000 mož, V zadnjih dveh mesecih so Nemci izgubili pri Epargesu 30.000 mož. V gozdu Mortmare smo zavzeli novo vrsto strelskih jarkov in odbili en protinapad. Severno od Regnevika smo svojo postojanko brez truda utrdili in razširili. V Lo-taringiji smo jeli pol kompanije, ki je prodrla do vasi Bezance la Grande.
Položaj na zapadni bojni črti.
»Berliner Tageblatt«, 10. aprila, piše: Če se sploh da govoriti o miru sredi vojske, potem je vladal isti na zapadni bojni črti v zadnjem tednu meseca marca in prvi teden aprila. Pojem »mir« pa velja za presojanje položaja na zapadu le v operativnem zmislu, deloma tudi v taktičnem, v kolikor razummemo pod tem spopade večjega krajevnega pomena. Boji se pa vrše na celi dolgi fronti vsak dan in v Flandriji, pri Arrasu, v Champagni, v Argonih, pri Verdunu, Pont-a-Moussonu in na obronkih Vogezov Francozi in Angleži vedno obtipavajo našo utrjeno fronto. Če bi bili sklepali iz relativno majhne podjetnosti Francozov in Angležev na p o 1 o m ofenzive naših nasprotnikov, nas bi bili morali krepki njihovi sunki med Mozo in Mozelo poučiti kmalu o nečem drugem. Kar se je tam nameravalo in izvedlo, sicer ne odgovarja širokoustenju ob začetku ofenzive, ki naj bi bila potisnila našo črto nazaj. Rodeča gora je zopet porodila miško. »Smešna« pa ta miška ni bila. Mi bi morali biti preprevzetni, če ne bi smatrali francoske volje za zelo resno. Če pa volja nima dovolj moči, da doseže, kar hoče, moramo to dejstvo pripisovati modernim obrambnim sredstvom in žilavi vztrajnosti nemških čet, ne pa le »slabot-nosti« francoske ofenzive. Stojim pa na stališču, da se dajo protislovja med nemškimi in francoskimi uradnimi poročili razrešiti nam v prid.
Francoska ofenziva zadnjih dni, ki se še izdaleka ni zlomila, ima za svoj cilj prostor okrog Verduna in pa našo črto med Mozo in Mozelo. Ne morem uvideti, zakaj tu in tam pogrešajo j e d n o t n e g a načrta pri naših nasprotnikih, ki te sili, da so iznova napeli svojo moč. Da jim manjka skupna ideja, to sklepajo nekateri iz tega, ker se napadi ne vrše istočasno in v istem prostoru. Ravno tako bi tudi o Rusih lahko rekli, da nimajo vodilnega načrta, ako se boji in naskoki dele na 140 km dolgo črto in se osredotoču-jejo enkrat na to, drugikrat na ono točko. Ali naj res smatramo vodstvo Joffrcjevo za tako malovredno, da žrtvuje brezmisel-
no tisoče in tisoče samo da nekaj dela? Ekonomija sil ni za noben drug narod tako važna kakor za Francoze, ki so po Veliki noči že 181etne fante dali v fronto. Tudi Francozi imajo svojo vodilno idejo, čeprav je mi še popolnoma ne spoznamo.
Francozi nameravajo splošen napad.
Basel, 12. aprila. Baseler Nachrich-ten poročajo; Iz zanesljivih virov izvemo, da nameravajo Francozi v kratkem izvesti glaven napad. Veliko upajo na popolnoma preosnovano artiljerijo, ki je bogato preskrbljena s strašno učinkujočim razstrelivom »turpinit«.
Ofenzivni načrti zaveznikov.
Stcckbolm, 12. aprila. Priprave na veliko angleško - francosko prodiranje, ki naj bi se pričelo že ta mesec, obravnava angleško časopisje bolj kakor vse druge zadeve. »Daily Mail« oriporoča, naj Angleži močnejše nastopijo ob Yseri, Francozi pa ori Lensu, Douai, Lille in Roubaix. Z vsemi sredstvi nameravajo Nemcem pred vsem iztrgati Lille in Roubaix, kateri mesti sta za zaveznike radi tvornic največje važnosti.
Začetek poletne vojne splošna oienziva zaveznikov.
-Berliner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: Polkovnik Repir.gton piše v »Times«, da se z napadom zaveznikov med Mozo in Mozelo in rusko ofenzivo v Karpatih začenja velika splošna zavezniška ofenziva in poletna vojna.
Francozi zahtevajo oienzivo proti Metzu.
Roosendaal, 10. aprila. General Bert-haut piše o položaju na bojišču: Zastaviti moramo svoje najboljše sile, da odstranimo trn, ki se jc vdrl v naše postojanke. Gre za položaj med Pont-a-Moussonom in St. Mihielom. V tem ozemlju je, o tem nc dvomimo, nevarno, ker nemška bojna črta grozi tu, cla obkoli naše čete. Nič se ni pridobilo, ker se je zavzel trd Renesville, ki je 2 in pol kilometra od Fayea oddaljen. Prodreti moramo pri Combresu, Lunevillu in pri Esseyu in uvesti pohod proti Metzu. Ne more se še danes trditi, če se to mogočno podjetje posreči. Začeti pa moramo, ker nas lahko prehiti sovražnik in spravi naša krila v nevaren položaj.
Kakšno jc ozemlje nove francoske ofenzive.
Milan, 10, aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Nemci so bili tisti, ki so prvi opozorili svet na važnost opera-
Zemljevid k bojem med rekama Mozel in Maa*
cij, katere so sc sedaj pričele na ozemlju med rekama Maas in Mosel. Kakšen more biti namen nove delne ofenzive, ki jo je otvorilo francosko poveljstvo? Prezgodaj je še, da bi se to moglo natančno povedati; nc izplača se pa tudi ne, če bi hoteli navajati v tem oziru nastale domneve, ki bi jih utegnila bližnja poročila že postaviti na laž. Kakorsibodi pa je to podvzetje zani-mivo že zaradi tega kraja, na katerem se odigrava. To je tista drzna ost, ki so jo Nemci že pred 6 in pol meseci preko višin ob reki Maas zasadili v francosko bojno črto. Toda ljudski zemljevidi, na katerih so bojne črte zaznamovane z rdečo in črno linijo, te lahko spravijo v zmoto; mislil si boš, da se gre v resnici za klin, ki so ga Nemci v ostrem kotu zagozdili med francoske postojanke, Vsled tega se marsikomu zdi čudno, da bi se mogla ta točka* če se jo vzame med dva ognja, tako dolgo držali, V resnici na ozemlju samem pa je položaj drugačen, kar se da posneti pač tudi iz natančnejših zemljevidov. Tu se ne gre za klin, marveč za razbitje bojne črte v pravem kotu, in sicer za razbitje po vseh pravilih vojne vede. Vklon ali vgib, ki se zanj gre, je v resnici velikansk pravokot, ki ima svoje temenišče (točko, kjer se obe črti pravokota križata) v Saint Mihielu ali boljše rečeno v Chauvencourtu, vasici na levi obali Maase, od Saint Mihiela proti zapadu. Francozi so obenem napadli temenišče na višavi in pa obe črti, ki ta pravo-kotnik nadaljujeta čez planjavo.
Višinski pas je bil napaden severno oti grebenu Eparges, na zapadu v gozdu pri Aillyju, ki obvladuje koleno reke Maas, simetrično z Rimskim poljem in nasproti kotu, jugovzhodno od gozda Apremont. i
Severnojužna točka se ni napala samq na krajnih točkah, marveč tudi proti sredini, v gozdu pri Lamorville. Vas tega ime^ na najdeš v povprečni dolini; ščiti jo fort Spala, ki je nekak izliv ali ustje pobočij: visoke planote proti reki Maas, Omeniti' je, da se središče ali koren tega pogorjai vzdiguje samo kakih 200 do 300 metrov! nad reko, ki ga obmaka proti zapadu in napaja planjavo proti vzhodu.
Od gozda pri Apremontu do Lotarin« ške meje gre bojna črta gor in dol, čez hribe in doline, vzporedno s cesto, ki vodi ia
Saint Mihiela v Pont-a-Mouson na Moselfc
/
Nov fraDcoski projektih
Basel, 9. aprila. Nationalzeitung« poroča iz Pariza: Vojna oblast naznanja, da se izdelujejo za topove v premeru 7 in pol centimetra novi projektih. Ne gre se za novo razstrelivo, kakor se je spočetka pomotoma govorilo. Novi projektih so že na bojišču.
Boj za Hsrtmannsweilerkopf.
Basel, 9. aprila. * Baseler Nachrichten« trde, da so Nemci zopet pričeli z bojem za HarlmannsweiIerkopf. Poizkus Francozov, da bi se polastili Hirzensteina, je bil z velikimi francoskimi izgubami odbit. Ranjenci pripovedujejo, da se je v južnih Vogezih boj obnovil z vso silovitostjo. Zadnje dni so boje zopet ovirali nalivi in slabo stanje cest.	I
Strah pred Zeppelinovimi zrakoplovi v Nancyju.
Berolin, 10. aprila. Iz Haaga: Župan v Nancyju je izjavil, da so se nemški zrakoplovi že nad dvajsetkrat približali Nancy« ju, a da so jih vselej pregnali s topovi.
Notranji položaj na Francoskem.
General Jolfre — gospodar.
Ženeva, 12. aprila. »W. A. Zeitung« poroča: Iz zanesljivih in dobro poučenih pariških krogov se poroča, da jc v vladnih krogih zavladala neke vrste anarhija. Zunanji minister Delcasse je bolan, ministrski predsednik Viviani je brez glave. Vsled nezmožnosti civilne uprave je vrhovni poveljnik .Toffre dejansko, četudi ne fovmelno vojaški dikj tator.
Pred kratkim se je na Francoskem opazilo, kakor bi bila naklonjena miru in začelo se je precej krepko mirovna! gibanje. Angleška vlada je pa dala Parizu razumeti, cla bi v slučaju posebnega miru od strani Francoske morala Anglija za svojo samoohranitev zasesti Calais tudi tedaj, če bi se med Fran« cosko in Nemčijo sklenil mir.
Francoski pisatelj pri papeža.
Rim, 10. aprila. Kakor poroča »Ita* lic«, je danes dopoldne Gabrijel Ilano-taux ponudil sv. Očetu krasno opremljen izvod svojega spisa: »Življenje Ivane d' Ark«. Papež je izjavil, da je že prebral in občudoval Io remek-delo francoske književnosti. Potem se je še Benedikt XV. s Hanotauxom dolgo časa razgovarjal o vrlinah francoskih čet ln o probujenju katoliškega duha na Francoskem.
Francoski jezik v javnosti v Straflburgu prepovedan.
»Frankfurter Zeitung« poroča: Stras-< burški guverner je pod kaznijo z ječo po vojaški postavi prepovedal v javnosti go-. voriti francosko.
Tangoples v Parizu prepovedan.
Pariz, 12. aprila. Policijski predsednik fe prepovedal tangoplas in je izgnal pet učiteljev tangoplesa.
Bojno črta irolnegn sporazuma 2668 km dolga.
Pariz, 12. aprila. (K. u.j »Matin« poroča, da je dolga bojna črta trojnega sporazuma 2668 km. Na po Francozih zasedeno črto odpade 870, na angleško 50,, na belgijsko 28, na rusko 1370 in na srbsko-črnogorsko 350 km.
Prodiranje Bolbove vojske.
Rotterdam, 12. aprila. Iz Kapstadta se poroča: Čete generala Bothe, ki so v četrtek zasedle Warmbad, prodirajo ob železniški progi in so brez boja zasedle postaji Kalkfonstein in Kanus. Ti postaji ležita 30 oziroma 60 milj severno cd Warmbada.
laponci io Kitajci.
Kodanj, 12. aprila. »Novo Vreme« poroča iz Pekinga: Kitajska vlada pripravlja javno mnenje, da je neizogibno ugoditi japonskim zahtevam. Oficijozno se izjavlja, da odklanja Kitajska vsako odgovornost, če se kršijo koristi drugih držav, osobito Anglije.
AMERIKA IN JAPONSKA.
New York, 10. aprila. Oficiozni ameriški listi priznavajo, da je Amerika ugovarjala, da bi Japonska zasedla Mandžurijo.
Torčijo v vojski.
KAJ HOČEJO PRIVOJSKOVATI TURKI.
Carigrad, 12. aprila. »Tanin« izvaja, da Turčija ne sme prej končati vojske, dokler ni gotovo, da pribori mir, ki ji zagotovi kavkaško gorovje in dokler ni zlomljena ruska sila v Črnem morju s tem, da zasede Turčija pristanišča Odesa, Sevastopolj in Nikolajev.
NOV NAPAD NA KAVKAZU.
Berolin, 10. aprila. Iz Londona se •poroča: Petrograjski dopisnik »Standarda« piše svojemu listu: S Kavkaza poročajo, da je pričela turška armada zopet precej ijuto napadati. Turki so naskočili rusko desno krilo blizu malega pristanišča Kopa. Boji še trajajo.
Podrobnosti o napadu na egiptovskega suilsna.
Milan, 11 .aprila. »CoiTiere della Sera« poroča iz Kajire: Sultan se je peljal ob pol štirih v spremstvu svoje straže na obiske. Ko je voz zavil v ulico Abdin, je sultanov komornik zapazil nekega sumljivega mladega moža, dobro oblečenega po evropski navadi ln s turbanom na glavi, ki se je približeval vrsti vozov. Opozoril je nanj takoj častnika, ki je poveljeval spremstvu. Med tem pa je mladi mož že izprožil samokres, ki ga je imel skritega v šopku cvetja, proti sultanu, a ga ni zadel. Ni zadel tudi nobene druge osebe. Krogla je sfrčala par centimetrov od vladarja. Napadalca je takoj zagrabil italijanski delavec Giannotti za roke ter tako preprečil nadaljno streljanje. Sultan je medtem bil ukazal kočijažu, da vozi naprej. Spremstvu je še naročil, naj z napadalcem milo postopa. Ko je opravil svoje obiske, se je sultan ob 6. uri zvečer vrnil v svojo palačo. Odklonil je nasvet, da bi se vrnil z avtomobilom. Dognalo se je, da napadalec ni koptiški dijak, marveč mohamedanski Egipčan, star 26 let, in se piše Mohamed Kalil ter je trgovec z bombažem v Mansuri. Napadalec je izjavil, da je hotel usmrtiti izdajalca Kediva Abbasa in Isma-na, da nima sokrivcev ter da je prišel v Kajiro že na dan sultanovega usto-ličenja z namenom, da bi ga umoril. Takrat pa da so bile ceste preveč natlačene ljudstva. Redarstvo je mnenja, da ima Mohamed Kalil za seboj kako 'Hruštvo, ki mu je naložilo, da izvrši ta zločin.
Marokko.
SVETA VOJSKA V MAROKU.
Geni, 12. aprila. Pariški »Herald" poroča, da so odposlali francoske bojne ladje na severno zahodno maroško obrežje.
MAROŠKI SULTAN ODOTOVAL NA FRANCOSKO.
Rim, 12. aprila. Maroški sutlan le Odpotoval na Francosko, ker ni v Maroku več varen. Madridski list »Patria>< predlaga, naj Španska zasede Tangei, kar lahko stori, nc da bi se upirala Francija in Amrlija.
Grški kraij o položaju.
Kolin, 10. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča iz Rima: Grški kralj jo zaslišal zastopnika »Tribune«, kateremu je izjavil: Grška se nahaja v položaju, ki je podoben položaju Italije. Če bi zahtevala korist domovine, bi hitelo grško ljudstvo navdušeno pod zastave. Vlada pa mora položaj skrbno presojati in pred vsem okrepili svojo finance.
Grška in trojni sporazum.
Milan, 12. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Poslaniki trojnega sporazuma so s skupno noto nujno zahtevali, naj Grška zopet dovoli uvoz vojnega materiala v Srbijo.
Pololgj na Portugalskem.
Berlin, 11. aprila. Po zanesljivih vesteh lista »Deutsche Tageszeitung« so zadnja madridska alarmantna poročila o nemirih na Portugalskem in o grozeči revoluciji pretirana. Gre večinoma za angleško-francosko spletko, da se maščuje nad ministrstvom in državnim predsednikom, ki nočeta poseči v svetovno vojno. Gotovo ne vladajo na Portugalskem normalne razmere, vendar se pa sodi, da je lizbonska vlada dovolj močna, da vzdrži mir v deželi.
MESTNI SVET V CHAVEZU ARETIRAN.
Genf, 10. aprila. Pariški »Ne\v Vork Herald« poroča iz Lizbone: Mestni svet v Chavezu so zaprli, ker je proglasil monarhijo.
-------- ■ ■■ • - -■ —
Boji z vstaši v Tripolisu.
Rim, 12. aprila. Neko italijansko kolono, ki je pod poveljstvom podpolkovnika Gianninazzija prodirala jugovzhodno od Misde, je ponoči na 6. marca napadel kakih 1000 mož broječi vstaški oddelek. Boj je trajal do zore, nakar so vstaši zbežali. Italijanske izgube znašajo: 1 častnik mrtev, 11 ranjenih, od rednih čet 6 mož ranjenih, od libijskih čet 100 mož ubitih.
Bo; za Caripii
PRED DARDANELAMI.
»Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo: Po neki brzojavki listu »Daily Chronicle« iz Mitilen so 4. in 7. aprila francoske in angleške bojne ladje in križarice obstreljevale notranje dardanelskc forte. Vodna letala so se udeleževala tega boja. Iz otoka Tencdos, tako trdi poročilo, so mogli zapaziti silne požare, katere so na raznih točkah morske ožine povzročile granate.
RUSKA BOSPORSKA ARMADA VKRCANA.
Bukarešt, 12, aprila. Rusom prijazni »Universul« poroča, da v Konstanci in v Odesi zelo hitro pripravljajo tiste ruske ladje, ki so določene, da prepeljejo ruske čete v Turčijo baje že v nekaterih dneh.
VELIK DEL ZAVEZNIŠKEGA BRO-DOVJA POŠKODOVAN.
Rotterdam, 11. aprila. Velik del zavezniških ladij je tako poškodovan, da jc nesposoben se udeleževati akcije proti Dardanelam. Na otoku Lemnos je 6000 mornarjev. Z vodo jih preskrbujejo iz Soluna.
RUSIJA NAJ BI SAMA OSVOJILA CARIGRAD.
Berolin, 12. aprila. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Genfa: Iz Pariza sc brzojavlja, da sta Anglija in Francija Rusiji izjavili, naj prevzame Rusija vojaško nalogo o osvojitvi Carigrada, kor pripade Carigrad itak njej. Rusija je baje prevzela predlog. Opozarja se, da skoraj ni mogoče prevažati ruskih čet po morju v Carigrad, dokler ni premagano turško brodovje.
AVSTRIJSKO MORNARIŠKO DRUŠTVO ČESTITALO TURŠKEMU MORNARIŠKEMU DRUŠTVU.
Carigrad, 12. aprila. Avstrijsko mornariško društvo je povodom junaške obrambe Dardanel prisrčno čestitalo turškemu mornariškemu društvu.
ODLOČILNA AKCIJA ZA DARDANELE ODGODENA.
Rotterdam, 13. aprila, časopisje tro-sporazuma priznava, da so odločilno akcijo za Dardanele odgodili do junija meseca.
Angleži so zasedli poleg dardanelskih otokov tudi celo vrsto drugih egejskih otokov, ki so grškq last. V Atenah so zaradi tega zelo razburjeni.
No morjo.
TRIJE PARNIKI TORPEDIRANI.
London, 12. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča: Angleški veliki potniški parnik »Wayfarer« (9000 ton) je bil tor-pediran. Privlekli so ga v Queen-stown.
Pariz, 12. aprila. (Kor. ur.) Francoski parnik »Frederik Frank« je bil včeraj torpediran. V soboto je nemški podmorski čoln torpediral angleški parnik »President aus Glasgavv«. Oba parnika sta se potopila. Posadka je rešena.
ŠEST ANGLEŠKIH ŽITNIH LADIJ POGREŠAJO.
Rotterdam, 12, aprila. »N. R. Courant« poroča iz Londona, da pri »Lloydu« pogrešajo od 2. aprila 6 angleških parni-kov z žitom. Ni nobene vesti, kje bi ostale ladje. »Lloyd« je dne 31. marca zvišal zavarovalnino za daljnih 10 odstotkov.
STRAH PRED PODMORSKIMI ČOLNI.
Amsterdam, 13. aprila. Osem angleških paroplovnih družb je sklenilo vsled nevarnosti pred podmorskimi čolni ustanoviti prekmorske črte v španskih pristaniščih.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN OB ŠPANSKEM OBREŽJU.
Poročali smo, da je potopil nemški podmorski čoln » U 28« 60 milj od rti Fini-sterre severno od mesta Vigo parnik »South Point«. Rt Finisterre tvori skala, ki štrli v Atlantski ocean na skrajni španski severnozahodni točki. Vigo leži blizu portugalske meje. Angleži so presenečeni, ker more nemški podmorski čoln voziti tako daleč.
POMOŽNA KRIŽARICA »PRINC EITEL
FRIEDRICH« INTERNIRANA.
Kakor znano, je glasom Reuterjevega biroja poveljnik nemške pomožne križarice »Princ Eitel Friedrich« carinski oblasti v Nevvport Newsu naznanil, da želi, da se ladja internira. K temu je prisiljen, ker ni dospela pomoč, ki naj bi omogočila njen beg! (Po zadnjih vesteh je »P. E. F.« le ušel na visoko morje).
London, 10. aprila. »Times« poročajo iz Ne\vyorka: Kapitan Thiericksen je izročil carinarju Hamiltonu, ki mu jc naznanil, da mora pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« zapustili Nevv-porlnevvs pred polnočjo, tole noto: Na-znajam Vam, da nameravam križarko »Prinz Eitel Friedrich« internirati. Rešitev, ki sem jo pričakoval gotovo, ni pravočasno prispela, vsled česar številno in močne sovražne križarke, ki stra-žijo ob zalivu, onemogočajo, da bi jim mogel uiti na odprto morje. Sklenil sem, da ladje in posadke ne izročim brez smotra gotovemu uničenju ter se Vam zahvaljujem za Vaša povelja. Takoj potem, ko je dospela ta vest, so uradi naznanili več kakor dvajsetim angleškim ladjam, da sedaj morejo zapustiti pristanišče.
NEMCI ANGLEŽEM MILO ZA DRAGO.
Berlin, 12. aprila. (Kor, urad.) \Volffov urad poroča: Ker je odredila angleška vlada, da odreče ujetim posadkam podmorskih čolnov častno vojno ujetništvo in jih zapira, je nemška vlada ukrenila, da postopa za vsakega ujetnika posadk podmorskih čolnov, dokler bo zaprt, ravno tako z enim angleškim častnikom vojnim ujetnikom ne glede na osebo. Danes, 12, aprila so zato odvedli iz častniškega ujetniškega tabora 39 angleških častnikov, ki so jih prepeljali v zapore vojaških zavodov,
POTOPLJEN ANGLEŠKI PARNIK.
Haag, 13. aprila. Nemški podmorski čoln je streljal na angleški parnik »Elvira<* (4000 ton). Parnik se je potopil.
Belorod - Reims no jugovzhodu.
Graški listi poročajo po »Corriere del« la Sera«: Belgrad se je že nekoliko oddah-nih od bojne mrzlice, ki so jo prenašali Belgrajčani več mesecev. Upali so že, da lahko trajno mirno žive, ker je bilo 20 dni mirno. Kar so pričele padati zopet granate v mesto. Edini vlak, ki vozi enkrat na dan med Nišom in Belgradom, mora zdaj obstajati v Topčideru, ki je 3 km od Belgrada oddaljen, Belgrajski kolodvor je opustošen, tračnice in železniški nasip je podrt. Boje se, da bodo morali v Srbiji ustaviti železniški promet, ker primanjkuje premoga.
Ko izstopiš na kolodvoru v Topčideru, čuješ že iz bližine gromenje topov. Popotniki se čudijo, ker se splošno misli, da je v srbski zemlji vse mirno. Pred kolodvorom se razprostira veliko močvirje; ker so množice vojakov in povodnji uničile vsa pota. Iz močvirja štrli en avtomobil in kakih dvanajst kočij, v katere so vpreženi voli; to je vse. Hočeš, nočeš, če hočeš priti v mesto, se moraš voziti ž njimi. Na prvem ovinku, ko se bližamo Belgradu, že vidimo, kako padajo in eksplodirajo v mestu granate. Vidimo ostanke razstreljenega železniškega mostu in razvaline tistega mestnega dela, ki je bil včasih najbolj obljuden. V obsegu dveh kilometrov vidiš samo razvaline; belgrajski kolodvor je podrt do tal. Begunci beže iz mesta. V mestu se pa podirajo hiše; granate padajo na najlepšo promenado srbske prestolice. Po praznih ulicah vleče mrzel veter, navadni pozimski gost v Belgradu, ki je edin ostal tudi v vojski mestu zvest.
Ameriško izseljevanje.
Norimberk, 12. aprila »Nurnberger Zeitung« poroča iz Newyorka: Prvič v zgodovini Združenih držav je bilo izseljevanje večje nego priseljevanje. Preobrat se je izvršil v decembru 1914, v katerem mesecu se je izselilo 2240 oseb več nogo se jih je priselilo.
Ameriška kontrolno komisija v srUsM
Dunaj, 13. aprila. Ameriška kontrolni komisija je obiskala srbske ujetniške tabore in razdelila med avstrijske ujetnike denar in obleko.
Ameriško delavstvo za mir.
New-York, 13, aprila. Tukajšnje delavsko časopisje objavlja oklic na delavske zveze, naj v interesu nevtralitete in da sc skoro izsili mir, onemogočijo prevoze vojnega materijaia na Angleško in Francosko s tem, da odpovedo delo,
Aogleško-irancoska rivalileia v Siriji.
Kakor poroča »Giornalc dltalia« > pismu iz Kaire od 3, aprila, se časnikarski boj glede Sirije med Angleži in Francozi nadaljuje, Francozi delajo živahno propa gando zase v zemljepisnih in arheoloških društvih in ne puste Sirije iz oči. Angleži jim odgovarjajo z njim lastnim mirom, da sirsko vprašanje še ni zrelo, in pravijo, da tega vprašanja ne bodo rešili egipčanski Sirci, ampak pariški in londonski kabinet, — Francozi zastopajo svoje načelo vednt na isti način: da more nastati spor k večjemu le zaradi obmejnih krajev, kakor n. pr, Aleksandrettc, inače pa mora pc likvidaciji Turčije pripasti cela Sirija Fran' ciji, ki ima tam zgodovinska, kulturna in gospodarska prava kot zaščitnica katoliških interesov in kot lastnica gospodarskin pravic v Beirutu in pri železnicah. Sirska kultura je francoska in katoliki so za Fran cijo. — Angleži zastopajo svoje načele originalnejše: razun malega dela katolikom tako pravijo, so za nje Druži. Mnogo važnejši kot gospodarski, so pa politični m vojaški interesi. Tesna zveza med Egiptom in Sirijo obstoji že stoletja; tudi politične so bile te dežele že združene. Sedanja meja pri El-Arišu je strategično nemogoča, zato je neobhodno potrebna regulacija meje Vrh tega potrebuje Anglija Sirijo zaradi podaljšanja svoje železnice Kalkuta-Bagdad do Egipta, kjer bo sklenjena s pro jektirano afrikansko železnico. Le AngUl' more garantirati dobro bodočnost te de žele, in zato mora postati Sirija anglešk* last, Za Francijo ima Sirija le majhno vred nost, ker ni v zvezi z ostalimi francoskim kolonijami.
Kdor ta članek pazljivo prečita -1 preštudira, bo gledal tudi c a r i g r a j s k t vprašanje v povsem drugi luči in st mu ne bo zdelo čudno, da so Anglc? o p u s t i 1 i svojo stoletja staro carigra) sko tradicijo!
Koliko časa bo še trajata vojska?
V Genf, 12. aprila. Neka belgijska oseh , nost, ki jc v tesnem stiku z belgijsko j i angleško vlado, ie iziavila poročevalcu
sta »Journal de Gdneve« v Rimu: Francoski in angleški krogi so prepričani, da se konča vojska oktobra. Vojskujoče države niso srčne dovolj, da nalože četam in prebivalstvu novo vojsko pozimi. Sklenil se bo mir, četudi ne bi odgovarjal željam Belgijcev, ki računajo, da plača Nemčija visoko vojno odškodnino. Če se more zan-tevati odškodnina, jc odvisno od uspeha ofenzive zaveznikov. Belgijec je nadaljeval, da se boji, da bi se zadovoljila Francija in Anglija le z relativnim uspehom, da se ne podaljša vojska. Mogoče se zadovoljita, da preženeta Nemce iz Francije in iz Belgije. Z belgijskega stališča se več želi.
Razna poročilo.
OTVORITEV CIVILNEGA PROMETA
NA POLJSKIH ŽELEZNICAH.
Krakov, 12. aprila. »Glos Narodu« poroča, da se je v onem delu Poljske, ki imajo zasedenega naše čete, na progi Lodz čez Koluszki v Piotrkovv otvoril promet za civilne potnike.
KARPATI IN DARDANELE.
Petrograd, 12. aprila. »Novo Vreme« piše: Bodoči ugled Rusije v slovanstvu je odvisen od rešitve gališkega vprašanja, kakor je sploh od rešitve tega vprašanja odvisen tudi ves položaj na evropskem vzhodu. Avstrijci vedo, kaj delajo, ker zabranjujejo, da se Rusi v Kai*-patih ne morejo trdno ustaliti; ker tisti, ki gospodari v Karpatih, vpliva tudi na vzhod (Balkan). Karpati in Dardanele so podobne si ideje. Dobrobit vseh Slovanov zahteva predvsem združitev t Rusijo; separatistična stremljenja sir-vanskih narodov so enostavno absur l-na, ker so vsi Slavorusi (!!) in ne le SI )-vani.	(»Grazer Tagespost«.)
PAU O RUMUNIH.
Bukarešt, 10. aprila. General Pau je Izjavil nekemu časnikarju, da se je v Romuniji prepričal o živahnih simpatijah Rumunov, a da se vsled tehtnih razlogov Rumunija še ne more pridružiti trojnemu sporazumu.
FRANCIJA SE POGAJA Z APOSTOLSKO STOLICO ?
Rim, 12, aprila. Govori se kljub vsem dementijem, da se francoska vlada pogaja z apostolsko stolico o obnovitvi francoskega protektorata na Orientu.
PROMET KROMPIRJA V NEMČIJI UREJEN.
Berlin, 12. aprila. (Kor. urad.) Nemški 2vezni svet je v svoji današnji seji pritrdil besedilu odloka, s katerim se uredi promet s krompirjem,
ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED SOLUNOM IN RUSIJO.
Frankobrod, 11. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Sofije: Tu sem so došli ruski delegati, da se posvetujejo z bolgarsko železniško upravo o direktni zvezi med Solunom in Rusijo.
NOV MAHDI V SUDANU UMORJEN.
Rotterdam, 12. aprila. »Rotterdam-iche Courant« poroča iz Kaira: Potrjuje se, da je nastopil v Sudanu nov mahdi, ki so ga pa umorili.
Dnevne novice,
—	Avstrijski ministri v Budimpešti.
Min. preds. grof Sturgkh in poljedeljski minister Zenker sta 12. t. m. dopoldne obiskala v Budimpešti grofa Tiszo, s katerim sta se posvetovala.
-t- Krušne izkaznice v nekaterih krajih na Kranjskem se vpeljejo z dnem 25. aprila. Tudi v Ljubljani jih dobimo.
—	Superior dr. Zdešar oproščen iz irancoskega ujetništva. »Grazer Volksbl.« se poroča iz Rima, da je bilo na posredovanje sv. Očeta izpuščenih iz francoskega ujetništva na Korziki šest katoliških duhovnikov, med njimi s u p e r i o r dr. Z d e-š a r, prof. dr. Bayer in grof Czernin.
—	Stud. med. Ivan Lovšin — v Sibiriji umrl. Zopet je poiskala vojska svojo žrtev — trinajsto — v vrstah naših katoliških akademikov. Iz Sibirije sem je došla dne 10, aprila kakor mrzel dih ledene sibirske sape tužna vest, da je v sredini marca v Omsku preminul med. Ivan Lovšin, član kat. akad. društva »Danica«, doma iz Ribnice, ki je služil pri 47. pešpolku in izvršujoč sanitejsko svojo službo padel meseca novembra v rusko ujetništvo. Kaj je zadalo življenju mladega, nadebudnega moža smrtni udarec in mu izkopalo v daljni Sibiriji prezgodnji grob, ob katerem se nc bodo mogli nikdar izplakati njegovi domači, katerih nada in ponos je bil in na katerega ne bodo mogli nikdar poklekniti njegovi prijatelji in tovariši, katerih ljubljenec je bil zaradi svojega ljubeznivega, mirnega značaja, o tem kratko poročilo ne pove ničesar, le slutiti da, da je podlegel beli ženi naglo, nepričakovano. — Na za-ledenelih sibirskih planjavah, daleč vstran od domovine, ki jo je tako ljubil, spi sedaj že mcsec dni nevzdramno spanje, duh nje-
gov pa, ki je že dosegel mir, zre z višjega vidika dnevu nasproti, ki ga je tako goreče hrepenel učakati, ko napočijo ljubljeni domovini zopet solnčni dnevi miru in sreče.
—	It seznama izgub 8t. 157. Poročnik Benesch Josip, 17. pp,, ranjen; praporščak Bizjak Franc, 17. pp., mrtev (31. jan. 1915); stotnik pl. Canisius Viktor, 17. pp.( ponovno ranjen; nadporočnik Cichy Kurt, 17. pp„ ranjen; praporščak Dolšak Viljem, 17. pp„ mrtev (25. febr. 1915); praporščak Fedinecz Ladislav, 17. pp,, ranjen; poročnik Fiala Ivan, 17. pp„ mrtev (20. febr. 1915); praporščak Figele Anton, 17. pp., mrtev (25. febr. 1915); poročnik Fink Josip, 17. pp., ranjen; poročnik Gernst Maks, 17. pp., mrtev (24. febr. 1915); poročnik Hofmann Anton, 17. pp,, mrtev (25. febr. 1915); praporščak Knobloch Rihard, 17. pp„ mrtev (25. febr. 1915); poročnik Krall Herman, 17, pp., ranjen; praporščak Novy Josip, 17. pp., ranjen; poročnik Pražak Gerald, 36. nom, p., 4. stot., Celje, ujet; praporščak Rauskolb Josip, 17. pp., ranjen; praporščak Rauter Mihael, 17. pp., vdrugič ranjen; praporščak Richter Karel, 17, pp., ponovno ranjen; poročnik Schluga Miroslav, 17. pp„ ranjen; poročnik Šiška Ivan, 17. pp., ranjen; stotnik Sotschnig Mavrici}, 17. pp„ mrtev (26. febr. 1915); poročnik Werdanz Rudolf, 17. pp., ranjen.
—	Popravek k seznamu izgub št. 21. Poročnik Paulin Franc, 47. pp., 13. stot,, ujet (evakuacijska bolnica št, 5 v Moskvi, Rusija. Je bil označen za ranjenega.)
—	Urednik Franc Terseglav vendar ujet. Četovodja 47. pešpolka Anton Rop, doma od Sv, Lenarta v Slov, goricah (tudi g. Ter-iglav je bil pri 47. pešpolku), piše uredniku Žfcbotu v Mariboru, da je g. Ter-.^ seglav prišel dne 25. marca res v rusko ujetništvu. Ropu pa ni znano, ali je Terse-glav ranjen, ali ne.
—	Minister grof Pejacsevlch je bil prepeljan koncem minulega meseca iz Carnaca v Orleans, kjer so ga 28, marca operirali. Od takrat ni o njem došlo rodbini nobenih poročil; tudi ner> kako da jc izpadla operacija,
—	V Karpatih je dne 3, aprila padel Karol Lukman, vojak 87. pešpolka, doma iz Št. Jurija ob Taboru. Padli je bil brat mariborskega profesorja g. dr. Franc Ks. Lukmana. Karol je bil vrl mladenič, član naše organizacije, povsod delaven in pri vseh priljubljen. Bil je ponos vrle Luk-manove hiše in cele župnije. Odšel je šele 15, marca na severno bojišče. Pri silnem ruskem naskoku na veliko soboto je bil revež preboden od ruskega bajoneta. Pokopal ga je vojni kurat č. g. Marko Kranjc na katoliškem pokopališču v Karpatih v posebnem grobu. Vrli slovenski junak počivaj sladko v slovaški karpatski zemlji!
—	Resno težkoče pri prehranjevanja ljudstva na Goriškem. Iz Gorice : Deželni odbor je dne 9. t. m. izdal naslednji razglas, ki kaže vso resnost položaja: »Vsled neprevidenih okoliščin je zadelo prehranjevanje ljudstva v naši deželi na resne težkoče, vsled česar je treba z živežem, ki ž njim razpolagamo, kar največ varčiti. Osobito se mora omejiti raba čiste pšenične moke, ki jo bodo smeli zauživati le otroci v nežni starosti in bolniki. Pšenična moka se bo razdeljevala od ponedeljka, 12. t. m., nadalje v majhnih množinah in na sledeči način-. 1. Družine, ki bivajo v mestu goriškem, ki so za nje dani predpogoji za prejemanje pšenične moke, bodo mogle dobiti pri tukajšnjem magistratu izkaznice. 2. Temeljem takih izkaznic se pridobi pravica do gotovega števila »bonov« za moko, ki se bo dajala v množinah po 1 kg za vsak »bon«.
3.	Način plačevanja in kraj oddajanja blaga se označita pri magistratu ustno.
4.	Družine, ki bi temeljem poizvedb, izvršenih pred kratkim od okrajne politične oblasti in temeljem registrov deželnega odbora, morale imeti pšenično moko, ne bodo za sedaj dobili druge moke. Kdor zamolči to okoliščino in si nepoštenim potom izposluje izkaznico, zagreši prestopek in se kaznuje v smislu veljavnih ukazov. 5. Kdor bi zlorabljal izkaznice, »bone« in moko, izgubi pravico do nadaljnjega prejemanja moke.« — Tako razglas goriškega deželnega odbora. Kakor nam poročajo, jo tem težkočam največ krivo dejstvo, da na Ogrskem že kupljene veliko množine žita in moke ne pridejo na Goriško. Zopet Ogrska!
—	1. mejnika socialni demokrati letos ne nameravajo tako proslaviti, kakor druga leta. Prostovoljno opuste praznovanje z ozirom na izredne razmere in na izredne postave, ki jih je prinesla vojska, ker se hočejo izognili raznim težkočam. Opustiti nameravajo tudi običajne demonstracijske izprevode, ki bi bili v najboljšem slučaju mogoči le v posameznih krajih. 1. majnik nameravajo zato slaviti le s shodi zvečer 1. majnika, ki jih prilagode in izvedejo tako, cla bodo primerni sedanjemu resnemu času. Iz Berlina se poroča, da so tudi nemška socialno - demokraška strokovna društva sklenila z ozirom na sedanji vojni čas opustiti običajni svoj praznik L maja.
—	Pomnožitev vlakov na progah Jesenice — Ljubljana glavni kolodvor in Kranj—Tržič. C, kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: S 1. majem 1915 se uvedeta iznova na progi Jesenice — Ljubljana glav, kol. vlaka št. 1724 (odhod iz Ljubljane glav. kol. ob 9. uri 9 min. dopoldne, prihod na Jesenice ob 11. uri 5 min. dopoldne) in v obratni smeri št. 1715 (odhod z Jesenic ob 2. uri 32 min. popoldne, prihod v Ljubljano glav. kol. ob 4. uri 33 min. popoldne) po voznem redu, ki se je objavil 1. maja 1914. Vlak št. 1724 ima na Jesenicah točno zvezo na podnevni brzo-vlak v Monakovo in na Dunaj juž. kol.; z vlakom št. 1715 je pa ustvarjena ugodna zveza na vlak št. 715 iz Solnograda, na vlak št. 915/15 iz gornje Štajerske, Koroške in na vlak št. 16 iz Trsta in Gorice na Ljubljano. — Na lokalni železnici Kranj — Tržič bosta od istega časa naprej zopet vozila vlaka št. 2554 (odhod iz Tržiča ob 9. uri 1 min, dopoldne, prihod v Kranj ob 9. uri 48 min. dopoldne) in št. 2555 (odhod iz Kranja ob 12. uri 36 min. popoldne, prihod v Tržič ob 1. uri 31 min. popoldne).
—	črnovojnikom, ki so pozvani pod orožje. V včerajšnji številki našega lista, ki opozarja črnovojnike letnika 1806 na stroge kazni, ki jih čakajo, če pridejo prekasno pod orožje, se je pomotoma navedlo, da morajo prihajati črnovojniki 16. t. m. k svojim četam. Popravljamo to pomoto in jih opozarjamo, da morajo priti k svojim četam ie 15. aprila. V njih črnovojniških izkaznicah (legitimacijah) jo itak povsod n&veden 15. april in naj zato pridejo vsi k svojim četam že 15. aprila, da se izognejo strogih vojaških kazni.
—	Maribor, Grozna gnieča je vsak dan v mestnem uradu za preskrbo živil. Na stotine ljudi čaka, predno pride na vrsto, da dobijo izkaznice za moko, riž in krompir. Krušne moke že od sobote, 10. aprila sploh ne odkažejo več. Govori se, da se bo za mesto Maribor vendar vpeljalo krušne izkaznice. Silen naval je ves dan tudi v bajti v Freihausgasse, kjer se prodajajo živila. Prodajo ima mestni magistrat v lastni režiji.
—	Pesnica pri Mariboru. Jakob Ne-deljko, ki stanuje v Mariboru v Fabriks-gasse št. 2, je prodal nekdaj Rotmanovo veleposestvo v Kaniži pri Pesnici Virtem-beržanu Frideriku Scholl za 32.000 kron. Nedeljkovo veleposestvo je bilo eno najlepših med Pesnico in Št. lijem.
—	Poročil se je orožniški stražmojster Valenčič Franc iz Kilovč z g. Greti Ocvirk iz Vevč. Ženin je služboval v Mengšu, zdaj ie v Wlosczscovu na Ruskem Poljskem. Poroka se je vršila na Dunaju, kamor je moral potovati Joškov Franci iz daljnega mesteca.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja Fran Flerin iz Domžal. V ruskem ujetništvu je poročnik 17. pešpolka g. Pesarič,
—	Smrt v srbskem ujetništvu. 8. aprila je umrl v Nišu odvetniški koncipijent in rezervni poročnik Mirko Košir iz Zagreba kot srbski vojni ujetnik. Bil je ujet pred štirimi meseci; v ujetniškem taboru je obolel na legarju in umrl.
—	Za gospodinje. Odkar so odpravljene žemlje, čutijo naše kuharico pri svojih umetnostih pomanjkanje žemelj-skih drobtin. Neka graška kuharica pa nasvetuje kot nadomestek za žemeljske drobtine sledeče: Vzemi pol kilograma koruzne in pol kilograma krompirjeve ali ječmenove moke. Primešaj toliko vode, da bo nastalo iz te mešanice testo, podobno navadnemu kvasu. To speci v štedilniku v pločevinasti posodi. Ko je kolaček pečen, ga zavij v ruto in čez 24 ur že lahko napraviš iz njega drobtine, ki ti bodo nadomestile žemeljske drobtine.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil 9, aprila Franc Padar, poštar iz Dobrepolj. Pismo je hodilo od 26. januarja. Biva v mestu Tomsk v Sibiriji in pravi, da ima hleba dosti, a kopejk malo.
—	Letos bo mnogo gob. Naduč.itelj Jamornik piše v graški »Tagespošti«, da je radi obile zimske vlage letos pričakovati mnogo gob. Ze koncem aprila in v začetku maja se pokažejo na solnčni h tleh ob robovih gozdov, njiv in plotov prve užitne gobe. Pobirajmo jih in jih sušimo, da bomo imeli bogato zalogo suhih gob zaprihodnjo zimo.
—	Žganjarne v Gradcu morajo biti zaprte vse nedelje in praznike cel dan; ob sobotah jih morajo zapreti ob 4. popoldne, ostale dni pa ob 7, zvečer.
—	Brat ustrelil po nesreči brata. V Gradcu je ustrelil 161etni sin rezervnega narednika Urantscha, ki je prišel z južno-vzhodnega bojišča domov, svojega lllet-nega brata Matevža, Rudolf se jc igral z očetovim samokresom, iz katerega je oče vzel prej patrone, a ena patrona je ostala v samokresu, česar nihče opazil ni.
—	Prepovedane pojedine. Štajerska c. kr. namestnija je izdala to dni odredbo, po kateri se razne pojedine, ki ?o bile dosedaj v naši deželi običajne, prepoveduJejo.V poštev pridejo pri tej prepovedi pojedine ob slovesnih zarokah, porokah, krstih, sedminah, ob raz-
nih praznikih, kolinah itd. Oblasti so mnenja, da so bo z omejitvijo slovesnih pojedin in gostij veliko živil prihranilo za prehrano prebivalstva.
—	Obesil se je radi bede na Dunaju večletni ravnatelj gledališča v Dunajskem Novem mestu, 701etni Honr. Wie-dermann.
—	Najdeno truplo. Dne 9. t. m. so pri vevški papirnici delavci potegnili iz Ljubljanice truplo 40 do 50 let starega, dozdevno delavskemu stanu pripadajočega moža. Truplo jo moralo biti v vodi že kakih šest do osem tednov.
—	Predsednik državne gostilničarske zveze, nekdanji deželni poslanec hotelir Oton Fritz je umrl.
—	Redka lovska sreča. Iz Vrhnike poročajo: Josip Jelovšek je 11. t. m. zjutraj v revirju Podlipa z enim strelom ustrelil dva krasna divja petelina (ruševca).
—	Umrl je na Sušaku prof. Marko Svirac.
—	Srečni Mažari! Neka vojnopoštna dopisnica poroča iz Košic na Ogrskem: Tu moke prav nič ne primanjkuje; najfinejše belo pecivo in fine sladčice so na razpolago. Pravtako je v Budimpešti: masleno in mlečno pecivo!
—	Cene petroleju. Z Dunaja se po» roča, da gredo cene petroleju vedno bolj nazaj. Veletržci plačujejo za petrole.1 62 K za 100 kg. Za najfinejše petrolejne vrste se plačuje v veletrgovini 70 do 80 K. Na drobno se petrolej prodaja skoro po celi Avstriji po 1 K liter. Pričakovati pa je, da bo v kratkem petrolej tudi v podrobni prodaji postal cenejši.
—	Na kozah je obolelo na Dunaju od 4. do 10. aprila 74 oseb. Dozdaj je umrlo na kozah na Dunaju, odkar je vojska, 1301 oseba; umrlo jih je 274. V ostalem avstrijskem ozemlju je obolelo na kozah od 1. do 10. aprila 96 oseb,
—	Kebrovo leto. Letos je tudi kc* brovo leto. Tega škodljivca moramo preganjati, da nam ne bo delal pozneje kot črv preveliko škode pri žitu, tur-ščici, prosu itd.
—	Dečkom v Ljubeku (Liibeck) prepovedano kaditi. Senat v Ljubeku je prepovedal kaditi dečkom, ki še niso stari 16 let. Kdor kadi ali prodaja dečkom pipe, tobak, smodke ali svalčice, sc kaznuje z denarno globo ali pa z zaporom do 14 dni.
—	Anglo-avstrijska banka izkazuje v svoji bilanci za leto 1914, čistega dobička 13,480.105 kron. Sklenili so, da izplačajo dividendo 15 kron na akcijo (lani 20 K); pet milijonov kron so nakazali vojni rezervi, rezervnemu zakladu 500.000 kron. pokojninskemu zakladu uslužbencev poleg po pravilih določenih 275.929 K še 200.000 kron, na nov račun so prepisali 1,256.271 kron,
—	Povodnji ob Renu. Reka Ren je pri
Mogunciji prestopila bregove. Narasla je do 1-25 m. Tudi reke Bregach, 111 in Larg so povzročile povodnji,
—	Pri seji upravnega sveta češke in-dustrijalne banke dne 12. aprila je izkazala odobrena bilanca za trgovsko leto 1914. odštevši upravne stroške, davke in razne odpiske, čisti dobiček 1,343.670 K 70 vin. Določeno je bilo pri glavni skupščini, ki sc snide dne 28. aprila 1915, predlagati, da sc razdeli dividenda 3%, to je 12 K od delnice.
—	Žrebanje razredne loterije. 50.000 kron je zadela št. 11.830; 20.000 kron št. 145.944; po 10.000 kron št. 30.668, 135.904 in 138.043.
Razredna loterija. 90.000 K je zadela številka 88.177, 40.000 K št. 135.826, po 10.000 K št. 19.712, 103.747, 125.407 in št. 146.285.
LjiiDijonske novice.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Zajdela, orožniški stražmojster iz Vipave. — Sestra Lucija Marija Jazbec, uršulinka-lajika, 34 let. — Fran Wenk, pešec 91. pešpolka. — Frančiška Knoblehar, krojačeva vdova, 70 let. — Peter Ferjančič, četovodja domobranskega pešpolka št. 5. — Draga Schie-rer, hči uradnika južne železnice, 25 let. — Ivan Dolinšek, pešec 17. pehotnega polka. — Egidij Dežman, občinski ubožec-hi-ralec, 52 let.
lj Novorojenčka potegnili iz Ljubljani« ce. Včeraj so na Trnovskem nasipu iz Ljubljanice potegnili dobro razvitega novorojenčka in ga prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Po materi-detomorilki poizvedujejo.
lj Nečuvena draginja. Nekateri ljubljanski peki prodajajo črn kruh po 1 K 12 v kilogram. Ali so morda maksimalne cene za kruh razveljavljene ?
lj Tatvini. V petek ponoči je bilo pro« dajalcu klobas in kruha Matiji Miklavcu na Pogačarjevem trgu izpod stojnice iz zaboja ukradenih 12 mesenih klobas in nekaj kruha, kar jc imel namenjeno, da pošlje svojemu sinu na bojno polje. Isto noč je bil na Pogačarjevem trgu branjevki Mariji Ja-kulinovi ukraden zaboi pomaranč, vrednih 14 kron.
Francoske Cele v Črnigori.
Sofija, 12. aprila. Iz Cetinja poročajo, da so preko Bara prišle francoske čete z 18 cm brzostrelnimi in gorskimi topovi mdega kalibra. Francoski štabni in tehnični častniki so ostali v Cetinju.
Predsednik zaroM držav o vo ski.
London, 11. aprila. (K. u.) »Daily Te-legraph« poroča iz Newycrka: Predsednik Wilson je govoril na konferenci v cerkvi mctodistov v Marylandu o vojski. Omejil se je na splošne opazke in je izjavil, da po njegovem prepričanju ni nihče moder dovolj, da bi mogel izreči že zdaj sodbo o evropski vojski. Vsak naj se pa pripravi, da čuje resnico o tem titanskem boju, kadar bo znana. Zdi se, kakor da so izpuščene velike slepe sile, ki so bile dolgo zadržava-ne. Med njimi lahko iščemo krepke vzore. Če bi ne bilo teh, bi ne bilo človeško mogoče restati vse to, kar se prestane na evropskih bojiščih.
Amerike doDave za zaveznike.
Norimberk, 12. aprila. »Niirnberger Zeitung« poroča iz Newyorka: Francoska vlada je z neko tvrdko v Kansas City sklenila pogodbo za dobavo 26.000 konj za artiljerijo in kavalerijo. Cena utegne znašati 5—6 milijonov dolarjev. Od 1. septembra 1. 1. se je iz Kansasa poslalo zaveznikom 72.316 konj in mul v vojaške svrhe. 60.000 teh živali je prevzela Anglija in plačala zanje približno 12 milijonov dolarjev. Večje število izvoznih tvrdk se je združilo, da pošljejo v Rusijo trgovskega komisarja, ki naj prouči, kaj bi mogle tjekaj izvažati Združene države.
Uradni izkazi izgub.
Izgub« 17. pešpolka.
(r. = ranjen, u. = ujet.
Gradišar Franc, 1. stot., r.; Grbcc Franc, 6. stot., Gornje Vreme, r.; Grebene Franc, 8. stot., Turjak, r.; Gregorc Ivan, 8. stot., Mengeš, r.; Gre-gori Josip, 1./6, maršstot., Kranjskagora, r.; Grum Franc, 3. stot., mrtev (31. jan. do 2S. febr. 1915); Habič Josip, 6. stot, Trebelno, r.; Habjan Vinko, 5. stot., Domžale, r.; Hočevar Ivan, 6. stot., r.; Hd-g'er Josip. 6. stot., r.( Holzelsauer Mihael, 7. stot., r.; Hribar Jakob, 6. stot., Zg. Tuhinj, r.; Hribar Iv.,
4.	stot., Šmihel, r.; Hribar Peter, 7. stot., Ihan, r.; Jakob Ivan, 3. stot., Dev. Mar. v Polju, mrtev; Ja-kovčič Josip, 6. stot., Griblje, r.; Jančar Blaž, 6. stot., Ljubljana, r.; Jenko Martin, 6. stot., Prečna, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Jeglič Franc, 2. stot., Zg. Tuhinj, r.; Jelas Jurij, 1. stot., Vrgorac, r.; Jemc Franc, 4. stot., Ljubljana, r.; Jenko Franc, 1. stot., Mavčiče, r.; Jenko Ivan, 6. Etot., Aržiše, r.; Jenko Josip, 6. stot., Sp. Šiška, r.; Jerina Franc,
5.	stot.. r.; Jesenovec Gašper, 4. stot., r.; Jurajevčič Josip, 6. stot.. Podzemelj, r.; Kadunc Josip, 6. stot., Tribuče, r.; Kainz Anton, 8. stot., r.; Kalar Franc,
6.	slot., novomeški okraj, mrtev (31. jan. do 28. februarja 1915); Kalčič Vinko, 2. stot.. Št. Vid, r.; Kalter.bock Bodo, 7. stot., Ljubljana, r.; Kaluža Anton. 4. stot.. Postojna, r.; infanterist Kastelic Ferdinand. r.; Kastelic Vinko, 6. stot., Šmarje, r.; Kav-šck Mihael, 5. stot., Št. Rupert, r.; Kcmperle Mihael, 7. stot., BisLeršica. r.; Kešar Lovrenc, 6. stot., Dev. Mar. v Polju, r.; Kirar Franc, 2. odd. strojnih pušk. Bučka, r.; Klcmbas Karel, 3. stot.. Vrhovo, r.; Klemen Anton. 4. stot., Nevlje, r.; Klemenčie Josip, 1. odd. stroj, pušk, r.; Knavs Anton, 2-/6. maršstot.. Hrib, r.; infanterist Knez Alojzij, r.; Knez Anton, 2. stot., Ježica, r.; Kobilšck Jakob,
1.	odd. stroj, pušk, Šmartno, r.; Kocjančič Viktor,
7.	stot., Dev. Mar. v Po'ju, mrtev (31. jan. do 2?. febr. 1915); infanterist Kokol Florijan, r.; Kordiš Anton, 1. stot., r.; Korošcc Ivan, 1. stot., Graclac, u.; Kes Franc, 6. stot., Dobrova, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915}; Kos Ignacij, 2. stot., r.; Kos Ivan. 7. stot.. Kresnice, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Košir Franc, 6. stot., Kotrcdež, r.; Kovač Franc, 2. stot., r.; Kovač Ivan, 4. stot., r.; Kozir Franc, 7. stot., Polhovgrarfec, mrtev (31. jan. do 28. lebr. 1915); Kraker Vinko, 6. stot., r.; Kralj Karel, 1. stot., Slov. Bistrica, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Kramar Martin, 4. stot., Tuh;ni, r.; Krisch Adolf, 6. stot., Csilnica, r.; Krmec Franc,
2.	stot., r.; Kumar Ivcn, 2. stot., Trebnje, r.; Kunta-rič Alojzij, 1. odd. stroj, pužk, Cerklje, r.; Kužnik Ivin. 4. stot., Top'ice, r.; Lamovšek Martin, 2. stot., Št. Rupert, r.; Lop Florijan, 4. stot., Moste, r.; Lav-rič Ivan, 4. stot., r.; Lavrln Avgust, 1. stot., r.; Lei-rer Alojzij, 4. stot., r.; Lcitmaycr Anton, 4. stot., Ljubljani, r.; Lenarčič Franc, 8. stot., Vrhnika, r.; Lenart Josip, 6. stot., Morsvče, r.; Lendič Ivan,
7.	stot., Mokronog, r.; Leve Fr.?nc. 2. s'.ot„ Studenec, u.; Leveč Viktor, 8. stot.. Dob, r.; Levstik Iv.,
3.	stot.. Sv. Gregor, mrtev (31. jnn. do 23. febr. 1915); Litfevič Josip, 2. stot.. kočevski okraj, mrt.-.v 31. jan. do 23. febr. 1915), LipovSck Mat, 4. stot., SpitaliZ, r., Lorbcr Karel, 4. stot., Maribor, r,; ! I.oš6ar Josip, 5. stot.. Troj-ni, r.; Lorcr Alojrij,
4.	stot., r.; Lužar Matija, 6.1 i. m-ršstnt., B';vka, r.; Magritrer Ivan, 7. stot., r.; Mcj^r Jurij, 2. s'.ot., r : Maier;e Mali;a, 2. stot.. Loka, r.; Mirinčii Ant., 5 stot., Bukovec, r.; Markc.'j Iv-n, 2. stot., Žc'er-nikl, r.; Mam Jakob, 4. stol., Trcbojna, r.; M-rž.ič Franc, 4. stot., r ; Mnusar Anton, 6. stot., C-r'-!je, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Mavcc Ivan, 2. slot., Tomiseij, r.; Mtzovič Viktor, 6. stot., Domžale. r.; poddesetnik Mcdvcick Anton, 2. o-ld. str. pušk, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Menart Josip, 4. stot.. Žalna, r.; Merkužič Mail;a, 7. etot., Krtina, r.; Metelko Ivan, 5. slot., Dob, r.; Metelko Ivan. 5. stot., Dob, u.; Mlkllč Josip, 5. stot., u.; Mikolič Franc, 3. stol., Bučka, r.; Milcra Blaž, 6. slot., r.; Mislej Rudolf, 3. stot., St. Vid, r.; Mohar Ivan, 4. stot., Ljubljana, r.; Mole Peter, 2. odd. str. pušk, r.; Mubovec Jakob, 3. stot.. Prcdgrad, mrl^v (31. jan. do 23. febr. 1915); Nemanič Anton, 3. stot., Božakov, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Novak A'ojzlj, 5. stot., Ribnica, u.; Novak Nikolaj, 4. slot., Adlcšiče, r.i Novak Pavel. 7. stot.. Sv. Križ, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Oberhubcr Ferdinand, 4. slot , u.; Oblak Pavel, 2. stot., u.; Ollvanl Ivan,
8.	stot.. Trata, r.; Omahen Ivan, 4. stot., Vel. Gaber, u.; Oman Matija, 2. odd. stroj, pušk, u.; Ora-žem Ivan, 2. stot.. Krtina, r.; Orstir Martin, 4. slot., n.; Oswnld Ivan, 2. stot., r.; Oven Matija, 5. stot.,
r.; Pangeršič Ivan, 2. stot., Meng:š. r,; Pangeršič Josip, 2. odd. stroj, pušk, Vel. Dolina, u.; Papež Ivan, 7. stot., Črnomelj, r.; Papež Josip, 4 stot., r.; Papst Blai, 7, stot., mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Pauc Karel. 4. stot., St. Jernej, r.; Pečar Matej, 4. stot., Črnuče, r.; Pečenik Matija, 1./6. maršstot., Horjul, r.; Pečnik Peter, 6. stot., Sora, r.; Pcer Anton, 1. stot., Fara, r,; Pcinbaupt Mihael, 7. stot., r.; Penca Josip, 2. odd. stroj, pušk, u.; Pcny Franc, 3. stot., r.; Perič Josip, 6. stot., Nabre-žina, r.; Poterka Franc, 1. stot., Moravče, r.; Pe-ternclj Ivan, 4. stot.. Selca, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Pfajfar Franc, 4. stot.. Boh. Bistrica, u.; Pichler Franc, 8. stot., r.; Pichlor Urban, 7. stot., r.; Pire Blaž, 6. stot., tz logaškega okraja, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Plešec Matija, 3. stot., Sela, r.; Plešcc Tomaž, 4. stot., Kranj, r.; infanterist Pochl Alojzij, r.; Pokrajec Ivan, 2. stot., r.; Po-renta Ivan, 8. stot. Stara Loka, r.; Postel Karel, 7. stot., r.; Potočnik Anton, 1. stot., Selca, r.; Potočnik Ivan, 4. stot., Bled, u.; Praznik Ignacij, 7. stot., Gradišče, r.; Prelesnik Franc, 7. stot., Kočevje, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Prelesnik Iv.,
з.	stot., Ribnica, r.; Prime Pavel, 7. stot., Tomišelj, r.; Prosen Franc, 2. stot., Dob, r.; Pucelj Matija, 7. stot., Toplico, r.; Pureber Alojzij, 7. stot, Šmihel, r.; Puš Anton, 2. stot., Grosuplje, r.) Pust Ivan, 6. stot. Dolenja vas, r.; Pustovrh Franc, r.; Rainer Alojzij, 4. stot., r.; Ravnik Franc, 2. odd. stroj. p„ Bistrica, u.; Ravnikar Franc, 5. stot., u.; Reichardt Mihael, 8. stot., Kropa, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Reiter Ivan, 7. stot„ r.; Resi Mihael, 7. stot., r.; Roblek Andr., 3. stot., Preddvor, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Rogcl Alojzij, 5. stot.. Trebnje, r.; Rostan Feliks, r.; Rotar Franc, 4. stot., Šmihel. Stopiče, r.; Rozman Vinko, 1. stot., Gorje, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Rubeša Alojzii, 2. stot., Kastav, r.; Sajovic Anton, 5. stot., Velesovo, r.; Sartori Oskar, 3. stot, r.; Scbmitt Emerik, 3./6. maršstot, r.; Schneller Ivan, 3. stot,, r.; Schoggl Valter, 3. stot, r.; Šegina Ivan, 4. stot, r.; Šcgola Anton, 6. stot, r.; Selan Anton, 8. stot, Cerklje, r.; Semlič Filip, 6. stot, r.; Senfter David, 4. stot,
и.;	Sigmund Josip 5. stot, u.; infanterist Skcdclj Anton, r.; Skobe Franc, 3. stot, r.; Skok Franc, 2. stot, r.; Skoparc Izidor, 3. stot., Metlika, r.i Sko-parc Franc, 1. stot, r.; Škufca Franc, 1./6. maršstot, Hudo, r.; Škulj Štefan, 7. stot, Lužarje, r.i Skubic Franc, 4. stot., Horjul, r.i Slamnik Franc, 2. stot, r.; Slapnik Josip, 8. sjot, Šmartno, u.; Šmit Gabrijel, 6. stot, Trebnje, r.j Smolej Andrej, 2. stot, Kranjskagora, r,- Smolnikar Josip, 7. stot, Trcbenje, mrtev (31, jan. do 27. febr. 1915); Stalec Franc, 1./6. maršstot. Selca, r.j Staller Pavel, 4. stot, r.; Stancar Ivan, 2. stot, r.; Stare Josip, 2. stot, r.; Šteban Ciril, r.i Štefe Alojzij, 7. stot, Predoslje, r.; Štefe Matija, r.i Stepič Ivan, 6. stot, Trebnje, r.i Stcrbenc Josip. 3. stot, r.j Stergar Anton, 1. stot, r.; Sterle Adolf, 2.16. maršstot, iz postojnskega okraja, mrtev (31. |an. do 28. febr. 1915); Stonitsch Bogomir, 3. stot, mrtev (31. jan. do 27, febr. 1915); Strah Franc, 7. stot, Dobrepo-lje, r.j Strakar Franc, 4. stot, Ljubljana, r.; Stros Josip, 5. stot, r.; Štrukel Mihael, 3. stot. Št. Vid, r.i Sturm Ivan, 2. stot, r.; Šturrn Josip, bat. trobentač, Slov. Bistrica, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Sušnik Franc, 3. stot- Gojzd, r.; Sušnik Josip, 6. stot, Medvode, r.; Šuštar Ciril, 2. odd. stroj, pušk, r.i Šušteršič Leopold, 5. stot., Sp. Šiška, r.i Jenschl Josip. 3. stot, r.; Tisovec Feliks. 3. stot. Straža, r.; Trinkavs Ivan, 5. stot, r.; Trotovšek Franc, 3.16. maršstot. Sv. Križ, r.i Tschokert Rudolf, 2. stot, Ljubljana, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Učakar Peter, 2. stot, u.; Ulčar Anton, r.i Veseli Anton, 6. stot. Sv. Gregor, r.; Vidmar Jos, 5. stot, Rudolfovo, u.; Vodnik Ivan. 8. stot. Stara Loka, u.; Vovk Franc, 1. odd. stroj, pušk. Gorje, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Vozclj Josip, r.; Vrečar Alojzij. 5. stot, Dobrunje, u.; Vrhovšek Ivan, 1. stot. Krško, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Žagar Alojzi), 5. stot, r.; Žagar Fr, 2. stot,. kočevski okraj, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Zaje Valentin, 3. stot, Šmartno, r.i Žakclj Anton, 4. stot, Horjul, u.; Zalar Franc, 5. stot., Studenec, u.; Zalašček Rudolf, 2. stot, r.; Zaletelj Martin, 1. stot, Zagorje, r.; Zalokar Ivan, 7. stot, n.; Žavbi Mat, 2. odd. stroj, pušk, Zlatopoljc, u.; Završnlk Josip, 7. stot, Studcnec, r.; Žirovnik Andrej, 6, stot, Dobrova, r.; Žnidarčič Danici, 6. stot. Bučka, r.; Zobec Matija, 3. stot, Ribnica, r.; Zoran Franc, 1./6. maršstot. Št. Peter, r.; Zorcc Josip, 4. stot. Vel. Lašče, r.; Zupane Ivan, 1. odd. stroj, pušk, Srednjav3S, r.; Zupančič Josip, 3. stot, r.
Izgube 7. lovskega bitaTcna.
Podlovcc Korgrubcr Vinko, r.; Kapljar Alojzi), Krško, u.
Popravek k seznamu izgub št. 92. Iskra Ivan, 4. dom. poik, 4. stot, iz Lesc, rojen 1338, mrtev (27. dec. 1914). Je bil svoječarno označen za ranjenega. Pokcpan je na centra1nem pokopališču v Koiicah na Ogrskem.
[\ SAMATORK JM • EMONA/1
74 ^-NOTRANJI-. !N KK1 JRGiCtE BOLEZf 3. M P	-PORCDMSMCA.
XI LtJ-JBLJAT LA • KOMENSKEC5A Ul.ICA A ^
j/ sPrivjsj • DR FR. DERGANC
TiEiEZMO PMOTŠ fflhhrmrja PlCCCU ji f Ljubljani
,jfflVrsol«.TOi\oV<"\f,t.Mr<OT jm^. , ... . kW • . ...	VST-' hirjepn alicmn
VgV	v.-.« ffi »inth nmlo M«l
PST i siafeiemcs 1 kron..
Ceniki zastonj in franko.
Mladenič, 25 let *tnr. voinSfine prost, vljudnega veciena, zmožen sovenske^a, noinškpfta, I Akejrn. je/i«», z i'.v»nr< tli o Ip|i«> pisavo, pruti dobri luiini, onkrbl in malem plai.lu priti za
mr kočijaža m
nI i t u J i slina na ka'o nrnščiao, vjčjo kme ijo al pa tovarno. Dopisi na naslov »i».angar « 7V9
na upr<tvo lista.	77!>
se sprejmo proti dobri plači v traino delo pri Hintz & Ulirich, posla in žehzni-ka postaja Bruck ob Muri, Šia erako. 752
Iščejo se za takojšnji nastop v trajno delo izurjeni 784
minerji
za vodna dela in te vrste pomožni de-
zidarji, 2 ključavničarja
za oskrbovanje in po- pf| nlplrft-ilr pravo stavb, strojev in ClvlVlIIft«
Stavbinsko vodstvo .Elektrizitats-werk( Faal ob Dravi, Štajersko.
C=3C=3CZ=IC==1C==II
IC
Večje trgovsko podjetje išče spretnega, v mešani stroki dobro izvežbanega
trgovskega
759
sotrudnika
Prijave, odnosno ponudbe sprejema uprava tega lista pod znamko »N. P. 759.«
Kupimo
MLEKO
700 do 800 litrov na dan, po najvišji cenk Ponudbe pod ,Aprovizaci]a' 783 na upravo.
Uniforma
(hlače in bluza) fina, popolnoma nov&, za večjo osebo za častnika ali kadeta se proda. Ogleda se lahko od 11. do 3. ure popoldne Poljanski nasip 8 dvorišče desno pri g. Strelovi. Istotam se dobi tudi nova sablja.	783
lflakoDodia
Išče se za takojšnji nastop izprašan vlakovodja na tukajšnjem stavbišču „Elektrizitfitswerk" Faal ob Dravi Čtajarsko.	785
Št. 304.	Ljubljana, dne 12. aprila 1915.
Trgovsko bolniško in podporno društvo
786
v Ljubljani priporoča
svojim članom vsled odloka mestnega magistrata z dne 6. aprila 1915, št. 3704,
cepljenje proti kozam.
Prva specijalna trgovina
umetniških razglednic ln pisemskega papirja
Marija Tičar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 26	Šslonburgova ulica 1
791
Na deželo se pošilja kupos 01 umatniškln razglednic) za i kroni, ako sa denar naprej pošlje.
Povabilo
• v ®
Češke industrralne banke
kateri se bode vršil
» aprila 1915 e»b 10. isri dop.
v dvorani trgov, in obrtne zbornice v Pragi, Josipov trg.
■»VffiTcr- -Spored:
1.	Letno poročilo in računski zaključek za leto 1914.
2.	Poročilo revizijskega odseka.
3.	Predlog o uporabi čistega dobička.
4.	Predlog o nagradi revizorjev.
5.	Volitev dveh članov upravnega sveta.
6.	Volitev revizijskega odseka za leto 1.0H.
7.	Spremembe statut.
Oni gospodje delničarji, kateri hočejo prisostvovati občnemu zboru, na} v smislu § 46. in 47. statutov položijo delnice s kuponi, ki so k glasovanju potrebne, ali potrdilo, da imajo iste deponirane v banki, najkasneje do 19. aprila t. I. pri glavni blagajni banke, njenih ekspoziturah v Pragi VII. (Holešovice), v Pragi VIII. (Liben >, v Kraljevskih Vinogradih in v Zižkovu, ali v podružnicah v Ml. Boleslavi, v Brnu, v Domažlicah, v Hodoninu, v Hoficah, v Ogr. Gradišču, na Kladnem, v Kutni gori, v Louny, v Ljubljani, v Nachodu, v Opavi, v Pferovu, v Pfibramu, v Rakovniku, Roudnici o/L, v Viškovu in na Dunaju, kakor tudi pri tamošnjili ekspoziturah v IV., VII. in XX. okraju, nakar se jim izroči potrdilo, da imajo dostop do občnega zbora.
793
V Pragi, dne 13. aprila 1915.
Upravni svet,
Izstopivši člani upravnega sveta, kakor tudi. revizijskega odseka zamo-rejo po § 29. resp. 52 statut biti zopet voljeni.