ar in
LETO 1937
2. JUNIJA
ŠTEV. 22
Junija meseca v vrtu
Junij je nekako prehodna doba iz pomladi v poletje. Prva polovica spada prav za prav še k pomladi, druga pa sega že v poletje. V tem času sejemo še razno zelenjad za poznejšo poletno in jesensko rabo in cvetlice za drugo pomlad. Čas je sedaj tudi za presajanje raznih zele-njadnih sadik iz sejalnice na stalno mesto in za razmnoževanje nekaterih cvetlic, zlasti trajnic, ki so ocvele že zarana spomladi.
Izmed zelenjadi, ki jo sejemo junija meseca, je posebno omeniti poletno en-divijo. Kdoj hoče imeti že avgusta in septembra godno endivijo, mora takoj sedaj, v začetku tega meseca sejati in pozneje proti koncu meseca pa še enkrat, in sicer rumenolistno poletno endivijo »eskariok. Konec julija in v prvi polovici avgusta moramo pa že misliti na setev zimske endivije (zelenolistna zimska »eskariol«), Seme endivije je precej občutljivo za vročino io žgoče solnčne žarke. Zato je neogibno potrebno, da vsako setev pokrijemo z vejami ali jo kakorkoli obsenčimo; ko seme izkali, moramo senco takoj odstraniti. Ker gre na 1 gram okoli 900 zrn, zadostuje za srednjo družino par gramov semena in par kvadratnih metrov velika sejalnica. Preden sejemo, zmešamo seme s suho prstjo, da je setev bolj enakomerna. Endivija zahteva zelo gnojno, vlažno zemljo.
Na jesen 60 jako dobrodošle nežne kolebarice. Sejmo jih torej še enkrat ta mesec, da bodo sadike za presajanje godne julija, avgusta in za rabo v kuhinji pa septembra. Tudi to setev moramo zavarovati pred solncem, dokler ne izkali. Prav tako lahko sejemo še korenček in peteršilj.
Za setev bolj poznega fižola za rabo v strocju je tudi še ve3 mesec čas. Zimska redkev (črna) se sploh pred sredo junija ne seje. Pa je čas zanjo tudi še ves julij. Rdeča pesa je dobra le toliko časa, dokler je nežna in ne predebela. Sejmo jo torej vsaj še enkrat ta mesec. Še celo julijeva setev ni prekasna za jesensko
rabo. Ako čez poletje ni prehude vročine in suše, se obnese tudi še setev gla-vate solate. Vendar za ta čas ni da bi vzeli kakršnokoli sorto. Kollkortoliko zanesljive za ta letni čas so samo krhko-listne sorte, kakor n. pr. ljubljanska Ie-denka, parižanka, rjava trdoglavka, grof Zeppelin in razne druge sorte. Mehko-listne, kakor n. pr. majniaka kraljica, majniški čudež in druge podobne sorte niso za poletje, ker gredo prehitro v cvet.
Izmed cvetlic sejemo ta mesec zlasti poletne in turške nageljne, za drugo pomlad presajamo in razmnožimo pa n. pr, vijolice, jegliče, srčke, orlice, arabis, au-briecije, binkoštne nageljne in sploh vse trajnice, ki so že zgodaj spomladi ocvele. — Za vse poletne setve in tudi saditve velja važno pravilo, da jih moramo na vsak način, dokler seme ne izkali oziroma dokler sadike in potaknjenci ne začno rasti, zavarovati pred solnčnimi žarki in skrbetd, da se zemlja v sejalnici nikdar ne izsuši. Navadno je ob trajno lepem, solnenem vremenu setev vsak dan nalahko popršiti, in sicer pod noč, da vlaga bolj globoko zaleze v zemljo.
Junija meseca je še mnogo zelenjad-nih rastlin, ki jih iz sejalnice presajamo na grede. Za nasade poznega zelja, ohrov-ta, poznih karfijol in podzemeljskih kolerab je junij najugodnejši mesec. Gla-vičastega kapusa pa pred sredo junija sploh ne kaže saditi, ker je to izrazito zimska zelenjad in ima do pozne jeseni dovolj časa za razvoj. Tudi glavato solato in rdečo peso še lahko presajamo, toda le tiste sorte, ki so bile prej pri obravnavi poletnih setev naštete. Za nasad paradižnikov je do srede junija tudi še čas. Ob ugodnem vremenu bodo še lahko zoreli, čeprav nekoliko pozneje.
Mnogo imamo poletnih cvetlic, ki jih junija meseca še lahko sadimo na robate ali sploh na nalašč v to svrho prirejene cvetlične gredice. Z uspehom sadimo še zajčke, cinije, kapucinke, petunije, astre, tagetes in še razne druge.
' Nikdar nobene rastline ne presajajmo v suho zemljo, ampak počakajmo dežja, ali pa zemljo prej dobro premočimo. Vendar pa tudi ne sadimo med dežjem ali takoj po dežju; počakati treba, da se voda nekoliko odteče, da se ne dela blato, ko delamo s sadilnim klinom luknjice y zemljo. Vsak nasad takoj potem, ko smo gotovi s saditvijo, zalijmo s cevjo korenine (vsake posamezne rastline) in nazadnje jih popršimo čez in čez še skozi razpršilnik. Ob oblačnem vremenu sadimo lahko ves dan, ako je pa jasno, pa le proti večeru, ko je solnce blizu zatona.
Zalivanje zelenjadi z razredčeno gnojnico je junija meseca najbolj izdatno. Vendar pa pomnimo pri tem zlasti troje, in sicer: z gnojnico zalivajmo zelenjad samo, dokler je še majhna, nerazvita; zalivajmo vedno le h koreninam, nikdar ne po zelenju; zalivajmo le med dežjem ali takoj po dežju, ko je zemlja še do-yolj vlažna 1
Kdor ima na vrtu pritlično drevje in sadne brajde, ima ta mesec z njimi mnogo posla, ako hoče, da se ohrani drevju
lepa oblika in se vravnava rodovitnost. Najvažnejše delo je pinciranje in izre-zavanje pregostega mladja. Posebno opozarjamo na marelično drevje, ki ga gojimo tako pogosto ob solnčnih zidovih. Končne poganjke na voditeljicah ali glavnih vejah pustimo, da rastejo po mili volji. Vse stranske poganjke pa preglejmo in najprej izrežimo vse, ki so pregosti in ki silijo v smeri proč od stene. Vse druge poganjke pa pincirajmo, to se pravi: odščipnimo jim vršiček, da se rast ustavi. Marsikdo se boji poleti odrezati ta ali oni zeleni poganjek, češ da bi utegnilo drevesu škodovati. Vsem takim bojazljivcem bodi povedano, da poletno obrezovanje sadnemu drevju ne more prav nič škodovati, ker v toplem vremenu in ob bujni rasti se vse rane hitro in brez kakršnihkoli slabih posledic zacelijo. To velja zlasti za marelice, katerim pa premočno zimsko obrezovanje res lahko zelo škoduje. Torej: sedaj navajajte marelice z obrezovanjem v pravo obliko, pa bo škodljivo zimsko obrezovanje popolnoma odveč.	H.
Uspešno zatiranje predenice
Ako opazimo, da se je pojavila med deteljo ali pa lucerno predenica, moramo gledati na to, da jo čimpreje zatremo. Predenica potrebuje za svojo rast in razvoj precej toplote in je zato za časa prve košnje še ne opazimo mnogo; njen popo-len razvoj opazimo šele ob drugi košnji.
Predenice ne moremo zatirati vedno na en in isti način. Pri tem je zelo važno to, ali se je predenica pojavila samo na posameznih mestih, ali pa se je razširila že čez celo deteljišče; nadalje je-li že odcvetela ali še ne.
Če se je predenica pojavila v detelji-šču samo na nekaterih mestih in če jo začnemo zaiti ra t i še predno je začela cveteti, tedaj postopamo sledeče:
Skrbno pokosimo vsa okužena mesta in še približno en meter okrog. Na to, da pokosimo tudi nekoliko zdrave detelje, se ne smemo popolnoma nič ozirati. Po-košeno seno pograbimo, spravimo v vreče, odnesemo z njive in sežgemo. Pri tem moramo paziti, da se ničesar ne raz-trese. Delo pa s tem še ni končano. Na spodnjem delu stebla detelje oziroma lu-cerne, ki ga kosa ne more dosečit so se
še vedno ohranili deli nitkastega stebla predenice. Te ostanke predenice uničimo s tem, da polijemo okužena in poko-šena mesta z raztopino zelene galice, ki zelo dobro učinkuje. Na deset litrov vode vzamemo navadno 1 do lK kg zelene galice. Ta raztopina deluje na predenico kakor strup. Obenem uničimo tudi nad-zemske dele lucerne ali detelje; toda ta bo kmalu zopet pognala iz korenin in se bo do prihodnje košnje že precej razrasla.
Da bo učinek opisanega zatiranja res uspešen, ne 6memo nikdar štediti s škropivom, kajti zelena galica deluje le tedaj, če pride v stike z rastlino. Okužene prostore moramo temeljito politi, da se dobro zmoči vsak še tako majhen del predenice. Za polivanje nam najbolje služi vrtni zalivalnik s sitom. Lahko pa uporabljamo tudi navadno trtno ali drevesno škropilnico.
Priporočljivo je raztopiti zeleno ga-lico vedno v topli vodi; ta se nahaja namreč v debelih kristalih in se vsled tega v mrzli vodi le počaei togi. ^
Prav lako se dogodi, da začne po škropljenju kmalu deževati; v tem slučaju mormo ponovno škropiti, če hočemo doseči res popoln uspeh.
Namesto zelene galice -uporabljamo lahko tudi druge snovi, kot n. pr. kalijevo sol ali pa čilski soliter, in sicer v enaki raztopini. Ta sredstva delujejo obenem tudi kot gnojila in pospešujejo poznejši razvoj detelje.
Če pa je začela predenica že cveteti, tedaj je njeno zatiranje mnogo težav nejše. V tem slučaju ne zadostuje več ravnokar opisani način zatiranja, ampak so potrebna že bolj učinkovita sredstva
Ko smo pokosili okužena mesta in požgali krmo, potem moramo uničiti tudi seme, ki je odpadlo od predenice in je v velikih količinah raztreseno na dotič-nem prostoru ter prav lahko postane zopet izhodišče za novo okuženje. Raztopina zelene galice ga tudi ne more uničiti, zato pa moramo iskati drugih uspešnejših sredstev! Najbolj učinkovito sredstvo za uničenje predeničnega semena je ogenj.
Na dotičnih mestih, ki so bila napadena in ki smo jih pozneje pokosili, raztrosimo precej debelo plast slame ali plev in jo nato zažgemo. Tudi petrolej lahko uporabljamo v te svrhe. S tem pa ne uničimo na dotičnih mestih samo semena predenice, temveč tudi deteljo oziroma lucerno. Da ne nastanejo prazni prostori, moramo ta mesta ponovno posejati z lucerno ali pa deteljo, lahko pa tudi s travo, kar je še posebno priporočljivo, in sicer vsled tega, ker travi predenica ne škoduje.
Zelo težavno pa je zatiranje predenice, če se je že razširila preko vsega deteljišča. Ako je prišlo že tako daleč, potem jo je težko uničiti. Vsekakor pa moramo preprečiti, da se ne razširi predenica na vsa v okolici se nahajajoča polja, posejana z deteljo ali lucerno; v te svrhe so potrebne sledeče mere:
Če predenica še ni začela cveteti, tedaj dotično deteljišče globoko preorje-mo. Na nekaterih mestih ostane še vedno kaka detelja ali pa lucerna in na nji predenica; zato je dana zopet podlaga za njen nadaljnji razvoj. Naša dolžnost je, da dotično preorano zemljišče tekom poletja in jeseni večkrat skrbno pregledamo in odstranimo vsa zaostala stebla detelje in lucerne. Samo na ta način se lahko zanesemo, da smo zajedalko uničili.
Včasih se celo tako malo brigamo za predenico, da lahko nemoteno napravi seme; to se pri nas prav često dogaja. V tem slučaju moramo uporabljati proti njej samo uspešno sredstva. Dotično deteljišče pokosimo in pustimo seno, da se dobro posuši. Ko je seno dovolj suho, ga takoj enakomerno raztresemo po dotič-nem zemljišču, primešamo nekoliko sla-* me in nato sežgemo. Nekaj na ta način vseeno vrnemo zemlji, katji pepel vsebuje precej rastlinskih hranilnih snovi kot ka-i lija itd. Res je, da s ošle na ta način velike količine krme v izgubo, toda to je edini izhod, da zajedalko uničimo. V. primeri z ogromno škodo, ki bi jo povzročila predenica še v bodočnosti, ee to še vedno izplača.
Nikdar ne smemo tega sena krmiti živini. Seme predenice je zelo odporno in obdrži svojo kalivnost več let. Skozi prebavne organe živali gre popolnoma nepokvarjeno. Če bi živini tako seno krmili, bi se seveda predenica s hlevskim gnojem v kratkem času razširila po vseh ostalih njivah, kjer raste de* telja in lucerna.
Njivo nato plitvo preorjemo in jo po-sejemo z ovsem, ržjo ali prosom; vsaj pet let ne smemo na njo posejati detelje ali pa lucerne. Dovolj bogato izbiro drugih rastlin imamo in zato se prav lahko izognemo neprestani borbi s predenico. Predvsem sejemo razna žita, okopavine in s lično.
Borba proti predenici, ki je prava kuga za deteljo in lucerno, mora biti vedno uspešna; nikdar ne smemo biti pri tem delno polovičarski. Zatirati jo moramo začeti takoj, ko se pokaže, nikdar pa čakati, da napravi seme.	Č.
Humek Martin, Praktičen sadja r< Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjeno s 42 barvanimi prilogami in 92 slikami med besedilom, Ljubljana, 1923. Knjiga je namenjena vsem posestnikom sadnih vrtov, da se nauče s sadnim drevjem pravilno ravnati, da jim donaša obilen sad, ki ga porabijo ali za domačo porabo ali za izvoz. Posebno onim se toplo priporoča knjigo, da se ravnajo po izkušnjah praktičnih sadjarjev, ki pridelujejo sadje za trg, kjer se zahteva le dobro in lepo blago, ki se dobro prodaja. Cena vezani knjigi 80 din. Knjigo dobite v Jugosl. knjigarni v Ljubljani.
Zakaj se plevel tako širi
Plevel je že saim po sebi zelo odporen, poleg tega pa proizvaja velike množine semena in se radi tega neverjetno hitro širi. Plevelno seme razširjajo vetrovi, nadalje ga prenašajo razne živali in mrčes iz enega zemljišča na drugo. Prav tako tudi voda, ki pride iz višjih leg v nižje; tudi vlažnost zemlje same pospešuje razvoj nekaterih vrst plevela.
Najnevarnejši pleveli so kmetovalcem že itak dobro pozsnani, zato naj navedemo samo nekaj najbolj razširjenih.
V glavnem razločujemo dvoje vrst plevela: koreninski in pa semenski plevel.
Koreninski plevel so večletne rastline; nekateri izmed njih redkokdaj dozore. Ako pa cveto in dozore, tedaj obrode mnogo semena. S pomočjo korenin alt podzemeljskih stebel pa se ohranijo in razmnožujejo tudi tedaj, ako ne napravijo nobenega semena.
Semenski pleveli pa so enoletne, kvečjemu dveletne rastline in se množe samo s svojim semenom. Število semenskih plevelov je mnogo večje, kakor pa š-tevilo koreninskih plevelov. Zatiranje semenskih plevelov je mnogo lažje, kakor pa koreninskih. Nekateri od semenskih plevelov so vsled tega zelo nevarni, ker so strupeni ali pa prenašajo glivične bolezni in živalske škodljivce.
Med semenske plevele spada ameriški rogovilček, navadna zvezdnica, divji oves, podponec, plešec, bela metla in drugi.
Od koreninskih plevelov je posebno razširjena pirnica, ščavje, preslica, lapuh, osat itd. Da se plevel tako močno širi po naših njivah, smo krivi večinoma sami.
žita pustimo po žetvi dostikrat nepre-orana; na takem zemljišču se začne plevel, ki ga je prej žito obsenčevalo radi vpliva svetlobe hitro razvijati in proizvodi mnogo semena. Zapleveljenje njiv pospešuje tudi slabo obdelovanje zemlje in površno oskrbovanje rastlin; prav tako tudi nepravilno kolobarjenje, zlasti če sadimo na isti njivi isto rastlino, ki pa ni okopavina.
Vedno moramo gledati na to, da pravilno kolobarimo. Nikoli naj ne sledijo dve leti zaporedoma rastlino, ki ne ovirajo plevela v razmnoževanju. Ce pride
vsaka rastlina v kolobarju na ono mesto, ki ji ugaja, bo prav lahko kos plevela in ta se n ebo mogel razvijati. Ako sejemo žita le za okopavinami, bodo prišla vedno v čisto zemljo.
Nadaljnji vzrok širjenja plevela je ta, da pokladamo živini dostikrat neočiščeno zrnje, ki je polno plevelnega semena. To gre skozi prebavne organe živali nepoškodovano in ohrani svojo kalivost. Z gnojem pride na gnojišče, od tam pa na njivo. Zato pa ne sme priti plevel, ki je že napravil seme nikdar na gnojišče, pa tudi ne na kompost ali pa v živinsko krmo. Mnogo plevelnih rastlin živina tako ne žre, zlasti zrelih ne, toda plevelno seme pa kljub temu lahko pride z drugo krmo v živalski želodec. — Pa tudi na travnikih moramo gledati, da plevel čim bolj uničimo; skrbimo z močnim gnojenjem in spomladanskim brananjem za kolikor mogoče gosto rušo dobrih trav in detelj, katera najbolj ovira plevel v rasti.
Seme ki ga sejemo, ni dostikrat preizkušeno na čistoto. Prav radi tega je bilo prenesenih k nam iz tujine mnogo plevelov; tako je bila prenesena iz, Amerike tudi deteljna predonica.
Vsako doma pridelano seme je treba temeljito očistiti na čistilnem stroju in na trijerju. Sejati nečisto seme je zaostalost. Dandanes jmanjo za čiščenje semena na razpolago najrazličnejše stroje. S trijerjem ločimo mešanico semen po težini, obliki in velikosti v posamezne sestavine. Kdor nima na razpolago tri-jerja, si lahko pomaga tudi s primernim rešetom; seveda prihaja v poštev rešeto le za manjše količine.
Tudi na ikraju njiv moramo plevel vedno odstraniti; tam je navadno največ plevela, kateri se močno razraste^ njegovo seme pa se širi na sosedne njive.
Velikokrat napravimo tudi to veliko napako, da ra,zne okopavine v zadnjih tednih rasti preveč zanemarjamo. V prvi dobi okopavine zelo skrbno negujemo in plevemo, dokler dobro ne prerastejo, potem pa se navadno nič več ne brigamo zanje. V tem času pa se močno razrastejo razni pleveli, zlasti amerikanski rogovilček, loboda itd. Ves ta plevel doraste, dozori in se tako močno zaseje. da ga je posneje tožko odstraniti. Zato pa moramo
okopavine ves čas pridno pleti. Najbolj enostavno postopamo taiko, rla vse ple-velne rastline, ki so se močno razrastle med okopavinami, s srpom nizko poža-njemo. To nam vzame še najmanj časa, obenem pa tudi oikopavin s tem prav nič ne poškodujemo.
V svrbo zatiranja plevela moramo vpoštevati tudi sledeče:
Nekaterih spomladanskih sadežev, ki počasi kale iz zelenijo, ne smemo nikdar prezgodaj sejati, da jih plevel ne prehiti in ne preraste. Posebno pa moramo paziti tudi na to, da zemlje nikdar ne or-jeino v mokrem stanju; setve morajo
biti vedno dosti goste in nikjer ne sme biti praznih prostorov.
Mnogokrat izgine plevel, ako izpreane-nimo talne razmere. To velja pTedvsčm za one plevelne rastline, ki rastejo na mokrih kislih tleh. Ako tako -zemljo osušimo in nato redno in zadostno apni-mo, mnogo plevela v kratkem izgine.
Med drugim se poslužujemo za uničevanje plevela strupenih raztopin in pa umetnih gnojil. Od umetnih gnojil pride v poštev za pokončavanje plevela kaj-nit in apneni dušik, od strupenih raztopin pa zelena galica.	č.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kaj postavimo
v tujsko sobo
Šele potem, ko smo stanovanjski prostor pripravili, kakor je bilo povedano, postavimo vanj potrebno pohištvo. Za tujsko sobo ni treba nobene posebne oprave. Vse je lahko zelo preprosto, pri tem pa mora biti snažno ih uporabno, t. j. da lahko vsak kos brezhibno uporabljamo za kar je bil napravljen.
Postelja, omara za obleko in perilo, umivalnik, mizica in stol je vse, kar spada v tujsko sobo. Več pohištva kot je potrebno samo jemlje prostor in na-pravlja na stanovalca vtis, da smo nakopičili v njegovo stanovanje tiste stvari, za katere drugje nismo našli prostora. V tujsko sobo ne spada tudi noben predalnik, omara ali kaj sličnega, kjer mi sami shranjujemo svoje reči, katerih ne moremo hoditi iskat, ko je soba zasedena, ne da bi neprijetno nadlegovali in motili stanovalca. Razna šara, ki smo jo morda imeli doslej v tem prostoru, ne sme nazaj, ampak nesimo jo na podstrešje ali kam drugam. Nič ne sme ležati na omari ali za njo, po kotih, pa tudi sten ne obložimo preveč. Pomniti moramo namreč, da je večina okraskov, ki imajo za nas spominsko vrednost, za tujca brez pomena in bolj za nabiranje prahu kot za okrasek. Soba z lepim razgledom v zeleno ne rabi dosti okraskov.
Postelja naj ima snažne žitnnice in odejo ter lepo oprano perilo. Odeja za poletje ne sme biti pretopla, zato pa naj bo še kak koc pri rokah, če nastopijo
zelo hladne noči. Glede blazin so želje zelo različne, vendar dve navadno zadostujeta. Posteljo posteljimo natančno, to se pravi, rjuhe naj bodo od vseh strani dobro zatlačene, da ne lezejo sem in tja. Poleg postelje je dobrodošel košček preproge, da ni treba stopiti iz postelje takoj na mrzla tla.
Omaro znotraj zbrišemo z vlažno cunjo ali še bolje umijemo in pustimo posušiti. Istočasno se notranjščina dodobra prezrači. Če police niso več posebno lepe, jih obložimo s čistim, belim ovojnim papirjem, ki ga pripnemo. V . omari naj bosta dva obešalnika za obleko in dve ali več poličk za perilo. Tudi poseben prostorček za čevlje pride zelo prav.
Na umivalnik, ki je lahko železen ali lesen, spada umivalna skleda, vrč z vodo, skledica za milo in kozarec za umivanje zob. Če kupujemo skledo za umivanje nanovo, vzemimo veliko. V majhni umi-valni skledi se ni mogoče dobro umiti. Meščani morajo na kmetih itak pogrešiti kopalnico, zato zahtevajo namesto nje vsaj veliko skledo za umivanje. V vrču naj bo vedno pripravljena voda, na željo pa prinesemo v sobo tudi toplo. K umivalniku spada še vedro za izlivanje in več brisač.
Miza in stol je v tujski sobi skoro neobhodno pohištvo, posebno, če nam je ljubše, da tujci ne zahajajo v našo družinsko sobo, ampak da ostajajo v svoji sobi. Na mizo pripravimo na tasi steklenico sveže vode in kozarec in če premoremo, tudi pivnik in črnilo, kar bomo tekom počitnic prav lahko pogrešili. Za papir in druge smeti je dobrodošel koš
za papir, ki ga postavimo k mizi ali v primeren kot. Stol pa nadomešča lahko tudi nočno omarico ali mizico, če je nimamo. šopek domačega cvetja v preprostem glinastem lončku prijetno poživi sabo.	Š. H.
KUHINJA
Krompirjeva juha z grahom. Par debelih krompirjev olupim, zrežem na kocke, operem in skuham v slani vodi. Zelen grah opražim do mehkega na surovem maslu. Odišavim ga s sesekljanim zelenim petersiljem, z vejico majarona in vejico zelene. Ko je grah mehak, ga stresem med krompir, da še dobro pre-vre. Vejico majarona, vejico zelene in laverov list odstranim, preden dam juho na mizo.
Grahov povičnik (šeberle) za juho.
Za oreh surovega masla mešam z dvema rumenjakoma. Potem pridenem štiri ob-ribane, v mleku namočene in ožete žemljice, tri žlice kuhanega zelenega graha, malo sesekljanega zelenega peteršilja in sneg iz dveh beljakov. Narahlo zmešano namažem enakomerno na pomazano pe-kačo in spečem v pečici. Pečenje zrežem na poševne kocke in jih dam v čisto juho. Jed ne sme stati, ker bi 6e kocke preveč razmočile in bi s tem zgubile na okusu. Lahko pa tudi dam kocke zase, čisto juho zase na mizo.
Pražene kolerabe. Kolerabe zrežem na podolgaste kocke. Opražim jih na surovem maslu s čebulo in zelenim peteršiljem. Pražim pokrite, da se prej zmehčajo. Ko so napol mehke, jih potresem prav malo z moko. Ko se ta malo po-kuha, jih zalijem toliko z juho ali krom-pirjevko, da so kolerabe pokrite. Dam jih za prikuho k mesu na miizo.
Kolerabe kot solata. Mlade kolerabe olupim in operem ter cele 6kuham v slani vodi. Kuhane odcedim, ohlajene pa zrežem na tanke rezine in zabelim s kisom in oljem.
Ptički iz telečjega mesa. Kos tele-tine, najboljše je stegno, zrežem na kose. Te kose dobro potolčem in raztegnem, da postanejo tanki zrezki. Zrezke oso-lim in prav malo popopram. Posebej raz-belim drobno sesekljano suho slanino toliko, da prav malo zarumeni. Slanino potegnem na stran, da se shladi. V ohlajeno primešam strok strtega česna, sesekljanega timeza in majarona, malo se-
sekljanih limoninih lupinic in par žlic kisle smetane. S to mešanico namažem posamezne zrezke po eni strani, jih zvi-jem tesno skupaj, povežem z nitko in vkladam v kožico z mastjo in čebulo. Pokrito pražim na hudem ognju. Pražene ptičke potresem z drobtinicami in polijem z mešanico, ki mi je ostala. Na mizo jih dam s kislino ali s solato.
Romunska riževa hladetina. V litru mleka skuham četrt kilograma riža. Med kuhanjem mu pridenem košček surovega masla, prav malo soli in žličko vaniliji-nega sladkorja. Riž ne sme biti razku-han. Riž vložim v skledo v obliki venca in postavim na hladno, če mogoče na led. Posebej ošvrkljam pol litra 6ladke smetane, eno in pol žlice sladkorja in košček stolčene vanilije. Tudi to švrkljanje postavim na hladno ali na led. Ko je čas dati na mizo, polijem riž s tem švrklja-njem. Sredino obložim skuhanimi češnjami ali surovimi in osladkanimi rdečimi jagodami.
domača lekarna
Mezga, ki redi in pomladi. Zreži in potolči tri pesti korenin bele perunike in dve pesti leojanove korenine, zalij 3J4 litra belega vina in postavi ga 24 ur na peč. Ta čas potolči in iztisni toliko bareča in pirike, da dobiš za liter soka iz njih. Pristavi pol kile dobrega medu k ognju, primešaj mu, kar si izžel .pristavi k ognju, a odmakni, preden bi zavrelo. Zdaj precedi vino, zmešaj z medom, postavi zopet k ognju in kuhai, dokler ni gosto. Ko se je ohladilo, spravi v steklene posode in zamaši dobro. Jetnlji vsak dan po dve žlici in ne boš vedel, kaj je bolezen.
Lešnike stolci in kuhaj na medu, uživaj večkrat po žlici, ustavil se bo kašelj in zredil 6e boš, ker imajo lešniki v sebi 17% tolšče in 4% beljakovine. Za opešana prebavila pa niso, ker napenjajo po njih in zaboli vsled tega glava. Najbolje je, da jih uživaš s kruhom in soljo. Od nedozorelih lešnikov dobiš mrzlico, stari imajo v sebi žaltovo maščobo.
Drvar se je vsekal. Zavrel ie masla, vrgel vanj košček platna in jih, ko so prevreli, položil vroče na rano. Zacelila se je hitro Tako so si zdravili nekdaj vojaki rane od seka in od uboda. Pomagali so si tudi z obkladkom notranje strani jasenovega lista.
Cvetje belega trna namoči v tropinovcu in jemlji po žlički za grižo. Hrušice posuši. Kuhaj za želodčne krče peščico hrušic na pol litra vode. Večkrat po dve žlici tople izkuhe, je zelo dobro in ceneno sredstvo za krče.
Za kamen in pesek v ledvicah iztisni sok zelenega klasja, kanarske trave in jemlji z vinom; žlico soka na kupico vina.
gospodarske vesti
DENAR
g Denar. Na denarnem trgu v preteklem tednu ni bilo bistvenih sprememb. Skupni devizni promet na ljubljanski borzi je znašal 5 milijonov 408.000 Din, prejšnji teden pa 6 milijonov 316.000 Din, Za razne tuje valute so plačevale banke sledeče zneske: češka krona 1.50 Din, italijanska lira 2.14 Din, francoski frank 2.12 Din, avstrijski šiling 8.70 Din, švicarski frank 10.90 Din, holandski goldinar 25. 90 Din, kanadski dolar 47 Din, ameriški dolar 47.40 Din.
ŽIVINA
g Živinski sejem v Kranju 24. maja.
Cene goveje živine na tem sejmu so bile sledeče: voli I. vrste 6 Din, voli II. vrste 5.50 Din, voli III. vrste 5 Din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 5.50 Din, telice II. vrste 5 Din, telice III vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 5.50 Din, krave II. vrste 5 Din, krave III .vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7.50 Din, teleta II. vrste 6.50 Din za 1 kg žive teže. — Prašiči špeharji 9 Din, prašiči pršutarji 8 Din za 1 kg žive teže. — Do 8 tednov stari pujski 140—200 Din komad.
g Svinjski sejem v Mariboru 29. maja.
Cene prašičev so bile sledeče: mladi prašički 5—6 tednov stari 65 do 95 dinarjev, 7—9 tedenski 100 do 125 Din, 3—4 mesece stari 140 do 180 Din, 5—7 mesecev stari 200 do 320 Din, 8—10 mesecev stari 365 do 460 Din, 1 leto stari 600 do 900 Din komad. — Cena za 1 kg žive teže je bila 5—7 Din, za 1 kg mrtve teže pa 9—11 Din.
CENE
g Cene umetnih gnojil, kmetijskih strojev in ostalih potrebščin. Kalijeva sol po 100 kg 156 Din; kostni superfosfat 118 Din; Thomasova žlindra baza 18% 134 Din; nitrofoskal v vrečah 143 Din; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in 100 kg 98 Din; kostna moka 100 Din; apneni dušik v papirnatih vrečah 185 Din; apneni dušik v pločevinastih bobnih 200 Din; klajno apno 275 Din; modra ga-lica, pošiljatev franko vsaka postaja, vključivši davek, 6.40 Din kg; modra ga-lica na drobno y srečah 6.70 Din; modra
galica v prodaji na drobno 7 Din; žveplo niške brane z zvezdnatimi členki 900 Din;
Mlatilnice z mešali in reto 4100 Din; slamoreznice 1700 do 2000 Din; čistilnice (10 sit) 1500 Din; plugi Lesce 800 do 995 Din; reporeznica (16 R) 550 Din; tri-jerji 2000—3500 Din; mlatilnice na ročni pogon 2200 Din; robkači 900 Din; sadni mlini 1400—1700 Din; brzoparilniki 1050 do 2800 Din; kosilni stroji 2000 Din; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 D.; travniške brane z jeklenimi konicami 800 Din; patent motike »Rapp« 70 Din.
RAZNO
g Izvoz pšenice in koruze. Od 1. avgusta 1936 do 17. maja 1937 smo izvozili iz naše države 42.621 vagonov pšenice v vrednosti 662 milijonov 900.000 din. Pri-zad pa mora dobaviti za izvoz še okoli 17.000 vagonov pšenice. — Koruze pa smo izvozili od 1. oktobra lanskega leta do 17. maja letošnjega leta 25.085 vagonov v vrednosti 234 milijonov 400.000 din.
g Naš izvoz v aprilu. Naš celokupen izvoz v mesecu aprilu je znašal 570 milijonov 200.000 din, uvoz pa 462 milijonov 600.000 din. Letošnji izvoz je dosegel rekordno višino. V prvih štirih mesecih lanskega m letošnjega leta se je razvijal izvoz sledeče:
januar februar marec april
1936 288,800.000 215,000.000 345,600.000 268,500.000
1937 402,200.000 din 419,200.000 din 511,800.000 din 570,200.000 din
g Lovska razstava na spomladanskem velesejmu bo pokazala, kateri naš lovec ima najkapitalnejše roge, to se pravi, videli bomo najkapitalnejše trofeje jelenov, srnjakov, gamsov in kozorogov, ki jih premorejo lovišča Slovenije. Tudi najmočnejši veprovi čekani, ki imajo svetovni rekord, bodo razstavljeni. Razen tega bo pa razstava poučna za praktične lovce, ki bodo videli, kako se pravilno ravna s kožami, kožuhi, kako se prepoznava starost rogarjev po zobovju spodnje čeljusti, kako se lovsko pravilno uporabljajo pasti ter strupi, kako se spoznava bolezni divjadi, zajedavce, kako treba divjad krmitit polagati sol itd,
PRAVNI nasveti
Plačilo za delo. V. J. Iz pisma vidimo, da ste vzeli advokata. Držite se njegovega sveta. Bo že znal odgovoriti na tožbo, s katero zahteva hčerin mož plačilo za delo, ki ga je opravil pri hiši. Za vsako delo pripada delavcu plačilo v tej ali oni obliki. Če je dobil toliko lesa, kolikor je delo vredno, se vam pač ni treba bati tožbe.
Dota četrtemu otroku. A. J. Vprašate, kakšno doto ste dolžni dati četrtemu otroku, ki vam že preti s tožbo. — Niste povedali, ali je to hči ali sin. Hčeri, ki se moži in nima za doto primerne lastne imovine, so starši dolžni dati stanu in imovini primerno doto. Kakšna dota bo primerna za vašo hčer, boste lažje presodili sami, kakor mi, ki ne poznamo vaših razmer. Ali pa vprašajte, kakega izkušenega moža v domačem kraju. Ravno tako so starši dolžni dati primemo opremo sinu, ki se ženi. Otroci, ki ste jih že pred leti izplačali, ne morejo za časa vašega življenja ničesar več zahtevati. Po vaši smrti pa imajo pravico do nujnega dednega deleža, v katerega se vračuna vse, kar ste jim že dali.
Služba pismonoše. B. A. 2. — Prošnje za sprejem v državno poštno službo rešuje minister za pošte. Lahko prosite za službo, četudi ste oproščeni vojaške službe. Kakšni pogoji se zahtevajo za sprejem v državno službo in kakšne priloge morate priložiti prošnji za sprejem, vam pove zakon o uradnikih, ki ga lahko najdete v 25. štev. »Službenega lista« z dne 15. aprila 1931.
Narečen, a še ne plačan gramofon. M. J. T. Po naročilu vaših staršev jim je vaš takratni zaročenec dobavil že rabljen gramofon. Starši so mu ga tedaj hoteli plačati, on pa je rekel, da je gramofon itak za vas in zato ne sprejme plačila. Razmere so se med tem spremenile. Poročili ste drugega, bivši zaročenec pa zahteva sedaj plačilo v znesku 1500 Din, sicer da vas toži. — Bivši zaročenec ima pravico, da zahteva od vaših staršev odškodnino za dobavljeni gramofon. V slučaju pravde bo sodišče po izvedencu dalo oceniti, koliko je bil gramofon tedaj vreden, ko so ga starši dobili in to vrednost bodo morali starši nadoknaditi. Poizvedite v mestu, koliko je tedaj stal nov gramofon iste znamke in odbijte sorazmerno znesek radi obrabe — najmanj 25%, morda še več, in to naj starši plačajo, da si s tem prihranijo tožbo.
Osramočen fant. F. M. F. Če vas dekle, s katero ste imeli otroka, noče poročiti in si sedaj izbira drugega, ji tega ne morete za-braniti. Ker ste vi pripravljeni, da jo poročite, ona vas pa noče, zato ne bo mogla dekle kasneje zahtevati od vas odškodnine, če bi jo drugi fant medtem zapustil. Fant nima pravice zahtevati od dekleta odškodnino za sramoto, ker ga je zapustila. Če fant ni da! dekletu nobenega utemeljenega vzroka za od-
stop od prvotno nameravane poroke, potem ima pravico do povračila resnične škode, o kateri more dokazati, da jo ima zaradi tega odstopa. Na primer, če je fant kupil pohištvo itd. za zakon, kar vse kot samec ne potrebuje, mu bo moralo dekle povrniti tozadevne stroške. — Odškodninski zahtevki zastarajo v 3 letih.
Dolžnosti mojstra do učenca. V. S. D.
Pritožujete se, ker mojster uporablja učenca, ki se že tretje leto uči, za neobrtna dela in mu tudi ne daje nobene odškodnine. — Po obrtnem zakonu je mojster dolžan skrbeti za to, da se učenec v stroki izuči. Ne sme mu odvzemati prilike in časa, potrebnega za učenje, in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Učencu pripada po enem letu učenja odškodnina za delo. — Če mojster ne postopa tako, se obrnite na načelstvo obrtne zadruge ali na okrajno načelstvo.
Agrarna reforma. B. J. M. Če ste kupili in plačali agrarno zemljo, ki jo je kupcem tudi zemljemerec razmeril, — prepisana pa zemlja še ni na vas, potem je morda temu vzrok to, da še ni kupna pogodba odobrena, ker morebiti še niso vse pristojbine plačane, ali pa ni nihče stavil tozadevnega predloga pri sodišču za zemljeknjižni prepis. Morda boste pri prodajalcu še najhitreje zvedeli, kaj ovira prepis kupljene zemlje.
Zapuščina po očetu. F. M. F. Vprašate, kdo ima prednost pri izplačilu: ali dediči-sinovi, ali pa žena brata-prevzemnika, ki je za svojo doto vknjižena na prvem mestu? — Če pride posestvo na dražbo, bodo upniki plačani v tem redu, kakor 60 vknjiženi. Če se bratje niso pravočasno pobrigali, da bi se bili takoj vknjižili na bratovem posestvu za očetovo dediščino in se je k hiši primo-žena snaha prva vknjižila za svojo doto, potem bo pač ta na prvem mestu izplačana, upniki pa le, če bo še kaj preostalo od izkupička.
»Goljufija«. R. J. B. S poravnavo, ki ste jo sklenili z bratom leta 1928 pri notarju, da ste takrat bratu vrnili 2500 Din za pred vojno posojenih 200 gld., je ta zadeva bila med vama dokončno urejena. Očitki bratovih dedičev so tedaj neosnovani. Če teh očitkov ne morete preslišati, kar bi bilo morda najbolje, potem si pač s tožbo zaradi žaljenia časti lahko pridobite zadoščenje in — morda — tudi mir, najbrž pa še večje sovraštvo. Radi očitkov »goljufije« morajo biti vaši nasprotniki kaznovani, ker »goljufijo« se da dokazati le onemu, ki je bil radi goljufije tudi res kazensko obsojen.
Pot k zidanici. Ž. F. T Pot k zidanici v vinogradu se lahko pripoGestvuje s 30 letno mirno uporabo iste. "Za priposestvovanje se vračuna tudi tisti čas. v katerem je pot uporabljal posestni prednik. — Služnostne pravice poti skozi gozd se pa sploh ne dajo pri-posesfvovati, kakor 6mo že obširneje razložili na tem mestu v št. 20 l dne 20. maja.