Uto VI., št, 229. PoStnlna platana v gotovini. V Ifubllani, v sr^d® 11» oktobra W22, Pmasii. šf. 1 Din. IflPREJ Glasil® S^ciaiisfSfffse stranke Jugoslavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168« Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Imena umorjenih socialnih revolucionarjev. Sodruge komuniste boli. ko berejo o sovjetski Rusiji vesti, ki dokazujejo, da f^najo ruski komunisti predvsem o svojci niti najmanjšega pojma. »Delavske Novice« so se celo drznile zapisati, da prinašamo »tendenciozna poročila«, zato *©r pišemo o razmerah tako, kakeršne so. *o si upajo pisati tiste »Delavske Novl-Ce«» ki sploh niso informirane o razmerah v Rusiji. Dejstvo ie. da prinašamo mi ,Se polno vesti o sovjet. Rusiji, medtem »Delavske Novice« molče. Molče pa r^to, ker bi se sicer morale tolči po zobeh! V'se to pa seveda tros podi e prav dobro ea.0, vendar pa gredo preko tega, češ, ne-edni sodrugi nam bodo že verjeli. No. in a bodo še boli verjeli, pa ne tako. kakor ,°čejo gospodje vojaški atašeji okoli »De-®vskih Novic«, prinašamo naslednje po-ocilo inozemske delegacije ruskih social-rovolucionarjev. I • ‘n°zemska delegacija socialnih revo-Oionarjev- levičarjev (intemacionali-sl^Y^ objavlja v svojem zadnjem buletinu oeco listo žrtev boljševiškega nasilja: Peter Aleksandrovič DmitrijevskU, strankin delavec. Ustreljen 13. julija lo v Moskvi na povelje boUševiške ž njim še 13 mornarjev. . Emeljanov član organizacije mornar- £ v Helsingforsu. Ustreljen na povelje deviške vlade. Lev Nikolajevič Denuljln, član pja-savskega komiteta socialnih revolucio-arjev-levičarjev. Ubit od komunistov v azanski ječi. kjer je pomagal trem sodru-» pobegniti. Vse zasledovalce je kon-_ ntriral nase, da so ostali trije mogli uiti. snU- s° ^lani čeke oskrunili. Za časa vJetske vlade v Rjazanu ie bil komisar Poljedelstvo. Nikolaj Pavlovič Ponomarev. pred-edni]f organizacije soc. revolucionariev-}eVičarjev v Kazanu. Ker je bil med dejstvom priljubljen in vpliven a napram Kornunistom nespravljiv, ga je iz zasede hfi1"! ^*an čeke Ivanov. Ponomarev je ,11 Član in predsednik vseh kongresov ^etske sekcije. . A. N. Mahnov. bivši predsednik ekse-^tivnega komiteja v Kotelničih in koml-?ar za ljudsko prosveto. Ker se je branil jzstopiti iz stranke soc. revolucionarjev-levičarjev so ga komunisti v Kotelničih Ustrelili: pred smrtjo si je moral sam sko-Pati prob. .. A. S. Misuno. kmet iz minske guber-n,je, član kmetske sekcije, član predsedstva drugega in tretiega vseruskega Kmetskega kongresa. Zgodilo se mu je fakor Mahnovu. Grob si skopatu ni hotel, ^ato so ga pred smrtjo mučili (prebadali z bajonetom i. dr.). Nikita Bormotemka. kmet. član okrož-?e org. soc. revolucionarjev-lev. v smo-^lski guberniji. Radi strankarske prikladnosti ustreljen od komunistov. Šaškov. mornar črnomorske flotilje. j Bil je ustreljen z 9 tovariši mornarji, člani soc. revolucionarjev-lev. radi mirne demonstracije dne 14. oktobra 1918 v Petrogradu. Bojeval se je proti beli gardi, bil zelo znan pri mornarici in spoštovan kot pravi ljudski junak. Tarasov. Lehamn. Česnokov. Setor-jukov, fiiebnikov. Rubinov. Solovjev, Ge-gušev in Kolgov so bili ustreljeni. Haskelis. dijak, manjkali sta mu obe roki do ramen. Ustrelili so ga, ker je prebral deklaracijo stranke soc. revolucionarjev-lev. pri neki mirni demonstraciji delavcev in mornarjev. Obdolžili so ga, da je proglas sam sestavil in podpisal. Osera je moral zbežati na Kitajsko, ko ga ie preganjala carska vlada. Tam je poveljeval armadi revolucionarjev proti Juanšikaju. Od oktoberske revolucije naprej se je bojeval neprenehoma proti beli gardi. Ker je bil silno priljubljen in se je uspešno boril, mu je uspelo da ie zavrnil v južni Rusiji napade belih na 4 krajih. Bojeval se ie osebno in dobil nekoč 37 ran, ki so ga napravile popolnega invalida. Njegovo rodbino so komunisti v Rostovu mučili in nato pobili do smrti. Ker je bil soc. revoluconar in silno popularen, ga je skušala komunistična vlada ujeti, kar se ji pa ni posrečilo. Oseri so bile čete preveč vdane. Konečno so ga vendar ujeli in ustrelili. Stepanov. član sovjeta v Revalu in urednik »Mornariškega lista«. Po februarski in oktoberski revoluciji je bil vpliven strankin delavec. Ko je poskušal zbežati iz ječe Butirki, kjer je bil kot soc. revolucionar-lev. zaprt, ga ie komunistič-. ni jetniški paznik dne 22. marca 1922 umoril. Poltmui in Bobrcltubov. člana petro-gradske org. soc. revolucionarjev-levi-: carjev sta se bojevala na južni fronti proti beli gardi. Ker sta se udeležila kmetskega gibanja, so iu boljševiki prijeli in ustrelili. Krivobedrov, marljiv udeležnik in ini« ciator štrajka železničarjev v Ukrajini, ko je tam vladala bela garda. Ko so boljševiki osvobodili Ukrajino, so ga prijeli in ustrelili, ker je bil član stranke soc.- re-volucicnarjev-levičarjev. Cvetkov se je s svojim oddelkom boril proti beiim na harkovski fronti. Ustrelili so ga boljševiki, ker ie bil soc. revolu-cionar-levičar. Aeksander Lergalov. aretiran radi tega. ker je bil kot soc. revolucionar-levl-i čar predsednik strokovnega komiteta v Kalugi. Umrl v jetnišnici Butirki. kjer je hotel z gladovnim štrajkom izsiliti boljšo oskrbo v bolnici ietnišnice. Salogln. delavec. Umrl na pegastem tifusu v jetnišnici Butirki. kjer je bil zaprt kot soc. revolucionar-levičar. GolubovskiJ, bivši član centralnega komiteja soc. revolucionarne stranke. Zbolel na tifusu in umrl v Harkovu. Baidin. starec, član ukrajinske org. soc. revolucionarjev. Boljševiki so ga ra-, di tega zaprli: umrl v voroneški ječi. Kondratijl Sandurov. poveljnik petro* grajskih napadalnih čet, član rajonske organizacije v Putilovih tovarnah. Bojeval se je aktivno proti belim, ko so nastopili komunisti. Kasneje so ga boljševiki zaprli, pa je zbežal in na begu so ga člani čeke ustrelili Politične vesif. + V Belgradu so se sestali poslanci demokratske stranke in njen glavni odbor. ki je pričel razpravljati o vladni krizi. ki preti zaradi sklepov radikalskega somborskega kongresa. + Poslanci zemlioradniške stranke SO sklenili odpotovati v Dalmacijo, ker ni odgovorila vlada na njihov ultimatum. o katerem smo že poročali. V Splitu nameravajo osnovati svoi stan. odkoder se bodo razgovarjali z vlado kakor Radič iz Zagreba. + Vojno ministrstvo je predpisalo zelo ostre kazni za vse tiste, ki se bodo odtegnili službi v kadru. Vojne begunce bodo sodili po čl. 70. zakona o ustroju armade zaradi dezertacije. + Zaradi zaključka socialističnega kongresa v Rimu je prenehal izhajati dnevnik »II Lavoratore socialista«. Namesto njega bo pričel izhajati nov list. vendar pa samo dvakrat v tednu. Komunisti se krčevito trudijo, da bi spravili nezadovoljne socialiste v svoje vrste. , + Italiia je sklenila naseljevati svode ljudstvo v Južni Ameriki. V to svrho sta odpotovala ministra Schanzer in Rossi v Washington. V Italiji je namreč okoli 300! tisoč brezposelnih delavcev. + V Moravski Ostravi je izbruhnila rudarska stavka. Stavkovni odbor je skle* ni proglasiti generalno stavko rudarjev če ne bo stavka končana do 16. t. m. * + V Pragi rje nakupila sovjetska krn misija za 4,500.000 Kč gospodarskih strojev. ki so jih takoj odposlali v Rusijo Gospodarskih potrebščin bodo kunili č'a ™ okoli 16 milijonov Kč. 6 Za + Internacionalni kongres pekovski« pomočnikov v Kolnu. Kakor smo že naročali, se bo vršil dne 14. in 15 t i/v Kolnu (Nemčija) internacionalni' kongres pekovskih pomočnikov, odnosno organi, zacii živilskih strok, v katerih so organiziram pekovski pomočniki Na dnevnem redu je odprava nočnega dela v pekarnah' kot najvažnejša točka. Jugoslovanske pe-: kovske pomočnike odnosno vse obstoje-« \če živilske organizacije zastopa na tem kongresu sodrug Leskošek Alojz, ki se je danes odpeljal v Ko!n. Delo kongresa bomo priobčili. , Poljske oblasti so pričele preganjan v volinjski in podoljski guberniji ukrajinske delavce. Poljske oblasti zapirajo ukrajinsko šole in silijo ukrajinske seljake. da bi pošiljali otroke v poljske sole. Zaradi nasilstev bežijo delavci in se-»jaki v Rusijo, kjer se jim godi za spoznanje boljše. + V Kijevu je odkrila »črezvičajka« Tajno organizacijo katere člani so hoteli proglasiti v Ukrajini vstajo proti boljše-viskim oblastim ter postreliti vse višje komisarje. Člani te tajne organizacije so oni večinoma častniki rdeče armade. + Angleži se krčevito trudijo, da se fte bi udeležila Rusija dogovorov’ s Kerna] pašo. IyvrševaJni odbor sovjetske vlade je namreč sporočil angorski vladi, da smatra vsak sporazum med Kemal pašo in Angleži ter drugimi državami brez vednosti Rusije, kot kršitev rusko-turške TOgodbe, sklenjene v Karu. Kongres bančnih zvez v New- Yorku je sprejel resolucijo, v kateri zahteva sodelovanje Amerike pri obnovi pvrope. Ta resolucija je zelo važna, ker te kongres predstavljal vso ameriško finančno moč. + Imperialisti v Evropi trobijo v vofai §1rofe,č.1 svetovni vojni je priobčila »Pro-sveta« sledeči članek: Vojna nevarnost se bliža z neznansko hitrico. Iskra ni pričela žareti na alkann_ _kot v letu 1914, ampak zažarela je v man Aziji m evropski imperialisti so že na de-iu, da jo razpihajo v silen požar. Seveda se to scuvanje ne vrši s klicem, da naj se napove vojna lurkom, ampak propaganda se vrši v časopisja, kaj je treba podvzeti, da turške čete ne pridejo vCarigrad. Tako poročajo listi, da je treba od petnajst do eden in dvajset zavezni-oKih divizij, da se razpostavijo ob Dardanelah, da se tako prepreči prehod turških čet v Bos-tn,rU" modrujejo, ako nimajo Turki veli- 10,1 topov, da jim mornarica zabrani prehod preko Bospora. Neka druga vest pa pripoveduje, da so dobile tovarne na Angleškem, v katerih izdelujejo malo orožje in municiio nalog, da de-i u no^ ,in ^an- Časnikarski poročevalce Jcnn Clayton pripoveduje, da so mu britski oficirji povedali, da se morajo zavezniki po nalo- Kemal paše v šestih dtieh umakniti iz Carini„Vse take vesti in druge, da se je Velika Britanija obrnila za vojaške čete na svoje kolonije, je navadna vojna propaganda. Faktično je položaj resen. Vsi fakti govore, da so razmere take, da pride do vojne med Turčijo in Britanijo, mogoče tudi s Francijo. 2e to bi bila velika nesreča za prizadete narode, ako se res kaj takega zgodi. Skušnje nas uče, da ne bo ostalo le pri vojni s Francijo in Britanijo na eni strani in Turčijo na drugi strani, ako zdivja vojna fu-rila. Balkanske državice imajo tudi svoje želie. Jugoslavija želi Solun, kot naravni izhod do Sredozemskega morja in hoče za vsako ceno preprečiti dohod Bolgarije do Sredozemskega morja. Rumunska ima tudi svoje posebne želie, kajti imperialisti v vseh deželah jih imajo in jih majo s spretno propagando prikazati kot ljudske želje, dasiravno ljudstvo v vseh deželah zahteva mir, ki ga zelo potrebuje, ker se niso zacelile 5e rane svetovne vojne. Kadar se skala zatoči po hribu nizdol, jo je težko ustaviti. Tako }e tudi z vojno. Kadar prično grmeti topovi, Je težko ustaviti vojno, a ravno tako težko je Preprečiti, da vojna ne potegne še drugih narodov r vojni vrtinec in tako razpiha malo iskri-60 sX?*ovn* požar. Ko je bila vojna napovedana Srbiji v letu 1914, so nekateri ljudje delali neslane dovtipe, češ, v dveh mesecih bo vse končano. Ali po dveh mesecih ni bilo več slišan neslanih dovtipov, ampak ravno tisti ljudie, ki so mislili, da bo vojna s Srbijo navadna bur-• um° j . °k°li z dolgimi obrazi, na katerih ■ I^no Citati, da so doživeli veliko razočaranje. Kadar bodo pričeli grmeti topovi ob “°spora, *>e k°. Ponehala vojna propaganda, ampak bo šele pričela s pravo furijo, Prizadeti bodo iskah zaveznike. V Evropi in Ameriki bo pričela vojna propaganda. Ponekod bodo slikali ! nrke kot strašne krvoloke. ki more in požigajo. Taka propaganda se je že pričela, ko so poročali, da so Turki požgali Smirno do tal. Dasiravno je jasno kot_ beli dan, da Turki niso tako neumni, da bi sami zažgali Smirno, po kateri so koprneli, ker jim je bila dragocena reč. Ako se taka propaganda širi dan za dnem, prične učinkovati tudi na tnirne Hudi, da se omotijo in postanejo vojnoblr.zni. Kadar se vojna blaznost razširi, tedaj ni več daleč tisti korak, H je potreben, da je država zapletena v vojno. Kaj je vojna, smo doživeli v zadnji svetovni vojni, ki je se vsem v živem spominu. Amerika zdaj lahko ve,iKo stori za ohranitev miru, predno je prišlo ao spopadov ob Bosporu. Vprašanja, ki jih hočejo rešiti z ognjem in mečem, se dajo izravnati tudi pri mizi. Zdi se, da se v VVashingtonu zavedajo tega dejstva in da delajo za ohranitev miru. Bolje je ohraniti mir, kakor ga loviti po iem, ico so že oborožene sile udarile skupaj, uanes so razmere na svetu take, ako se v enem kraju zgodi nekaj izrednega, ako pride velik sunek v sedanji red ali razmere, da se tak sunek oocuti po vsem svetu. In zategadelj je bolje, da se prepreči sunek, ki prinese vsem narodom nove potezkoee in gorie. Še je čas, da se ohrani mir. In če bodo tisti državniki izvršili svojo dolžnost in napravili potreben pritisk, ki vidijo napredek za človeško družbo le v miru, tedaj ne pride do vojne in spor se izravna pri zeleni mizi. vesti. NAROČNIKI, POŠLJITE NAROČNINO! * Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, ld mu je finančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnih in upravnih vprašanjih podrejena, je dne 5. t. m. začel poslovati v svojih prostorih na Starem trgu štev. 34. V omenjenih vprašanjih, zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč edino le na obratni inšpektorat. Už&vanje pokojnin v inozemstvu je brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva nedopustno, ne glede na to, ali je prejemnik že pred preobratom živel na ozemlju, ki je sedaj za nas inozemstvo, ali se še le pozneje preselil tje. Delegacija ministrstva financ nas uradno obvešča, da morajo vse stranke, ki še nimajo tega dovoljenja, brez odlašanja prosini zanje,, sicer bo daljno izplačevanje mirovine ustavljeno — vsem brez izjeme. O tem naj tuzemski svojci in pooblaščenci obvestijo v inozemstvu bivajoče umjrcvljence. Prošnja se vloži, če je umirovljenec že v inozemstvu, pri kompetentnem poslanstvu, če pa še le namerava iti v inozemstvo, pa pri delegaciji ministrstva financ. Prošnjo je treba natančno utemeljiti in jej priložiti a) dokaz o našem državljanstvu; b) mirovjinski dekret in c) dokazilo, da je stranka za prebivanje v inozemstvu upravičena. Vsak drugačni postopek bo stvar samo zavlekel. Ako delegacija ministrstva financ ne prejme do konca tekočega leta^ obvestila finančnega ministrstva, da je uživanje mirovine v inozemstvu dovoljeno, bo izplačevanje mirovine ustavljeno. Zato naj vsak pohiti. Državna borza dela. Pri vseh podružnicah^ »Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. septmbra 1922 dela 186 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 208 moških in 107 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 294. Dela iščejo: stroj, ključavničarji, železostrugarji, viničarji, kovači, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, trgov, sotrudniki, prodajalke, siedlarji, dninarji, dninarice, sluge, pisarn, moči, vajenci, vajenke itd. V de!o se sprejmejo: gozdni delavci, rudarji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, stroj, in stavb, ključavničarji, elektrornonterji, pleskarji, kleparji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Mubišana. »Svoboda« Ljubljana. V sredo. 11. t. m. odborova seja ljubljanske podružnice J »Svobode« točno ob 8- zvečer. Vabljen^ | vsi odborniki in tudi oba revizorja. Mestna aprovizacija na Poljanski ce \ sti štev. 15 razprodaja sledeče: mo o | po 24 K, moko za kuho po 22 K. mo o kruh po 20 K. gorenjski krompir po ’ kristalni sladkor po 64 K za kg. do s traja zaloga. .. , Umetniška šola »Probuda« v uu * j liani. Vpisovanje za vse oddelke i ska in kiparska šola. grafika, tmogra J ’ ! fotografija, narodna ornamentika m nje na fresko) se vrši dne 15. t. m. od • ; do 17. ure in 16. t. m. ob 16.—17. ure P j voditelju šole akad slikarju Franju ster-ietu na tehn. sred. šoli v pritličju des * Sprejemalo se dame in gospodje. Za o > je treba plačati določen honorar. Naian pregled in sprejemni pogoji so razvidni oglasu šolske deske. Obenem se opoza cenj. občinstvo na razstavo. katera otvori dne 15. t. m. ob 10. uri dopol istotam. Odprta bode nekaj dni. Vstopn je prosta. — Vodstvo šale. . . . p0a Tečaj za fresko-slikanja v Ljubljani. okriljem umetniške šole »Probuda« Pnr,e» • za priznani freskant akad. sl. Simon Ogrin t iresko-slikanje. Tečaj se začne 20. okto. ajcj leta ter bo trajal do 20. novembra. leuaja si lahko sami izberejo one ure’ 'f J se rih žele delati. V svrho določitve podrobno* ob bo vršil sestanek interesentov dne lč>- • jesn0 17. uri v Tehniški srednji šoli, soba .Pr*‘ jn ar-št. I. Vabijo se k vdeležbi slikarji, kiPa J £jm i.ifoif; t,,di če stanujejo izven. t-iu, ■janrispevld jele/.nikov. tein manjši bodo P neg hitekti. tudi več bo vdeležnikov, tein manjši ^9*‘nanos0 za poedinca. Opozarjamo na to ya/?z tare dni praktiku smo lahko hvaležni, da se na kot še žrtvuje in da želi to, kar ga je UL'tniko0'k°' nekako zapuščino podati ostalim uine ^ se legotn. Naj nihče ne zamudi te Pr*'' ia za veS. tovo ne povrne več. Ukovina bo ZI? ,,,:glasi nal mesec samo 100—150 Din. Pismeni v' g »pro-se naslovijo na vodstvo Umetnlšlie buda«, I.jiibljana, Teh. sr. šola. nsSt^ Strokovno udruženie •i'us0!;(|Vsiove' oblikujočih uaictnikov v področju ^ y. ime v LjubSiani. Izredni občni zd v J. D. U. se bo vršil v soboto. hotelu »Union« ob 16. Dnevni re ; a]ja. niški kongres v Zagrebu. 2. .j(0v Društvo stanovanjskih naje vrg{ia za Slovenijo opozarja, da se d sre&o prihodnja javna odborova seja kocine 11. oktobra 1922 ob 20; v vel rani Mestnega doma. Društvena -in. daje članom dnevno od 18. do 2U- ^55- formacije Sv. Petra cesta št. no, desno. Okraino glavarstvo v Celju ie jr> litična obiast dne 4. t. m. kaznova ,eVi Leskoška s 500 Din kazni, ker je v zadnje celjske pekovske stavke p> . Tp špekciji dela v Celju, da ista m ra0jjt vse svoje dolžnosti v svrho posreu ^ med zadrugo pekov in pekovsK ^ ^ močniki. Scdrug Leskošek ie dne • • za vložil priziv na pokrajinsko ^^opri' notranje zadeve, v katerem je tuai ^g]a nesel dokaz resnice da inšpeKcu j2. odnosno inšpektor dela inž. Deja . ufa^-vrševal svoie dolžnosti in da ie K q£-na oseba pisal in govoril neresn ^ro lavstvo celjskega okrožja. P°zn g^^ji Dejaka in njegovo delovanje v 1 j.onii- dela, najbolj pa okrožna strokovna sija in osrednje društvo z'vlls| ‘"ke. Na* cev, za čiisa zadnje pekovske s ju< s o mesto, da bi kaznovali krivca v » ivca. kaznovali človeka, ki je odkril ^ Gospod Dejak se je tokrat presn &vadbo til ker je mislil, da bo s svoio.^ .g §el uspel. Čutil se ie Prizadetega iskat »pravico« k politični ob sfo k sodišču. M bi preiskalo stvar, ker je vedel, da bo kot državni uradnik, imel gotovo zaslombo pri politični oblasti, ki bo brez zaslišanja prič in vsakega na-daljnega preiskovanja kaznovala predrzna. ki se je predrzni! povedati njemu — Dejaku. da je njegov urad pisal in govoril na pet let, kar se seveda lahko še podaljša, če ne bo dotlej zgrajena cestna električna želznica; 3. odškodnina za uporabo cest naj se določi pozneje po družbinih dohodkih, za poškodbo cest jamči seveda družba sama; 4. narodni socialci predlagajo naj bodo po možnosti neresnico. Kako ie Dejale uradoval in kje vsi uslužbenci, vsaj pa tisti, ki pridejo v 'e pisal in govoril neresnico, bo po ne-dolžnem kaznovani sodrug Leskošek imel Se dovelj priložnosti povedati javnosti, ure se na nož za pravico ljudstva in tega ne bomo zamolčali! Pokrajinska uprava Do najbolje storila če ne bo pokrivala stvari, marveč oddala vse rednemu sedi-scm kjer se bo dala priložnost kaznovanemu doprinesti dokaz resnice. Delavec ln kmet, ti pa znaj. da je ni. niti je ne bo nravice. toliko časa, dokler si ie ne boš r°iH sam! Maribor. Iz seje občinskega sveta. V petek ■L k m. točno ob pol 8. zvečer se je otvo-j a 6. redna seja. Po prečitanju n odobritvi zapisnika zadnje seje spo-°či župan, da sta »iz zdravstvenih ozi-°J«. odstopila klerikalni odbornik Kre-in liberalni Voglar. Prvega nadome-‘ s^kar Lorber, drugega g. Bureš. Na-Preidejc na točko dnevnega reda: od-v. vod stanovanj in deložacija bank, ki siySe -morali izvršiti ta mesec. 2upan da je postalo to radi nove sta-^..^.‘^-^ke navedbe, s katero se zakon pi.^j.Dpmogoče. Do izida tozadevnega Tel ika ie sploh vsaka akcija odveč. se *C°n3 .debate se je formuliral sklep, da žuDk°šlje socialnemu ministru protest, ne k? k a se °brne na vse parlamentar-lube v svrho interpelacije. na j c'a^!Stični klub predlaga z ozirom Se i^'yZn- razmere in draginjo, naj bi klan, v.ajj‘i)ora pustila izvažati sama za-a zivina m naj bi se pobirale neke stik z občinstvom vešči slovenskega jezika; 5. tarif se določi sporazumno z občino. Dražba sama je proračunala cene na 0.75 Din za km. Delavstvo in uredništvo dobi znižane mesečne oz. letne karte. Če bo podjetje uspevalo, se proge pomnože in podaljšajo še ven iz mesta. Na to pridejo na vrsto manjše zadeve: sprejemi v občinsko zvezo, kazni v zvezi s ponočnjaškim davkom, sprememba 9. in 10. člena pravil mestne hranilnice, preselitev ljudske kuhinje iz otroškega vrtca v Razlagovi ulici v hišo Albina Kopača, Pod mostom itd. Stolna ura bo kazala merodajni čas za pobiranje ponočnjaškega davka. Zadruga za splošno gostilničarsko obrt je predložila mestni občini spomenici za odpravo tega davka, kar se zavrne. Predlog te zadruge naj bi se za to obdačilo neobdačeno vino se istoiako zavrne z javno konstatacijo, da hočejo gostilničarji s tem predlogom dobiti le proste roke za nova povišanja vinskih cen. Ob pol 23. se seja zaključi. Nadaljevala se bo ta petek ob 7. zvečer. nove Predlo; se Pristojbine. Debata, ki je na ta £ nastala, je bila zelo burna in , -’e sukala tudi okrog drugih reči, na tr& °krog nesolidnosti mariborskega f4°vstva- Med drugim je klerikalni pro-slu°r- Vrs1°všek navedel v ilustracijo da; ]•’ da Je hotela neka knjigarna pro-! šolske knjige ceneje, pa so ji zato 2ifG im15 zagrozile z bojkotom. To se je krn ■ iV ,^asu> ko prirejajo pridobitni Drna' Si °,ce »Proti draginji«. Liberalni k: se_0niiv trgovskega gremija Weixl, ™ le oglasil v obrambo trgovstva, jih sp() °r neka! slišati in iz vsega je bilo Sarnto^'' -^a Je 'me* pri omenjeni knji-vnip! r ai"er‘ ravno on največ prstov r„ s- Predlog pa, o katerem smo zgo-čen ffOVoii!i’ J6 bil kot preuranjen izro-v to sestavljenemu odseku v študij. Podžupan Rogiič poroča, da se je <-'en Iz sfrGfc. gSbanis. Čevljarski nomečniki Ljubljane in okolice se nahajalo v mezdnem pokretu. Raditega naj nihče ne potuje v Ljubljano, dokler mezdni pokret — ki bo pravočasno objavljen — ni končan! — Ljubljanska podružnica čevljarskih pomočnikov. V&s$nifc Svobode.. Trboveljska »Svoboda«. Podružnica trboveljske »Svobode« opozarja vse svoje člane in članice, kateri še niso poravnali članarine da to takoj store. Kdor bo tri mesece izostal, izgubi svoje članske pravice, in ga bomo črtali, če bi pa hotel kdo plačati prispevke po treh mesecih neporavnane članarine, ga bomo vpisali kot novopristopivšega člana. Prispevki se lahko plačajo vsak dan razen nedelj od 4. do 5. popoldne, ob ’ nedeljah pa od 9. do 11. dopoldne v tajništvu »Svobode«. — Obenem opozarjamo vse člane in članice, da se sigurno udeleže članskega zborovanja, ki se bo vršilo v nedeljo 15. t. m, ob 4. popoldne v dvorani Delavskega doma, kjer bomo raz- vsedelavskemu 1 Din. Pristop lahko javi vsak dan od 7. zvečer dalje v dvorani »Delavskega do-ma« ali pa pri skušnji v pevski sobi nasproti dvorane v pritličju. Vsak član »Svobode« deluje lahko pri vseh odsekih brez posebne članarine. »Svoboda« ima dosedai: telovadni, pevski in dramatični odsek, kateri vsi redno delujejo. Naprej po začrtani poti do cilja! — Odbor »Svobode«, Tržič. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 62.50 Din. 1 frank 4.71 Din. 1 lira 2.67 Din, 1 češka krona 2.13 Din, 100 mark 2.65 Din. 100 avstrijskih kron pa 9 par. V Curihu velja 100 naših kron 2 švicarska franka. Delavec brez delavskega časopisja is kakor vojak brez puške. Zato naročaj-te in širite svoje glasilo »Naprej«! JOSEF J1ROUT: Petdeset let češkoslovaške socialne demokracije. (Dopis z Češkega.) II. Iz neznatnega začetka, ob neugodnih razmerah je zrastlo veliko, mogočno drevo ki je pognalo tako silne korenine, da ga tudi najhujša neurja ne morejo otresti, njegove obširne veje pa se razprostirajo nad celo češkoslovaško republiko. Z malega semenka, zasejanega na kamenita da. močenega s krvjo in znojem, oskrbo-? vanega z navdušenjem in ljubeznijo, stal-no rahljanega z odločnostjo in močjo, je zrastlo drevo, čigar sadje uživajo danes stotisoči delavcev, v njegovi senci pa od-počivajo in iščejo utehe, zdravja in varstva drugi stotisoči, katerim groze vihre težkih dni. To drevo je češka socialna demokracija. Saj je skoro odveč govoriti o tem, kar je češkoslovaška socialna demokracija storila v petdesetih letih. Poglejmo le delavski razred v naši republiki, nje-? govo visoko politično izobrazbo, gospodarsko in kulturno višino, pa imamo najboljši dokaz za to, da češkoslovaška so-? cialna demokracija ni zastonj živela svo-? jega veka. Za vse. kar ima danes češki delavec, iz česar uživa, za to vse se mora zahvaliti le in samo socialni demokraciji. To priznavajo odkrito tudi vsi buržoazni listi. Toda najboljši uspeh petdesetletnega strankinega dela nam kažejo številke. Ta stran češkoslovaške socialne demokracije vzbuja spoštovanje tudi pri nasprotnikih, zakai v tako kratkem času izgraditi tako močno stranko, organizirati tiskamiške. kcLportažne in še druge na- pravljali predvsem o zletu, ki se bo vršil drugo leto v Mari-t , * uuzupan Kognc poroča, cia se je boru. •— Opozarjamo vse sodruge, da i noge. je v resnici moč. ki je občudovanja ii 0rn Počitnic ustanovila občinska me s- 1 prične naša podružnea že ta teden s ie- j vredna. Je precej pomagala pri padcu j lovadbo. Vsi, kateri imajo veselje do te- j Gibanje češkoslovaške socialne de-? lovadbe, naj se zglasijo še ta teden od j mokracije ni samo v eno smer. temveč ie 4.—5. popoldne v tajništvu »Svobode« ' J‘1‘* lasnih cen. V kolikor ji bo mogoče, bo Ga s cenami še bolj navzdol. , Maribor dobi v kratkem času ven-aarle svojo cestno prometno službo in '1Cer je zaprosila tvrdka Roman-Pelikan Za uporabo cest ker bi vzdrževala z GUtričnimi avtoomnibusi (vsak bo imel sedežev) redne zveze med glavnim 'n koroškim kolodvorom s pokrajinami ,a važnejših točkah, nadalje do pobrež-*eka pokopališča in do tezenskega tovornega kolodvora. Občinski svet ta utodlog z veseljem sprejme, vendar za-*eVa — posamezniki, da se v pogodbo '-Prejmejo še neke važne točke: 1. da .e ho s koncesijo novemu podjetju prav . . razdeljeno na več panog, od katerih deia Pripominjamo, da sprejemamo zaenkrat j vsaka za sebe napreduje po svoje, toda k telovadbi samo moške od 16. leta na- i vse zasledujejo isti cilj, da osvobode de-m-Pi UAini __ i lavca gospodarsko. družabno in kulturno" Prvi del programa je dokončan Češki delavec je politično enakopraven kot morda nikjer na svetu. Drugi del programa, preobrniti sedanji kapitalistični red v socialističnega, na se mora šele uresničiti. K temu cilju streme vse panoge češkoslovaške socialne demokracije Politična rnoc češkoslovaške socialne demokracije se javlja takole: V celi re-publiki je £o79 Krajevnih političnih orga- prej. Sodrugi na delo! — Odbor, Pevski odsek spl. del. izobr. zveze »Svoboda« v Tržiču začne dne 18. oktobra t. 1. zopet pod vodstvom sodruga Lajovica z rednimi pevskimi vajami. Prva nevska vaia bo v četrtek, dne 18. oktobra h b> in sicer od pol 8. do pol 9. zvečer za ženske, od pol 9. do nol 10. za moške. Na-daljne pevske vaje bodo ootem vsak četrtek po označenem redu. VSe člane in članice »Svobode« kakor tudi somišljeni- nič ^Duoesijo imvemu puujciju ke. kateri imajo veselje do petja, vabimo, j nizacii. ki izkazih e m'' ‘ 1 o tn vaskTrana da pristopijo k pevskemu odseku in se vaj i 18.900 organiziranih /enTpole^ teh de- »Sk7ih lahk° dokončamo v redno udeležujejo! Član »Svobode« po- f luje še 250 mlad s ih or .mizacb z li 029 Ietlh: 2- zato se sklene P°godba 1 stane lahko vsak proti mesečni članarini 1 člani dečkov in deSet (Te šSke bodo danes že znatno večje, zakaj stranica raste Po komunističnem razvratu od dne do dne. številke so pa zaključene s 1. junijem t L). Stranka izdaja 40 političnih časnikov v 190.000 izvodih. Od teh je pet dnevnikov. Mladina ima dva lista, in sicer »Omladino« v Plznu z 4000 izvodi tedensko in »Mladi socialist« v Pragi s 3500 izvodov vsakih 1,4 dni. Prvega maja le napravila stranka 357 samostojnih sho-g?v. kl, se Ah ie udeležilo 350.000 oseb. Češkoslovaška socialna demokracija ima frden položaj v samoupravnih korporacijah, V občinskih zastopih ima nekai tisoč mest in 2000 županov. Pri volitvah v Na- f?anV?^činc\ leta 1920- je dobila i.oyo.284 glasov od vseh oddanih 6.198.148 ilo je bilo seveda pred komunističnim razvratom. Za člane občinskih odborov izdaja stranka list »Socialistična občina«. Enako mogočna in obetajoča je organizacija telovadnih enot, ki je po komu. nistlčm bolezni zopet na poti najboljšega ?v,eza J- ’rna danes več 850 ©not ki imajo nad 100.000 članov. Nove enote vedno ustanavljajo, stare pa se vračajo od komunistov. V letu 1921 ie napravila zveza D. T. J. celotno 222 predavanj Okrožja Praga. Brno. Plzen, Most Pfibram. Moravska Ostrava in čislava izdajajo svoja lastna glasila. Moč političnega razmaha je dala svoj počat tudi strokovnemu, ki je vedno korakalo poleg njega. Zato tudi morejo strokovne organizacije pokazati velike uspehe. opirajoče se na močna pleča organizacije. V letu 1920. je bilo v »Strokovnem udruzenju Češkem« zastopanih 53 strokovnih zvez, 4565 krajevnih skunin, ki so Nastopale 822.561 članov. V mednarodni strokovni zvezi, ki je zastopnica 22 držav. 23 strokovnih udruženj z 23,662.000 člani je češka strokovna organizacija na častnem, t j. sedmem mestu. Poleg osrednjega tajništva v Pragi je delovalo 1. 1920. še 34 okrožnih in strokovnih tajnikov. TJdruzenje izdaja radi vzgoje članov in v svrho agitacije tudi svoje časopise z naslovi: »Strokovno udruženje Češkoslo-vensko«. »Sjednoceni«. »Zajmi žen«, »Ge-werkschaftsblatt«, za Nemce, »Utloro« za Madžare, »Priekopnik« za Slovake in »Zwiazkowiaz« za Poljake, ki so člani strokovnih organizacij. Poleg tega izdaja še skoro vsaka zveza svoje glasilo tako kovinarji (naklada čez 100.000). železničarji. lesni delavci, čevljarji, tipografi in drugi. V zadnjem času je stopalo krepko v češkoslovaški socialni demokraciji na plan zadružništvo, ki ga stranka na vseh straneh podpira. Zadružno gibanje ie na Češkem rastlo silno naglo, posebno v povojnih letih, in vendaT so kljub temu njegovi temelji trdni. Leta 1921. je bilo v »Osrednji zvezi češkoslovenskih zadrug« včlanjenih 513 konsumnih društev s 549.696 člani, 231 produktivnih s 15.710 člani. 91 društev delavskih domov z 9838 člani. 222 stavbnih in stanovanjskih društev z 14.359 člani. 257 poljedelskih društev z 11.773 člani. 11 denarnih zavodov z 4722 člani in 2 drugi društvi, celotno tedaj 1327 društev. Konzumna društva zaposlujejo 5747 oseb. imajo 1762 prodaja-len. oskrbujejo 1,874.162 oseb, v letu 1921. je znašal izkupiček 1.385,901,655 Kč, čisti dobiček pa 8,600.139 Kč. Produktivne zadruge zaposlujejo 4816 oseb. imajo 188 prodajalen. v letu 1921. so iztržili 190.067.052 Kč. čisti dobiček je znašal 1,661.637 Kč. Društva delavskih hiš so imela lastnine za 7,978.425 Kč. stavbna in stanovanjska pa za 67,379.672 Kč. »Splošna zadružna banka« v Pragi izkazuje 8,970.853 Kč hranilnih vlog, na tekoči račun ima vloženih 39,416.080 Kč. čistega dobička pa 578.794 Kč. Zadružna ljudska zavarovalnica »Čehoslavia« ima 13,572 prijav na dosmrtno zavarovanje 86,000.000 Kč. Akcijski kapital znaša 4,000.000. Davka na promet so vsa društva plačala 8.691.000 Kč, drugih davkov pa 1O,62S.0T5 Kč. Društva skrbe tudi za ,vz~2]0J^ar« članov potom tiska. Časopis *?.a , tiskajo v 127.200 izvodih družinski »Naš Rozvoj« pa v 1,511.55'[Mzv1od • trgovski akademiji v Berovne je us Ijena dvorazredna zadružna sola. eu celi republiki, ki jo zadružna zveza c> pira, kar največ more. moralno m Poleg tega je poskrbela češkoslova ška socialna demokracija prav tem tudi za kulturno gibanje delavstva delo opravlja »Delavska ^de ’ osrednja zveza izobraževalnih _ £ socialističnih, ki ima svoje tajnist o vsakem večjem delavskem središču, daja svoj list »Delavska prosveta« in reja vsako leto enomesečne tečaje strankine nameščence. Tisoč in tisoč j*, davanj je že priredila, člani irl akademije« so cele zveze, organiza . tudi posamezniki. ^ Socialni demokrati, ki so brez v izpovedi, se organizirajo v zvezi » rod«, ki se je nedavno ustanovila, ^ nekai tisoč članov in izdaja sv0J, »Svobodna beseda«. Poleg tega so ^ delavci organizirani v zvezi delavsK ristov (imajo svoj list), kolesarjev. ^ stov, pevcev in abstinentov. V vs «a zvezah delujejo za socialno demo njen razvoj in dobrobit delavstva. Taka je približna slika Šeškirsrani-alne demokracije. To ie mogočna vpji. zaciia. ki z vsemi svojimi panoga ye5 va ne le na življenje delavstva, na življenje celega naroda straI1ka ustroj. Pri vsem delu pa ostaiaernjh sv verna svojemu programu pravov bfate-cialistov in misli mednarodnega nja celotnega delavstva. Odgovorni urednik : Anion gsJ). Izdajntelj: Zvonimir Bernot (v imenu PolJ' t Tisk Učiteljske tiskarne v Viljem, Emil m Rudolf Tttnnies naznanjajo v svojem kakor tudi v imenu svojih sester Amalije Schmidt-Tčinnies, Friderike Kotnik-TOnnies in Marijane pl. Perner-Tonnies in vseh ostalih sorodnikov vest, da je njih ljubljeni brat, gospod Gustav Tonnies Lnžener in stavbenik v nedeljo, dne 8. oktobra 1922, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mimo preminul. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v torek 10 oktobra 1922 ob 4. uri popoldne iz sanatorija »Leonišče11 na Zaloški’ cesti na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. 1 MubJJama, dno a oktobra k»? pogrebni zavod. Za damske Plaiž® v veliki izbiri* - A. & E. Skal»ef Ljubljana, Maa«^J^-- Velika zaloga vsak°vr!^ ^ novega domačega in tujega iz jeje. Divani, madraci, pernice, Kompletna oprema za novopofo«^8* 25. Samo v Gosposki oliti. Zmerne cenel Delo spodnja krila, PredPa niki, stezniki najceneje Pr*! , A. SINKOVIČ na K. SOSSj#,» Ljubljana, Me**«1 vv