3 nč.
14. številka.
Izdanje za nedeljo 2. febituvsurja. 1896
(v Trstu, v soboto zvečer dne 1 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST*1
izhaja po trikrat na teden v fieatih is-danjih ob torkih, četrtkih in aobotah« Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje atane : ia J ml en mesec , f. 1.—, ievsn Avstrij« za tri mesic , . . 3— « . • 4.50 za pol l«t,a . . . 8.— . • n 9.— r.H vsn lato . . . 12.— , n « 18'—
Naročnino je plačevati naprej n* naročbe brez pilložene naročnine se uprava ne •žira.
Posamične Storilke »e dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v 2r*«w po a nvć., izven Trsta po 4 nvi.
EDINOST
Oglasi no račune po tarifu t petitu; za naslove z debelimi črk ribi s« plačuje prostor. kolikor obsegu navadnih vrstic.
Poslana. oumrtnice in javno zahvale, domači oglasi itd. ho računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu: ulica Canertna It. 13. Vsako pismo mora biti frankovitno, kor nofrankovana se no •prepinajo. Rokopisi »n ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu n/niirniitro ulic* Molino pit-enln h*t. 3. II. nadst. Naročnino ia ogla*« je plačovati loc« Trst. Odprte rekUm* riit- au proate poAtnine.
GI
"„T edinosti j« m »i".
F i a s k o!
Takov je naslov uvodnemu članku v objavljenem v „Politiki1*. Ta članek žigosa toli izborno in resnici primerno vse tisto drzno slepenje, kojim varajo italijanski državniki ves ostali svet — in svoj lastni narod najbolj.
Kako sta se udomačila v javnem življenju mlade Italije — tako piše omenjeni praški list — laž in zavijanje, to nam dokazuje vnovič brezmejno sleparstvo, ki je tirajo sedaj v Rimu in po vsej deželi z utrdbo Makalć. Makale znači za italijansko orožje temeljit poraz, za italijansko politiko pa žgoči fiasko.
Huda obsodba je to, ki jo je izrekel praški list, ali preostra in krivična gotovo ni. O tem je osvedočen vsakdo, ki je paznim očesom, a ne skozi italijansko-oficijozne naočnike, sledil dogodkom vse te kolonijalne komedije Italije v Afriki. Lagali so, da je bilo groza: kar je bilo danes belo, je bilo jutri črno; kar je bilo v resnici na desni, postavljala so poročila na levo. Iz vsakega zasebnega poročila, ki se je srečno izmuznilo strogi cenzuri v Masavi, izvedeli smo, da so prejšnja oficijelna poročila — lagala. Komqj je general Ba-ratieri storil prvi korak proti Abesiniji, že so kričali v svet, da je strta moč Neguša in da so vsi gla<atji poslednjemu odrekli pokornost. Vsa Abe-sinija je bila kar omamljeua po blešcu italijanskega orožja in tako gotovo je bilo, kakor je solnce na nebu, da ta pokrtOina pade Italijanom v naročje kakor zdrela hruška. Vsa italijanska javnost je kar plavala v rajskem veselju in v bombastičnih alavospevih so proslavljali Baratier^a in njegovo vojsko. Ali kakor strela iz jasnega zadela jih je v tej sladki omotici vest, da so Šoanci pri Amba Aladži uničili četo majorja Tosellija! 1
Razkrito je bilo sleparstvo : italijanska poročila so trdila, da se Neguš in rasi niti ne morejo ganiti iz svoje dežele, ker ima vse roke polne posla z domačimi homatijami, a glej čudo: četa Tosellija je imela kar hkratu pred seboj 150000 sovražnikov, kakor da so padli z neba doliI Kako se je to zgodilo? Čisto naravno: ali prejšnja italijanska poročila niso hotela povedati resnice, ali pa Baratieri res ni slutil o bližanju tolike sovražne sile. V tem poslednjem slučaju po vsi slavospevi .velikemu vojskovodju" Baratieriju niso bili drugega nego italijansko šarlatanstvo.
PODL1STFK. T Obuarodinio še nekaj.
ali pa kako slove na pr. blagovest sv. Luke XV. pogl. od 11. do 32. vrste o .izgubljenem sinu", namreč:
Neki človek je imel dva sina ; in mlajši njiju je rekel otcu: „Otče, daj mi pristojni del imenja. In razdelil je imen je njima.
In ne po mnogih dneh zbravši mlajši sin vse, odšel je v daljnjo stran« in tu raz točil je imenje svoje žlv6 blodno. Kedar je pa potiatil uže vse, nastal je velik glad v tej strani, in on je začel stradati. In gredč pridružil se je nekemu meščanu te strane, a ta ga je poslal na sela past svoje svinje. In želel je nasititi črevo svoje roga-čicami, ki so jih svinje jedle, ali nikdo mu jih ni daval.
Prišedši pa v sebe je rekel : Koliko najemnikov mojega otca ima obilo kruha, jaz pa tukaj
Poraz pri Amba Aladži je bil zajedno silen udarec Francescu Crispiu in njegovi vladi. Toda mož si zna pomagati. Poznajoči toplo kri in lahkomiselno nrav naroda italijanskega, nagnjeno h komedijaštvu, poskrbel je po svojih listih, da so se po vsej Italiji jele prirejati žalovalne demonstracije. Vse je jokalo, vse je stiskalo pesti v neizmerni b61i, vse je prisegalo — krvavo osveto! In ko je vojno nače'ništvo seveda torno zatrjalo, da hoče grozno maščevati pri Amba Aladži prelito italijansko kri, imel je zviti Crispi narod tain, kjer ga je hotel imeti — v ekstazi; v onem stanju, ko narodi ne morejo trezno računati. Na Čelu je marširala zbornica italijanska z lepim patrijotiškim vzgledom : dovolila je Crispiu kredit 20 milijonov, dasi ni manjkalo že tedaj svarilnih glasov proti kolonijalnomu pustolovstvu.
Po dovoljenju kredita jela je odhajati pomoč v Afriko in zopet so pripovedovali po šarlatanski o čudežih, s kojimi hoče Baratieri, ta sijajna zvezda na vojnem nebu sedanje Evrope, presenetiti ves svet. Ali čudežev ni hotelo biti in Baratieri je čepel tam nekje v Adigratu, kjer menda čepi še danes.
Italijanska javnost se je jela zopet vznemirjati, trebalo je torej novega peska v oči. Ker o sijajnih operacijah na bojnem polju niso mogli govoriti, tolažili so javnost z n e p r i 1 i k a m i v nasprotnem taboru. V živih barvah so slikali od Crispia najeti listi, kako se razni glavarji kregajo med seboj, kako da lakota, kuga, kolera in — griža kose se svojo grozno koso po vrstah Abe-sincev, Šoancev in dervišev. V toli črnih barvah so slikali odnošaje v nasprotnem taboru, da je bilo gotovo za vsakega pravovernega šovinista italijanskega, da nasprotna vojska mora v najbliži bodočnosti položiti orožje pred nepremagljivo silo italijansko. Zopet je bil italijanski narod v omotici : verjel je lažnjivim poročilom; zrl je v sijajno palačo, a ni zapazil, da je to le hiša od kart, kojo razsuje prihodnji vetrič.
Kmalu je prišlo grozno razočaranje: 160.000 Šoancev je kar naenkrat stalo pred utrdbo Ma-kalč — tistih Šoancev, ki so bili baje, glasom oficijelnih poročil, popolnoma nesposobni za vsako operacijo. Kako so se vrstili potem dogodki pred utrdbo Makalč je v živem spominu nam vsem. Šoanci so oblegali utrdbo po vseh pravilih vojne
umetnosti, obroč okolo utrdbe je postajal tesneji in tesneji in kmalu je bilo očito vsemu svetu, da je ta važna postojanka izgubljena za italijansko vojsko. Vsa Italija je zaječala pod utisom vesti o obupnem položenju posadke v Makale. Ali slepe* nje ni hotelo potihniti niti v očigled takim žalostnim dejstvom: objavljali so izlagana poročila o junaštvih posadke, ki je pripravljena raje umreti nego ss udati, in proslavljali so heroizem italijanskega orožja, toli pretirano, da se je moralo studiti vsakemu treznemu človeku. Od časov Leonide ni bilo baje takih junakov, kakoršni so podpolkovnik Galliano se svojo posadko. In kakovo je bilo v resnici to junaštvo ? Vztrajali so v ntrdbi, k e r n i s o m o g 1 i i ž n j e. In ko jim je pošel živež, jim ni prišlo niti na misel, da bi izpostavili svoja prsa krogljam sovražnikov, ampak — kapi-tulovali so, udali so se, ne da bi bili niti poskusili prodreti vrste Šoancev. V smrt niso šli, pač pa v ujetništvo ras v Makanena in ras Mangašia.
Kapitulacija posadke v Makallč znači velikanski fiasko kolonijalne politike italijanske in gosp. Crispia Še posebe.
Utrdba v Makale je kapitulovala, ali slepenje v oficijelnih poročilih še vedno noče ka-pitulovati. Dejstvo, da je Galliano ostavil Mak al 6 kakor ujetnik v spremstvu Mangašia in Ma-konena, opisujejo italijanski listi kot slavnostni sprevod in nasprotna vojska je le častna straža najvećemu junaku od časov Leonide sem.
Ali ostali svet vidi vendarle veliki fiasko Italije. In ako slepeče le noče potihniti vzlic takim notoriškim dogodkom, je to le znamenje po-pačenosti Crispijeve dobe v Italiji. Nemoralnost italijanske politike'pa se kaže Še posebno v tem, da sedaj groze Italijani Abesincem z groznim maščevs-njem, onim Abesincem, ki jim niso storili ničesar hudega in b r a n i j o 1 e s v o j e ter so postopali s posadko v Makale toli velikodušno, kakor bi Italijani gotovo ne bili.
Lahko rečemo torej, da fiasko pri M a-kale ni pomnožil simpatij v Evropi za — gladno Italijo; a ta fiasko ni pisati v prvi vrsti na račun italijanske vojske, oziroma generala Baratierija, ampak na račun domišljave, krivične in popačene oficijelne Italije, one Italije, ki je nedavno slavila svoj XX. septembre, to je oni čin, ki je zabeležen v zgodovini tega
od lakote umiram. Vstavši pojdem k otcu svojemu in mu porečem: Otče! zagrešil sem proti nebu in pred teboj in uže nisem dostojen imenovati se sinom tvojim, primi me kakor jednega najemnikov svojih.
In vstavši pošel je k otcu svojemu. Iu ko je bil še daleč, zagledal ga je otec njegov, smilil se mu je iu potekši padel je na tilnik njegov in poljubil ga je. In rekel je njemu sin : Otče ! zagrešil sem na nebo in pred teboj in nisem več dostojen, imenovati se sinom tvojim. A otec je rekel hlapcem svojim: Prinesite najlepšo obleko in oblecite ga in dnjte prsten na roko njegovo in obuvalo na noge. In privedite telce pitano, zakoljite je in jedč poveselimo se; kajti ta sin moj bil je mrtev in oživel je in izgubljen je bil in našel se je. In začeli so veseliti se.
A starejši *) sin njegov je bil na seli ; in ko
•) Večkrat beremo na pr. to otrofte je 'Btaro tri mesece, ta deklica ju sedemnajst let stara, ta mladunec je dvajset let star. — To ni prav, ker tuka žirenja doba ni se
je gredč približal se domu, zaslišal je pevanje in likovanje. In poklicavši jednega hlapcev, prašal ga je: Kaj je neki to ? On pa je rekel njemu: Tvoj brat je prišel in otec tvoj zaklal je telce pitano, ker ga je zdravega vsprijel.
On je pa razsrdil se in ni hotel vniti. Tedaj je njegov otec izšel ter ga je prosil. On je pa odgovoril in rekel otcu: Glej! Toliko let delam tebi, in nikoli nisem tvoje zapovedi prestopil in meni nisi nikdar dal ni kozliča ne, da bi se z drugi svojimi poveselil. Ko je pa prišel ta sin tvoj raztočivši imenje tvoje z blodnicami, zaklal si mu telce pitano.
On je pa rekel njemu : Sin moj! ti si vsegdar z menoj in vse moje je tvoje. Trebč je pa bilo veseliti in radovati se, ker je bil ta tvoj brat mrtev in oživel je: izgubljen je bil in našel seje.
(Dalje prili.)
nobena starost (seneetus, veccliiaja). Na Primorskom se govori: to otroće ima tri mesece, ta deklica je v sedemnajstem letu, temu mladencu je dvajset lot od rojstvu itd.
stoletja morila kakor najnemoralniši čin v svetovni politiki: čin ciničnega teptanja mednarodnega in lastninskega prava. Kdor ne spoštuje t ti je lasti, ta nima pričakovati božjega blagoslova; in res ne plava duh božjega blagoslova nad sedanjo oficijelno Italijo. Italijanski narod pa je — siromak.
DOPISI.
Z Vipavskega, dne 31. jan. 1896. (Izv. dop.) [Vipavske pošte in poštno ravnateljstvo.] — Lepa naša vipavska dolina potisnjena je od vsakega prometnega sredstva, doČim so celo v zanemarjeni Dolenjski vsi veči in važniši kraji zvezani z železnico. — No, do železnice itnamo Vipavci kljubn najslajšim Dunajskim obljubam še jako daleč ; saj so nam celd navadno cesto čez Rebernice morali zidati vojaki 1. 1866., in baš toisto in edino upravičeno nado gojimo glede železnice. V Vipavi stori vlada kaj le v skrajni sili. Zato pa ni čudo, ako je nevolja obča, kajti ves promet, osebni in tovorni, mora oakrblje-vati pošta na vsi dolgi progi mej Postojno in Gorico. Umemo je pa, da pošta — kakor je urejena — vsega ne zmore. Navadno je s tovori tako preobložena, da morajo biti popotniki v vednem strahu, da se jim ne udere streha na glavo s težkim svojim bremenom I A to ni vse, kajti na vseh poŠtah morajo zavoji, košare itd. zaostajati za drugi dan, ker jih ni bilo več moči stlačiti na preobloženi voz. In odtod sledi, da dobivamo s pošte tako pogosto zasmrajene jestvine, katerih niti vrniti več ne moremo, ker smo pošiljatev v dobri veri s pošte sprejeli in doma odprli; nasprotno, še mi moramo plačati c. kr. pošto, da je nam škodo napravila! Iz istega vzroka zaostajajo tudi druge pošiljatve, o katerih bi iskreno želeli, da se nam pravočasno dostavljajo. In kaj še-le ! osebni promet! Jedina posredovalnica tega prometa je pošta. Ako se uvaži dolgost proge mej Gorico in Postoji no, ako se upošteva gosto nase-Ijenje ljudstva ob celi progi — čemur se kmalu ne najde para! — ter ako se oziramo na dejanski osebni promet, moramo priznati, da pošta z jedenkratno vožnjo vsega tega zmagati ne moie, vsled česar popotniki zaostajajo, četudi so jih strpali na voz — namenjen 4 osebam — po 7—8—9.
Vse to dalo je občinam v vipavskem in ajdovskem okraji lanjske pomlaui povod, da so prosile pri c. kr. poštnem ravnateljstvu, naj bi odredilo dvakratno poštno vožnjo na dan na progi Postojna-Gorica. Kmalu bo jedno leto tega, toda odgovora še ni. Iz tega se da posneti, koliko se poštno ravnateljstvo zanima za ljudske potrebe, kako jih ume, ako nismo morda cel6 opravičeni misliti, da jim n i naklonjeno! Resnične potrebe pa ostanejo le potrebe, četudi si poštna ravnateljstva morda maše ušesa pred njimi, a tožbe ne utihaijo, dokler se jim ne ustreže!
Završevaje, prosili bi g. posl. Hribarja, ki je vedno kazal veliko zanimanja za poslovanje poštnega ravnateljstva, da bi stvar prilično sprožil v deželnem zboru. Mi bi mu bili iz srca hvaležni.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 1. februvarja. 1896.
Kriza v Trstu ? Razgo valjanje o eveutu-valnem odstopu namestnika primorskega se nadaljuje sosebno po onih listih, ki ne morejo umeti, kako so merodavni krogi mogli dopustiti, da je italijanski gospodi toliko zrasel greben, da nočejo poznati več nobene avtoritete, nobenega ukaza, nobenega zakona. Odkrito bodi povedano, da nag prav veseli to razgovarjanje o naših odnošajih. Ali da se razumemo : ne veselimo se krize v namest-niski palači; prvič za to ne, ker nam je v prvi vrsti zaspremembozistema, v drugo pa niti ne vemo ničesar pozitivnega, da-li so opravičene vesti o krizi ali ne. Veselimo pa se na tem, da se je širša javnost jela zanimati za južne pokrajine. Seveda pa moramo v prvi vrsti priznati zaslugo na tem — našim nasprotnikom. Njegova ekscelenca ministerski predsednik grof Badeni je sicer posebno naglašal, da hoče svojo pozornost obračati tudi južnim pokrajinam — in dejstvo, da
je minister-predsednik čutil potrebo posebno naglasiti to, smatrati je pri poznanjem, da dosedanje osrednje vlade se niso posebno brigale za naše odnošaje — toda dovoljeno nam bodi dvomiti na tem, da bi bili mi kaj posebno občutili brigo njegove ekscelence gosp. grofa Badeuija, da niso naši nasprotniki ramo v novejši čas neprestano opominjali grofa Badeuija, osrednjo vlado, in širšo političko javnost, da odnošaji v naši pokrajini res zaslužijo vso pozornost vlade in da ti odnošaji nujno trebajo — ozdravljenja. Kajti vse to, kar so zagrešili ta gospoda od novega leta sem v Gorici, v Trstu, v Poreču in — v Piranu, preseza že meje skrajne potrpežljivosti in tolerancije se strani državnih organov; vse to je v tako kričečem navskrižju z duhom, obstojnimi pogoji in koristmi te države, da menda ni več mogoča vlada na Dunaju — in naj je že vzeta z desne ali leve — ki bi smela molčati.
Stvari so jako resne in le zadovoljni moramo biti, da javnost opozarja vlado na stvari, kojih ona morda ne opaža pri velikih svojih dolžnostih. To je torej tisti vzrok, radi katerega se veselimo na sedanjem iazgovarjanju po javnih časopisih o razmerah na Primorskem. Kar se pa dostaje govoric o krizi v namestniški palači, moramo pa ponoviti, da mi le beležimo in ne trdimo ničesar.
„Slov. Narod* od Četrtka trdi, da kriza je navstala vzlasti vsled tega, ker laška večina v deželnem zboru isterskem ni hotela respektirati cesarskega ukaza, gled4 razpratmega jezika v ravnokar omenjenem deželnem zboru. Proti taki večini mora nastopiti osrednja vlada. Kriva pa da je politika sedanjega namestnika, da je sploh prišlo do take večine. Poslednji in glavni vzrok krizi pa da je spoznanje, da sedanji namestnik nima tiste moči ali odločnosti, kakoršne treba za ukrotenje takih življev. Dosedanji namestnik je nositelj zistema, po katerem je italijanskemu plemenu odrejeno nekako privilegovano stališče nad Slovenci in Hrvati. Tak zistem je odslej nemogoč na Primorskem. Kar pa se dostaje bodočega namestnika, je gotovo, da tudi ta ne bode vladal proti Italijanom in tudi ne bode skušal pripomoči slovanski večini : prebivalstva do tiste veljave, kakoršna bi jej pri-j stojal; pač pa bode delal na ublaženje sedanjih ' nasprotstev.
Tako nekako argumentuje „Slov. Narod". Sedaj pa čujmo, kako piše praška »Politika".
Jako živo je sedaj — tako meni praški list — v deželnih zborih v Gradcu, na Dunaju, v Pragi i in v Opavi, ali najhujše je v deželnih zborih v i Poreču, Trstu in v Gorici; odnošaji v teh dežel-I nih zborih zadobili so že katastrofalen značaj. To j je posledica zistemu, kateremu je geslo: Italijani so gospodje v deželi, Slovani pa hlapci. Osrednja j vlada je odredila, da je v deželnem zboru poreškem j hrvatski jezik istotako razpravni jezik kakor ita-; lijanski. Italijanska večina pa se ne briga ni naj-; manje za ta odlok in deželni glavar jej dopušča, i da dela, kar hoče. Niti hrvatskega stenografa, i najetega od vlade ne trpe v zbornici. Ko se je ho-| telo potajiti tudi oni grdi napad na hrvatske po-I slance v Piranu, bila je tudi potrpežljivost posled-| njih pri kraji. Nič manj škandalozni niso odnošaji v druzih krajih Primorske. Glasilo mestnega zastopa tržaškega propoveduje očiten upor proti naredbam vlade. Ako hote na Dunaju, da se bode pri občinski oblasti tržaški uradovalo tudi slovenski, potem naj razpode najprvo občinski zastcp in imenujejo naj — vladnega komisarja. Istotako je goriški mestni zastop v očitnem uporu proti raz-j sodbam vseh instanci j glede slovenske Šole. Taki i odnošaji so škandalozni ter izruti jih morajo s j koreni ko, ako nočejo, da zgubi vso avtoriteto osrednja vlada. Na Primorskem mora priti do spre-! memb, in to hitro, ako se hočejo izogniti hudi krizi, kajti mera je že prepolna.
Deželni zbori. Goriški. V VI. seji deželnega zbora goriškega je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo poslanca dra. Rojca radi izgredov v Renčali. Vladni zastopnik je trdil, da > bi bil župan moral na vsak način prepovedati ! streljanje s topiči na javni cesti, orožniki bo pa bili vsi Slovenci, torej jih je ljudstvo moralo razumeti. Zatrdil je nadalje, da glavarstvo dopisuje slovenskim občinam le slovenski. Nekateri mlajši uradniki so pridodeljeni okrajnemu glavarstvu v Gorici baš v ta namen, da se v slovenskem okraju uče slovenski. — Na interpelacijo posl. Grč6
radi izleta Tržaških Slovencev na Sv. Goro je odgovoril vladni zastopnik, da vladnim činiteljem ni bil namen žaliti Slovencev, marveč le v skibi za red in mir niso mogli dovoliti skupnega prehoda skozi mesto v društvenih oblekah, z društvenimi znamenji in zastavami. K temu odgovoru opaža „Soča": „Saj tega tudi nikdo ni zahteval. Ali redarstvena oblast ni dovolila prehoda skozi mesto niti v vozovih, v navadnih oblekah in brez zastav! A to je zamolčal vladni zastopnik!" — V isti seji stavili so naši poslanci jako zanimivo interpelacijo radi nepravilnostih pri sodiščih na Primorskem. To interpelacijo prinesemo doslovno.
V deželnem zboru kranjskem je stavil posl. Globočnik predlog za zboljšanje železniške zveze med Ljubljano in Gorenjsko, oziroma Koroško. Potem so sledila poročila o prošnjah nekaterih davčnih občin za izločenje iz občin, kojim pripadajo. Vsprejela se je vladna predloga o imenovanju krajnih komisarjev pri razdeljevanju skupnih zemljišč. V deželni odbor so bili vojeni: dr. Adolf Schatfer, ntega namestnikom baron Wurzbacb, iz skupine mest in trgov Ivan M u r n i k, njega namestnikom Janko Kersnik; iz skupine kmečkih občin Fran P o v š e, namestnikom dr. Ignacij Žitnik; iz vse zbornice dr. Iv. T a v č a r, namestnikom dr. Dan. M a j a r o n. (Dr. Ivan Tavčar je dobil 19 glasov, dosedanji odbornik dr. Fran Papež pa 16.)
Predsednikom višega deželnega sodišča v Gradcu je imenovan dvorni svćtnik pri najvišem sodišču na Dunaju Fran S c h m i d t. Novi predsednik je baje vešč slovenskemu jeziku. Kakor se gotovo še spominjajo naši čitatelji, se je bila nedavno razširila govorica, da pride na to mesto predsednik višega deželnega sodišča tržaškega. ^
Staro- in Mladočehi. Na Moravskem pride najbrže do nekake sprave med Mlado- in Staro-čehi. Posledica temu bode, da staročeški državni poslanci iz Moravske ustopijo v niladočeški klub na Dunaju. Tudi na Češkem so se nekoliko ngla-dila nasprotstva med „starimi" in „mladimi'; zlasti se je to pokazalo pri razpravi o adresi na krono, kakor jo nasvetujejo Mladočehi, da med obema strankama pravo za pravo ni nobene načelne razlike. i;elo med pleroenitaši in Mladočehi baje razmere niso več tako napete. K temu bli-žanju pa so mnogo pripomogli Nemci se svojim nestrpnim, neliberalnim postopanjem.
Pri nas na Kranjskem pa gredo vedno bolj narazen. Ali je res, da nas Slovence more družiti le Šiba, ki nas tepe hkratu in vse skupaj ? !
Italija v Afriki. Splošnemu veselju zaradi „rešitve" Gallianovega bataljona pridružuje se po vsej Italiji že strah zaradi odločilne bitke, ki bode bržkone že jutri, ako ni bila že danes. Italijani so bili namreč res tako zaslepljeni, da so verojeli Meneliku, ki je pod pretvezo, da spremlja Gallian o, premaknil vso svojo vojsko do tik italijanskega tabora t Ada Hagamus. Italijanske in abesinske straže so addaljene le par kilometrov druge od drugih. Raz holmcev kraj Ada Hagamus Italijani baje razločno vidijo tabor Menelikove vojske.
Kralj italijanski imenoval je podpolkovnika Galliano polkovnikom (kolonelom). Poslal je Bara-tieriju tudi pismo za Galllana, v katerem izraža, da hodi Gallianu najlepša nagrada: hvaležnost domovine in pa zavest, da je storil — svojo dolžnost.
Različne vesti.
Popotovanje Nj. Vel. cesarja na Francozko.
Pariški „Figaro" javlja iz Nizze: Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip dospč s posebnim vlakom v nedeljo dn<5 23. februvarja v Cap Martin ter ostane tam do 8. marca.
Imenovanja pri financ!. Kontrolor pri višem carinskem uradu v Trstu I. Machotka imenovan je kontrolorjem višega carinskega urada pri glavnem carinskem uradu na Dunaju*
Slovenci niti na vrhu Triglava nismo varni 1 Kak6 visoko sega „II Mattiuovo" „konservativno" sovraštvo do slovenskega plemena, to je pokazal zopet v današnji številki, v kateri se zaganja p oti slovenskemu planinskemu društvu, ker je isto z velikim naporom in mnogimi žrtvami napravilo po planinah na slovenski zemlji slovenske kažipote. Posebno drezajo „Mattina" kažipoti na
orjaškem Triglavu, katerega nazivlja „Tricomo"(!!!). Vrli „Mattino" bi rajše videl, da bi po planinah na slovenski zemlji napravili kažipote Nemci, ali pa tržaški „Alpini4. No, planine na slovenski zemlji naj domišljavi „Mattinou le pusti pri miru. Ako pa želi pristna, izvirna imena prevajati na italijansko, poskusi naj rajše svojo jezikovno spretnost, da prevede na italijanski jezik, (kar bi bilo mnogo umestniše) „zgodovinska* imena, kakor n. pr.: M a k a 11 e, S a a t i, A m b a A I a d ž i itd. Slovenci imamo menda pravico nazivljati svoje kraje v svojem jeziku, kakor imajo isto pravico Nemci, Italijani, Abesinci, Šoanci itd. Surovež in nasilnež je oni, ki bi hotel odrekat: tako pravico; — zapomni si to dragi „Mattino* ! — ako hočeš govoriti o „nazionalitži eolta e civile* !
0 afričanski vojski v prid „Lege Nazionale" na Prošeku prejeli smo nastopno brzojavl^o: Prošek 1. februvarja: Afričansko-italijanska posadka je trdo oblegana. Baratieri ponuja mir proti temu) da bi oblegalci še nadalje odjeinali od njega — čevlje, katere jim hoče „fodrirati" s platnom zastave „Lege Nazionale". Major Tonilongo je izstopil iz vojne čete, ker se boji za svojo izven-afričansko službo. Kolonelu Banucci starejšemu se tresejo hlače, dokler mu jih upniki ne slečejo. Posadki manjka pijače, zato so obupani. Le general Gorfolini je dobre volje, ker ima na skritem bata-lijon „žvižgavca". Častnik Banucci mlajši ima nalog prinašati posadki pijače, toda sam vse iz-piva. Streliva imtyo tako malo, da ne morejo niti svoje utrdbe zagnati v zrak. Škoda! Tovorne živine, posebno oslov, imajo na obilo.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Star vojak je daroval 2 kroni in g. Jos. Jenko 1 krono; „Aninos" je nabral v krčmi g. Kerševanija v Dombergu Linfa Koch 1 krono 20 stot. V kavarni Commercio so darovali igralci na bilijardu 88 stot.
2a družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je o priliki snovanja „Lege*, na Prošeke mej doli navedenimi, proslavljajočimi „Baratijerijev fiasco" svoto 52 kron, katere so darovali: po 2 kroni: Neimenovani, Florijan Mlakar, posl. Ivan Nabergoj, Valentin Gibic; po 1 krono 60 stot: Jakob Sre-botnjak in August Bratulič; po 1 krono -10 stot. Jernej Podberščik; po 1 krono: Neimenovana, Fr. Pelicon, Mar. Stanič, Josip. Vrtovec, I. Kopačin, Ivan Srdač, Marija Kodelja, Franja Premrl, Augusta Bogateč, Neimenovani, Dolenc Vekoslav, Marija M., Eliza Tance, Josip Bizjak, Emilija Va-tovec; po 80 stot: Ivan Godina, I. M., I. W., Neimenovani, Milica; po 60 stot.: Vekoslav Kalin, Anton Kovačič, L. Nabergoj, Anton Prašelj, Kristjan Lakša, Anton Verša; po 52 stot.: Ivan Verša; po 40 stot. : Ivan Lavrenčič, Franica Milič, Ivan Nabergoj, Balanč, Anton Nabergoj. Andrej Regent, Anton Milič, Josip Lukša, Kristijan Pikic, Anton Stoka, Marija Verša ml., Davorin Lukša, Maks Ukmar, Franjo Puntar, Anton Bukovec, Marija Piano, Franjo Seraec, Josipina Maran-goni, Josipina Štrukelj, Kristina Nabergoj, Franjo Kale ; po 30 stotink : N. N., B u k o v e c, Matija Cibic, Franjo Milič, Andrej Škabar; po 24: stot.: Cerkvenik, Elizabeta Ferfolja; po 20 stot., Alojzij, Ivo, Dorica, Maric,a* A. Nabergoj, Feliks Puntar, Josip Furlan, Matevž Milič, Ida, Jakob Furlan, Ema Lukša, Marija Cibic, Anton Pirjevec, Anton Caharija, Kristijan Husu, Ivana Bukovec, Viktorija Verša, Marija VerSa, Rozalija Sedmak Franica Srdač, Avgust Abram, Josip Trobec, Uršula Stoka, Feliks Puntar, Franjo Kale, Marija Purič, Jernej Puntar, po 10 stot.: Lukša Marija, Terezija Turk, Franjo Rup lj, Ivan Sušič, Josip Milič.
Stara penzijonlstinja. Minole srede umrla je na Dunaju vdova po mtgistratnem tajniku, Marija Btthtu, stara 90 let. Ta žena dobivala je penzijo od leta 1834., torej polnih 61 let.
Porotno sodi&če v Trstu. Prihodnje zasedanje porote pri deželnem sodišču tržaškem pričnć dn6 16. marca t. 1. Predsednikom porotnega sodišča je določen predsednik deželnega sodišča, svetovalec Mihael U r b a n c i c h, njegovim namestnikom pa deželnega sodišča svetovalca vitez D e f a c i s in vit. Nadamlenzky.
Žrebanja za novačenje. Mestni magistrat opozarja vse one, kateri se morajo letos staviti v novačenje, (rojeni leta 1875.) in ki so pristojni v tržaško občino, (neizvzemši onih, ki so uložili prošnjo, da bi bili oproščeni »talne vojaške službe)
da bode letos žrebanje za novačenje v petek dne 6. t. m. ob 10. uri predp. v vojašnici c. kr. mor-narnice (Lazzaretto vecchio). Zajedno poživlja do-tičnike, da morajo priti k žrebanju ali osebno, ali pa poslati kojega pooblaščenca, ker drugače izžreba zanje številko koji član komisije. Onim novačenju podvrženim,(rojenim leta 1874. in 187:{., t. j. II. in III. razred), ki so izžrebali svoje številke že leta 1895. oziroma 1894., ostane izžrebana številka. Dnevi in red novačenja objavijo se pozneje.
Ples slovenskih trgovcev. SI. slovensko občinstvo opozarjamo še jedenkrat na ples, katerega priredijo tržaški slovenski trgovci jutri, v nedeljo dne 2. februvarja, v redatni dvorani gledališča „Politeama Rossetti*. (Uhod iz ulice Chiozza). Nadejati se je, da slovensko občinstvo tržaško v obilem številu obišče to plesno zabavo ter s tem pokaže, da je z veseljem pozdravilo ta pojav solidarnosti slovenskih trgovcev. Veljaj tudi tu geslo „Svoji k svojim !"
Plesne vaje pri „Tržaškem Sokolu". Odbor tega društva nam javlja, da jutri ne bode običajnih plesnih vaj, z ozirom na ples slovenskih trgovcev.
0b6e delavsko izobraževalno prava-varstveno in podporno drufttvo v Trstu vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 2. t. m. ob 2. uri pop. v gostilni Stadion št. 19. se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Mednarodnost delavcev. 3. Dopolnilne volitve. 4. Sprejem novih članov. 5. Posamezni predlogi.
Bčdni izseljenci. Iz Ljubljane pišejo z dne 30. m. m.: Včeraj popoludne dospelo je s poštnim vlakom južne železnice na tukajšnjo postajo 135' izseljencev iz Galicije. Tem ubogim ljudem niso dovolili v Korminu preko meje, ker ali niso imeli svojih potnih listov v redu, ali pa niso imeli denarja. Ker se ti siromaki (moški, ženske in otroci) ne morejo vrniti na svoje stroške v domovino, odpošljejo jih iz Ljubljane kakor prisiljence do meje in od tam jih odpravijo na isti način v občine, kamor so pristojni. Po noči dospelo je zopet 42 takih nesrečnežev, katerih iz omenjenih vzrokov tudi niso pustili preko meje. Ubogi ljudje bili so pol mrtvi od gladu in mraza, posebno mali otročiči morali so se smiliti vsakemu. Na postaji so jih nekoliko okrepčali z juho, potem so jih vsprejele mestne oblasti, da jih odpošljejo v domovino. Predvčerajšnjem popoludne dospelo je drugih 45 takih zavrnenih ubogih izseljencev v Ljubljano.
Deske na javni dražbi. Načelstvo tukajšnje postaje južne železnice javlja nam, da bode v petek dnč 7. t. m. ob 10. uri predp. na prostoru za les, ki je v pohrani pri južni železnici, javna dražba nekoliko poškodovanih 3331 desk (škuret). Deske se oddajo v 9 posamičnih partijah najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu in proti temu, da jih kupec takoj odstrani.
Gimnazij in realk bilo je 1895. i. v Avstriji: 182 gimn. in 84 realk,in sicer na Češkem 55 g., 22 r.; v Galiciji 30 g., 4 r.; v Spodnji Avstriji 26 gM 16 r.; na Moravskem 21 g., 19 r.; na Štajerskem 9 g., 3 r.; na Tirolskem 8 g., 3 r.; v Sileziji 5 g., 4 r.; na Kranjskem 5 g, 1 r. ; na Zgornjem Avstr. in v Dalmaciji po 4 g., 1 r.; na Koroškem in v Bukovini po 3 g., 1 r.; v Trstu 2 g., 2 r.; v Gorici 1 g., 1 r. Državnih bilo je 142 g., 56 r.; deželnih 9 g, 18 r.; mestnih 10 g., 4 r.; škofijskih 3 g.; redovnih 13 g.; od fondov vzdrževanih 2 g., 1 r.; privatnih 3 g. 5 r. — Po učnem jeziku nemških 98 g., 59 r.; čeških 41 g., 17 r.; poljskih 25 g., 4.; laških 4 g., 3 r. ; maloruskih 2 g.; hrvatskih 3 g., 1 r.; slovenskih 0 g., 0 r.! — utrakvističnih 9 g. (med temi slovenske). Vseh učencev bilo je 59.975 gimnazijcev in 26.429 realcev, skupdj 86.404 dijakov.	„SI. Svet".
Ogenj. Predvčerajšnjem gorelo je v prodajal-nici jestviu tvrdke Luigi Vie/zi v ulici Donota hšt- 14. Ogenj se je širil strašno naglo, kajti plamen lotil se je zaloge petroleja v prodaialnici sami in nad prodajalnico. Ko so prihiteli gasilci, bila je že vsa prodajalnica v ognju. Morali so zatorej nastojati vsem svojim trudom, da so omejili požar. Prodajalnica bila ju zavarovana za3000 gld.
Sodnijako. Težak Ivan Godina-Servolan iz Skednja, zaradi fitvine že večkrat kaznovani malopridnež, ukradel je dnč 14. decembra min. leta na južni železnici zaboj gorčice, vredne 26 gld. Predvčerajšniem ga je obsodilo sodišče zaradi te tatvine na šest mesecev ječe.
28letni pastir Ivan Ivančič iz Materije pri Podgradn ukradel je tekom leta 1890. in 1895. v raznih krajih Koperskega okraja 22 ovac, vrednih 157 gld. Jednajst ovac dobili so lastniki nazaj, vse druge pa je Ivančič razprodal. Predvčerajšnjem obsodilo ga je tukajšnje sodišče — dasi je tajil tatvine — na deset mesecev ječe.
251etna hišina Ana Sloboda z Dunaja, pristojna na Ogeriko, služila ie lani od marca do septembra meseca pri gospej Karolini Reiss v Trstu. V tej dobi ukradla je svoji gospodinji in raznim drugim osebam, s katerimi je došla v dotiko, raznih predmetov vrednih nad 25 gld. in pa tudi manjše svote denarja. Sodišče obsodilo jo je predvčerajšnjem na štiri mesece ječe.
Dne 29. septembra min. leta je bil „ples" pri 29Ietnem zidarju in posestniku De Bernardiju v St. Petru pri Piranu. Rajalo je več kmetov o zvoku „harmonike", ki jo je natezal Anton Jakovec. Ko je le ta šel jeden hip iz sobe, pričel je z Jakovčevo harmoniko svirati kmet Dominik Croato. Vrnivšemu se Jakovcu to ni ugajalo in po kratkem pričkanju navstal je pretep. De Bernardi je pograbil železen drog in žujira udrihal po ubogih svojih „godcih", ne zmenć se, kam je padlo. Obležala sta hudo ranjena Croato in Jak ovac. Pri včerajšnji razpravi obsodilo je sodišče surovega Bernar-dija na leto dnij teške ječe. Poleg tega ga je obsodilo, da mora plačati Jakovcu 150 gld., Croattu pa 11 gld. 16 nč. odškodnine. Zares drag „ples" t
Najnovejše vesti«
Trst 1. Vsled odpovedi škofa msgr. dr. Glavine imenoval je tržaški stolni kapitelj danes stolnega prosta dr. S u s t a kapitnlarnim vikarjem.
Dunsj 1. Cesar je vsprejel danes zjutraj semkaj došlega ogerskega ministerskega predsednika barona Bantfyja v posebni avdijenciji, za njim pa ministerskega predsednika grofa Badenija.
Praga 31. Najstarejši izmed čeških drama-tiških — pisateljev I. G. K o I a f, uinrl je danes 83 let star.
Rim 1. Iz Ade Hagamus javljajo: Galliano poroča, da je bilo v Makalč od njegovega bataljona ubitih: 2 podčastnika, 4 ital. vojaki in 33 domačinov, ranjenih: 6 Italijanov, 75 domačinov. (In vendar se je njegov bataljon skrčil baje za 700 mdž 1 Čudno! Stavec). Menelik da je prekršil dano obljubo, ker je v zadnjem trenotku pridržal ujetih 10 italijanskih častnikov. V italijanski tabor vrnilo se je z Gal-lianom 11 častnikov, 107 italijanskih vojakov in 1081 domačinov, žnjimi tudi ranjenci. Gallianov batalijon je do vel s seboj vse orožje, topove in streljivo.
ZAHVALA.
Podpisano predsedništvo zahvaljuje se tim potom najiskreneje vseiu gg. plesalcem in plesalkam plesa „Slovan" povodom „Velikega plesa*' „Delalskega podpornega društva" ; neumornemu plesovodju g. Ivanu U m e k u, slavnemu društvu „Sokol", ki je bil brezplačno prepustil svojo telovadnico za plesne vaje; vsem onim gospodom, ki so društvu kaj darovali, oziroma preplačali vstopnino ter konečno vsem prijateljem društva, ki so z mnogoštevilnim obiskom pripomogli do tako sijajne manifestacije slovenskega življa tržaškega Vsem bodi srčna hvala!
V TRSTU, dne 30. januvarja 1896. Za predsedništvo „Delalskega podpornega društva* Matko Mandić, predsednik.
Iiistnoa uredništva
Rodoljubom Hulukim : Prisrčna hvala nn lopem priznanju. Va&oga pisma ueveda ne moroino prijaviti, ker to bi ne bilo — skromno. Skromnost pa je lepa čednost. To pa vas prosimo: nabirajte pri|ateljev našemu listu, da bode mogel tem krepkoje zagovarjati narodna prava naia ter
XrgO V inith« urmo,|»vk«.
Budimpešta. Plenica "t je^en 7.15—7.17 l'aniiiea za »pomlad 189« » 97 —.— do «.98. Oves zasp, mlad «.03—6.05 --iift ta spomlad ri.39 6.40 Koruza a* oktobar —.—
maj-juni 1896 4.35-4.3«
Ptenica nova od 78 kil. f. 7 05 - 7-15 od 79 kil. f. 710 -7.20., od HO kil, f. 7.15-7 25 od 81.kil. f. 7 06 — 7-35, °d m« kil. Cor. 7.35—7.40. — »eAmen 5*40 -7.80 proso 6 00—8*40.
Pienioa stalna; prodaja 80.000 m t. st. llrž mirneje, stalna. Vreme : lepo.
fraga. Nerannirani sladkor f. 15.20. —.—za maj 15.50. Oktober-december 14.20. Silno rastoče !
Praga. Centri fugal nov t, postav Ijen v Trst w4 carino vred odpoftiljatev preoej f, 82*——32.25 Conoasae
33.--33-25 Četvorni »4 ---34.25. V glavah (sodili) 34. .'B
34.50 jako stalno
Havra. KH*nto* good Mv^rage za februvar 82*75, za juni 79.— jako mlačno
Hamburg. Samo« gonit »verage /.« mara «5.50 aa maj 64.50. zaseptember,60.75 Mirno.
Duns^ak« bona 1. februvarja latte
včeraj	danes
Driavni dolg v papirja .... 100.75	10090
„ „ v srebru . . 101 10	101.05
AvHtrijska renta v zlatu . . . 122.60	122.35
M v kronali . . 100.70	100.60
Kreditne akcije....... 372.-	374.75
London lOLnt. . , ... 1*12J	12120
Vepetoni......... 9.62	«61
10 mark ......11.85	11.84
100 italj. lir . . 44.16	44 20
Via Nuo-a na vogalu via S Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono so nam uže prispele in so: Perkali, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago so ruzšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Aite & Zadnik.
Tržaška posojilnica in hranilnica
Via Molin piccolo Stv. 1. J. nadstr. sprejme
praktikanta.
Plača po sposobnosti.

V delavnici mizarja
Josipa Jež-a
zagata del Moro hšt. 2. je vedno velika zaloga desk za pode. Priporoča se zatorej gg. kupcem.

Kranjske klobase
se prodajajo ▼ žganjariji na vogala ulice Tor-rente in uliee S. Francesco.
Krčmarjem in dragim prodajalcem daje se navadni skonto.
Odda se v najem
v Kozini hiša pripravna za restavrant (Hotel), oddaljena 5 minut od železniške postaje, s prostorom za trgovino in z lastnim vodnjakom.
Pojasnila daje g. Jakob Klemene v Trstu ulica Sv. Antona št. I.
Za svojo, na veliki in zelcS živahni ee>ti T r s t- R e k a stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna sred-Stva in sposobnosti za ustanovitev ppodajalnloe z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem.
Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander MahorCifi,
Matavun pri Divači. Neka Monakovska tovarna za kavo iz fig
želi ponudeb o
tovarniških figah
ter prosi reflektante, da bi svoje ponudbe dobrotno iopoši-Ijnti na Haasenstein & Voglcr A. C. MUnohen pod 1.10132.
Liniment. Capsici comp.
■ aldrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ae p» 40 nvi., 70 nvć. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj sn blagovoljna to splogno priljubljeno domače sredstvo a kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter naj ee previdnostno vsprejmejo le take st"k1e-nice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamka „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.

* »
*
*
►K *
Znana domača gostilna
„AL CASTELLO Dl DORNBERG"
v, TRST Vt
v ulici Farneto št, II
v kateri se točijo le pristna vipavska vina priporoča so si. občinstvu z mesta in z dežele.
Riesllnfg po 48 nvč.; belo domaČo in 6z*no modra Iranka vino, liter po 40 nvč. Vino na dom od 5 litrov in več po 2 m7', ceneje. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili, Cene so primerno nizke.
Fran Rjaveo.

>*4

IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo št. 9. zastopnik
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon mBterskih stotov.
Nič več kašlja!
1' u 1 z a m s k i petoralski prtih czdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dve »fori" Trst, veliki trg.
Pofitne pfifiiljai*«1 Jz>i>ujejo neutegonin.
'i*
Josip Pimrello
mehanik
izvrHuje vsakoršne poprave Sivnlnih strojev in dvokolef. Prodaja nove in rabi] a Šivalno »treje in dvokoleae.
Via Madonna del mar« štev. 4, ihti via Fontanone,
vAtrie 2. h t. 1
•emerc,
>iai3ia/aiaiai3ia/DiaiaiDiai&g
Se dobt povsod - Vi Kile za 25 kr.
O
% % %
i
I
s %
""N
je zdrava hlina ia druilntka
pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij ae ta tladna kava že po tem okusu odliki\je pred drugimi takimi izdelki.
Kathrelnerjeve kava je najokusnejša, najzdravejša In najcenejša primat k bobovi kavi. Ona je čisto pridodan plocA v celih zrnih in se rabi ss velikim pridom namesto cikorije ia drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz čosa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni, Iz začetka ae vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico.
Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreinerjevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dnu je bolj obrajtana kot zdrava re-dilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v etotlsočerlh družinah. Dobra je pa tudi »čistac, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrave, lahko prebavljiva, redllne in ob enem okusna jed.
Vsaka vestna gospodinja
in mati, vsak prijatelj kave, ake m je mar za lastno z Iravjo, naj rabi odslej Kathrelner-Kneippovo sladno kavo.
Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le Izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor
se tu na strani vidi, ter z imenomt
#
' Kathreiner!
P0Z0r! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele ^ zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago.
Lastnik politična druitre .Edinosti*. Ik<U> uli in od?«
Ceno češko posteljno perje!!

5 kg. novepn, dobrega, -kubičnega, brez jiraliu f. 4.8o, 5 1^;. boljšega f. ti; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, skubijenoga f 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. fi, 7 20, 9; 5 kg. snežnobelega mehkega kakor gaginje perje, nooskubljenega, f. 12, 16.
Gaginje perje (puh) ' f. 1.80, 2.40 3, 3.30 po kg. Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej
Itnzpošiljatev franko po povzetju. Kar n*- M bilo po volji, zamenja -ali vzumu nazaj. Pri naročbab prosim natan jen^n malova.
^__BENEDIKT SACHSEL, Klattai 469, Češka.
uradnik ' Julij lliketa. — Tiskarna Polena v Tr,ta.