številka 23 • lelo KU! • cena 700 din___Celle, 9, Junija 1988
L\ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
lamesto
poda
idošča
btik
jprava na zgornji foto-
iji je ikterometer. Z njim
lOgoče izmeriti, raven bi-
bina v krvi zgolj ob doti-
Icože in polnovredno na-
ješča dosedanje večkrat-
vno jemanje krvi iz žil na
n novorojenčkov. Dolo-
je bilirubina v krvi je po-
no pri vseh novorojenč-
z zlatenico. V celjski po-
uišnici je takšnih novoro-
tkov letno približno 1200.
srometra še nimajo. Za
sg dni so jim ga samo po-
ifi, da so se lahko vsi pre-
laU, kako enostavna,
jvsem pa za otroke nebo-
i,je njegova uporaba. Igle
ikterometrom zamenjali
»j - če bi imeli danar. Pa
bolnišnici še toliko po-
L Da bi vseeno prihranili
orojenčkom nepotrebne
»Sine, so se zdravniki ne-
talnega oddelka obrnili
pomoč v velenjsko obči-
Vegrad in Modni salon
ie nekaj primaknila, a do
I) ameriških dolarjev še
cej manjka. Kdor tako
oni želi, da bi prihranil
ičine našim najmlajšim,
H) nakaže denar na žiro
in: 50700-603-31161.
Foto: EDI MASNEC
Kopališča so marslkle že
odprta
Kako bo letos s kopanjem, poroča NT
na 9. strani.
¥ Službi »štanca", doma lno¥aclle
NT vas seznanja, kako ne znamo izkoristiti znanja mladih.
Stran 13.
ŠI(ropl¥0 proti rdečemu palku bomo
uvozili
Od zaščitnih sredstev odvisna prodaja hmelja. Stran 10.

Stare kure in arzen
Iz istih podatkov in številk
se da oblikovati povsem na-
sprotujoče ugotovitve. Tako
vsaj dokazuje zadnja »afera«,
ki je razburila Celjane. To-
krat ne gre za kakšne ka-
drovske, pač pa za kurje za-
deve, ki pa so prav tako dvig-
nile veliko prahu.
Zlasti krajani v vzhodnem
delu celiske občine so bih
neprijetno presenečeni, ko
so izvedeli, da so njihove do-
mače kokoši polne strupov
in daje bolje, da jih ne jedo.
Seveda se je takoj vsul plaz
vprašanj in dvomov, kako je
z vsemi drugimi živih v osta-
lih delih občine. Ali še sploh
lahko jemo solato z domače-
ga vrta ? Ali je res bolje, da
kupimo kokoš, umetno krm-
Ijeno, ki sploh ni videla bele-
ga dne? Takšna in podobna
vprašanja so premlevali
v teh dneh Celjani in se ob
vsakem grižljaju spraševali,
koliko kadmija, arzena, svin-
ca in Huora so tisti trenutek
pojedli.
Povsem jasno je, da sodi
Celje med ekološko najbolj
ogroženo območje v Sloveni-
ji, onesnaženo z najrazličnej-
šimi strupi. Dokazov za to je
veliko in zanje niso potrebne
posebne natančne meritve.
Društvo za varstvo okolja na
vse to opozarja, daje priporo-
čila in si prizadeva za izbolj-
šanje stanja. Gotovo je bilo
tudi njihovo zadnje opozori-
lo tako zamišljeno, vprašanje
pa je, kakšen učinek je ime-
lo, če je takoj sledila povsem
drugačna razlaga pristojnih
inšpekcijskih služb. Isti po-
datki meritev so dali povsem
različni interpretaciji, od ka-
terih je ena ljudi prestrašila,
druga pa jih je skušala pomi-
riti in prikazati stvari kot po-
vsem nedolžne. To, kar so za
eno stran ogromne količine
strupenih snovi, so za drugo
malenkostne prekoračitve
dovoljenih mer. Kar je za ene
belo, je za druge črno, občan
pa naj se znajde, kakor ve in
zna. Komu bo verjel in za-
upal je stvar osebne presoje,
saj mu številke v silni zmedi
okrog veljavnih normativov
bolj malo povedo. In tako se
bo prepir okrog tega, ah je
slika bela ah črna, nadalje-
val, občani, ki jim okrog hiše
teka jata kokoši, pa lahko
medtem razmišljajo, kaj bo-
do z njimi štorih. Mi držimo
pesti za kokoši.
TATJANA CVIRN
Kongres slovenskih gasilcev
člani številnega organi-
zacijskega odbora, ki so
v zadnjih mesecih opravili
veliko in pomembno delo,
že odštevajo dneve do pri-
četka 11. kongresa sloven-
skih gasilcev, ki bo v Celju
od 17. do 19. junija.
Uradno se bo kongres za-
čel v petek, 17. junija po-
poldne v veliki dvorani kina
Union z referatom predsed-
nika GZS Branka Božiča
»Za množičnost, znanje in
napredek«. Nato bodo dele-
gati delali v treh komisijah
in sicer strokovno tehnični,
organizacijski in za mladino
ter članice. V soboto dopold-
ne bo delo po komisijah, ob
16. uri pa plenarno zasedanje
s sprejemom programa za
prihodnje obdobje ter pode-
litvijo nagrad Matevža Ha-
ceta.
Ob tem bo še več spremlja-
jočih prireditev, ki se bodo
začele že v ponedeljek, 13.
junija z otvoritvijo razstave
gasilskega orodja in tiska
v Domu JLA. V petek bo
strokovno predavanje, spre-
jem delegacij pri predsedni-
kih skupščine občine Celje
Tonetu Zimšku in GZS
Branku Božiču.
Med ostalimi prireditvami
gre v soboto omeniti veliko
taktično vajo v središču Ce-
lja ter gasilsko noč, v nedeljo
po budnici bo parada do at-
letskega stadiona Kladivar,
kjer bo ob pestrem progra-
mu tudi zakluček te po-
membne manifestacije.
T. VRABL
artnerli iz dveh svetov
^išnji teden je Celje
ikaia delegacija part-
Aega mesta Grevenbro-
V Zvezni republiki Nem-
S predstavniki mestne-
fveta so prišli še mladi
ftaiki kolesarji in igral-
»isa ter moški prevski
f »Rheingold*: z dirigen-
Bertom Schmitzem.
rtni/fi so sodelovali na
^ovat^ih, pevci so se
Stavili s koncertom
^krajinskem muzeju in
'800 Schubertovo Nem-
Biašo v Opatijski cerk-
^edstavniki mestne
člani partnerskega
pa so se sestali
^kim skupščinskim od-
za mednarodno sode-
če.
prvi pogled je torej bilo
^ko kot je ob obiskih
^^cij v navadi. Vendar
očitno takšne navade
nas, saj so pred-
Grevenbroicha od-
° Povedali, da so si svoj
^ v Celju predstavljali
Tako kot je zapisa-
Psrtnerski listini, so pri-
medsebojno spoz-
in navezavo prija-
fi^ stikov med občani
J '^est. Stiki na zgolj vi-
f^.^edstavniški ravni, ki
nas vneto gojimo, jih
^dovoljili. Upali so, da
.^lani delegacije stano-
družinah, a iz tega ni
, Selili so se iz inter-
^ hotel, v soboto pa so
na cesti sami
^ prijateljske stike. Na
Tomšičevem trgu so njihovi
pevci prepevali, točili so pi-
vo, ki so ga pripeljali s seboj,
ter ljudem razdelili darila,
namenjena družinam, ki bi
jih sprejela. Prisrčnost, ki
jim je ni nihče ponudil, so
torej iskali sami. To, da so
pogrešali kakšno vidno obe-
ležitev svojega tedna v Celju,
ni treba niti posebej poudar-
jati.
Naša, celjska stran, pa jim
je vztrajno ponujala gospo-
darsko sodelovanje. Edine
stike, ki so jih v preteklih
letih navezali - so z Likom
Savinjo. Te pa ni več. O go-
spodarskih stikih so se sicer
še pripravljeni pogovarjati in
so Celju že tudi posredovali
seznam firm, ki imajo interes
za to. A po njihovem mnejyu
lahko do sodelovanja pride
le, če je to v obojestransko
korist, nikakor pa ne »iz
usmiljenja«. Obojestranski
interes pa je mogoče spozna-
ti le v medsebojnih stikih go-
spodarstvenikov. »Učijo nas
abecedo«, je ob tem pripom-
nil eden izmed Celjanov.
Očitno je to še vedno potreb-
no, dobre volje partnerjem
pa tudi ne zmanjka. Če Celja-
ni tako želijo, jim bodo seve-
da omogočili razstavo izdel-
kov in programov nekaterih
delovnih organizacij kot tudi
kulturnega življenja tega de-
la Slovenije v Grevenbroic-
hu. Zagotovili bodo tudi, da
se bodo lahko srečali s pred-
stavniki izbranih firm.
A o vsem tem želijo precej
pred vrnitvijo obiska vedeti
tudi podrobnosti. Dovolj
vljudno so torej svoje gosti-
telje opozorili, da je treba
srečanje dveh partnerskih
mest skrbno pripraviti (če
partnerstvo jemlješ kot part-
nerstvo in ne kot breme).
Očitno jih tudi izjava pred-
sednika celjskega izvršnega
sveta Miloša Pešca, da se ob
prvem tednu Grevenbroicha
vsi še učijo, ni navdušila. Pa
saj je to v resnici slabo opra-
vičilo - razen če glot^i stiki
niso zaželeni. To pa je že
partnerstvo po Celjsko, če že
ne po jugoslovansko.
MILENA B. POKLIČ
Let v Gorenje
Da ne bo pomote! Del
uredništva Novega tedni-
ka in Radia Celje se na
leteče uredništvo ne od-
pravlja v velenjsko delov-
no organizacijo, ampak
v slikovito pohorsko kra-
jevno skupnost Gorenje.
Skupaj smo za danes, 9.
junija namreč pripravili
zadnje leteče uredništvo
v tej pomladanski sezoni.
Po vaseh in zaselkih, pa
med prijaznimi ljudmi
v teh krajih se bomo novi-
narji mudili ves dan, vtise
pa bomo strnili na ust-
nem časopisu. Kot že
prav gotovo veste, je to
večerna prireditev, kjer
bodo sodelovali tudi pev-
ci in glasbeniki iz domače
krajevne skupnosti, pa še
nekaj gostov smo povabi-
h, da bo še bolj prijetno.
Med njimi bodo tudi fant-
je ansambla Bratje iz
Oplotnice, pa še kdo!
Na večerni prireditvi se
dobimo ob 20. uri v pro-
storih osnovne šole.
Vstop je kajpak prost.
Vabljeni na pomenek
o vašem kraju in urico za-
bave.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Pometanje pred samskimi domovi
Rudniška mladina zahtevala odgovornost In odločno ukrepanje v rudnikovih
domovih
Na pobudo z okrogle mize
velenjskih mladincev o pro-
blematiki samskih domov,
ki je bila 25. maja, so že v to-
rek mladinci Rudnika ligni-
ta Velenje sklicali sestanek
z aktivom samskih domov
in vodstvom RLV ter sozda
REK. Ker so že na okrogli
mizi ugotavljali, da v zad-
njih štirih letih ni bil izvr-
šen praktično noben sklep
o saniranju bivalnih in pre-
hrambenih razmer v sam-
skih domovih, je bilo v po-
nedeljek pričakovati precej
ostrih besed.
Šele v zadnjih dneh so od-
govorni delavci vendarle pri-
čeli z nekaterimi aktivnost-
mi, da bi uredili povsem
anarhično situacijo. Seveda
pa to ne gre tako hitro. Ne-
pojmljivo je, da v domovih
nikoli niso imeli seznama
sobnega in skupnega inven-
tarja, del stanovalcev nikoli
ni dobil domskih izkaznic,
nujnega vzdrževanja nape-
ljav skorajda ni bilo, povrhu
pa se stanovalci, praViloma
mladi fantje iz Bosne, prito-
žujejo nad slabo hrano.
Na torkov sestanek so tako
stanovalci kot vodje rudni-
ške mladine prišli z nabruše-
nimi jeziki, vodstvo sozda in
rudnika pa je že pred tem
zamenjalo vodjo samskih
domov Martina Št£ynerja in
odslovilo vodjo družbene
prehrane v domovih Evgena
Drvariča. Mladinci so bili na
seji manj kritični le do Fran-
ca Lenarta, vodje delovne
skupnosti družbenega stan-
darda, saj je prišel na sesta-
nek s povsem konkretnimi
predlogi, kako stihijo v do-
movih čim hitreje in čim bo-
lje urediti. Predvsem njemu
in novemu vodji domov, Ni-
ku Pečniku, so naložili vrsto
nalog, iz članov aktiva sam-
skih domov sestavili komisi-
jo za prehrano in se dogovo-
rili, da jeseni podrobno pre-
verijo, kgj od dogovorjenega
bo narejeno.
Beseda je tekla tudi o od-
govornosti Konstantina
Kuzmina, ki je bil v KPO
RLV štiri leta odgovoren tu-
di za urejanje stanja v sam-
skih domovih, vendar mla-
dinci pri odgovornosti niso
vztrajali, saj je Kuzminu
mandat potekel, za novega
pa ni dobil potrebne družbe-
nopolitične podpore.
Bojan Voh, predsednik ko-
ordinacije rudniške mladine,
ki je torkovo sejo tudi vodil,
je ob koncu opozoril, da je
sedaj vse odvisno od tega, ali
bodo zastavljene naloge res
izpeljane in od samega delo-
vanja komisije za prehrano
v samskih domovih.
BRANE PIANO
Stanovalci plačujejo za
prehrano 170 tisoč dinarjev
- za primerjavo: v Trbov-
ljah stane tamkajšnje ru-
darje hrana le 68 tisoč di-
narjev - in za stanovanje 40
tisoč dinarjev. Ob tem pa so
velenjski samski domovi
RLV v letošnjih štirih mese-
cih pridelali kar nekaj de-
set milijonov dinarjev
izgub.
V rudnikovih samskih do-
movih prebiva okoli 550 de-
lavcev, za domove in kuhi-
njo pa skrbi 35 delavcev.
Stanovalci pravijo, da veči-
ne nikoli ni na delovnih me-
stih, če kje poči radiator pa
jih morajo iskati po go-
stilnah.
Konec zavlačevanja
EmIsUe fluora Iz EMO SO-krat večle od
dovoUenIh .
Emova temeljna organi-
zacija Frite je bila že pred
desetimi leti v Celju evi-
dentirana kot eden največ-
jih onesnaževalcev in njena
sanacija se je kot prioritet-
na naloga pojavljala v do-
govorih, načrtih in resoluci-
jah občine.
Sanacija do danes še ni
opravljena, zato je društvo za
varstvo okolja pisno zahte-
valo pojasnila o tem, kdo je
odgovoren za večletno zavla-
čevanje. Hkrati so zahtevali
obrazložitev o načrtovani
gradnji čistilne naprave in
z njo povezanim odlaganjem
odpadkov. Na osnovi tega se
je sestalo tudi predsedstvo
občinske konference Soci-
alistične zveze Celje, v sredo
pa tudi celjski izvršni svet.
Predstavniki Ema so na
seji predsedstva še enkrat
pojasnili, da v zadnjem letu
ne načrtujejo več nove tovar-
ne, pač pa samo montažo
ustrezne čistilne naprave, ki
bo rešila problem onesnaže-
vanja ozračja s fluoridi. Po
zadnjih podatkih koncentra-
cije 80-krat presegajo dovo-
ljene meje. Emo se je na os-
novi izkušenj v svetu in do-
ma odločil za čistilno napra-
vo na suhi postopek, čeprav
so mnogi prepričani, da bi
domača čistilna naprava na
mokri postopek bila prav ta-
ko učinkovita, pa še odpad-
kov ne bi bilo. Ti bodo ob
izgradnji čistilne naprave še
posebej trd oreh, saj deponi-
je zanje ni. Direktor Ema
Franci Gazvoda je razložil,
da bodo ta problem rešili sa-
mi v lastnih prostorih, o če-
mer pa bodo morale svoje
mnenje dati strokovne inšti-
tucije. Ne gre namreč prista-
jati na to, da bi rešili pro-
blem onesnaževanja zraka in
s tem dobili nov problem
- posebne odpadke. Člani
društva so se sicer zavzema
li, da strokovno oceno o pri-
mernosti postopka čiščenja
izdata dve strokovni inštitu-
ciji, kar pa za upravni posto-
pek ni nujno. Tudi javna raz-
prava v krajevnih skupno-
stih o sanacijskem programu
po mnenju večina ni smisel-
na. Sicer pa mora po odločbi
republiške sanitarne inšpek-
cije Emo do konca junija pri-
praviti sanacijski program za
zrak in varstvo pred hru-
pom, ki ga bedo nato obrav-
navali pristojni v občini. Da
je za sanacijo Frit skrajni
čas, pa kaže tudi nov repu-
bliški odlok o mejnih emisi-
jah, ki določa, da morajo
onesnaževalci do leta 1992
stanje povsem sanirati.
T. CVIRN
Novo izpodriva, a ne
nadomešča starega	j
v nedeljo so v Sloveniji prišli na delovišča mladinski
delovnih akcij prvi brigadirji, brigadirsko poletje pa ^
bo - tako kot smo že vajeni - zaključilo konec avgus^
Na našem območju letos ne bo slišati pesmi krampov u
lopat, zato pa bo Kozjansko gostilo kmetijsko-veterina^t
ski mladinski raziskovalni tabor.
Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko, ki je bil,
v republiki najstarejša in lani tudi n^bolje obiskana, je jj
programa akcij črtana zaradi neustreznih bivalnih in živ.
Ijenjskih standardov brigadirjev. Utemeljitve občin-orga|
nizatoric akcije, da nerazvito območje vsekakor ne mot^
zagotavljati hotelskih nastanitvenih pogojev, so naletelj
na gluha ušesa - prav tako pa so zvečine brez odgovorov
ostali tudi kr^ani dela šentjurske, laške in sevnišk^
občine, ki bodo brigadirje vsekakor pogrešali. Zaradi
nekaj sto metrov mary vodovodne, telefonske ali elektrc
napeljave, zaradi nekaj sto kvadratnih metrov več zamot
viijenih zemljišč in konec koncev tudi takrat, ko bodo tij|
pred poletno nevihto hiteli s spravilom krme.
Tudi republiške mladinske delovne akcije Roglj
v konjiški občini letos ne bo, saj Konjičani ne morejo sami
zbrati potrebnega denarja za pokritje večine stroškov.
Zadnji dve leti je bila namreč ta akcija - zaradi tega, ker je
na razvitem območju - deležna tudi do trikrat mar^j
denarja podpisnikov družbenega dogovora o financiranju
mladinskega prostovoljnega dela kot ostale republiške
mladinske delovne akcije. Dela na Rogli sicer še ost^a,
vendar potrebe vseeno niso tako velike, da bi v depan-
dansi Jelka gostili z normativi za republiške mladinske
delovne akcije določeno število brigadirjev.
Na našem območju ost^a torej le kmetijsko-veterinar-
ski mladinski raziskovalni tabor, ki bo julija v Šentvidu
pri Planini zbral zvečine študente Biotehniške fakultete.
Specializirana oblika mladinskega prostovoljnega dela
torej, najbrž za študente veliko bolj privlačna od klasičnih
delovnih akcij, a za večino krajanov Kozjanskega, ki so za
hitrejši razvoj brigadirje resnično potrebovali, k^ slaba
tolažba.
IVANA FIDLER
Obrt naj se vraste v turizem
ŠmarskI delegati Izvolili novega predsednika IS
Prejšnji teden so delegati
šmarske občinske skupšči-
ne med drugim glasovali*
o predlogu kandidata za no-
vega predsednika izvršnega
sveta Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah. To nalo-
go bo odslej opravljal Mi-
ran Krklec, prejšnji pred-
sednik Marjan Babič pa je
novi direktor Merxove de-
lovne organizacije Jelša
Šmarje.
Med osrednjimi točkami
dnevnega reda na zasedanju
skupščine je bila analiza sta-
nja in možnosti razvoja obrti
v občini Šmarje pri Jelšah.
Ob tej problematiki so dele-
gati opozorili, da je v občini
sicer veliko nosilcev obrti,
vendar pa je pri njih premalo
zaposlenih delavcev. Spod-
bujati bi bilo treba predvsem
umetno in domačo obrt kot
dopolnilni veji turistične po-
nudbe, ter storitveno, zlasti
deficitarne obrti, ki jih je na
šmarskem veliko. Delegati
so še opozorili, da je treba
z davčnimi olajšavami spod-
bujati zlasti tiste obrtnike, ki
bodo vlagali v razvoj in opre-
mo, ter predlagali, naj se izo-
blikuje sklad, ki se bo napa-
jal iz dela davkov, s tem de-
naijem pa bi financirali raz-
voj proizvodne, umetne in
domače obrti. S sedanjo
obliko zadružništva niso za-
dovoljni, saj po mnenju dele-
gatov obstoječi zadrugi ne
opravljata prave vloge.
Ob informaciji o trimeseč-
nih gospodarskih rezultatih
pa so ponovno opozorili na
padanje akumulativne spo-
sobnosti, zaskrbljujoče lik-
vidno^no stanje in zadolže-
nost. Še najbolj spodbudni
so izvozni rezultati, po oceni
delegatov pa imajo prav iz-
vozniki boljše perspektive.
M. A.
Srednja družboslovna šola Celje,
Kajuhova 2, tel. 25-085
objavlja
RAZPIS
1.	Za vpis v 1. letnik VlP-administrativne dejavno-
sti ob delu, po programu srednjega usmerjenega
Izobraževanja, za šol. leto 1988/89.
Pogoj: uspešno končana osnovna šola.
2.	Za vpis v 2. letnik VlP-adminlstrštlvne dejavno-
sti - smer upravni tehnik.
3.	Za vpis v 3. letnik VlP-administrativne dejavno-
sti - smer upravni tehnik.
Pogoj: končana dvoletna administrativna oz. druga
šola.
4.	Za vpis v 4. letnik administrativne dejavnosti
- smer upravni tehnik.
Kandidati pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev
oz. za priznanje izpitov na Srednjo družboslovno
šolo Celje, kjer dobite tudi vse informacije v zvezi
z razpisom.
IZJAVE,
MNENJA .i
Edi Stepišnik, predsed-
nik odbora za spremljanje
in uresničevanje celjskega
samoprispevka o uresni-
čevanju programa:
»Ob samem začetku 4. sa-
moprispevka je bilo nekaj
zapletov, s^j še ni bilo pro-
jektov in tudi denarja zarije
ne. Sed^ s projektno doku-
mentacijo že čakamo prili-
ve denarja. Zadnji mesec
ga je bilo 180 milijonov di-
naijev, bojimo pa se, da bo
zaradi omejevanj osebnih
dohodkov in grozečih vra-
čanj nadaljnji mesečni do-
tok denarja vprašljiv. Ka-
korkoli že, iz referendum-
skega denarja bomo skuša-
li iztržiti čim več.
Program smo razdelili po
mesečnih prilivih. To ni
preprosto, s^j z r]jim dela-
mo vrsto adaptacij, ki jih je
potrebno sproti dopolnje-
vati. Pri ginekološko po-
rodniškem oddelku smo
uspeli tako denarno kot ča-
sovno in verjamem, da bo
tako tudi v bodoče. Pro-
jektna gradbena dokumen-
tacija za preureditev pedia-
tričnega oddelka bo konča-
na do 15. junija, tako da bo-
mo lahko pričeli z deli. Za
tem oddelkom je na vrsti
infekcijski. Po daljšem
strokovnem usklstjev^u
smo se odločili za prizidek
k obstoječemu objektu.*
Taniše icuverte v zdravstvu
Večina delavcev Zdrav-
stvenega centra Celje bo 15.
junija prejela nižje osebne
dohodke kot prejšnji mesec.
V največ temeljnih organi-
zacijah bodo manjši za 8 od-
stotkov, v zdravstvenem
domu Žalec za 12,5 odstotka,
v temeljni organizaciji Za-
vod za socialno medicino in
higieno za 8,65 odstotka,
medtem ko v Zdravstve-
nem domu Slovenske Ko-
njice in v temeljni organiza-
ciji preskrbovalno-vzdrže-
valne enote osebnih dohod-
kov ne bodo zmanjšali.
Razloga za zmanjšanje plač
sta dva - Zdravstvenemu
centru Celje grozi ob polletju
izguba, to pa teija tudi inter-
ventni zakon o omejevanju
razpolaganja z delom druž-
benih sredstev za bruto
osebne dohodke. Zdravstve-
ni delavci bi bili lahko prav-
zaprav zadovoljni z izraču-
nom. V prvih treh mesecih je
Zdravstveni center zabeležil
2,9 milijarde din^ev izgube,
vendar jim ni bilo potrebno
zmanjšati osebnih odhodkov
v skladu z zakonom o sanaci-
ji, ker so ob upoštevanju me-
seca aprila dosegli pozitivne
rezultate v vseh temeljnih
organizacijah razen v Zdrav-
stvenem domu Celje. Poleg
tega, da jih ne bo prizadel
zakon o sanaciji, se kot druž-
bena dejavnost pri intervent-
nem zakonu primerjajo z de-
vetmesečnim povprečjem in
ne polletnim.
Ne glede na to pa za oseb-
ne dohodke v Zdravstven
centru nimajo dovolj dei
j a. Likvidnost delovne oi
nizacije je izredno slaba,
s posojili odplačujejo pes
la - seveda z visokimi obn
mi. Izračunali so, da bi
ohranitvi sedanjih oseh
dohodkov ob polletju pri
slovali 4 milijarde din izgi
(eno izplačilo osebnih
hodkov je 3,2 milijarde
narjev). Polož^ skuš^ort
vati še z omejevaryem i
bav, vendar to ne zadd
pomaga pa večati nezai
voljstvo delavcev. Mimo|
de - če ne bi ob zadnji pn
nitvi dela izsilili 30 odstoti
ga povečanje osebnih i
hodkov, jih sedcU tudi nci
bilo potrebno zmanjševati
'MILENA B. POKI
Klofuta šolstvu
Medtem ko otroci osnovnih
šol tudi v konjiški občini ne-
strpno pričakujejo dolgo vro-
če poletje, se v šolstvu in v po-
litiki ubadajo z vročo temo
programa racionalizacije os-
novnošolskih programov in
gmotnega stanja v šolstvu.
Osnutek programa ukrepov
v šolstvu je te dni v javni raz-
pravi, prihodnji teden pa pri-
haja kot predlog tudi med de-
legate občinske Izobraževal-
ne skupnosti Slovenske Ko-
njice.
Pri sprejemanju predloga
ukrepov za racionalizacijo pro-
gramov v šolstvu je potrebno
upoštevati, poudarjajo v konji-
ški občini, da so določene de-
javnosti opredeljene z Zako-
nom o osnovni šoli kot zago-
tovljeni program, za katerega
je v republiki zagotovljena so-
lidarnost. Za ta program stori-
tev torej ni možno zaračunava-
ti prispevka staršev oziroma
uporabnikov. Vse oblike dru-
gih dejavnosti, ki jih izvajajo
osnovne šole, pa so opredelje-
ne kot dopolnilni program,
kjer pa se sredstva zagotavljajo
v odvisnosti od zmožnosti
združenega dela v občini pre-
ko enotne prispevne stopnje.
Kje torej zdaj klestiti mlado
drevo, je vprašar^e, ki odra-
slim sivi lase, kajti prav dopol-
nilni program je bil doslej nad-
gradnja rednega. Ukrepi pa
bodo zažagali prav v te zelene
veje. Kot primer: postopno
zmanjšanje (ukixx)aixje) c«!
dnevnega pouka, v spremfl
bo razporeditve delovnega I
sa pedagoških delavcev v cd
dnevni osnovni šoli in ukinii
njihovega 15 odstotnega i
datka za to obliko izobrai«
nja. In še dlje: terjali b«
spremembe šolskih okolii
tako da naO bi bili poslej
območju občine le štirje šol
okoliši. Postopno naj bi 6
v šolstvu dosegli ekonom!
cene in uvedli višje particil
cije za otroke pri šolnini v ^
beni šoli, pri ceni malic in W
za otroke, pri oskrbnih sf
ških otrok v šoli v nciravi. -
S septembrom letos n^
tudi racionalizirali organiz*
jo prevozov učencev v osno'
šoli in uvedli 50 odstotno p"
lo vozovnic za tiste učence,
so oddaljeni manj kot 4
metre in po Zakonu o osnO*
šoli nim£yo pravice do bp
plačnega prevoza.
Pa bo treba kdaj še popr^
streho na kateri šoli, prizi**
učilno, podaljšati napuš^^
kakšni telovadnici, pa bo ^
ostalo bore malo ali skor^'
denaija. Po tako močni ki"''
šolstvu bo kakšen obliž
bežen spomin šolnikov
učencev na vsaj malce
čase. Za starše, kajpak
Bomo res morali v dobi ra^
nalništva privleči na svetl^.^
blice, kredo in mokro go"
za pot v preteklost? ^.fj
MATEJA POPJ^
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
rje SO tiste
lazice?
financiranje takšnih
.drugačnih organov je
fi ass že dolga leta spe-
00	po utečenih poteh,
de da tudi te stezi-
ne bodo vekomaj tako
uhojene, če pro-
fgt po njih ne bo dvo-
leten.
laški izvršni svet se je
([jjmo letos vprašal, za
ji mora občina odšteti
ji,er poltretji milijon di-
fjjev, kolikor bi morali
Uspevati za Skupnost
Dvenskih občin. Pripre-
t^u dejavnosti te skup-
iti so ugotovili, da je
Isnskem letu izdala tri
jošure in pripravila tri
^vete, medtem ko gla-
lo Občan, zaradi katere-
ije bila Skupnost prav-
tprav prvotno ustanov-
,jia, sploh ni izšlo.
Ce zgolj površno in na
irico izračunamo, koli-
) denarja prispevajo za
iupnost vse slovenske
Hine, potem je čudno,
1	se niso še kje drugje
■)rašali, kakšen je prav-
prav učinek teh sred-
evin ali je skupnost, ka-
ina je bila potrebna
iedleti, dobra in potreb-
3 tudi danes. Čas bi že
il, da bi tudi v teh odno-
b obveljalo načelo »daj-
m« (ali kot se lepo biro-
itsko reče »uveljavili
upni interes«). Potem
počasi zmanjkalo pro-
m za tiste, ki bi radi
di na sončni strani Alp
veli v senci.
NADA KUMER
Sporazum za delovna mesta
Sklad za p,ospeše¥anle drobnega gospodarstva
Konjičani so v srednje-
ročnih in dolgoročnih plan-
skih dokumentih občine
opredelili pospešen razvoj
drobnega gospodarstva
v zasebnem in družbenem
sektorju. Na zadnji seji Iz-
vršnega sveta, 1. junija, pa
so obravnavali in podprli
delovno gradivo samou-
pravnega sporazuma o usta-
novitvi sklada za pospeše-
vanje drobnega gospodar-
stva in za zagotavljanje no-
vih delovnih mest.
Dejstvo je, ugotavljego
v konjiški občini, da se števi-
lo nezaposlenih veča. Eden
od razlogov je v tem, da ne-
katere delovne organizacye
s kapitalno intenzivno proiz-
vodnjo ne zaposlujejo več
novih delavcev, ampak se
usmerjajo v modernizacijo
in avtomatizacijo tehnolo-
ških procesov. Zato pa v ob-
čini zaposlovanja ne namera-
vajo potisniti na stranski tir,
temveč zagotavljati nova de-
lovna mesta druae. Prav za-
to so predvideli namensko
združevanje sredstev udele-
žencev samoupravnega spo-
razuma. Na tak način zbrana
sredstva bodo namenili obrt-
nikom, da bodo razširjali
svoje zmogljivosti v delavni-
cah, pa tudi organizacijam
združenega dela v gospodar-
stvu, če bodo z njimi zago-
tavljale dodatna delovna me-
sta. O delitvi sredstev bo od-
ločal izvršilni odbor, ki ga bo
imenovala skupščina sklada.
Ko so na konjiškem Izvrš-
nem svetu obravnavali de-
lovno gradivo tega samou-
pravnega sporazuma, so
opozorili, da podpisnik ne
more biti v imenu obrtnikov
Obrtno združenje, temveč ga
morzOo podpisati obrtniki,
ali pa Obrtno združenje s pri-
stopnimi i2javami obrtni-
kov. Konkretizirati bo po-
trebno tudi vsebinski del
sporazuma, zlasti s številom
delovnih mest.
Zavzeli so se tudi, da bi bil
samoupravni sporazum pod-
pisan do 1. septembra letos,
da bi se začel denar za nova
delovna mesta čimprej zbi-
rati.
MATEJA PODJED
Prihranek tudi z reorganizacijo
Poleg zdravstva (o tem
smo poročali v prejšnji šte-
vilki), je v šmarski občini
v najtežjem položaju social-
no skrbstvo, kjer jim, po
merilih interventne zako-
nodaje, m^ka 228 milijo-
nov dinarjev. Zato so tudi
v tej interesni skupnosti
pripravili program varče-
valnih ukrepov, s katerim
pa bi lahko prihranili le
okoli 121 milijonov din.
Po tem programu ngj ne bi
valorizirali nekaterih denar-
nih pomoči, ki jih je v šmar-
ski občini malo (na tisoč pre-
bivalcev so pod slovenskim
povprečjem, čeprav je obči-
na po deležu prebivalstva
nad 65 let na drugem mestu),
še enkrat bodo temeljito pre-
verili kdo prejema denarne
pomoči, veliko več pa bodo
naredili na področju nege na
domu. Interesna skupnost
socialnega skrbstva se je
v tako težkem položaju zna-
šla predvsem iz dveh razlo-
gov: lani so združili manj
sredstev, kot je zakon dovo-
ljeval, poraba pa je bila večja
od dovoljene. K večji porabi
je zlasti prispeval velik skok
cen v socialnih zavodih, kar
velia tudi za to leto.
Nič kaj bolje ni na področ-
ju otroškega varstva, kjer so
v šmarski občini v enotni
prispevni stopnji zajete tudi
skupne naloge, kot so porod-
niški dopusti in denarne po-
moči. Zato si prizadevajo, da
bi imele te naloge spet po-
sebno avtonomno prispevno
stopnjo, s tem pa zaradi
učinkov interventne zakono-
daje ne bi »zajedali« v občin-
ski program. Tudi v tej inte-
resni skupnosti jim primanj-
kuje okoli 240 milijonov di-
naijev. Po programu ukre-
pov ne bodo izvedli vseh va-
lorizacij, podobno kot v soci-
alnem skrbstvu pa bodo po-
novno temeljito preverili vse
denarne pomoči. S tem bi
lahko prihranili manjkajoči
del sredstev.
Seveda so podobne težave
tudi v kulturi, telesni kulturi
in drugod, kjer se bo treba
odpovedati marsikateri ak-
tivnosti. Pri teh interesnih
skupnostih so materialni
problemi nekoliko bla^i, ker
izdatki niso v tolikšni meri
neposredno vezani na oseb-
ne dohodke izvajalcev, na
porabnike pa ti ukrepi delu-
jejo manj neposredno in
manj boleče, kot na primer
v zdravstvu, šolstvu in soci-
alnem skrbstvu.
Ne nazadnje bo treba reor-
ganizirati ■ tudi strokovne
službe šmarskih sisov, to na-
logo pa naj bi izpeljali to je-
sen. Gre za smotrno »inte-
gracijo« z občinskimi uprav-
nimi organi, s tem pa je pri-
čakovati znaten prihranek in
boljšo učinkovitost dela.
MARJELA AGREŽ
(OMENTIRAraO
ača na prsih
hmanistična inteligenca,
- kljub nekaterim izje-
m - v Velenju še vedno
po domovih, dobiva še
^priložnost, da se elegant-
vključi v družbenopolitič-
dogaja^a v tej občini,
fika seji ponuja ob neraz-
feni dilemi: Kdo lahko
^di Velenju več škode?
'oimenovani alternativci,
ob vsaki prostorski ali go-
barski pobudi osvetljuje-
tiJdi ]yen ekološki učinek
D pri vsem ostalem niko-
f vnaprej ne verjamejo?
norda predstavniki legi-
ie občinske oblasti, ki
^oma nasprotujejo zvez-
in republiškemu ad-
^trativnemu »poseganju
^Henje«, obenem pa red-
^šijo zakone in predpise.
takšnem razmišljanju,
^ga bo seveda lotila, lah-
^^lenjski inteligenci po-
z dvojim. Najprej,
alternativci le začasno
'^fvidez kamen spotike
^iičnih krogih, pa še to
""o le na zvezni ravni. Si-
Pa se - povejmo že konč-
^Mavnost tudi to - zavze-
dosledno pravno dr-
, • To pa pomeni (potrdi-
^^demo v praksi ničko-
/' da trmasto upoštev^o
^^fJo zakonodajo, kakrš-
je že, njeno spremi-
^ pa predlagajo po
po običajnih poteh. Tež-
^ torej trdili, da s svojimi
J^ in delovanjem vzpod-
še več državnega ad-
^^ranja in da so lahko
^ kakšnega drastičnega
v domač družbeno-
^^ni prostor od drugod.
^'^n/sJca občinska oblast
^,yečinoma odloča ve-
^ lobby), se poslužuje
^^uradnih poti v var-
stvu uradnih pečatov. Naro-
du polnijo ušesa s tem, da
mora večin bolje delati (tako
so že predelali 3000 delavcev
v invalide), sami pa bodo že
poskrbeli za malico in omeji-
U priseljevanje. Ob tem pa so
toliko nepremišljeni, da niti
šole in skakalnice ne znajo
zakonito zgraditi. S tem ruši-
jo vssu minimalni pravni red,
ki vendarle še obstaja, in če
bo kdo hotel velenjske prole-
tarce zaščititi, bo imel lep iz-
govor, da pride v občino in
udari po mizi.
Zato bi se veler^ska pamet
morala vprašati: je rs(jska ka-
ča tisti, ki ponuja grešne sa-
deže, ali tisti, kijih hoče vsaj
umiti, da ljudstvo ne dobi
diareje? Je zvodniški plazi-
lec tisti, ki ponuja jabolka za-
to, ker jih je že celo gobico
spravil v promet, ali tisti, ki
se sprašuje, kje dobiti denar
za plačilo grehov? Žal je trez-
nih Velenjčanov premalo,
kača se še naprej lepo redi,
narodu pa je že dolgo tako ali
tako vseeno.
BRANE PIANO
Janez Stanovnik
bo obiskal
žalsko občino
Petnajstega junija bo v žal-
ski skuščinski dvorani pogo-
vor s predsednikom pred-
sedstva Slovenije Janezom
Stanovnikom. Razgovor,
v katerem bo Janez Stanov-
nik predstavil svoj pogled na
ekonomski razvoj Slovenije,
organizirajo delavci Delav-
ske univerze iz Žalca ter Ob-
činski komite ZKS Žalec.
Začetek je napovedan ob
dvanajsti uri.
Zavest, ki se krepi
Pregled nad nepremično
naravno in kulturno dediš-
čino je v občini Mozirje, z iz-
jemo tehniške dediščine,
kapelic ter znamenj, skoraj
popoln. Varstvo celotne de-
diščine je vključeno v dol-
goročni in srednjeročni
družbeni plan ter v izvedbe-
ne prostorske dokumente za
posamezna območja. Najka-
kovostnejšo dediščino je
skupščina občine Mozirje
v preteklem letu razglasila
za naravne znamenitosti in
kulturne spomenike.
Seznam te dediščine bo
dopolnjevan z na novo zna-
nimi objekti. Celjski Zavod
za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine, ki opravlja
strokovne naloge tudi za mo-
zirsko občino, je pred krat-
kim pripravil poročilo o var-
stvu naravne in kulturne de-
diščine v Gornji Savinjski
dolini. Med občani se ta za-
vest, kljub slabemu stanju
na nekaterih področjih varo-
vanja dediščine, veča.
Naravno dediščino ogroža-
jo predvsem onesnaževanje
okolja (izstopata zlasti Šo-
štanj ska termoelektrarna in
nazarski Glin). Značilno kul-
turno krajino uničujeta sti-
hijska urbanizacija in grad-
nja, tudi kamnolomi in
drugo.
Med kulturno dediščino
ogrožajo arheološko dedišči-
no nekontrolirani izkopi. Na
področju umetnostne dediš-
čine so najboljše vzdrževane
cerkve, z i^emo Šmartnega
ob Dreti, kjer je obnova ne-
strokovna. Nasprotno so
med sakralnimi objekti po
vsej dolini zelo ogrožene ka-
pelice in znamenja. Tudi tr-
ška arhitektura je ogrožena.
Najhitreje izginja, zaradi
spreminjanja načina življe-
nja, etnološka dediščina.
V Gornji Savinjski dolini iz-
stopa veliko število zgradb
bogatega ljudskega stavbar-
stva. Pregled nad temi
zgradbami je sicer dober,
vendar bi nekateri lastniki
domačij in drugih zaščitenih
zgradb potrebovali družbe-
no pomoč. Dobro je urejeno
vzdrževanje spomenikov de-
lavskega gibanja in revoluci-
je. Pri varovanju tehniške
dediščine se zavest o varova-
nju te dediščine veča.
BRANE JERANKO
Izvršni svet občine Mozir-
je je poročilo celjskega Za-
voda o varstvu nepremične
naravne in kulturne dediš-
čine v občini ocenil zelo
ugodno. Tudi mozirski iz-
vršni svet ocenjuje, da se
odnos do te dediščine spre-
minja na boljše, na kar ka-
žejo vse številnejša opozori-
la posameznikov na propa-
danje posameznih spome-
nikov.
SVETMED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Težavna prenova
v Vietnamu
Vietnamski voditelji so več let skušali skrbeti za troje
hkrati: vojskovanje (v Kampučiji), utijevanje socializma in
prehranjevalne ljudstva. Zd^ so spoznali, da vojne v Kam-
pučiji ne bo mogoče dobiti, socializem skušajo prenoviti
z obširno »perestrojko«, počilo pa je pri najosnovnejšem
- hrani. Vlada je sporočila, da se je po treh zaporednih
slabih letinah riža osem milijonov ljudi znašlo na robu
stradanja in zaprosila mednarodne organizacije in druge
države za nujno pomoč - 108.000 ton žita.
Kakšen preobrat torej od časov, ko so v Vietnamu
gospodarske težave redno prekrivali s propagandno real-
socialistično pozlato! Čudijo se celo Američani, za katere
je več kot ironično, da železna pest, ki jih je izgnala, zdaj
prosi za pomoč. Toda ZDA še vedno vztrajajo pri gospo-
darski blokadi Vietnama, kot kazni za njegovo zasedbo
Kampučije. Prav tako pa so ob najnovejših tožbah iz
Hanoja tudi nezaupljive. Mar ne gre za poskus nekako
izsiliti pomoč Zahoda, ki je po zasedbi Kampučije leta
1979 prihajala izključno prek humanitarnih organizacij?
Nsj bo tako ah drugače, dejstvo je, da vietnamske težave
niso hiti n^jmar^j namišljene. Kar zadeva pomar\jkaiye
hrane, je bil alarm sprožen že prejši\je leto, ko so pošiljke
riža z bogatejšega juga le za silo pomagale ogroženemu
prebivalstvu s severa. Bes je, da so bile za slabo letino
v precejšnji meri krive neugodne vremenske razmere in
pomanjkanje insekticidov, kakor pravi vlada, vendar je
grozeča lakota le eden simptomov globoke gospodarske in
pohtične krize.
Številke, ki to ponazarjajo, so osupljive. S 130 dolarji
letnega dohodka na prebivalca je Vietnam ena najrevnej-
ših držav na svetu. Inflacija seje povzpela že na vrtoglavih
1000 odstotkov, brezposelnih je več kot četrtina za delo
sposobnih ljudi, državni dolg znaša 6,6 milijarde dolarjev,
trgovinski primanjkljaj več kot milijardo dolarjev, devizne
rezerve vlade pa znaše^o le pičhh 20 milijonov dolarjev. Pri
vsem tem pa je stopnja rasti 2,6-odstotna kar je pri 66
milijonih prebivalcev približno 1,5 milijona ljudi več na
leto.
Vietnam je torej pravcati otok nerazvitosti v soseščini
hitro razvijajočih se držav Jugovzhodne Azije, njegovo
šibko gospodarstvo pa životari v odvisnosti od sovjetske
pomoči, ki znaša pribUžno tri milijone dolarjev dnevno.
Kako torej iz te krize, za katero so poleg bremena vojsko-
vanja v Kampučiji (Vietnam ima sicer po številčnosti
četrto največjo armado na svetu) krive znane bolezni dog-
matičnega socializma?
Po prelomnem partijskem kongresu decembra 1986, ko
je v partiji dobila prevlado struja »reformistov«, seje novi
generalni sekretar Nguyen Van Linh lotil reform, ki naj bi
omogočile večjo avtonomijo podjetij, omejile moč birokra-
cije, sprostile kmetijsko proizvodnjo in zavrle korupcijo.
Toda vse to je večjidel ostalo le na papirju. Podobno
kakor v Sovjetski zvezi se »perestrojki« upirajo dogma-
tični partijski in birokratski krogi, ki se sklicujejo na
kaotično stanje v gospodarstvu. N^večji dosežek prizade-
vanj »malega Gorbačova«, kakor imenujejo Nguyen Van
Linha,je za zdaj močno povečama javna kritičnost tako do
splošnih pojavov kot do posameznikov. Manj uspešna pa
je vlada pri privabljanju nujno potrebnega tujega kapitala,
čeprav je bil letos sprejet i^emno ugoden zakon o tujih
vlaganjih. Tujci lahko poslej v Vietnamu gradijo tovarne
in sami razpolagajo z dobičkom.
Toda poslovneži so še previdni kajti gospodarski kaos je
prevelik. Bistvene spremembe bi bilo mogoče pričakovati
s pritokom sredstev z Zahoda, teh pa ne bo, dokler bodo
vietnamski vojaki v Kampučiji. Nemara so se v Hanoju
zavedli, da bo umik iz Kampučije neogibna cena za uspeh
domačih reform in torej napovedi o umiku 50.000 (od
140.000) vojakov do konca tega leta morda niso zgolj pro-
paganda, kakor trdi kampučijska odporniška koalicija.
Optimizem po vrhu: Voditelja velesil Ronald Reagan in
Mihail Gorbačov sta se v Moskvi poslovila z obljubo, da
bosta nadaljevala dialog, ki sta ga ocenila za uspešnega.
Reagan je po prihodu v London, kjer je o obisku poročal
evropskim zaveznikom, celo izrazil upe v novo obdobje
zgodovine. Ali lahko ryuno napovedano peto srečanje pri-
nese nov, težko pričakovani razorožitveni sporazum (o
uničeryu polovice strateških jedrsKih raket) pa ostaja
močno vprašljivo, saj sta se obe strani doslej prepričali
o številnih ovirah. Ena od teh je za Moskvo tudi razvoj
tako imenovanega vesoljskega orožja, oziroma protijedr-
skega obrambnega ščita, ki ga Reagan še zmeraj ognjevito
zagovarja. Gorbačov se najbrž že pripravlja za novega
sogovornika v Beli hiši, ki bo Reagana zamenjal januarja.
Tesna zmaga levice v Franciji: Izidi prvega kroga fran-
coskih skupščinskih volitev so prinesli »predsedniški
večini«, torej koaliciji socialistov, levih radikalov in sre-
dinskim zaveznikom precej slabši rezultat od napoveda-
nega. Združena desnica je bila s 40 odstotki glasov celo
nekaj uspešnejša, kar pa bi zaradi volilnega sistema še
zmeraj pomenilo premoč socialistov v skupščini. Odločil
bo drugi krog volitev, 12. junija, ko je morda pričakovati
tudi večjo volilno udeležbo od tokratne. Glasovalo je
namreč le 34,5 odstotka volilcev, kar je najmar^j doslej.
Shultz četrtič na Bližnjem Vzhodu: Ameriški državni
sekretar George Shultz se je po moskovskem vrhu podal
na svojo četrto bližnjevzhodno turnejo. V Kairu, Tel
Avivu, Damasku in Amanu je predstavil novi ameriški
načrt za reševanje palestinskega vprašanja. Njegovi
ključni prvini sta ozemeljski kompromis in mednarodna
konferenca o Bližnjem Vzhodu. Vendar pa r;jegovi pogo-
vori, kot kaže, niso obrodili sadov, saj se z ameriškim
načrtom ne striryajo ne Izraelci ne Palestinci.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Trgovina ni generator inflacije
Trgovci pravijo, da bodo pri maržah previdni
Zaradi zmanjšanja kupne
moči se trgovci upravičeno
bojijo znižanega prometa,
zato so pri sicer svobodnem
oblikovanju marž precej
previdni. Zatrjujejo, da gre
v glavnem za minimalne
zneske nad tistimi, ki so po-
trebni za kritje stroškov po-
slovanja in da zatorej trgo-
vina ni generator inflacije.
Glavni delež pri tej namreč
po njihovem nosijo poviša-
nja cen proizvajalcev in
davki.
V trgovini na drobno z ži-
vili je le malo tistih proizvo-
dov, za katere je odstotek za
kritje stroškov poslovanja
predpisan. Gre le za olje,
kruh in moko tipa 850 in še
nekaj drugih živil, medtem
ko bo oblikovanje ostalih
marž prepuščeno trgovcem
samim (tako kot je tudi pro-
izvajalcem obhkovarye cen).
Pri tem bodo, kot je dejal
Maks Maček, direktor Mer-
xovega Potrošnikovega toz-
da Celje, v trgovini z živili
skrbno previdni. Zlasti to
velja za živila osnovne pre-
skrbe, kjer bodo marže to-
likšne, da bodo lahko trgovci
pokrivah osnovne stroške,
nikakor pa ne bodo tolikšne,
da bi na njihov račun ustvar-
jali sredstva za razšiijeno re-
produkcijo. V teh primerih
bodo marže 7 do 10 odstotne,
nekoliko višje pa bodo pri
ostalih proizvodih, na račun
katerih n£y bi zaslužili tudi
kaj več kot zgolj za preživet-
je. V zvezi s tem bodo po-
trebni številni izračuni ter
uskladitev z internimi akti in
pravilniki o oblikovanju cen.
Medtem ko marže za blago
s predpisanimi cenami že ve-
ljajo, bodo za vse ostalo obh-
kovane predvidoma do kon-
ca juniia.
Da trgovina ni generator
inflacije^ menijo tudi v teh-
nični trgovini. Frančiška
Štiglic, strokovna svetoval-
ka v Kovinotehni ocei^uje,
da so trgovci svoj preizkus
opravih že leta 1986, pri prvi
liberalizaciji oblikovanja
marž. Novi odstotki za pokri-
vanje stroškov poslovanja,
ki bodo tehnični trgovini na
debelo med 10 do 15%, so po
njenem mnenju realni.
Bojijo se zamrznitve
v prehodu k bolj tržno
usmerjenemu gospodarstvu
lahko tudi v trgovini priča-
kujemo večjo konkurenco.
Precejšnje razlike v cenah
istih proizvodov, ki so na tr-
žišču prisotne sedej, so pred-
vsem posledica zalog kasne-
je, v obdobju tržne konku-
rence, lahko pričakujemo
vsaj malenkostne razlike,
poznane iz zahodnih gospo-
darstev, kjer ni toliko po-
membno samo to, kaj kupu-
ješ temveč tudi lqe kupuješ.
Ali bomo pri naši regionalno
bolj zaprti trgovini res delež-
ni takšne konkurence, pa je
še vprašanje.
Trenutno je pomembneje
to, da se ne bi uresničila bo-
jazen, da bi cene ponovno za-
mrznili. Vlada ima namreč
z zamrznitvami precejšnje iz-
kušnje in če bi morda ob tem
svojo besedo zastavili še tuji
upniki, bi se v primeru na-
daljnjih pretiravanj pri dvi-
govanju cen lahko to tudi
zgodilo. Sedanja povišanja
so sicer res tudi posledica
novembrskih disparitet cen,
a so, ker smo bili predolgo
v^eni le kontrole in vajeti,
pri sprostitvi nekateri le iz-
gubili razsodnost. Upzgmo,
da jih ne bo streznila nova
zamrznitev ampak trg in čas,
ki jim bo pokazal, da se bodo
morah ravnati po povpraše-
vanju (potrebna je seveda
ustrezna konkurenca), doho-
dek pa iskati drugje, ne le
v poviševanju cen.
Žal pa k bistvenim poveča-
njem cen veliko prispevajo
tudi davki. Pri polnjenju
proračunov se skorajda ne
izbira več metod. Tipičen
primer, ki bi ga lahko ob
opozarjanju na varčevanje
z energijo uvrstili v knjigo
naših velikih ekonomskih
nesmislov, je uvedba davka
na izolacijski material...
BoJIcot pri nakupih?
Posebno vlogo n^ bi v teh
razmerah imeli tudi sveti po-
trošnikov. Tudi v teh menijo,
da so nekateri proizvajalci
s povišanji pretirali. Po bese-
dah Rista Gajška, predsed-
nika sveta potrošnikov
v celjski krsoevni skupnosti
Center, to še posebej velja za
tehnično blago. Po njego-
vem mnenju so vse podraži-
tve, ki so nad petdesetimi
odstotki, neupravičene. Za-
radi precejšnjega padca kup-
ne moči pa se lahko zgodi, da
bodo kratko potegnili proiz-
vajalci.
Priložnost reči kaj več
o tem bodo imeli predstavni-
ki potrošnikov kmalu, ko bo-
do na pobudo sociahstične
zveze na konferenci potroš-
nikov skupno s trgovci raz-
pravljali o posledicah seda-
njih ukrepov. Predvsem pa
n^ bi odgovorili tudi na vr-
sto drugih pomembnih vpra-
šanj, od tega, ali je Celje za
konkurenco dovolj odprto
mesto do tega, kakšen je od-
nos med kupci in prodajalci
in kakšna je pravzaprav vlo-
ga svetov potrošnikov, S tem
pa bodo delno tudi odgovori-
li na vprašanje ali je obstoje-
ča slabša organiziranost in
tehnična opremljenost in
nizka tehnična opremljenost
ter slaba postrežba v trgovini
res samo posledica doseda-
njega stabilizacijskega obna-
šanja trgovcev ah pa so mor-
da vzroki za opisane razmere
še kje.
R, PANTELIČ
Na vprašanje, ali se misli-
jo potrošniki organizirati
tako kot drugod, denimo
v Sarajevu, kjer sveti po-
trošnikov predlagajo ku-
pcem da ne kupujejo blaga,
ki se je podražilo za več kot
50 odstotkov, pa Risto Gaj-
šek meni, da bi to lahko bil
pravilen pristop, vendar bi
se morali zadeve lotiti orga-
nizirano v okviru sociali-
stične zveze.
Labod le postal Elektro
Pred dnevi so v Celju odprli prenovljeno Kovinotehnino trgovino Labod, ki pa je oj
povezana z Elektrom v eno trgovino in je zato tudi izgubila svoje staro ime. V novem delu El^
s6 obnovili prostore in zunanjost zgradbe ter v zadrgem delu razrešili problem skupnih |
s stanovalci hiše. Prenova je bila zahtevna tudi zaradi pogojev spomeniškega varstva po ohran
starega mestnega jedra, kar pa so v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo in izvajalcem Renj
tom dobro reših.
Adaptacijo trgovine so načrtovali v Kovinotehni že pred tremi leti, pa se je takrat zat^
zaradi lastništva zgradbe in sredstev. Tokrat so obnovo uspešno zaključili, veljala pa jih je
milijonov dinaijev, V prenovljeni trgovini bo, tako kot prej, na vo^jo vodovodna in toplovo
instalacija, iz starega Elektra pa so prestavili prodajo elektroinstalacij. Še vedno pa im^o |
oddelek rezervnih delov za gospodinjske aparate in materid za modelarstvo.
Ni razloga za optimizem
Rezuliatl poslovanja šentjurskega gospodarstva oh
tromesečju holjši kot konec lanskega leta
čeprav so rezultati poslo-
vanja v šentjurskem gospo-
darstvu ob tromesečju veliko
boljši kot konec lanskega po-
slovnega leta, pa se celotna
uspešnost gospodarstva slab-
ša. Glede na lansko primerjal-
no obdobje sta za nekaj dese-
tink odstotka padli reproduk-
tivna in akumulativna spo-
sobnost delovnih organizacij,
ekonomisti in finančniki pa
opozarjajo, da zaradi spreme-
njenega obračunskega zakona
vsi podatki niso primerljivi.
Natančno primerjavo z go-
spodarjenjem v lanskem po-
slovnem letu bomo tako dobili
šele ob devetmesečju. Ob upo-
števarxju rasti cen na drobno je
v prvem tromesečju družbeni
proizvod realno padel za 3 od-
stotke, prav tako pa se je kljub
z resolucijo načrtovani pol-od-
stotni rasti zapbslovar\ja le-to
zmanjšalo za pol odstotka. Ne-
ke« mar\j kot 230 iskalcev zapo-
slitve v gospodarsko nerazviti
občini pa po prvem tromeseč-
ju že pomeni resen problem.
Veliko bolj razveseljivi so
podatki o rasti fizičnega obse-
ga industrijske proizvodnje, ki
je glede na lansko primerjalno
obdobje 3,2 odstotka večji.
Med občinami celjskega ob-
močja je šentjursko gospodar-
stvo po rasti industrijske pro-
izvodnje na drugem mestu, le
nekoliko več so industrijsko
rast povečah v Šmaiju pri Jel-
š£ih. V prvih treh mesecih je
šentjursko gospodarstvo
ustvarilo 37 milijard 280 milijo-
nov dinarjev celotnega prihod-
ka, skoreg polovico pa so
ustvarili v Alposovih tozdih
Cevama in Oprema ter Emo-
vem tozdu Kotli. Delež indu-
strije v celotnem prihodku je
skoraj 70 odstoten, v kmetij-
stvu pa so ustvarili le desetino
celotnega prihodka, kar je gle-
de na obstoječe razmere
v kmetijstvu sicer razumljivo
- a za kmetijsko usmerjeno ob-
•čino, kakršna je šentjurska, že
zaskrbljujoče.
Prav tako zaskrbljujoči pa so
tudi podatki o izgubah v
vem tromesečju. Izgube -
beležili so jih v Toprovih t
dih Moda in Elegant, ta
Klavnica šentjurskega Knu
skega kombinata in KomuE
no obrtnem podjetju - znaji
378 milijonov dinarjev in
kar dva in polkrat višje 1
v lanskem primerjalnem (
dobju, V očini menijo, di
najboU problematični iz^
Komunalno obrtno po^
kjer so zaradi zamrznitve o
vode in'težav v sektorju ga
beno obrtnih del zabeležili i
k£0 marg kot 66 milijonov I
narjev izgube.
IVANA FIDL|
Apnenčeva moka
za čisto okolje
PGM zidani most čaka na odločitev
elektrogospodarstva
Tozd trbovieljska Cemen-
tarna, Proizvodnja gradbe-
nega materiala Zidani most
se že nekaj časa vrti v zača-
ranem krogu: zaostajanje
cen njihovih izdelkov v pri-
merjavi z vhodnimi cenami
jih zadnji dve leti potiska
vse bolj k tlom, brez lastnih
sredstev pa nimajo nikakrš-
nih možnosti, da bi povečali
zmogljivosti ali celo uvedli
zahtevnejše tehnologije in
na ta način izboljšali poslo-
vanje.
Ob tromesečju so imeli 70
milijonov dinaijev izgube.
Lansko jesen jih je znova
prizadela podražitev energi-
je, medtem ko so sami lahko
dvignili cene le za dobrih de-
vet odstotkov. Po novih
ukrepih zvezne vlade bodo
sicer lahko povečali cene,
vendar tudi to ni tr^na reši-
tev za boljšo prihodnost.
Možnosti za svoj obstoj in
razvoj vidijo v takoimenova-
nem ekološkem programu.
Apnenčeva moka je namreč
učinkovita za odžveplevanje
dimnih plinov, kar bi lahko
uspešno uporabili v termo-
elektrarnah. Zamisel ni no-
va, a elektrogospodarstvo
odlaša z odločitvijo. Vse več-
je onesnjiženje in čedalje
glasnejši pozivi k skrbn
okolje pa jih bodo n^bržj
silili k hitrejšemu ukra
nju. Če se bodo odloči^
postopek z apnenčevo !
ko, se sicer v Sloveniji p9
ja kar nekgj lokacij za pra
bivanje te surovine, Nil
pa še nimajo zgrešenih 1
volj velikih kapacitet, za^
bila v vseh primerih pot
na vlagala. V Zidanem
stu vidijo svoje predn(
v dejstvu, da imajo eno i
bolj kakovostnih nah^a
apnenca in dovolj bogate
loge, da bi bila vlag«
upravičena,	!
Trenutno so v izdelavi II
grami za postopek odžv^
vanja v šoštanjski teit
elektrarni. Tej je PGM Zi
ni most z obstoječimi ZJ^
Ijivostmi ponudila dvžose
soč ton apnenčeve moke
no. Večjo proizvodnjo bi
gotovih s sovlaganji.
Dokler ne bo znana odK
tev o uporabi apnenčeve®
ke v termoelektrarnah,
v PGM skušali reševati sV
poslovanje s prilagajaj
proizvodnje v okviru ob»
ječih tehnoloških možnO
obetajo pa si tudi dod®'
posel v zvezi z izgradnja
droelektrarne v Vrhover^
NADA KUM
KOMENTIRAMO
Baza naj še zori
Republiška skupnost za ceste je maja sklicevala
občinska posvetovanja o cestni problematiki, jih nato
preložila in te dni dokončno opovedala. Celjsko posve-
tovanje bi tako moralo biti naprej 24. maja, nato 14.
junija, zdaj pa so ga preložili na jesen.
Tako n^ bi plan Skupnosti za ceste Slovenije in
občinskih skupnosti za leto 1988 pripravili na jesen-
skih posvetovanjih, republiška skupščina pa ga bo
kljub temu sprejela 14. julija. Andrej Levičnik, še lani
predsednik skupščine tega sisa, zdaj pa, kot smo jeseni
v Novem tedniku pravilno napovedali, direktor
delovne skupnosti sisa, pravi v obrazložitvi k odlože-
nim posvetovanjem, da ta čas še ne razpolagajo s »celo-
vitimi podatki, potrebnimi za končipiranje plana
SCS«, nam pa se vseeno dozdeva, da so v LJubljani kar
malce zadovoljni s stanjem stvari. Devet ali deset
mesecev bodo gospodarili s cestnim denarjem brez
temeljitejših posvetov z občinami, posebej pa so si
lahko oddahnili ob odpovedi celjskega posvetovanja,
kjer bi jim Celjani zagotovo zastavljah neprijetna vpra-
šanja o Tremarskem podvozu, cesti preko Trojan in
podobnem.
Bojimo se le, da bo celjska baza jeseni resda zrela za
obiranje, vendar bo ljubljanskim sisovcem še bolj kisla
kot spomladi.
BRANE PIANO
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
tfaznik bo na
lagovni
y šentjurski občini so
g^Iočili, da letos praz-
^iijejo občinski praznik
T avgusta v krajevni
jjupnosti Blagovna.
Osrednjo slovesnost, na
jteri bodo podelili tudi
■iznanja in plakete 18.
^.glista bodo pripravili
nedeljo, 21. avgusta
gd obnovljeno in razšir-
,0 podružnično osnov-
,§olo na Proseniškem.
Qb občinskem prazni-
[, se bodo v šentjurski
ifini tudi letos zvrstila
ortna tekmovanja,
goste bodo povabili pri-
jljski košarkarski klub
jgon Rudaslazska iz
iljske, obiskali pa jih
jdo tudi predstavniki
jbratene občine Požega
Srbije.
I.F.
Različna razlaga istih analiz
Društvo za varstvo okoUa vztraja pri opozorilu
Ali jesti domače kokoši in
njihova jajca ali ne? Tako
so se v preteklih dneh spra-
ševali številni Celjani, ko
so v petek v Delu prebrali
opozorilo celjskega društva
za varstvo okolja.
V njem so namreč kraja-
nom naselij v vzhodnem de-
lu občine, pa tudi nekaterih
drugih naselij odsvetovali
uporabo domačih jajc koko-
ši, ki živijo na prostem, upo-
rabo njihove drobovine, po-
nekod pa tudi uporabo mesa
starejše domače perjadi.
Lovce pa so opozorili, da za
prehrano niso primerna jetra
in ledvice srnjadi ter divje
race in fazani.
Opozorilo so oblikovali na
osnovi analiz, ki jih je opra-
vil ljubljanski Inštitut za hi-
gieno živil in iz katerih so
zaključili, da 60 ali celo 90
odstotkov teh živil vsebuje
prekoračeno normalno ali pa
uradno dovoljeno mejo za
fluor, kadmij, arzen, svinec
in PCB. Opozorilo je seveda
presenetilo in prestrašilo šte
vilne Celjane.
Tohko bolj so bili verjetno
zmedeni tisti, ki so nato sli-
šali še razlago občinskega
veterinarskega inšpektorja
Franca Lemuta. Ta namreč
zagotavlja, da ni razlogov za
prepoved uporabe omenje-
nih živil in da opozorilo dru-
štva ni oblikovano z njego-
vim soglasjem. Po podatkih,
kijih navaja, so leta 1986 pre-
iskali 16 vzorcev mesa. dro-
bovine, mleka, jajc, rib in
divjačine. Preveč arzena so
ugotovili samo v enem vzor-
cu divje race, ki so jo ulovili
na deponiji v Bukovžlaku,
v ledvici stare krave pa je
bilo več kadmija, kot je do-
voljeno. Leta 1987 so prei-
skali 28 vzorcev govejega in
prašičjega mesa, drobovine.
rib, mleka, medu, jajc in div-
jačine; kadmija pa je bilo več
kot je dovoljeno v šestih
vzorcih ledvic in jeter divja-
čine. Vsi ostali vzorci so bili
neoporečni. Letos pa so prei-
skali 20 vzorcev živil žival-
skega izvora in v treh so na-
šli nekoliko več kadmija, kot
je dovoljeno s predpisi. Več
fluora, kot ga je normalno
v organizmih, pa so ugotovili
v petih vzorcih kokošjih ko-
sti in v jajcih. V nadaljevanju
razlagajo, da veterinarska
služba že več kot 10 let
spremlja prisotnost strupe-
nih snovi v živilih živalskega
izvora in da doslej niso ugo-
tovili več strupenih snovi,
kot je dovoljeno s predpisi.
Za fluor pa ni predpisa
o tem, koliko gaje lahko v ži-
vilu več, kot je normalno.
Na podlagi vsega tega ve-
terinarski inšpektor meni,
da je le v ledvicah in jetrih
starejše divjadi več kadmija
kot je dovoljeno, prav tako
v ledvicah govedi, ki je sta-
rejša od 5 let. Zato so lovcem
svetovali, da naj ne jedo led-
vic in jeter divjadi, v klavni-
cah pa zavržejo ledvice sta-
rejše govedi. Mleko, vse vr-
ste mesa, ribe jajca in med
pa se po mnenju veterinar-
skega inšpektorja celjske ob-
čine lahko uporabljajo v pre-
hrani, čeprav so iz naselij, ki
jih je v svojem opozorilu na-
vedlo društvo za varstvo
okolja.
Z vsem tem so krajani sez-
nanjeni, krajevni skupnosti
Trnovlje in Ljubečna pa sta
na osnovi opozorila pripravi-
li v sredo javno tribuno, na
kateri so se zbrali številni
krajani in strokovnjaki, ki so
odgovarjali na vprašanja.
T. CVIRN
Čar tedna starelših
Deseti teden starejših ob-
čanov v celjski občini se je
iztekel. Temu jubileju obrob
seje nabralo nekaj misli. Naj
vse ostane za spomin, bi de-
jal Cankar, mi pa dodajamo,
da še ni utonila v pozabo
pred desetimi leti zastavlje-
na in poglobljena skrb za
ostarelega človeka, ki se je
izkristalizirala v teden starej-
ših občanov.
Širša družbena skrb se je
sčasoma prenesla v društva
upokojencev pri krajevnih
skupnostih, letos pa je posta-
la čisto njihova last. In ne
samo skrb, tudi vse dejavno-
sti so se odvijale v njih, bodi-
si da so bila to predavanja,
razstave ali srečanja starej-
ših krajanov.
Ugotovitev, da v tem času,
ni bilo v celjski občini kra-
jevne skupnosti, kjer ne bi
upokojenci vsej nekaj pri-
pravili ponekod so si celo
preveč naložili na svoja ple-
ča, je razveseljiva. Vse pa je
bilo narejeno z dobro voljo,
z izredno prizadevnostjo in
odgovornostjo, ki odlikuje
samo starejši rod. Manifesta-
tivna je bila samo ena prire-
ditev-revija pevskih upoko-
jenskih zborov iz vse Slove-
nije, kije hkrati tudi zaklju-
čila teden starejših občanov
v celjski občini. Razen te re-
publiško obarvane priredi-
tve so bile vse ostale komor-
ne (izjema so le vojniški upo-
kojenci, ki so pripravili kar
»svoj« teden starejših kraja-
nov), naravnane k domačno-
sti lastnih logov in ustv^al-
nih rezultatov, ki jih ni bilo
malo. Prav ta domačnost in
intimnost pa sta bili čar le-
tošnjega tedna starejših ob-
čanov v celjski občini.
ZDENKA STOP AR
razvoiu
Ijuč prihodnosti je
reteklosti - tako so po-
Dovali okroglo mizo, ki
odo v torek, 14. junija ob
Bfi pripravili v Celju.
[deleženci se bodo zbrali
dvorani medobčinske
avstvene skupnosti
tegorčičevi 5a. Pobudnik
prave je svet za razisko-
10 delo in inovacije pri
SZDL Celje, ^en namen
je, predstaviti dosedanji
foj Ce^ja in širše skupno-
zavore razvoja, vzroke za
o in možnosti izTioda
prestrukturiranjem. Za
9glo mizo so povabili vo-
le gospodarstvenike, vo-
razvojnih služb v organi-
jah združenega dela,
istavnike društev v obči-
obrtnega združenja, go-
darske zbornice in viso-
olske delavce. Pričakuje-
la bodo svoj delež prispe-
vsi, ki so kakorkoli po-
ani z razvojem občine in
še bodo razprave udeležili
ani, ki o teh vprašanjih
nišlj^o.
•kroglo mizo bo vodila
ica Pešec z Inštituta za
iologijo iz Ljubljane,
ašanja, na katera n^ bi
irava odgovorila, pa lah-
sporočate na občinsko
ferenco Socialistične
e Celje.
TC
mo VPISOM
Za naš zadnji kotiček Pred vpisom, ki smo ga priprav-
ili v sodelovanju s strokovno službo občinskih skupnosti
^ zaposlovarye v Celju (poklicno usmerjanje in štipendi-
^je) vam bomo navedli, kje so še prosta mesta za vpis.
. Srednja kmetijsko-živilska šola: kmetijec, vrtnar, kme-
'■iski in vrtnarski tehnik. Sred^a tehniška šola: gradbi-
in gradbeni tehnik, kemijska dejavnost, program
Njništva do 4. stopnje za učence z zncinjem angleškega
l^ka Srednja šola Boris Kidrič: tekstilni mehanik II ter
^kstilno-mehanski tehnik. Srednja družboslovna šola:
'fužboslovni in jezikovni program. Srednja kovinarska,
•^ojna in metalurška šola Store: skrajšani in srednji
''fogram metalurgije in metalurški tehnik, nekaj prostih
|J®st je tudi v skrajšanem in srednjem programu strojni-
ca. Steklarska šola Rogaška Slatina: steklopihač. Cen-
srednjih šol Titovo Velenje: rudar in rudarski tehnik,
^kaj prostih mest je še v programu strojništvo za 4.
![^Pnjo zahtevnosti in v programu računalništvo,
•^osta mesta izven našega območja.
^ šolah ljubljanskega območja je še dovolj vpisnih
j^st v naslednjih programih: pedagoški, PTT promet,
Pstinska dela - strežba, papirništvo, elektrotehnika,
'szriiško-prometni in usnjarsko-predelovalna tehnolo-
V šolah mariborskega območja pa v programih mon-
^ elektroinštalacij, dimnikarstvo, zaključna gradbena
avtoličarstvo, lesarstvo - srednji program ter glasba
L Ples. V šolah kranjske regije je še prostor v tekstilno
tehnologiji, v šolskem centru v Postojni pa je
H^olj vpisnih mest le še v gumarski dejavnosti in lesar-
^ Zvezi z izvedbo sprejemnega postopka na srednji šoli
j^ružboslovno usmeritev v Celju - administrativna
j^pavnost, sporočamo spremembo datuma. Izpiti bodo 17.
^'ja ob 8.00 uri.
Mladi v Zibiki so
dobri organizatorji
Osnovna organizacija prejela srebrni
znak ZSMS
Zibiška mladina je med naj-
bolj aktivnimi v občini
Šmarje pri Jelšah, zato je
tamkajšnja osnovna organi-
zacija Zveze socialistične
mladine letos prejela srebr-
ni znak občinske mladinske
organizacije. Množičnost je
glavna odlika dela mladih
v Zibiki, saj je od 115 čla-
nov osnovne organizacije
aktivnih kar dobra polo-
vica.
Kultura in Šport sta dve
glavni področji dela mladih
Zibičanov, ki so večinoma
tudi člani domačega gasil-
skega društva. Ker svojega
prostora za sestanke nimajo,
so »podnajemniki« v domu
gasilcev, kot pravi Sandi
Bračko, predsednik osnov-
ne organizacije ZSMS Zibi-
ka. Pred kratkim so izdali
svoje prvo glasilo in mu dali
ime Mladi-mladim-mladost.
Pobrateni so z osnovno orga-
nizacijo ZSMS Gaberke
v občini Velenje, v domači
krajevni skupnosti pa so so-
organizatorji večine priredi-
tev in akcij, prav tako ne sto-
jijo ob strani, kadar se v Zibi-
ki gradi cesta, mrliška vežica
in podobno. Ker je Zibika
pretežno kmetijska krajevna
skupnost, je med mladimi
precej kmetov, ki so združe-
ni v aktivu mladih zadružni-
kov v sosednji Pristavi. Naj-
bolj pa so ponosni na organi-
zacijo dveh tradicionalnih
prireditev, ki sta v Zibiki po-
stali že kar praznika; na pr-
vomajsko kresovanje in na
Srečanje zabavnih ansam-
blov občine Šma^e pri Jel-
šah, ki je v Zibiki vedno ob
Dnevu mladosti. »Tudi zaba-
ve nam ne manjka. Nogomet
igramo, namizni tenis, košar-
ko in odbojko, najdemo se
v bližnjem discu Saša v Sod-
ni vasi. Največ je med nami
mladih kmetov in srednje-
šolcev. Žal se tisti, ki gredo
v višje in visoke šole, sčaso-
ma oddaljijo in prekinejo sti-
ke z našo osnovno organiza-
cijo. Sicer pa to ni le naš pro-
blem,« pravi Sandi Bračko,
eden tistih, ki se najbolj tru-
di, da zibiška mladina ne bi
zadremala.
M. AGREŽ
OKNO y JOGOsimjo
Piše: Jože Voifand
Primer, Icl vznemirja
»Janez Janša, eden od kandidatov za novega predsed-
nika slovenske mladine je v širši javnosti znan po seriji
tekstov o vprašanjih obrambe in v tem kontekstu o oboro-
ženih silah. Pravzaprav je bil ideolog tez in najognjevitejši
pobornik Jake Avšiča, odstavljenega generala JLA in nje-
gove politike republiških armad,« je zapisala beograjska
Politika ekspres ob aretacijah v Sloveniji. V obširnem
poročilu s seje slovenskega mladinskega predsedstva list
poudarja, daje predstavnik univerzitetne konference mla-
dine v Ljubljani menil, češ da ves primer spominja na del
vojaškega scenarija iz govoric o pripravljanju vojaškega
puča v Sloveniji. Njegov mariborski kolega pa je zadevo
Janša označil kot očitno provokacijo. »Če ji nasedemo, se
bodo stvari dogajale točno po scenariju - najprej aretacije,
nato demonstracije in na koncu dejanska intervencija voj-
ske«, je dejal in hkrati predlagal »drugo, mladinsko provo-
kacijo - izbrati Janšo za predsednika slovenske mladine«,
je poročala Politika ekspres.
Zagrebški Danas pa se vprašuje, zak^ je bil Janez Janša
aretiran, in obenem ugotavlja, da če se bo sodilo kandi-
datu za predsednika slovenske mladine, se to ne bo zgo-
dilo zaradi ryegovih političnih stališč. Sicer pa bo moralo
»sodišče šele dokazati, da je Janša stvarno kršil zakon (ne
bo šlo torej samo za individualni okus vojaških sodnikov),
a to je tisto, kar sojenje, jasno, pod pogojem, da bo
»pošteno«, postavlja v delikatno luč ne samo za Janšo,
ampak tudi za njegove sodnike. Tednik Danas predstavlja
bistvene teze dosedanjega pisanja Janeza Janše in dodaja,
da to nima nobene zveze s sodnim postopkom. Njemu se
bo sodilo, če sojenje bo, zaradi, »kot se navaja, posedova-
nja zaupnih vojaških dokumentov, ne pa objavljenih sta-
lišč, in tako neO tudi ostane«, sklenja Danas.
Beogrcoska Politika se loteva neke druge teme, in sicer
vloge armade-^v kriznih razmerah. Tako piše, da se da iz
mnoštva tez o tem, kako naj bi ravnala armada v sedanji
družbeni resničnosti, povzeti dve, ki sta najbolj ekstremni:
po prvi je armadi namenjena prevratniška vloga (puči-
stična), druga pa zagovarja idejo o tako imenovani depoli-
tizaciji vojske. Te teze so, kot pravi Politikin komentar,
nesprejemljive. »Nesmiselno je celo domnevati možnost,
da bi bila armada kot neločljiv del obrambnega koncepta
lahko arbiter v družbi. Toda naši armadi tudi nima nihče
pravice odvzemati tiste atribute, ki jo predstavljajo kot
globoko ljudsko, revolucionarno in izključno obrambno
vojsko.«
Nekoliko konkretneje pišejo o razmerah v Sloveniji ob
zdajšnjih občutljivih dogodkih v tujem tisku, in mora se
reči, da je teh odmevov zares veliko. Francoska agencija
AFP na primer meni, da je JLA, ki je bila v Sloveniji
v zadryem času pod udarom kritik pacifistov in novinar-
jev, prešla v ofenzivo. Ukazala je, da se drug za drugim
aretirata dva novinarja in podoficir, ki so osumljeni za
izdajarye vojaških skrivnosti. Agencija celo precizira, da
jim grozi kazen od treh mesecev do pet let oziroma od
enega leta do petnajst let zapora. Te aretacije, poudarja
agencij^ predstavljajo novo spektakularno epizodo
v napetih odnosih med vojaškimi oblastmi in slovenskimi
pacifisti, ki implicitno uživajo podporo lokalnih oblasti.
Te so namreč začele proces demokratizacije, ki je brez
primere v Jugoslaviji. V zadnjih mesecih so vojaške obla-
sti opozarjale na »kontrarevolucijo« v Sloveniji in na »spe-
cialno vojno«, ki jo proti armadi vodijo mladinski listi te
republike, »najrazvitejše in najbolj prozahodne.« AFP še
poroča, da so teme, ki so jih pacifisti odpirali v zelo dina-
mičnem mladinskem tisku, alarmirale vojaške kroge, ki so
bili navajeni, da je armada tabu tema. Zaskrbljenost voj-
ske je toliko večja, presojajo opazovalci, ker je precej
iniciativ pacifistov sprejela tudi oblast... AFP gre v špe-
kulacijah še dalje in se vprašuje: »Videlo se bo, ali skupina
vojaških voditeljev ni dobesedno razumela« obtožb
o »kantrarevoluciji« in »specialni vojni* v Sloveniji in
ocenila, da je slovensko vodstvo preveč blago in nespo-
sobno za vzpostavitev reda...
Zanimive so tudi reakcije tujega tiska o sporočilu pred-
sedstva CK ZKS. Ameriška agencija AP javlja, da so
»komunistični liderji Slovenije indirektno kritizirali voja-
ške oblasti, ker niso sporočile det^lov o aretacijah dveh
znanih novinarjev, poudarjsgoč, da akcija izziva vznemir-
ljive politične .posledice. AP prav tako objavlja, da so
jugoslovanski vojaški in partijski funkcionarji često kriti-
zirali slovensko vodstvo, ker ni podvzelo ostrih akcij proti
disidenstvu v tej n^bolj liberalni republiki Jugoslaviji.
Toda, dod^a agencija, komunistično vodstvo seje uporno
zoperstav^alo intervenciji. Trdilo je, da ne želi zadušiti
demokratičnih procesov v republiki. Agencija poleg tega
še pravi, da so vojaške aretacije cvilnih oseb povsem
neobičajne v Jugoslaviji, kjer so oborožene sile, za razliko
od policije, pod kontrolo zveznih oblasti.
Kakorkoh se že bo razpletel klobčič neprijetnosti, nejas-
nosti, dvomov, ugibanj in upravičenih vznemirjanj, je kaj-
pada le treba povedati, ne glede na razloge, zakaj se vse to
dogaja, da je težko za jutri napovedati vpliv zd^šnjih
dogodkov tudi na druge, morebiti za družbo še, bolj usod-
nih dilem. Sodišče bo svoje delo pač moralo opraviti po
vesti in črki zakona, upoštevaje mnoga politična razsežja,
ki jih je cikcija odgrnila. Toda čas, izbran za akcijo, tudi če
je bil izbran naključno (ob koncu zvezne konference ZKJ),
je vendarle že dal odgovor: za reforme, za demokratizacijo,
za pravno državo. V krizi pa še nikoli ni bilo dobro takih ali
drugačnih nesporazumov reševati s prehudo radikaliza-
cijo v to ali ono smer. Z vročimi glavami je težko izbirati
prave in premišljene odločitve.
Tuje banke nam zaupajo
v razgreti pohtični situaciji in ob vse hujši zaskrbljeno-
sti ljudi zaradi enormnih podražitev, ki nemalokrat vzbu-
jajo čudne občutke, češ da nihče več resno ne misli na
brzdanje inflacije, je kar osvežilno sporočilo z zasedanja
jugoslovansko-ameriškega komiteja za gospodarstvo. To
tradiconalno srečanje domačih in ameriških gospodar-
stvenikov je pritegnilo pozornost zaradi dvojega - ker
svetovna banka, kot seje zvedelo, zaupa novemu, ostremu
programu ekonomskih reform in varčevanja in ker celo
obst^a možnost, da dobimo od nje nov kredit v višini 300
milijonov dolarjev za strukturno prilagajanje gospodar-
stva. Pa še več. Napovedujejo, da bo nov zakon o tujih
vlagaryih tudi za ameriške biznismene dovolj privlačen.
No, to se lepo sliši.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Upokojenci so zapeli
Sklepna prireditev 10. tedna starejših občanov v celjski občini je bil v hali Golovec v Celju 14.
koncert pevskih zborov upokojencev, ki so prišli iz vse Slovenije. Ob sodelovaryu godbe na
pihala iz Štor je v manifestativnem nastopu pelo 1.500 pevcev, ki so nastopali v skupinah od 300
do 430 oseb, peli pa so moški, ženski in mešani zbori. Program je bil sestavljen pretežno iz
slovenskih narodnih pesmi, za zaključek pa so vsi skupaj zapeli Zdravnico.
Z. S.
Gasilski zbori v Lokrovcu
Nekaj dni pred 11. kongresom slovenskih gasilcev, ki bo od
17. do 19. junija, se bo v Lokrovec Dobrovi pri Celju v gasil-
skem domu zbralo na tradicionalnem srečanju devet pevskih
zborov, katerih člani so pretežno tudi gasilci. Sprejem vseh
zborov bo že ob 18. uri, nakar bodo ob zvokih godbe na pihala
EMO Celje krenili proti Lokrovcu in ob 19. uri izvedli svoj
program. Ob tem, da bodo nastopili vsak s svojim programom,
pripravljajo za zaključek še skupen nastop, kar bo za to ljubitelj-
sko dejavnost vsekakor posebno doživetje. Organizatorju GD
Lokrovec Dobrova so se prijavili naslednji zbori: TVT Boris
Kidrič industrijsko društvo Maribor, GD Hajdoše, IGD Bohor
Koge, dva zbora iz Šmartna pri Slovenj Gradcu ter zbori iz Zreč,
Šmihela pri Tolminu, Dornberga in domačini iz Lokrovec-Do-
brove.
TV
Uubečna
praznuje
Krajevna skupnost Ljubeč-
na in delovna organizacija
»Ljubečna« se pripravljata na
letošnje skupno praznovanje
krajevnega praznika in praz-
nika delovne organizacije.
Letos bodo skupaj praznova-
li že šestič. Praznovali bodo
med 15. in 18. junijem v spo-
min na veliko stavko opekar-
skih delavcev leta 1935. Že po
običaju se v dneh praznovanja
pomerijo v šahu, streljaryu
z zračno puško, kolesarjenju,
tenisu in malem nogometu.
Letos se bodo prvič predsta-
vili tudi učenci podružnične
šole z najboljšimi likovnimi in
literarnimi deli na temo: »Naša
krajevna skupnost«. Krajani
pa bodo na razstavi pokazali
tudi svoja ročna dela in kulina-
rične izdelke.
V času praznovanja bodo
pripravili tudi srečanje najsta-
rejših krajanov. Pred zaključ-
kom praznovanja bodo gasilci
pokazali svoje veščine z vajo
pred zadružnim domom.
MB
Obnovljen in dozidan Dom borcev na Dobrovljah.
Braslovčanl ponosi
na vse opravljeno
Braslovčani se imajo ob
letošnjem krajevnem praz-
niku, ki ga praznujejo 15. ju-
nija v spomin na leto 1942,
ko so bili v Mariboru ustre-
ljeni prvi talci in na prihod
štajerskih partizanov na
Dobrovlje s čim pohvaliti.
N^večja pridobitev je 250
novih telefonskih priključ-
kov, 50 pa jih je v izgradnji.
V zaselku Kamenče in Glinje
so obnovili kanalizacijo,
v Podvrhu in na Dobrovljah
sedaj obnavljajo vodovodno
omrežje in napeljujejo nove
priključke za 20 gospodinj-
stev. Na Dobrovljah pa so
v rekordnem času zgradili
prizidek k Domu borcev in
ga obnovili.
Prireditve ob prazniku so
se pričele že v soboto s tenis
turnirjem, otvoritvijo sti
ča in tekmovanjem z voj
puško. V nedeljo je bil ti
v odbojki, tekmovanje (
cev za prehodni pokal
Braslovče in srečanje st
ših krajanov. V torek j
turnir v badmintonu, jut
šahovski turnir, v so
tekmovanje v smučai
skokih za pionirje. V net
bo tekmovanje lovcev v
Ijanju, ob 9. uri pohod k
nov na Dobrovlje, nato
nostna seja skupščine K
družbenopolitičnih or|
zacij s podelitvijo priz
KS, ob 10.30 uri bo otva
prizidka k Domu borce
Dobrovljah in družabno
čanje krajanov.
T.TAV(
OBRAZI
Ivana Žvipelj
Nazarjanka je. Tam žvi
s svojo družino, možem in
fantoma. Družinsko hišo bo-
gati nekakšen »mini orke-
ster«, saj imajo pri hiši orgle,
citre, trobente, harmoniko in
harmonij. Njena sinova se
v glasbeni šoli učita troben-
to. »To vse je bolj za našo
notranjo družinsko poživi-
tev,« pravi Ivana Žvipljeva,
sicer strokovna tajnica Zve-
ze kulturnih organizacij ob-
čine Mozirje, ki kulturno po-
življa ne le svojo družino,
ampak predvsem kulturno
dogajanje v Gornji Savinjski
dolini.
Kako ne bi, saj so njene
korenine tam, kjer je pesem
doma: na Koroškem, pri Slo-
venj Gradcu. Tam seje njena
številna družina zbirala ob
večerih pred hišo in skupno
ubrano prepevala v veselje
soseščine. Ivana je pela ves
čas osnovnošolskega šolanja
tudi v zboru, če pa je igrala,
so ji dodelili pevsko vlogo.
V ljubljanski srednji vzgoji-
teljski šoli je najprej pela
v zboru, starši, ne ravno pre-
možni, pa so jo presenetili
s harmonijem.
Po možitvi v Gornjo Saviry-
sko dolino, kjer je že 13 let, jo
je glasba spremljala vnaprej.
Ivani Žvipljevi seje sprva toži-
lo po rodni Koroški: »Zdaj se
v teh krajih počutim popolno-
ma domača in jih ne bi več
zapustila.« Po zaposlitvi v na-
zarskem vrtcu je takoj ustano-
vila zborček, s katerim je na-
stopala tudi na revijah. Vklju-
čila se je v nazarsko prosvetno
društvo, kjer je že skoraj deset
let tajnica. V društvu je sodelo-
vala pri igrah, v mešanem pev-
skem zboru, v zadnjem letu pa
nastopa, kot najstarejša, v de-
kliškem pevskem zboru.
V tem zboru nastopajo med
najmlajšimi že njene varovan-
ke iz časa njenega prvega leta
v nazarskem vrtcu. Predlan-
skim je diplomirala kot izred-
na študentka in se lani zaposli-
la kot strokovna tajnica Žveze
kulturnih organizacij občine
Mozirje. »Želim opraviti še ne-
kaj seminarjev, da bom imela
temeljit vpogled v vsa področ-
ja kulture in tako postala vse-
stranska organizatorka kulture
v občini.« Največ sodeluje
s prosvetnimi društvi, vse bolj
tudi z delovnimi organizacija-
mi. Zelo dobro sodeluje z mla-
dinsko organizacijo, kot soor-
ganizatorjem. Kot koordina-
torka kulturnega življerya
v občini želi, "da vsi uporabniki
kulture n^dejo v Zvezi kultur-
nih organizacij središče za po-
sredovanje kulture navzven in
navznoter ter da bi jo vsi do-
mači kulturniki obveščali
o prireditvah, da bi jih posre-
dovala tudi navzven. Ivana
Žvipelj organizira tudi gosto-
vanja ljubiteljskih in poklicnih
kulturnikov za osnovnošolce
in za odrasle.
»Ljudje v teh razmerah zno-
va odkrivajo notrar\je vrednote
kulture. Vrednost kulturnega
življenja je tudi v družabnosti,
v odnosih med ljudmi,- pravi.
BRANE JERANKO
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Razvili prapor
Pred dobrim letom dni so
v Rečici pri Laškem ustano-
vili svoje društvo upoko-
jencev. V razmeroma krat-
kem času pa jim je že uspelo
zbrati sredstva, da so lahko
v nedeljo pri sindikalnem
domu v Hudi jami, razvili
prapor.
Društvo upokojencev so
starejši krajani ustanovili na
pobudo Krajevne konferen-
ce SZDL Rečica in do danes
šteje nekaj nad 200 članov.
Na začetku so si zadali pe-
ster program dela, ki obsega
aktivnosti na področju kul-
ture, športa, socialnega var-
stva in družbenopolitičnega
dela. Najbolj si želijo lastnih
prostorov, vendar jih, kot ka-
že, ta problem ne bo več dol-
go pestil, saj jim je KS Reči-
ca pripravljena odstopiti
prostor v sindikalnem domu
v Hudi jami.
Upokojenci bodo aktivni
predvsem na kulturnem po-
dročju, saj bodo v sodelova-
nju s tamkajšnjim Kultur-
nim društvom ustanovili
dramsko sekcijo in se kraja-
nom predstavili s kakšno
dramsko igro, prav tako pa
bodo ohrajali ljudske obi-
čaje.
Z zvezo društev upokojen-
cev občine Laško bodo sode-
lovali ob letošnjem 10. tednu
upokojencev in ob tem slav-
ju pripravili predvsem šport-
na tekmovanja članov dru-
štva v streljanju z zračno pu-
ško, bahnanju in kolesar-
jenju.
V sodelovanju s Krajevno
organizacijo Rdečega križa,
osnovno organizacijo ZSMS
Rečica in učenci OS iz Reči-
ce pa bodo organizirali tudi
sosedsko pomoč vsem ti-
stim, ki so te pomoči po-
trebni.
MOJCA AUŽNER
Krajevni praznik Šempetra
Praznovanje krajevnega
praznika v Šempetru so
združili s praznovanjem 110
letnice gasilskega društva.
Prireditve se vrstijo od 5.
junija. V nedeljo je bilo sre-
čanje krajanov, starih se-
demdeset in več let, danes
v četrtek ob 16. uri bo pohod
borcev in mladine po spo-
minskih obeležjih NOE, jutri
ob 16. uri bo strelsko tekmo-
vanje, ob 18. uri pa odprti
šahovski turnir posamezni-
kov. V soboto bo trim akcija
in sicer s kolesi na Hom, sle-
dil bo odbojkarski turnir za
člane, popoldne ob 17. uri bo
gasilska vaja, ob 19. uri slav-
nostna seja skupščine' kra-
jevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij, na-
to akademija ob 110 letnici
GD Šempeter in ob 22,30 ka-
nonada in ognjemet pri ga-
silskem domu. •
Nedeljsko praznovanje se
bo pričelo dopoldne z ribi-
škim tekmovanjem in slav-
nostno sejo GD Šempeter,
ob 15. uri pa bo velika patra-
da gasilskih enot in prevzem
novega orodnega avtomo-
bila.
T.TAVČAR
Predsednik skupščini
Šempeter Miran Crt
»Uredili smo pločnik iš
maforizirano križišče vi
berteši vasi, za kar je
potrebnih kar 220 milijc
dinarjev. Največ sredsU
pri tem prispevala rept
ška cestna skupnost
SKIS za komunalno in e
občine Žalec. Večji deli
stev pa smo v KS pori
za vzdrževanje cest, v<
voda itd.*
Tabor malih učenjakov
Občinska zveza prijateljev
mladine Slovenske Konjice
pripravlja tudi letos pionir-
ski raziskovalni tabor. Letoš-
nji bo že šesti po vrsti. Udele-
žilo se ga bo 25 pionirjev in
5 mentorjev iz različnih šol in
krajev Slovenije, ki jih je
predlagala revija Pionirski
list. Tabor bo v krajevni
skupnosti Stranice od 3. do
10. julija.
Pionirski raziskovalni tabori
so v konjiški občini postali že
tradicionalna oblika dela mla-
dih, ki so sprva brskali samo
po etnoloških znamenitostih
kr^ev in domačij, zadnji dve
leti pa raziskujejo še zgodovin-
ske, geografske in biološke
znamenitosti. Teh tudi v stra-
niški krajevni skupnosti ne bo
marxjkalo. Mladi raziskovalci
bodo bivali v osnovni šoli Stra-
nice, kjer jim bodo priskočili
na pomoč tudi z drugimi orga-
nizacijskimi in vsebinskimi
podatki. Veliko mero razume-
var\ja za pionirski raziskovalni
tabor je pokazala tudi krajevna
skupnost, saj bo potrebno kra-
jane o delu pionirjev na terenu
podrobneje seznaniti. Seveda
pa tabora še zdaleč ne bi moglo
biti brez pomoči občinske razi-
skovalne skupnosti in združe-
nega dela občine. Naložba
v znanje mladih bo namreč ve-
ljala okoli 1,8 milijona di-
narjev.
Za zaključek bodo pionirji
od petega do sedmega razreda
tudi letos pripravili razstavo
zanimivosti s terena in kultur-
ni program za kr^ane. Vse
predmete, razen rožic v herba-
riju, vestno vrač^o lastnikom
in ni se bati, da bi pristali v do-
mačih zbirkah..
MATEJA PODJED
Rešili bodo tri težavi
naenkrat
Med Gornjesavinjčani je glasbeni
obrazba vse bolj cenjena, vendar
sedaj niso imeli primernih proste
za glasbeni pouk. Učence so pouče
v mozirski osnovni šoli in sledi
v nazarskem Delavskem domu. S
vilnim zgodovinskim gradivom raJ
lagajo tudi gorryesavinjski borci, ^
to gradivo želeli predstaviti v spoH
ski sobi. Tudi stara, zgodovinska ^
ba nekdanje »Narodne učilnice« vi
dišču Mozirja bi lahko bila bolj vj
v sodoben utrip tega središča. S saJ
prispevkom bodo rešene vse te tn
žave naenkrat: zgodovinska stavba
dobila novo namembnost občani
hkrati prostore' za glasbeno šolo
spominsko sobo NOB.
BRANE JERAN«
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
)olj čiste zobe na celjskem območju imajo učenci 4. a razreda Osnovne šole Frana
joca Polule. Poleg praktičnih nagrad, kot so na primer zobna pasta in brisačke, so
i doslej dobili tudi sladkarije - saj vedo, da si je po njih treba umiti zobe.
Foto: EDI MASNEC
!gtošiije tekmovanja za
iste zobe Je zaključeno
irb za lastno zdravje, ki
i nas vse bolj poudarja-
obrodi sadove. Morda
kot drugod je to vidno
ju-bi za zdrave in čiste
!, Mladinsko zobozdrav-
na celjskem območju
I že pred leti usmerilo
eventivo. Od leta 1979,
if spremljajo podatke
olevnosti zob otrok, se
evilo obolelih zob z 10,9
oega otroka zmanjšalo
Poleg tega, da zna
10 več otrok ohranjati
re zobe in so se vrste
vrati zobozdravnikov
feno skrajšale, so po-
ibni tudi denarni pri-
ki.
menček v mozaiku pri-
iranj za ohranjanje zdra-
!ob so tudi vsakoletna
lovanja šolarjev za čiste
I Letošnje tekmovarye
! zaključeno, najboljši
Idi so bili na osrednji
proslavi v Ljubljani, prejeli
pa so tudi nagrade. V Celju
so poleg praktičnih nagrad
Zlatarn Celje in Kinopodjet-
je Celje omogočila učencem
dveh najboljših razredov
vsake šole tudi brezplačen
ogled kinopredstave. Z na-
gradami se je letos vključilo
precej delovnih organizacij:
Emo, Vrvica, Aero, Aurea,
Zlatorog, Mladinska knjiga,
Muflon Radeče, Lek, Žima,
Krka, Metaloplast Ruše,
Etol, Hmezad, Merx, Tovar-
na nogavic Polzela in Metka
Celje.
N^boljši med najboljšimi
so bili letos učenci 4. a razre-
da osnovne šole Frana
Krajnca Polule, ki so dose-
gli 233 točk. Kako pomemb-
na je v tem tekmovanju vlo-
ga učiteljice, pove podatek,
da so bili učenci tega razreda
lani zadnji na šoli, letos pa
prvi ne le v celjski občini
ampak tudi na celjskem ob-
močju. Lanski učenci Vere
Zgoznik so bili lani najboljši,
letos pa so očitno ohranili
dobre navade in so za zma-
govalci zaostali le štiri točke.
Učenci, ki si redno umivajo
zobe in se odrekajo sladkari-
jam, so tudi na ostalih celj-
skih šolah. Na Prvi osnovni
šoli je zmagal 4. d, ki ga vodi
Marjana Turnšek, na OŠ
Slavko Šlander 2. a (Angela
Antič), na šoli Frana Roša 4.
c (Andreja Založnik), na OŠ
Franja Vrunča-Hudirya 1.
b (Slavica Mežič), na OS Ivan
Kovačič-Efenka 1. c (Alenka
Šmaršan), na OŠ 1. celjske
čete 1. C (Elvira Mastnak), na
OŠ Ljubečna 1, b (Marija Ža-
gar), na OŠ Veljko Vlahovič
4. a (Majda Klarer) in na OŠ
Ivanke Uranjek v nižji stop-
nji 2. b (Marjana Zlatečan)
ter na višji stopnji 8. a (Da-
rinka Spolenak).
MILENA B. POKLIČ
Pred koncem pouka praznik
Deveti junij je datum roj-
stva Primoža Trubarja. Ta
dan so si za svojega izbrali
na osnovni šoli v Laškem,
ki nosi ime po pionirju slo-
venske književnosti. Praz-
nik so proslavili že v petek.
Na šolskem igrišču in v te-
lovadnici so se zvrstila šte-
vilna športna tekmovanja,
v katerih so se Laščani po-
merili z vrstniki iz pobrate-
nega Trstenika. V eni od
učilnic pa je šolska zadruga
pripravila prodajno razstavo
izdelkov, ki so med šolskim
letom nastajali pod prsti
spretnih učencev. Pisana pa-
leta ustvarjalnosti je našla
svoj odmev pri učencih, uči-
teljih in starših: mnogi ma-
krameji, modni dodatki, klo-
bučki in gobice za šivanke
ter še marsikaj so v petek
zamenjaU lastnika. Cene za
izdelke, ki so jih prod^ali la-
ški osnovnošolci so bile bolj
simbolične: od 20 starih jur-
jev navzgor, z izkupičkom pa
bodo pri krožkih kupili ma-
terial za nove izdelke.
Zečer je bila v šolski avli
še slovesnost s kulturnim
programom in podelitvijo
priznanj, po njej pa še nekaj
družabnih uric ob klepetu in
glasbi. »Po delovnem šol-
skem letu, ki se bo zdaj, zdaj
izteklo, si tako učitelji kot
učenci zaslužijo tudi nekaj
takšne sprostitve,« je pove-
dala ravnateljica Irena
Mulej.
Ta mesec pa praznuje še ena
osnovna šola v laški občini:
OŠ Antona Aškerca v Rim-
skih Tophcah. Tam bodo
Dan šole proslavili jutri,
v petek, s slovesnostjo, ki se
bo pričela ob 11. uri. Na njej
bodo učenci predstavili šte-
vilne dejavnosti, ki so jih go-
jili med letom, nastopili pa
bodo tudi učenci podružnič-
ne šole iz Sedraža. Pet osmo-
šolcev, ki so vseh osem raz-
redov izdelali z odličnim
uspehom, bo dobilo Ašker-
čeve nagrade, podelili pa bo-
do tudi priznanja učiteljem
in drugim učencem, ki so
med letom sodelovali v raz-
ličnih akcijah in tekmova-
njih. Poleg proslave bo tega
dne na šoli razstava ročnih
del in likovnih izdelkov. Ob
Dnevu šole bodo tudi Rim-
ljane obiskali gostje iz Trste-
nika.
N. K. Foto: E. MASNEC
Razstava slepih v Celju
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih v Celju
praznuje letos 40-letnico delovanja, zato so posamezne
konkretne aktivnosti usmerjene k obeleževanju jubilej-
nega leta.
Med drugim velja to za razstavo ročnih del in izdelkov ter
tehničnih pripomočkov, ki je v teh dneh odprta v Muzeju
revolucije v Celju, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v malem
razstavnem salonu.
Na razstavi so prikazane aktivnosti slepih v obliki fotogra-
fij, knjig in brošur, pokali ter različni tehnični pripomočki,
ki jih uporablj^o slepi in slabovidni pri svojem vsakodnev-
nem življenju in delu.
Sodelovali In
uspeit
Na proslavo 55-letnice dru-
štva slušno prizadetih oseb
v Gradcu so bili povabljeni
tudi Celjani.
' Udeležili so se mednarodne-
ga tekmovanja slušno prizade-
tih oseb. Brez denarja, trener-
jev in spremstva, ki so ga imele
vse ostale ekipe, so dosegli
drugo mesto. Takega uspeha
tudi sami niso pričakovali, s^
so se tega tekmovanja udeleži-
le ekipe iz vse Evrope.
pisk tržaških
ovencev
ed dnevi so Kajuhovo šolo v Šo-
lo obiskali vrstniki s starši iz Ka-
ve šole v Grapadi in Padričah
Prstu. Z njimi so prišli v Šoštanj
predstavniki prosvetnega dru-
Slovan iz Padrič in društva Ska-
iGropade, ki imajo prijateljske
s šoštanjsko Svobodo. Tako so
U obisk, saj so bili Šoštanjčani
ijih pred tremi leti, ko so v Padri-
praznovali 400 letnico svojega
1
>ke so navezali, ko so bili tržaški
^Iji Mara in Evgen Dobrila in
iko Kralj ter Viktor Kojc iz Šošta-
na pedagoškem seminarju leta
' v Radovljici. Najprej sta stike
iistavili obe šoli, nato pa še pro-
^ društvi.
Šoštanju jih je pred šolo pozdravil
"»telj Karel Kordeš, zaigral je har-
'ikarski orkester šoštanjske Svo-
ll nato pa so gostom pripravili
K kulturni program. Gostje so do-
^jige in Kajuhove plakete, pred-
šoštanjske Svobode pa jim je
^nil umetniško sliko, panoramo
Na. Tudi Primorci seveda niso
" praznih rok, Šoštanj čanom so
'rtli knjigi Kraške kamnite hiše in
"fnsko šolstvo na Goriškem in Tr-
v letih 194&-85. Učenci pa so
Vodstvom učiteljic Sonje Cahari-
Gruden, Slavice Grgič in Mari-
"Ulin pripravili kar mali partizan-
Ujiting z recitacijami in borbenimi
^mi s poudarkom, da jih povezu-
^ajuhovi ideali. Tržačani so nato
'bili Šoštanjčane na otvoritev pro-
[J®ga doma v Gropadi in proslavo
^Jiice Slovana v Padričah,
^gledu Šaleške doline so obiskali
^nje, nato pa sta godba Zarja in
pi oktet priredila kr^ši koncert
' ^olo. Zatem so položili še cvetje
lUhovemu spomeniku v Šoštanju.
VIKTOR KOJC
Od štorklje do Afrike
Uspela cicibanova likovna kolonija v Šenijurlu
V vrtcu na Pešnici so se prejšnji pe-
tek zbrali otroci iz mariborskih, celj-
skih, velenjskih, žalskih, mozirskih,
šmarskih in šentjurskih vrtcev, ki so
risali in slikali na temo življenje. Ci-
cibanovo likovno kolonijo, ki je pre-
rasla z nekdanje Srčkove kolonije
v pravo likovno manifestacijo naj-
mlajših, je tudi letos pripravila šent-
jurska vzgojno varstvena organiza-
cija.
Malčki - likovne kolonije so se ude-
ležili šestletniki iz male šole - so letos
slikali in risali na temo življer\je, s čo-
piči pa so upodabljali tako življenje na
dimniku kot tisto v daljnji Afriki. To,
da otroci pokažejo kar največ samoini-
ciativnosti in pristne domišljije pa je
tudi osrednji namen cicibanove likov-
ne kolonije.
Po končanem slikanju so si malčki
ogledali znamenitosti Šentjurja in še
posebej z zanimanjem prisluhnili
zgodbi o življenju skladateljev Ipav-
cev v njihovi rojstni hiši. Kasneje so
v vrtcu na Pešnici odprli razstavo nji-
hovih likovnih podob. Vsi malčki so za
sodelovanje na 5. cicibanovi likovni
koloniji prejeli priznanja, avtorjem pe-
tih najbolj domiselnih in izvirnih sli-
kic pa so podelili enakovredne nagra-
de. Po mnenju žirije, ki je slike ocenje-
vala, so svojo domišljijo s potezami
čopiča najbolje uskladili Domen Šeru-
ga in Nastja Cajhen iz celjskega vrtca
Tončke Čečeve, ki sta upodabljala živ-
ljenje na travniku, Vojko Valenčak iz
vrtca v Rogaški Slatini, ki se je s čopi-
čem podal v Afriko, Dani Zdolšek iz
Šentjuna, ki ga je zanimalo življenje
v mlaki in Lovro Slej ko iz Dramelj, ki
je ostal kar na domačem dimniku.
I.FIDLER,
Foto: EDI MASNEC
Thea Gammelin
v SPOMIN
Celjani se najbrž še do-
bro spominj^o TheeGam-
melinove, ki je dvakrat na
teden pripešačila iz Pečov-
nika v Celje, pobrala pošto,
kije prihajala na njeno ime
iz vsega sveta, šla na trg in
v trgovine, pa v mesnico po
drobovino za psico Tino
- saj visoka postava, z na-
hrbtnikom na rami, čepico
na glavi, gojzerji na nogah,
ne gre hitro iz spomina.
Zadnje čase je res nismo
več videli na celjskih uli-
cah, zato pa ne bo nikoli
pozabljena v krajevni
skupnosti Pod gradom,
kjer je sklenila zadnjo pent-
ljo svojega življenja, dolge-
ga več kot osemdeset let.
Njeno nenavadno življe-
nje je bilo tesno povezano
s pokojno Celjanko Almo
Karlin, ki je bila v tujini
spoštovana pisateljica, do-
ma pa pozabljena, čeprav je
izdala sedemn^st knjig,
okoli štirideset jih je ostalo
neobjavljenih, poleg tega
pa še nad 300 pesmi.
»Nekje v letu 1929je bilo,
ko sem v Stockholmu po-
slušala radijske oddaje
o svetovni popotnici in pi-
sateljici, Almi Karlinovi iz
Celja. Navdušilo meje nje-
no pisanje in potovanje po
svetu. Na mojo željo me je
povabila na obisk - že leto
kasneje sem se za vedno
preselila v Celje,« nam je
pred desetimi leti pripove-
dovala Thea Gammelin.
Z Almo sta poštah neraz-
družljivi prijateljici, sestri
in ko je Alma leta 1950
umrla, je Thea živela naprej
v skromni hišici v Pečovni-
ku. Daje bila angleškega in
kraljevskega rodu, ji je bilo
kaj malo mar, saj se je
v petdesetih letih življenja
v Sloveniji počutila Slo-
venko, predvsem pa je pog-
nala korenine v svojem
okolju. Teta Thea - tako so
jo klicali sosedje in otroci
- je znala pomagati vsake-
mu človeku, predvsem pa
tistemu, ki seje znašel v sti-
ski. Učila je pečovniško
otročad angleščino, mar-
sikdaj narisala tudi kakšno
»otroško« risbico, če mal-
ček ni znal sukati svinčnik.
Teta Thea je končala v tu-
jini glasbeno in slikarsko
akademijo, govorila je se-
dem jezikov, postala je
doktorica teologije, pisala
je spomine na Almo in svoj
življenjepis. Po prijateljiči-
ni smrti je svoje hotenje
usmerjala v to, da bi vsa
Almina zapuščina našla
ustrezno mesto v muzeju,
knjižnici. Njena želja se ji je
le delno uresničila.
»Nikoli ne bom zapustila
tega kraja, ljudi naokoli. Ta
hiša je moj dom, Slovenija
in Jugoslavija sta moji do-
movini. Rada bi le, da Ce-
ljani na Almo ne bi čisto
pozabili.« S temi besedami
se je pred desetimi leti po-
slovila od nas.
S skrivnostjo o svojem
poreklu je pred kratkim le-
gla v grob na Svetini. Poko-
pali so jo poleg Alme Kar-
lin, pogrebci so bili le do-
mačini, ki sojo ljubili, spo-
štovali, jo imeh za vzgled.
Nedokončan je ostal njen
biografski roman - Dvoje
življenj, en cilj.
ZDENKA STOPAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
KOMENTIRAMO
Nujnost preporoda
Nedavni Zbor slovensliih
kulturnih delavcev v Can-
karjevem domu v LJubljani
je opozoril na nujnost prepo-
roda tudi v kulturniških vr-
stah. V nekem smislu je po-
menil prelomnico v načinu
opozarjanja na resnost raz-
vojnih zagat družbe, ki moč-
no prizadevajo tudi kulturo.
Toda kultura sama je tokrat
povabila v dvogovor tudi
pravnike, sociologe, ekono-
miste in druge dejavnike, da
bi strnili sile v prizadevanjih
za izhod iz krize.
Zato tudi ni naključje, da
je Dimitrij Rupel predlagal
ustanovitev Zveze sloven-
skih kulturnih delavcev, ta
pojem pa so v razpravi razši-
rili na Zvezo slovenske inte-
ligence, kjer je bila ob huma-
nistični, mišljena tudi teh-
nična. Svoj predlog je ute-
meljil z razlago, da slovenski
kulturni delavci, kamor pri-
števa tudi učitelje, profesor-
je, novinarje, raziskovalce,
zdravnike, celotno univerzi-
tetno osebje, intelektualce
v industriji in v državni
upravi, v družbenih dejavno-
stih, v politiki, ne uživajo
takšnega ugleda in nimajo
takšnih možnosti, kot jim
pripadajo glede na čas, v ka-
terem živimo.
Na Zboru je bilo slišati
mnogo kritičnih pripomb na
ohranjanje starih rMkrad, na
priložnostno prikazovanje
podatkov, kijih viri informa-
cij poljubno krojijo v last-
nem interesu. Sergij Pelhan,
predsednik skupščine Kul-
turne skupnosti Slovenije je
opozoril na dvojno izračuna-
vanje družbenega proizvoda
v Sloveniji, kjer se po več-
jem izračunavajo deleži za
federacijo in sklad za neraz-
vite, po manjšem pa prispev-
na stopnja za kulturo. Tako
je prišel do ugotovitve, da se
je vrednostno znesek za kul-
turo v lanskem letu ujemal
s tistim iz leta 1979!
Toda na Zboru ni bilo kla-
sičnega tarnanja nad krivica-
mi, ki se godijo kulturi v tem
času in v tem družbenem si-
stemu. Bilo je tudi nekaj po-
gumnih in treznih pozivov
k ustvarjalnemu zagonu, kaj-
ti kulturniki se bodo lahko
potrjevali le s svojim delom,
tudi na tržišču. Ta ima seve-
da svoje meje in svojo real-
nost. Slovenska knjiga, ki
ima dvamilijonski avditorij,
ne more biti deležna enake
družbene subvencije kot
knjiga na Hrvaškem ali v Sr-
biji, kjer je krog bralcev
mnogo večji. Zato so kultur-
niki in drugi tudi opozorili,
da morajo republike same,
ne glede na zvezna omejeva-
nja, zagotoviti svojemu naro-
du ustrezen denar za nemo-
teno zdravstvo, kulturo, izo-
braževanje in druge dejavno-
sti, kijih še vedno mačehov-
sko pojmujemo kot potrebo.
Zbor slovenskih kulturnih
delavcev je torej pomenil
premik v širino razmišljanja.
Kot oblika dela je časovno
nadomestil Plenum kultur-
nih delavcev OF, ki se tokrat
ni sestal zaradi zapletov iz
meseca marca letos, ko je
skupina članov Plenuma
s pismom javnosti oporekala
legitimnost akcijskemu od-
boru, ki mu predseduje
France Štiglic. Čas in razme-
re v njem so narekovale sklic
Zbora kulturnih delavcev
- sklicatelja sta bila predsed-
nik sveta za kulturo pri RK
SZDL Miloš Mikeln in pred-
sednik skupščine KSS Ser-
gij Pelhan. S tem Plenum ni
ukinjen in se bo sestal, ko se
bodo v njem dogovorili za to.
Če se bodo.
Omenjeno zborovanje je
tako pokazalo tudi na mož-
nost prilagajanja družbenim
razmeram. Ob ostrih zahte-
vah po izboljšanju položaja
kulture in drugih humani-
stičnih (družbenih) dejavno-
stih in ob vsebinski vpetosti
prava, ekonomije, sociologi-
je v narodno samobitnost, so
zborovalci presegli doseda-
njo klišejsko ozkost solzno-
dolinskega tarnanja nad ne-
srečno usodo bele krizante-
me. Ob splošni inflaciji je to
pozornosti vreden dosežek!
DRAGO MEDVED
Somborčani
v Celju
Na odru celjskega gleda-
lišča se v nedeljo ob 18. uri
obeta prijeten kulturni
dogodek. V goste v pobra-
teno Celje namreč prihaja
ansambel Narodnega gle-
dališča iz Sonibora.
Že naslov predstave: Ži-
vio živio dolg slavenski, na-
javlja satiro današnjega
dne. Ker gre za glasbeni ka-
baret, v scenski adaptaciji
in režiji Vladimira Putnika,
bo lahko nedeljski večer
poln smeha in razmisleka.
Narodno gledališče iz
Sombora se je prvič pred-
stavilo v Celju že lani, žal
tedaj pred domala prazno
dvorano. Zato pa organiza-
torji pričakujejo v nedeljo
večji obisk in pozornost do
pobratimov.
MP
Trije greši za začetek
SLG Celje ostaja še naprej repertoarno gledališče
Celjsko gledališče se v tej
sezoni poslavlja z uspelo
komedijo Toneta Peršaka
Peter in Pavel, ki med ob-
činstvom sproža salve sme-
ha, medtem pa se je ansam-
bel pod režijsko taktirko
Vinka Moderndorferja že lo-
til študija novega dela. V se-
zoni 1988/89 se bo najprej
predstavil z Brechtovo Ope-
ro za tri groše.
Sicer pa so v Slovenskem
ljudskem gledališču v Celju
že sprejeli repertoar za pri-
hodnjo sezono, ki ga med
pričujočimi vrsticami tudi
na kratko predstavljamo.
Kakor poudarjajo v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču v Celju, bo repertoarna
podoba za prihodnjo sezono
vsebovala vse tiste kompo-
nente, ki so bile že doslej
značilne za celjsko gledali-
ško hišo. Repertoar so zajeli
iz evropske klasične in so-
dobne dramske literature in
dali prostor tudi domačem
gledališkemu snovanju.
Uravnotežen je med kome-
dijskimi in dramskim de-
lom. Morda repertoarju
manjka le lahkotnejši del,
s kakršnim so zapolnili re-
pertoar zadnjih dveh sezon,
a se Opera za tri groše, Vol-
pone in Ornifle odpirajo
prav v to smer na različnih
žanrskih ravneh.
Z naslovom nekako sim-
bolično se bodo celjski glu-
mači torej najprej spoprijeli
s korajžno zastavljenim pro-
jektom Opere za tri grq
optimistično naravnani
kršni znajo biti, ne razrj
jo o beraški palici.
Na celjski oder bo nat(
šlo delo Daneta Zajca, J/
ja. Gre za temeljni moti\
tovne literature, ki je v t
tu Zajcu našel spret
oblikovalca in avtor je 5
jo močjo pesniške b(
ustvaril delo izjemne h
in dramatičnosti. Rež
vodstvo bo v rokah Fra
Križaj a.
Ko v celjskem gleda
oblikujejo repertoar, š(
sebej skrbno pretehtajo
za otroke oziroma za it
no. V novi sezoni boc
mlade ,in najmlajše za
igrico Žarka Petana TV
guljčica, ki jo je priredil
bo tudi režiral Marjan 1
Mlada režiserka Ba
Hieng pa se bo spop
s Krvavo svatbo Fec
Garcie Lorce, tega nec
no največjega pesnika r
še španske dramatike,
v tej lirični tragediji.,'
dejanjih z izjemno di,
no močjo združil prvine
skih šeg in pesniškega
diha. Tčma je krvno n
vanje in izumiranje rod
V iztekajoči sezoni je c
ansambel z 18 igralci z:
11 različih predstav doi
na gostovanjih, šel na p
z abonmajsko predsta
Stalnemu gledališču Ti
se je znašlo v težavah. Ti
no imajo štiri štipendii
upajo, da bodo vsaj
igralca pridobili v enen
Ce se v štirih letih ne
kadrovsko okrepili, ne 1
zalo drugega, kot T
hram zapreti. Kot dop
rednemu program pre«
Ija še dodatno obrem<
Oder Herberta Gruna, c
terega čutijo dolžnost i
slanstvo in ga ne namei
opustiti.
Volpone pa se im
»brezsrčna komedija« I
na Zweiga, ki jo je avtfr
delal po sloviti koi
Shakespearovega sodo
in tekmeca Bena Johj
iz leta 1607. Tej elizabe
drami je Zweig sledil
v glavnih črtah in ji da
ne barve v stilu comr
deirarte. Režiser bo F
Križaj.
In za konec še Ornii
Sapica, Jeana Anouilhi
ma Ornifla je motiv
Juana in sodi med 1
Anouilhova dela. Reži
v rokah Mirana Herzog
Nedvomno je tak rel
ar celjske gledališke
ambiciozno zastavljen
na igralske naloge in ^
Ijivosti. Vznemirja ni
prekomerna zasedenoi
sambla, ki šteje le 18;
cev. Kljub vsemu pa re
ar sledi že preiskui
vzorcem prejšnjih sez
ne kaže ga spreminja
snemati težkih breme
imajo vsa izbrana dela 1
te komunikacijske vij
sti. Slovensko ljudsko j
hšče Celje ostaja torej I
prej repertoarno gledal
MATEJA POl
Predstave v izvedbi St
skega ljudskega gledi
Celje je v tej sezoni videl
kot 60 tisoč gledalcev, i
odstotkov več kot leto p«
Tudi število predstav i;
v	leto raste. Letos jih j«
že 200, od tega 65 na gos
njih.
Celjska gledališka hiš
vi	tudi po svoji odprtost
ko je bilo v gosteh Prim<
dramsko gledališče iz
Gorice, ljubljanska Drai
Prešernovo gledališče F
Celjani so še posebej po
na Teden otroškega pi
ma.
Tekmovanje pihalnih orkestrov v Žalcu
V žalskem kulturnem do-
mu je bilo deveto tekmova-
nje slovenskih pihalnih or-
kestrov v koncertnem pro-
gramu in korakanju. Tek-
movalo je dvajset pihalnih
orkestrov, ki so imeli nasto-
pe v Straži pri Novem me-
stu, Ormožu, Ljubljani, Por-
torožu in Žalcu. V Žalcu so
tekmovali orkestri iz Cer-
knice, Radeč, Prebolda in
domači mladinski pihalni
orkester.
Zaigrali so eno obvezno
skladbo ter dve po lastni iz-
biri. Tekmovanje je ocenje-
vala tričlanska žirija v sesta-
vu: Ivan Marin iz Titovega
Velenja (predsednik žirije),
Jože Hriberšek iz Ljubljane
ter Ivan Knific z Jesenic.
Zlato plaketo Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije so
prejeli: cerkniški pihalni or-
kester za osvojenih šestinde-
vetdeset tačk, mladinski pi-
halni orkester iz Žalca za šti-
riindevetdeset točk, pihalni
orkester radeških papirni-
čarjev za devetinosemdeset
točk ter bronasto plaketo
godba na pihala Tekstilne to-
varne Prebold za osvojenih
štiriinsedemdeset točk.
S tem tekmovanjem želi
združenje pihalnih orkestrov
Slovenije, ki deluje pri ZKO
Slovenije, dvigniti kakovost
igranja pihalnih orkestrov
od nekdanjega veseličnega
igranja h kakovostnemu
koncertnemu izvajanju
skladb, ki je postalo nepo-
grešljivo v celotnem kultur-
nem dogajanju.
Na sliki: pihalni orkester
radeških papirničarjev pod
taktirko Jožeta Rusa med
nastopom. L. KORBER
Klančnikov maii-art
Celjski KLjUB, ki postaja
tudi medijsko vse bolj odme-
ven (pred kratkim smo na
TV lahko videli obširno re-
portažo o njem), je pripravil
v svojih galerijskih prostorih
zanimivo mail-art razstavo.
Z izborom iz bogate kolekci-
je mail-art prispevkov, jo je
postavil eden izmed stebrov
celjskega mail-art gibanja.
Stane Klančnik.
Kot sem že pred leti na
straneh tega časopisa, ob pri-
liki Francija Zagoričnika po-
stavitve mail-artistične raz-
stave zapisal, je mail-art
umetnost komunikacije, ki
na nadvse poudarjen način,
ob razstavitvah le-tega gradi-
va, spreminja intimno v jav-
no. Marsikdo, ki bolj ali
manj naključno sledi mail-
art razstavam, se utegne
vprašati, s kakšno pravico se
vselej imenovani razstavitelj
oklicuje tudi za avtorja raz-
stave, ki je v resnici le izbor
iz skupka prispevkov, ki pri-
dejo po pošti na njegov na-
slov. In v tem je bistvena fin-
ta mail-arta, ki govori v prid
moji tezi, da je to, tako za-
stavljeno umetniško gibanje,
le posnetek nekega že insti-
tucionaliziranega vzorca na
mikro nivoju. Ta mikro nivo
pa je avtor oziroma avtor-
stvo. To pa je podpisan(o)
s polnim imenom in priim-
kom, kar je tudi prav in po-
šteno; ne pa tako kot je to
ponavadi pri makro-nivoj-
skih kulturnih institucijah,
ko največkrat ne veš kdo sto-
ji za vso tisto godljo ali pa
tudi izjemoma bistrino.
Stane Klančnik, ki je pod-
pisan pod to predstavitvijo
mail-arla, nam izkazuje svoje
avtorstvo z izborom gradiva,
ki je za razliko od Zagorični-
kove postavitve neprimerno
bolj optimistično, igrivo in
radoživo sproščeno. Tako je
ta razstava velika osvežitev
v siceršnjem mail-artu, ki,
kolikor mi je znano, še ved-
no tli od posameznikov, ki
uveljavlj^o svoje avtorstvo
največkrat na artificielno ja-
dikovalni način, kateremu bi
prav dobro pristala znana
Zlobčeva krilatica: »Sram
meje.«
BORI ZUPANČIČ
S premiere drame Mire Mibelič Svet brez sovraštva v režiji Anice Brišnik, ki jo je
v soboto uprizorila dramska skupina PD Braslovče.	Foto: T. TA VČAR
Jubilej dobrega dela
stoletnica KD Braslovče
Prosvetno društvo Braslov-
če slavi v tem letu 100-letni-
co svojega obstoja in delo-
vanja.
S prireditvami so pričeli že
v soboto, ko so v prostorih
stare osnovne šole odprli
razstavo fotografij, zapisov
o kulturi v tem kraju, lovci,
likovniki in planinci pa so za
popestritev dodali še svoje,
tako da je bila razstava vred-
na ogleda.
Zvečer je bila v kulturnem
domu premiera drame Mire
Mihelič »Svet brez sovra-
štva« ali »Imejmo se radi!«
Dramo je režirala Anica Briš-
nik, nastopali pa so: Daija
Goršek, Kristina Jelen, Na-
taša Prislan, Meta Ažman, Iz-
tok Plaskan, Silva Mežnarič,
Melita Prislan, Mateja Cizej,
Martina Štehovič, za luč skr-
bi Andi Miklav, šepetalka pa
je Ivanka Pustoslemšek.
V torek so pripravili v kino
dvorani Braslovče literarni
večer, na katerem so nasto-
pili Meta Reiner, Dušan
Ludvik, Drago Kumer, Neža
Maurer in Sonja Terstenjak.
Jutri bo dan šole Braslov-
če, ki bo posvečen kulturi,
v soboto ob 20. uri pa bo
koncert moškega pevskega
zbora Braslovče, nato bodo
razvili prapor prosvetnega
društva in podelili priznanja.
T.TAVČAR
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
opališča so marsikje že odprta, drugod pa čakajo na sonce
^letnih obmorskih radosti in kopanja v našem sinjem
If^nskem morju bo za naše delovne ljudi vedno manj in
jetno bo vedno več ljudi preživljalo poletje ob brego-
, rek, pa tudi ob kopališčih, ki jih je na našem območju
i nekaj. Nekatera so že odprta, zlasti tista s toplo vodo.
ppališčih, kjer voda ni ogrevana, pa seveda čakajo na
) (C in toplejše vreme.
. o smo zbirali podatke o kopališčih na Celjskem, smo
j jtovili tudi to, da imajo marsikje težave z vzdrževanjem,
J gre po večini za stare objekte, ki so potrebni temeljite
^ve, za kar pa je seveda vedno manj denarja. V Preboldu
,, trenutno ne vedo, če bo tamkajšnje kopališče sploh
«rto, v Celju pa bo kopanje mogoče, pa čeprav še čakajo
I iporabno dovoljenje.
I cer pa, zbrah smo podatke o bazenih na Celjskem, kam
odšli, pa je stvar vaše odločitve.
J
'Bliskam bazenu
ivoda
' td letošnjo kopalno se-
', ki jo vsi z nestrpnost-
' ičakujemo, je bilo zno-
J eliko govora o tem ali
I jini celjski odprti ba-
I leloval ali ne.
!e sile so bile vložene
I	da se bazen v prvi fazi
sobi do takšnega stanja,
II	v njem bilo možno ko-
V celjskem bazenu je
da, ki ima temperaturo
topinj, v torek pa so
! čili tudi solarno ogreva-
I ako da bi vodo dogreli
, ^26 stopinj, kar bi bilo
no za kopanje. Pri Kli-
feptunu so pripravljeni
ivo sezono in bazen lah-
soboto odprejo za vse
; plavanja. Res je, da še
e tako, kot bi moralo
'endar vseeno upajo na
lo rešitev ustreznih
i| in dovoljenje za upora-
!| sobote dalje,
ifen bo odprt vsak dan
pem vremenu od 9. do
re, pripravil so 150 po-
novih ležalnikov,
.e usluge pa bosta tu-
irat nudila Merx in za-
i.k. Ni pa še vse jasno
'cen, kajti še usklaju-
'drugimi. Po vsej veijet-
. bo dnevna karta za
jlega 2500, za otroke
^li 2000, wedli bodo tu-
dikalne karte z 10 do 20
Itnim popustom ter me-
in letne. Občina pa je
jirugim tudi poskrbela,
t okoli bazena že letos
noma nova ograja.
V Radečah čakajo na
lepo vreme
v Rimskih Toplicah so
bazen (kot je že tradicija)
odprli 1. maja. Vreme doslej
sicer ni bilo preveč naklonje-
no kopanju na prostem,
kljub temu pa je bazen redno
odprt: vsak dan, razen pone-
deljka, od 8. do 18. ure. Za
celodnevno kopanje je po-
trebno v Rimskih Toplicah
odšteti 1500 dinaijev, po tri-
najsti uri je vstopnica za 500
dinarjev cenejša. Osnovno-
šolci imajo popust. Zanje
stane celodnevna karta 1000
dinaijev, popoldanska pa
800 dinaijev.
Za varnost kopalcev skrbi-
ta zaenkrat kopalni mojster
in ekonom, ki sta ves čas ob
bazenu, še pred vrhuncem
sezone pa naj bi dobili tudi
strokovno usposobljenega
reševalca.
V Radečah še čakajo na
sončno vreme, kajti voda
ima komaj 19 stopinj, tako
da še ni primerna za kopa-
nje. Čim pa jo bo sonce do-
volj ogrelo, bodo odprli tudi
bazen v Radečah. V teh dneh
naj bi se tudi dogovorili za
cene kopanja.
Ne vedo, kdaj bodo
odprli
Kopališče v Preboldu
v teh dneh obnavljajo. Dela
izvaja Ingrad, investitor pa je
TVD Partizan. Vprašanje je,
če bodo lahko opravili vsa
dela, ker jim za to primanj-
kuje denarja in do zaključka
redakcije nam niso mogh od-
govoriti niti tega, če bo ba-
zen letos sploh odprt. Prav
tako pa obnavljajo tudi ko-
pališče na Vranskem. Kdaj
bo nared, še ne vedo, prav
tako pa se še niso odločili,
kakšne bodo cene.
Za delavce
brezplačno kopanje
V Slovenskih Konjicah
upravlja z bazenom ZTKO,
kjer smo izvedeli, da bodo
bazen odprli okoli 20. junija
(odvisno od vremena).
Velja izpostaviti, da zapo-
sleni V delovnih organizaci-
jah v Slovenskih Konjicah
ne plačujejo vstopnine za ba-
zen, ker je tako med delovni-
mi organizacijami dogovor-
jeno s samoupravnim spora-
zumom. Za kopalce izven
Slovenskih Konjic pa še le-
tos zaenkrat cene niso dolo-
čili. So pa poskrbeli za var-
nost na bazenu, ponudbo
v bifeju in uredili okolico.
Pripravljeni so
Tudi v Zrečah je vse pri-
pravljeno na kopalno sezo-
no. Z bazenom ob hotelu Do-
brava upravlja Unioijev tozd
Turizem gostinstvo. Dogo-
vorili so tudi cene. Vstopni-
ca za odrasle bo veljala 3000
din, za otroke 2000 dinaijev.
Poskrbeli so tudi za varnost
na bazenu in ponudbo s pri-
ročnim šankom. Sicer pa je
hrana in pijača na voljo v ho-
telu in Bazarju.
Zadovoiliva ponudba
Kopališče Atomske topli-
ce - Podčetrtek s termalno
vodo je odprto že od 27.
aprila, zaprli pa ga bodo
koncem septembra. Tempe-
ratura vode je v posameznih
bazenih različna, od 28 do 33
stopinj Celzija. Vstopnina na
kopališče je za odrasle 2500
dinaijev, za otroke in skupi-
ne pa 2000. Kopališče je letos
še bolj urejeno in opremlje-
no kot lani, za hrano in
okrepčilne pijače ter sladice
pa skrbijo v restavraciji, kije
v sklopu kopališča in kam-
pa. Za varnost kopalcev je
poskrbljeno tako, kot zahte-
va novi ustrezni zakon.
Letos najbrž brez
kopanja
Zadnja leta so imeli
v Šentjurju z letnim baze-
nom veliko težav, saj je bil
v poletnih mesecih več za-
prt kot pa napolnjen z vodo.
Bazen je namreč že zelo
star, zaradi počene školjke
pušča vodo, poleg tega pa je
tudi vzdrževanje izredno
drago, s£u vodo menjujejo še
na star način.
Zaradi vseh naštetih težav
so se v šentjurski telesno-
kulturni skupnosti že lani
odločili za nakup nove, pla-
stične školjke, ki bi zagotovi-
la nemoteno obratovanje ba-
zena. Školjko so letos že
vplačali in zanjo odšteli pri-
bližno 280 milijonov dinar-
jev, zdaj pa čakajo, dajo v ju-
niju tudi dobijo. Potem čaka
Šentjurčane še namestitev
školjke, nekaj zemeljskih del
in ureditev okolice bazena,
kar pa najbrž ne bo končano
do konca poletja.
Šentjurčani bodo tako le-
tos ostali brez kopanja v svo-
jem bazenu, zato pa v teles-
no-kulturni skupnosti ob-
ljubljajo, da bo nemoteno
obratoval prihodnjo kopalno
sezono.
Na bazenu
v Šoštanju razpoke
V velenjski občini bosta
tudi letos odprta oba baze-
na, velenjski pod Vilo Her-
berstein in šoštanjski pri
Termoelektrarni.
Dnevna vstopnica bo za
odrasle v Velenju veljala
2000 dinarjev, za mlajše 1000
dinaijev, sezonska vstopnica
stane 50 tisoč dinaijev za
odrasle in 40 tisoč za otroke.
Rdeča dvorana, ki je uprav-
Ijalec bazena, pa sindikatom
pri nakupu sezonskih kart
priznava TO tisoč dinarjev
popusta. Ta čas se Rdeča
dvorana dogovarja s sozdom
REK, da bi skupaj uredili ba-
zensko teraso in letni bife ob
kopališču. Poleti, ko je v Ve-
lenju odprt letni bazen, je
zimski bazen zaprt.
V Šoštanju so se na baze-
nu pojavile razpoke, ki so
jih pregledali strokovnjaki
iz ljubljanskega Zavoda za
raziskavo materialov in
konstrukcij. Ocenili so, da
bi strokovno popravilo velja-
lo kakšnih 50 milijonov di-
narjev. Ker TVD Partizan
Šoštanj, upravljalec bazena,
nima dovolj denarja, bodo
bazen le za silo usposobili in
ga nato skušali sanirati jese-
ni. V Šoštanju bo vstopnica
odrasle kopalce veljala 1500
dinaijev, za mlajše pa 800 di-
naijev. Sezonska vstopnica
stane pri njih 40 oziroma 28
tisoč dinarjev.
Gospodarstvo naj spodbuja
razvoj turizma in gostinstva
¥ Slovenskih Konllcah se zavedalo pomena turizma
Kaj storiti za čim hitrejši
razvoj turizma v občini Slo-
venske Konjice? To je bilo
osrednje vprašanje nedav-
ne okrogle mize o programu
razvoja gostinstva in turiz-
ma, ki so jo pripravili v Zre-
čah. Glavni sklep te okrogle
mize je bil, da bo združeno
delo namenjalo del sredstev
tudi za razvoj gostinstva in
turizma in to neposredno
ali pa preko samoupravne-
ga sklada za pospeševanje
razvoja drobnega gospodar-
stva.
Nosilca te naloge sta seve-
da združeno delo občine in
izvršni svet oziroma komite
za planiranje. To nalogo naj
bi opravili do septembra.
Sicer pa je bila še vrsta
predlogov, ki so jih osvojili,
sklepe pa naj bi uresničili
čim prej ali najkasneje do je-
seni. Ko so govorili o razvoju
rekreacijsko turističnega
centra Rogla, so poudarili,
da prostorsko in vsebinsko
presega občinske okvire. Za-
to bodo izvršni svet in pri-
stojni organi Skupščine ob-
čine Slovenske Konjice vo-
dili potrebne aktivnosti za
reševanje morebitnih sporov
pri posegih v prostor s so-
sednjimi občinami, prav ta-
ko pa pri pridobivanju po-
trebnih soglasij in dovoljenj
pri. pristojnih organih v dru-
gih občinah, regijah in v re-
publiki.
Na posvetu so sprejeli še
vrsto drugih sklepov. Izva-
jalci turistične dejavnosti
bodo do konca junija pripra-
vili spiske, kje vse naj bi bilo
poskrbljeno za obcestno tu-
ristično informiranje. Vzgoj-
noizobraževalna organizaci-
ja naj bi do začetka prihod-
njega šolskega leta proučila
možnost uvajanja fakultativ-
nega predmeta gostinstva in
turizma ter dodatnih tujih je-
zikov v osnovnih šolah, de-
lavska univerza iz Sloven-
skih Konjic pa bo nadaljeva-
la z začetimi aktivnostmi za
ustanovitev enega dislocira-
nega oddelka srednjega
usmeijenega izobraževanja
za gostinstvo in turizem. Iz-
vršni svet in komite za plani-
ranje pa bosta vodila akcijo
za čimprejšnjo izvedbo'po-
stopka za razglasitev Zreč in
Rogle za zdravihško-turistič-
ni kraj. V prizadevanja za hi-
trejši razvoj te pomembne
gospodarske dejavnosti naj
bi se vključile tudi trgovske
delovne organizacije, saj so
predlagali, da bi proučili
možnost, da bi bile trgovine
odprte tudi ob nedeljah in
praznikih.
Ob vsem tem seveda ne
gre prezreti tudi davčne poli-
tike, ki mora biti takšna, da
bo stimulirala delo zasebnih
gostincev in razširitev ter
dvig kakovosti gostinskih
storitev ter obrtnih dejavno-
sti, ki sodelujejo v turistični
ponudbi občine.
JANEZ VEDENIK
Višje mladinsko priznanje za
nince iz Zabukovice
1 letošnjimi dobitniki
tt^ Zvezne konference
[ je bil tudi mladinski
; planinskega društva
bukovice. Zvezno pla-
je prejel za vsestran-
!elo na različnih po-
i planinstva,
flinci sodelujejo s cici-
^ vrtcu, ki imajo knjiži-
iga raja, v katere prid-
ejo vtise s planinskih
. Med skupinami, ki
jo v planinskem odse-
,zelo aktivna tudi pla-
» skupina na osnovni
fide Cilenšek v Grižah.
I delo sega v leto 1970,
prvič sprejeli v planin-
uštvo pioniije.
kvo, mladinski odsek
pina na šoh so že zlasti
po vsakoletnih poho-
1	poteh Narodnoosvo-
2	borbe. Razvijanje
NOB je ena izmed
lih nalog zabukovške-
linskega društva. Vsa-
) organizirajo tudi pi-
i in mladinski tabor,
drugo leto pa planin-
:o. Mladinski odsek in
planinska skupina na
a znana po bilgadir-
levih oziroma prosto-
n delu. V mladinskem
1 je zelo močna tudi
a, ki tekmuje na raz-
Drientacijskih tekmo-
v slovenski in jugo-
iki ligi. Člani te skupi-
ne so tekmovali že v Italiji,
Avstriji in na Madžarskem.
Pet članov te skupine se je
letos udeležilo tudi državne-
ga prvenstva v Beogradu.
Nuša Hribar je bila četrta
v državi, takšno mesto pa je
zasedel tudi lanskoletni zma-
govalec Bojan Jevševar, Mi-
to Kot je bil peti in Matjaž
Čulk šesti.
Mladinski odsek dobro so-
deluje tudi z osnovno organi-
zacijo Zveze socialistične
mladine v Grižah. Za priza-
devno delo je doslej prejelo
dvanajst mladih planincev
zlate znake pionir planinec,
težko pa bi prešteli še vse
srebrne znake.
Letošnja plaketa 25. maj se
je pridružila najvišjemu pri-
znanju Planinske zveze Slo-
venije, plaketi zveznega od-
bora ZZB NOV Jugoslavije
in plaketi republiškega se-
kretariata za narodno
obrambo za delo na področ-
ju splošnega ljudskega od-
pora. Vsa ta priznanja seve-
da spodbudno delujejo na
mlade planince, ki sedaj že
zbirajo denar za tabor ciciba-
nov in tabor pioniijev in
mladincev na Gozdniku in
pod Triglavom, ne morejo pa
razumeti odklonilnega sta-
lišča občinske skupnosti
otroškega varstva, ki za takš-
no dejavnost nima denaija.
FRANCI JEŽOVNIK
PLANINSKI KOTIČEK
Na Zasavsko Sv. goro
Planinsko di^štvo Železničar iz Celja vas v nedeljo, 12. junija
vabi na Zasavsko Sv. goro in na Geoss, geografsko središče Slove-
nije.
Odhod planincev je ob 6. uri in 26 minut z rednim vlakom iz Celja
v smeri proti Zidanemu mostu do železniške postaje Sava. Pot bo od
tam vodila preko Zasavske Sv. gore in geografskega središča Slove-
nije v Kresnice, od koder se boste z večernim vlakom vrnili nazaj
v Celje.
Hoje je za približno 5 ur, vendar ni naporna. Transverzalcem velja
opozorilo, da ne pozabijo na dnevnike Zasavske poti in Badjurove
krožne poti. Izlet bo vodil planinski vodnik Darko Rožanc.
izlet po avstrijski Koroški
v soboto 11. junija vas Planinska sekcija Izletnik Celje vabi na
turistično-planinski izlet po avstrijski Koroški.
Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri zjutraj z nove avtobusne
postaje v Celju (peron št. 15). Pot bo vodila do Beljaka, kamor boste
prispeli okrog 9. ure. Nekaj časa bo namenjenega za zapravljanje
deviz, zatem pa se boste po gorski cesti zapeljali do planinskega
doma pod Vrhom Dobrača, od koder je do vrha le še za uro hoda.
Povratek bo skozi Celovec in Velikovec do Viča in nazaj v Celje,
kamor boste prispeli okrog 22. ure.
S seboj ne pozabite vzeti veljaven potni list in malico za popotnico.
Turistični del izleta bo vodil Janko Cesar, planinski del pa Slavko
Koštric.
MOJCA AUŽNER
Planinci pred jubilejem
Planinsko društvo »Sloga« Straža-Rogatec, ki združuje ljubitelje
narave z obeh strani Sotle, praznuje letos 40-letnico delovanja.
Na jubilejni prireditvi bodo razvili društveni prapor, svoj planinski
dom pa poimenovali po pokojnem članu društva, Rudiju Lebiču.
Planinski dom na Donački gori je lepa izletniška točka, ki jo letno
obišče okoli 6 tisoč planincev, pretežno iz Slovenije in sosednje
Hrvaške. Društvo ima danes blizu 400 članov, na osnovni šoli Edvard
Kardelj v Rogatcu pa je v planinsko sekcijo včlanjenih še sto pionir-
jev. Glavni pokrovitelj jubilejne prireditve na Donački gori, ki bo 11.
junija bo Zdravilišče iz Rogaške Slatine.
M. A.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ ij
Škropivo proti rdečemu pajku bomo uvozili
oa uporabe zaščitnih sredstev Je čedalje bolj oMsna tuHI protiala hmeUa_
Ta teden bodo po hmeljiščih začeli škro-
piti proti hmeljevim listnim ušem. Na In-
štitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo
v Žalcu čakajo tudi že pripravki za zatira-
nje hmeljeve peronospore, škropiva proti
rdečemu pajku pa bodo morali kupiti v tu-
jini.
Pravzaprv slovenski hmeljarji še nikdar
doslej niso imeli toliko težav z izbiro zaš-
čitnih sredstev kot jih imajo letos. Zakaj
se pojavljajo problemi in kako jih rešujejo
- o tem je pripovedoval vodja oddelka za
varstvo rastlin na Inštitutu v Žalcu Milan
Žolnir:
»V svetu vse bolj narašča nadzorovanje
porabe fitofarmacevskih pripravkov. Te bi
naj uporabljali le takrat in tam, kjer je to
nujno potrebno. Posamezne države in tudi
Jugoslavija zato sprejemajo nove predpise,
ki urejajo porabo posameznih pripravkov.
Ti predpisi so še zmeraj neuskl^eni, kar
povzroča v prometu s kmetijskimi pridelki
velike težave. Pridelovalci hmelja jih letos
močno občutimo, ker moramo pri varova-
nju hmelja upoštevati našo in nemško zako-
nodajo, poleg tega pa še zakonodajo ZDA.
Zaradi upoštevanja vseh prepisov je izbor
fitofarmacevtskih pripravkov zelo skrčen.
Večino problemov nam je sicer uspelo reši-
ti. Nabavili smo že ustrezne pripravke za
zatiranje hmeljeve peronospore in hmelje-
vih listnih uši. Trenutno še ni povsem reše-
no vprašanje zatiranja rdečega p^ka, za ka-
terega bomo morali uvoziti pripravek iz tuji-
ne. Na domačem tržišču ga namreč ne mo-
remo kupiti.
Mnogi sprašujejo, če tega vprašanja ni bi-
lo mogoče prej rešiti. Moram reči, da so
organi poslovne skupnosti Slovenije, stro-
kovne službe delovnih organizacij in delav-
.ci Inštituta spremljali problematiko, se do-
govarjali, vzrok za razmeroma pozno iska-
nje rešitev pa je v tem, da je Zvezna republi-
ka Nemčija sprejela ustrezne predpise o do-
voljenih sredstvih za zatiranje rdečega paj-
ka šele 17. m^a. Trenutno kaže, da bomo
probleme rešili pravočasno.
Ustrezna sredstva bodo torej na voljo. To-
da strokovne službe in hmeljaije čak^o
zahtevne naloge, ker bo treba hmelj varova-
ti s pripravki, s katerimi doslej nimamo do-
volj izkušenj. Vsi izvajalci varstva hmeljišč
bodo morah bolj kot doslej nadzoraovati
zdravstveno stanje hmeljišč, ukrepati pra-
vočasno in uporabljati le pripravke, ki jih
svetovni trg dovoljuje.
S škropljenjem hmelja bomo ponekod za-
čeli v tem tednu. Škropili bomo proti hme-
ljevim listnim ušern, uporabljali .bomo pri-
pravek imenovan lamate, pojav drugih
škodljivcev in bolezni pa bodo zasledovale
strokovne službe in sproti dajale ustrezna
navodila.«
Pridelati moramo takšen
hmelj, kot ga zahteva tržišče
Uporaba škropiv v zadnjih letih vse bolj
vpliva tudi na prodajo hmelja, zlasti v tu-
jini. Zato predstavniki Inštituta tesno so-
delujejo s Hmezadovim Export-Importom,
preko katerega teče tudi uvoz potrebnih
zaščitnih sredstev. Direktor Export-Im-
porta Ivo Bračun je o prodaji hmelja, le-
tošnjih obetih in vplivu predpisov glede
zaščitnih sredstev na prodajo hmelja po-
vedal naslednje:
»Svetovna trgovina s hmeljem je v krizi že
od leta 84, ko je International Hopfen Burro
začel pozivati države proizvajalke k zmarvj-
ševanju površin hmelja z namenom, da se
uravnovesita ponudba in povprašev«
Večje zaloge in ponudba sta vplivaU
strožje pogoje glede kvalitete blaga. V
88 so bila sprejeta različna dovoljenj
uporabo zaščitnih sredstev v ZD^a
v Nemčiji. Končno je Nemčija spoznali
bo s prepovedjo škropiva Omite zg^
ameriško tržišče, kamor proda 7.000
svojega hmelja.
Naša naloga je, da zdaj prilagodimo n
zaščitna sredstva oziroma jih uvozirnj
tako ugodimo zahtevam konvertibilne®
žišča. Mi potrebujemo za domače tržiSj
25% letnega pridelka, 75% ga izvozimo
zahodnoevropska in prekomorska trtj
Glede na uvozne predpise in postopke i
je ostalo bolj malo časa za realizacijo uv
vendar menimo, da bomo ob razumeva
zveznih organov pravočasno rešili profe
zaščitnih sredstev.
Naša proizvodnja predstavlja 3,5% i
tovne proizvodnje. 70% za izvoz proizvi
nega hmelja se proda v predprod^i, tu(J
pet let vnaprej. Toda to ne pomeni, da hj
bo podan, če ne bodo zagotovljeni kvaliti
pogoji. Letos računamo, da bomo proizvi
4100 ton hmelja. Doslej je na tuje trži
prodanega 2300 ton, doma .1000 ton, ne|
danega je okrog 800 ton. Ocenjujemo, (i
ob pravočasni nabavi zaščitnih sredstei
ugodnih vremenskih pogojih proizved
planirana količina hmelja ter le-ta tudi
sirana po poprečnih svetovnih cenah.«
IRENA JELEN-B/
Kritični, a ne črnogledi
Poleti Je govedo v pašni skupnosti
Pet jih živi pri Podvejniku, kot je
staro hišno ime kmetije, kar tri gene-
racije Krivčevih. Na višini 800 me-
trov, v zaselku Raduha, pod isto-
imensko mogočno goro nad Lučami.
Živijo od 7 hektarov obdelovalne
zemlje in od 43 hektarov gozda. Vsi
domači, razen sina Alojza, ki je revir-
ni gozdar v Podvolovljeku in odh£^a
na delo v dolino, se preživljajo iz-
ključno s kmetijstvom.
Krivčevi so oče Jože, mama Vida in
sinova žena Marija z malo predšolsko
M^o. Njihova kmetija z desetimi go-
vedi spada v zaselku med »povpreč-
ne« in se branijo, da ne izstopajo. Po-
kažejo na drugo stran doline, ki jo raz-
dvaja Savinja, češ onkraj, tam so boljši
kmelje.
Do Podvejnika je treba z glavne as-
faltne ceste še kakšne tri kilometre
navkreber. Cesta je makadamska, do-
mačije, posejane na redko. Če je kzg
opuščenih kmetij tu, vprašam Krivče-
ve, ko se oziram v dolino. Vse, razen
ene, so obljudene in še na to se poleti
lastnica vrača. Pa tudi navzgor se
ozrem, ko se s pogledom sprehajam po
Krnici, obronkih Rogatca, nekohko
nižje je videti tudi »njihovo« Raduho.
Nad turističnimi Lučami jih vprašam,
če so razmišljaU o kmečkem turizmu.
Niso, ker im£yo dovolj dela s kmetova-
njem, odgovo^o. Oče Jože zatrdi, da
je na takšni, visokogorski kmetiji, tre-
ba vložiti precej več truda. Stroje lah-
ko uporabljajo, imajo pa tudi nek^
ročnega^dela, Im^o vso n^potrebnej-
šo mehanizacijo, tudi dva traktoija. Iz
hleva se zasliši glas govedi. »Oddaja-
mo približno 25 tisoč litrov mleka let-
no«, pravijo Krivčevi. Določeni kmet
iz vasi zbere povprečno 1000 htrov
mleka naenkrat in ga odpelje v dolino.
Poleti nekoliko več, pozimi nekoliko
manj. Glede položaja, v katerem je ta
čas kmetijstvo, so optimisti in up^jo,
da se bo izboljšal, saj zd£y kmetje s ce-
no lesa niso zadovoljni, pa tudi z živi-
norejo je več dela kot dohodka. Mlada
kmetovalka Marija se spominja:
»Strojna in gradbena posojila so bila
prej zelo ugodna, ta čas pa so neugod-
na«. Trenutno gradijo Krivčevi strojno
lopo, v katero bodo spravili mehaniza-
cijo svoje »tovarne hrane«. Imajo tudi
manjši čebelnjak. Pozeba jih je letos
prikrajšala za orehe. Sadje jim uspeva
razmeroma dobro in imajo večji sa-
dovnjak.
Krivčevi imajo, skupaj z drugimi
kmeti, svojo živino v pašnih skupno-
stih. Tri poletne mesece se njihovo go-
vedo pase z govedom, ovcami in konji
drugih kmetov še višje, po obronkih
Raduhe. Kmetje prispevajo za pastirje
in ograje, drugo pa s pomočjo sredstev
zbranih s samoprispevkom in družbe-
nih sredstev.
BRANE JERANKO
Krivčevi, po domače Podvejnikovi iz zaselka Raduha.
Zelja 1162 ton
Pri Kmetijski zadrugi Savinjska dohna letos planirajo pridelati poleg 1297 ton
hmelja še 1162 ton zelja. Kot nam je povedal tehnolog ing. Ivan Beričič imjgo za
vseh 1162 ton skleiyene pogodbe s kmeti kooperanti pri temeljnih zadružnih
organizacijah. N^več ga bodo pridelali v TZO Petrovče - 332 ton, sledi Tmava
- 200, Polzela - 158, Braslovče - 130, Šempeter - 96 ton, itd. Poleg tega bodo
pridelali še 53 ton kumaric, 150 ton krompirja, 85 ton namiznih jabolk, 12 ton
semenskega fižola itd. Seveda pa bodo načrte uresničili le če bo letina dobra. Na
sliki: strojno srenje zelja pri Drevovih v Drešinji vasi. Letos ga tu pridelujejo
četrto leto, lani pa so ga oddah 50 ton.	T. TAVČAR
Izvažajo polže
Pri temeljni delovni organizaciji
Sadeks, ki sodi v DO Agrino žalskega
Hmezada, so tudi letos odkupili kar
precej veliko količino polžev, sedaj
pa so že pričeli z odkupom gob.
Polde Janežič, direktor Sadeksa:
»Z odkupom polžev na žalost nismo
zadovoljhi, kjer se je sezona odkupa
zelo podaljšala, kar je seveda povečalo
stroške odkupa, pa tudi cene na po-
dročju Jugoslavije so bile zelo visoke,
tako da nismo dosegli pričakovanih
učinkov.
Odkupili smo preko 400 ton polžev,
izvozili nekaj manj kot štiristo ton
prevsem v Grčijo, Italijo in Francijo.
Odkup gob se je že pričel in sicer
v Bosni in Srbiji prve pošilke za Nem-
čijo, predvsem lisičk, pošiljamo na le-
tališče v Beograd in Zagreb, tako da so
še isti dan pri kupcu. V Italijo jih izvo-
zimo na dan tudi do 350 kg, seveda pa
je to odvisno od vremena.«
Pri Sadeksu računjoo, da bodo izvo-
zili okrog 400 ton gob, seveda pa bo
vse odvisno od letine. Izvaž^o pa sve-
že lisičke in jurčke, pa žemljevke, mr-
tvaške trobente in mavrovke, ki so tre-
nutno Ti^dražje gobe.
T. TAVČAR
Pomladna zelena la
Gozdarji opozarjajo na umiranje gozdi
Po podatkih slovenskih
gozdarjev je približno polo-
vica slovenskih gozdov pri-
zadetih zaradi prekomerne-
ga onesnaževanja, kar po-
meni, da lahko govorimo
o umiranju gozdov.
Še pred leti so "gozdni
v Sloveniji upali, da umira-
nje ne bo prešlo Alp, zadnja
leta pa je stanje vse bolj za-
skrbljujoče. Zato so se goz-
darji lotili sistematičnega
spremljanja starca gozdov,
kjer se vključujejo posamez-
na gozdna gospodarstva. In-
ženir gozdarstva Dani Se-
ster iz GG Celje spremlja
umiranje gozdov na našem
območju že vrsto let in ugo-
tavlja, da je trend zastra-
šujoč.
»Z umirar^em smo se goz-
darji srečali že pred letom
1980, ko smo v Sloveniji po-
stali bolj pozorni na zunanje
znake umiranja. Že pred leti
smo opažih poškodbe na
gozdovih v celjski kotlini,
okolici Šoštanja in drugod
v Sloveniji, kjer so veliki
onesnaževalci, V preteklosti
smo skušali te pojave sprem-
ljati vsak zase v svojih gozd-
nih gospodarstvih v okviru
10-letnega načrta. Tako smo
že leta 1952 v celjski občini,
ki ima skupno 10 tisoč hek-
tarjev gozda ugotovili, da je
poškodovanih 1300 hekta-
rov. Leta 1970 se je ta števil-
ka dvignila na 2800 hekta-
rov, medtem ko smo leta
1980 v občini ugotovili že
skoraj 4000 hektarjev poško-
dovanih gozdov. Vendar
smo ugotovili, da je treba
umiranje spremljati bolj po-
vezano,« pravi Dani Šoster.
V repubUki so se zato do-
govorili, da bo Inštitut za
gozdarstvo iz Ljubljane na-
tančneje spremljal umiranje
gozdov s pomočjo gozdnih
gospodarstev. Prvič so se te-
ga lotili pred tremi leti, zad-
nji popis pa so opravili lani.
Slovenijo so razdelih na mre-
žo štiri krat štiri kilometre,
na stičnih točkah pa so dolo-
čili raziskovalne ploskve,
kjer n^ bi vsaki dve leti
spremljali stanje gozdov. Pri
ugotavljanju poškodovano-
sti. pa uporabljajo metodo
vsebnosti žvepla v smreko-
vih iglicah, kjer so ugotovili,
da je povsod v Sloveniji pre-
seženo normalno stanje.
»Druga metoda hš^ev pa je
vs^ v celjski občini pokaza-
la, da so na polovici območja
že izginili, saj so n^občutlji-
vejši indikator onesnaževa-
nja,« ugotavlja Dani Šoster.
V zadrtem času pa se lot
jo tudi citogenetskih i
skav, ki so še posebej
skrbljujoče, saj pokažejo
škodbe dednega mate!
nek^ let prej, preden »
vidne.
»Po meritvah v pretek
letu se je pokazalo, da je
lovica gozdov v SloveniJ
ogroženih, 20 odstotkoi
malo ogroženih, med ogfl
nimi je 11 odstotkov gozi
zelo prizadetih pa 7 odi
kov. V propadanju je 6
stotkov gozdnih površin
venije. Optimist bi reke
je polovica dreves zdn
medtem ko bi pesimist
tovil, da boleha polovica
venskih gozdov. Kakor
gozdarji smo prepričan
je stanje zelo zaskrbljuj)^
ugotavlja Dani Šoster.
Po podatkih gozdaijv
di zadnja mila zima ni rfl
pomagati, da bi se gozdi
obnavljati. »Gozdarji t
pravimo zelena laž, saj
ljudmi velja, da je i
zdrav, ko na pomlad oz«
Prva slika je povsem dn)
na. Nazoren je podatek, <
0,1 miligram žveplovegi
oksida na kubični meter
ka ogroža naravno pom
vanje dreves, v Celju p
prizadevamo, da bi v i
odlok o varstvu zraka vi
omejitev 0,6 miligramov
pla v zraku kot mejno V
nost za opozorilo ljudem
pomeni, da ima narava
cej bolj ostra merila ko
ljudje,« opozarja inženir
ster. »Teh problemov p«
mi gozdarji ne moremo *
vati, s^ so stroški v goi
stvu prav zaradi umif
vse večji, akumulativna^
sobnost pa vse slabša.}
tev vidimo v sanaciji nai
jih onesnaževalcev na i
kem območju, kar bi v
slednjih desetletjih lahK'
šilo gozd, pa tudi nas,*
ljučuje Dani Šoster. j
T. CV®
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
neupravičena
podica
v »bodečem Novem tedni-
l^Li« (na 18. strani NT) ste 2.
j^ipija letos med drugim ob-
javili »bodico«, uperjeno
družbenopolitično organi-
zacijo. katere izvoljeni funk-
cionar sem, in vame. V zvezi
5 tem želim posredovati bral-
(■em Novega tednika nasled-
fija pojasnila:
1.	Najstarejše jugoslovan-
ske gledališke manifestacije,
33. Sterijevega pozorja v No-
vem Sadu, ki se je odvijalo
od 26. maja do vključno 3.
junija, sem se udeležil prven-
stveno kot član programske-
ga sveta festivala iz SR Slo-
venije in torej kot uradni
gost festivala. Za člana tega
strokovnega organa, sestav-
ljenega iz po enega delegata
vsake republike in avtonom-
ne pokrajine, me je pred sla-
bimi štirimi leti imenovala
skupščina Kulturne skupno-
sti Slovenije, kar pomeni, da
mi bo letos potekel mandat.
2.	Ker so v kulturni redak-
ciji TOZD Delo (tudi Novi
tednik je eden od tozdov
ČGP Delo) vedeli za moje so-
delovanje na festivalu, so me
naprosili za poročevalsko so-
delovanje, kar sem v omeje-
nem in dogovorjenem obse-
gu tudi sprejel.
S kritiškim in publicistič-
nim pisanjem o dramski in
gledališki umetnosti se kon-
tinuirano ukvaijam že od le-
ta 1976 in to ne glede na to.
kje trenutno »združujem de-
lo . Tako sem v svojem pro-
stem času pisal kot srednje-
šolski učitelj, kot tajnik ob-
činske kulturne skupnosti,
kot upravnik SLG v Celju
ter posebej intenzivno kot
komentator v kulturni rubri-
ki Dela, posebej specializi-
ran za spremljanje gledali-
škega dogajanja. S stroko, ki
sem ji posvetil doslej precej-
šen del študijskega, delovne-
ga in prostega časa, želim
ohraniti kljub omejenim
možnostim nadaljnji stik tu-
di ob funkciji, ki jo trenutno
opravljam.
3. Za svojo udeležbo na
33. jugoslovanskih gledali-
ških igrah v Novem Sadu
sem na osnovi veljavnega
pravilnika o delovnih raz-
merjih izkoristil tri dni od-
sotnosti s pravico do nado-
mestila OD, ki jih je mogoče
izkoristiti za aktivno udelež-
bo na kulturnih prireditvah,
za preostale dni pa sem izko-
ristil redni dopust.
Morda je odveč dodati, da
smo delo v občinski konfe-
renci organizirali tako, kot je
to potrebno ob vsakem obi-
čajnem rednem ali bolni-
škem dopustu koga od funk-
cionarjev, da sem bil s sode-
lavci v Celju povezan z obi-
čajnimi komunikacijskimi
sredstvi in da sem bil v vsa-
kem trenutku pripravljen ob
potrebi sodelovanje na festi-
valu tudi prekiniti in se
vključiti v nujne naloge ob-
činske organizacije in njenih
organov. Preseneča me »bo-
dica anonimnega »pušči-
čarja<, ki skuša skrajno po-
enostavljeno zreducirati de-
javnost organizacije, njenih
organov izvoljenih funkci-
onarjev in strokovnih delav-
cev zgolj na prisotnost ah ne-
prisotnost predsednika.
Na koncu želim poudariti,
da bom vedno pripravljen
prisluhniti pripombam in
kritikam, kadar bodo kon-
kretno in argumentirano
opozarjale na spodrsljaje in
slabosti v opravljanju funk-
cije, za katero sem bil izvo-
ljen in jo želim opravljati
z vso delovno, politično in
etično odgovornostjo do jav-
nosti in samega sebe.
SLAVKO PEZDIR,
Celje
Siiicar Vojico
Hernaus
Slovensko društvo v Gre-
venbroichu je pred časom
včlanilo rojaka, ki je vreden,
da ga pobliže spoznajo tudi
bralci Novega tednika. Voj-
ko Hernaus se je rodil pred
38 leti na Kozjanskem, šolo
pa je obiskoval v Celju, kjer
je tudi z uspehom končal pe-
dagogiko.
Danes je začasmp zaposlen
v banki in sicer v Jugobanki
v Diisseldorfu. Vojko se že
več kot desetletje ukvarja
s slikarstvom in zasluži vso
umetniško pozornost s slika-
mi v olju in akvareli. Dela
imajo avtobiografsko vred-
nost, Vojko pa je v delih zajel
tudi lepote naše domovine.
MILAN NOVAK
Predsednik Slovenskega
društva »CELJE« E.V.
Odnos do oicolja
Učenci in učitelji hudinj-
ske šole vsako leto poskrbi-
mo za čim lepši videz šolske
okolice in zato, da ohranimo
dediščino, ki so nam jo zapu-
stili prehodni rodovi.
Na šoli imamo organizira-
no prostovoljno delo učite-
ljev in učencev. Združeni
smo v tako imenovano pi-
onirsko delovno brigado.
Vsak oddelek ima po dve ali
tri delovne skupine, ki me-
njaje delajo na svojih parce-
lah. Park in šolski vrt je na-
mreč razdeljen na posamez-
ne parcele, vsak oddelek pa
ima eno parcelo, za katero
skrbi skozi celo šolsko leto.
Delo na parceli vodi razred-
nik in tovarišica vrtnarka.
Žal pa ugotavljamo, da
znajo učenci višje stopnje če-
dalje manj delati. Zgodi se,
da jih celo v višjih razredih
učimo okopavati, grabiti in
lopatati. Pogosto smo tudi
v stiski s časom, saj so učen-
ci obremenjeni s številnimi
obveznostmi, šolsko delo in
učenje pa nikoli ne trpi na
račun urejanja okolja. Ven-
dar so učenci pripravljeni
dela tudi po pouku. Običaj-
no vsak učenec v jeseni in
spomladi opravi vsaj eno de-
lovno uro na teden.
Ugotavljamo pa, da kraja-
ni Hudinje našega prosto-
voljnega dela ne cenijo tako
kot bi morali, čeprav je šol-
ski vrt edina lepa zelenica
v tem delu mesta. Zdi se jim,
a je šolski vrt primeren kraj
za fiziološke potrebe njiho-
vih kosmatih ljubljencev, vrt
za nabiranje cvetja in cveto-
čega grmičevja in podobno.
Dog^a se celo, da nekateri
hodijo v vrt po sadike za svo-
je vrtove, ne da bi se posve-
tovali z vrtnarko ali vod-
stvom šole. Skratka, gre za
kraje.
Ugotavljamo da, dokler ne
bo pravega razumevanja lju-
di, ki stanujejo v bližnji oko-
lici šole, tudi učenci in delav-
ci šole ne bodo imeli pravega
veselja do urejanja šolskega
vrta.
OŠ FRANJA VRUNČA
Hudinja-Celje
Očistimo in
oiepšajmo oicoije
Do željenega roka je posla-
la na naš komite program ak-
tivnosti na področju urejanja
okolja za to leto komaj dese-
tina vseh pozvanih in s tem,
kar se dogaja, nikakor nismo
zadovoljni.
Menimo, da bi bilo korist-
no, da preko vašega časopisa
še enkrat pozovemo vse, da
pristopijo k predlaganim ak-
tivnostim in na naš komite
pošljejo svoje programe.
Moramo pa dodati, da je
nekaj delovnih organizacij,
šol, vrtcev in krajevnih
skupnosti izdelalo zelo do-
bre programe letošnjih ak-
tivnosti na temo »očistimo in
oiepšajmo naše okolje«. Po-
sebno se odlikujejo progra-
mi Gostinskega podjetja Ce-
lje, Tozd Ojstrica, Železniške
transportne organizacije Ce-
lje, Libele, Izletnika in
Klime.
MARJAN AŠiC
Občinski komite za urejanje
prostora in varstvo okolja
Piačiio v naprei,
izdobava pa...
v začetku meseca aprila je
potekala v Rudniku lignita
Velenje velika nakupna ak-
cija Uniorja iz Zreč; s 30-od-
stotnim popustom so ponu-
jali razna orodja, ki jih izde-
lujejo v tej tovarni. Plačali
smo lahko v petih obrokih,
s tem, da smo morali prvi
obrok odšteti takoj. Lahko
pa si vplačal tudi celoten
znesek, če ni bil prevelik.
Rekli so nam tudi, da bomo
vplačana orodja dobili po pr-
vem maju.
Naj povem, da nas je bilo
v rudniku več kot 400, ^ki
smo pri Avtomotorju na Ša-
leški 18 v Titovem Velenju
vplačali različna orodja. Sam
sem 14. aprila pod številko
028656 vplačal 25.080 dinar-
jev za prazni kaseti, sedaj pa
hodim spraševat, kdaj mi bo-
do izdobavili v naprej plača-
no robo. Trgovci - kaj jim
drugega ostane - nas »flan-
cajo« in naročajo za jutri, po-
jutrišnjem ...
Resno se sprašujem, če še
lahko verjamem ljudem iz
Uniorja iz Zreč.
LOJZE OJSTERŠEK,
Titovo Velenje
Nepravičena
icomasacija
Prenekateremu kmetu je
naša družba že vzela zemljo.
In kaj je dobil zanjo!? Nič si
ni mogel pomagati; tu pravi-
ce ni bilo in je ni. Prav to se
dogaja tudi sedaj pri koma-
saciji in melioraciji v Zado-
brovi. Ljudje se pretepajo,
obmetavajo, podijo z vi-
lami ...
Bil sem delegat na skup-
ščini, ko se je pred leti raz-
pravljalo o mehoraciji. Kaj
seje takrat govorilo, ko je šlo
za prispevek združenega de-
la, kaj pa se danes dogaja
s tem denarjem - to je neza-
slišano. Denar se razmetava
na nestrokoven način; za par
litrov vode delajo kanale, po
katerih ,bi lahko tekel večji
potok. Živa, rodovitna zem-
lja se zasipava z mastno gli-
no, ki še dolgo ne bo rodovit-
na, drenažne cevi se prav ta-
ko prekrivajo z ilovico, ki še
nikoli ni prepuščala vode,
voda pa naj bi tekla tudi
v hrib. Za vzgled bi lahko
navedli Opekarno Ljubečna,
ki že dolgo posnema živo
zemljo in, ko pobere ghno,
da to zemljo nazaj, daje polje
spet rodovitno.
Pa pojdimo nazaj v Zado-
brovo; tam se vrši komasaci-
ja, ki pa še zdaleč ni tako
nedolžna zamenjava, kot iz-
gleda na pi-vi pogled. Tu so
manjšim kmetom, ki so
skrbno obdelovali svojo
zemljo, pobirali iz nje kame-
nje, jo gnojili in iz nje iztisni-
li kar se je največ dalo, to
zemljo odvzeli in jim dali ne-
obdelano, pusto, poteptano
parcelo, kjer raste samo
»šavje«. Povrh vsega so do-
bili še manjše parcele. Kako-
vostno črnico pa so dali far-
marjem, da bodo na njej pri-
delovali koruzo za svojo živi-
no in mogoče malo pšenice,
če se jim bo to izplačalo.
Vprašam vas. kaj je naša
družba pridobila s takšno
komasacijo? Korist bodo
imeli kmetje, ki so že sedaj
bogati, osiromašili pa smo
manjše kmete in ljudi, ki se
že tako borijo za svojo živ-
ljenjsko eksistenco in, kot
zatrjujejo, se bodo do zadnje-
ga borili tudi za svojo zemljo.
Vse to pa delamo z denarjem
že tako osiromašenega de-
lavca iz združenega dela.
FRANC MALI,
Pečovnik, Celje
PRIREDITVE
V	slovenskem ljudskem gledališču bodo danes ob 16.30 uri
igrali Molierov triptih Zgrabite Sganarela za abonma 3. šolski
in izven.
Jutri, v petek bodo Celjan' gostovali v Kamniku s Partlji-
čevo komedijo Ščuka da te kap, v soboto, 11. junija ob 17. uri
pa bodo na domačem odru igrali Peršakovo komedijo Peter in
Pavel za abonma sobota popoldan in izven.
V	nedeljo, 12. junija bo v Celju gostovalo Narodno pozorište
iz Somborja s satiričnim kabaretom Vladimirja Putnika Živi
živi dolg slovanski. Predstava, ki se bo pričela ob 18. uri bo
izven. V ponedeljek, 13. junija bodo ob 15.30 uri igrali v Slo-
venskem ljudskem gledališču Shawovega Hudičevega učenca
za 2. šolski abonma in izven.
Kulturni dom Zarja v Trnovljah bo v soboto, 11. junija
gostil gledališko skupino slovenskega prosvetnega društva
»Dobrač* na Brnci iz avstrijske Koroške. Gostje se bodo ob 20.
uri predstavili z delom Toneta Partljiča Tolmun in kamen.
Na prizorišču letnega gledališča v Grižah bo v soboto, 11.
junija ob 16. uri VIII. mali pevski tabor z naslovom Pojo naj vsi
ljudje. Pevski tabor organizira domače DPD Svoboda, nasto-
pilo pa bo 15. zborov.
Dan kasneje, torej v nedeljo, 12. junija pa bo od 9. ure dalje
v letnem gled^išču v Grižah tradicionalna velika otroška in
mladinska poletna prireditev - Poletni miš maš, ki ga organi-
zira Teater mladih iz Griž.
V	ponedeljek, 13. junija se bo v Celju pričel Celjski turi-
stični teden, ki ga organizira celjsko turistično društvo. Tako
bo tega dne ob 17. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu
koncert pihalnega orkestra štorskih železarjev, uro kasneje se
bo na Tomšičevem trw pričel koncert Revijskega tambura-
škega orkestra Akord ZPD France Prešeren iz Celja. V atriju
na Tomšičevem trgu pa bodo ob pol sedmih zvečer odprh
razstavo akvarelov akademske slikarke Darinke Pavletič-
Lorenčak. V programu ob obtvoritvi bodo nastopili gojenci
glasbene šole iz Celja.
V	torek, 14. junija se bo na odprtem odru na Tomšičevem
trgu ob 17. uri pričelo pevsko popoldne, na katerem bosta
nastopila mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje in
moški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz Celja. V dvorani DIT-a
na Tomšičevem trgu 7 pa bo ob 18. uri predavanje o prenovi
mestnega jedra. Predavanje bo popestreno z video posnetki.
V	sredo, 15. junija pripravlja turistično društvo ogled mest-
nih znamenitosti pod strokovnim vodstvom. Zbor bo ob 11. uri
pred Turističnim društvom. V atriju na Tomšičevem trgu pa
bo v sredo ob 20. uri glasbeni recital, na katerem bosta nasto-
pila Tomaž Lorenz in Jerko Novak, po recitalu pa bo z umetni-
koma pogovor, ki ga bo vodil Rodovan Marvin.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo jutri ob 20. uri
nastopil mladinski pihalni orkester glasbene šole Titovo Vele-
nje, ki ga vodi Franc Verzelak.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo v nedeljo, 12. junija
revija pevskih zborov »Zreče pojo«.
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo drevi
ob pol devetih koncert, na katerem bo nastopil moški pevski
zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, v ponedeljek, 13.
junija pa bo prav tako ob pol devetih v zdraviliški dvorani
Zaključna prireditev učencev osnovne šole Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto, 11.
junija Večer samospevov in opernih arij, ki jih bo izvajala
sopranistka Jasenka Galin ob spremljavi pianistke Arinke
Mazolini. Prireditev v Pivnici se bo pričel ob 20.30 uri.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava »Plastike
v steklu« ustvarjalke Dane Kočice. Razstavo so v Likovnem
salonu pripravili v sodelovanju z Razstavnim salonom Rotovž
iz Maribora, na ogled pa bo do 25. junija.
V	Galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju je odprta občinska razstava fotografij. Razstava bo na
ogled do 15. junija.
V	Stiskami doma kulture v Titovem Velenju je odprta
razstava likovnih del akademskega slikarja Konrada Topo-
lovca. Razstavljena dela si lahko ogledate do sredine junija.
V	knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta
razstava o življenju in delu skladatelja Antona Schwaba ter
pisateljev Davorina Ravljena in Oskarja Hudalesa, pod skup-
nim naslovom Trije iz naših krajev. Razstavo si lahko ogledate
v času, ko knjižnica posluje za bralce vse do 20. junija
V	hotelu Evropa so na ogled likovna dela Karla Kozoleta iz
Trbovelj, član likovne sekcije Relik. V Celju se avtor predstav-
lja z deli v oljni tehniki, njegova dela pa bodo na ogled do
konca junija.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju
je na ogled razstava pionirske fotografije, v občasnem razstav-
nem prostoru muzeja pa si lahko ogledate razstavo ročnih del,
tehničnih izdelkov ter pripomočkov slepih in slabovidnih
oseb. Obe razstavi bosta odprti do konca tedna.
Knjiga, ki jo že imajo Angleži,
Američani, Nemci in Švedi,
Slovenci pa
je v takšnem obsegu še nismo imeli:
UGANKARSKI SLOVAR
Založnik ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje
Na 302 straneh je zbranih preko 15.000 gesel in pojmov, ki
se pojavljajo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enig-
matike.
Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev
in sestavljalcev križank in drugih ugank.
SLOVAR NE MISLI NAMESTO VASI
Grke 'ztočnico morate najti sami, torej z ugankarskim
slovarjem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu.
DOSLEJ ZAPLETENO
Enciklopedije
Leksikoni
Slovarji
Atlasi
ODSLEJ ENOSTAVNO
UGANKARSKI SLOVAR
Več knjig v eni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
»Če bi odgovoril na vsa vprašanja,
bi iaiiifo dohii Nobelovo nagrado«
Delavci Sipa In občani žalske občine so postavljali vprašanja pretlseUnlku Republiške konference
Socialistične zveze, Jožetu Smoletu
Dobršen del svojega obi-
ska v žalski občini je pred-
sednik Republiške konfe-
rence Socialistične zveze,
Jože Smole namenil odgo-
vorom na različna vpraša-
nja, ki so mu jih zastavljali
tako mladinci, kot delavci
Sipa in zvečelr še številni
občani žalske občine v ob-
činski matični knjižnici. Že
v Sipu so Smoletu zastavili
vrsto vprašanj, na katera je
korektno odgovarjal, če pa
bi lahko odgovoril na vse, je
dejal Smole, bi si prav goto-
vo lahko prislužil Nobelovo
nagrado.
Nekaj zanimivih vprašanj
in odgovorov smo zbrah za
ta prispevek. Seveda je bilo
največ vprašanj prav v zvezi
z gospodarskim položajem
Jugoslavije, vlogi Slovenije
pri tem in z delom sedanjega
zveznega izvršnega sveta.
»Sedanji zvezni izvršni
svet je doslej trikrat menjal
svojo ekonomsko politiko.
Najprej je vodil pohtiko za-
mrznitve cen, sedaj pa je
končno pristal na liberaliza-
ciji cen. Prej je ZIS vodil po-
litiko centralizacije deviz, se-
di^ se zavzema za liberaliza-
cijo deviznega poslovanja.
Osnovna nesreča pa je v tem,
da je ZIS skušal voditi kom-
promisno politiko in kritike
na njegov račun lete z vseh
koncev Jugoslavije. Ukrepi
morajo biti naravnani tako,
da spodbuj^o dobre gospo-
darje, kajti le ti bodo lahko
pomagah nam vsem sku-
paj,« je menil Jože Smole.
»Pri nas imamo dve vrsti go-
spodarstev. Prvi del se zav-
zema za tržno gospodarstvo
in s tem v zvezi za liberaliza-
cijo cen, konkurenco in od-
piranje v svet, drugi del go-
spodarstva pa je neučinkovit
in zahteva državno zaščito,
administrativne ukrepe in
dotacije. Pri vsem tem pa še
zdaleč ne gre za kakšno raz-
merje 6:2 ^i razdelitev po re-
publikah, kajti dobri in slabi
gospodarji so v vseh repubU-
kah. »Ob tem pa ne gre pre-
zreti,« je menil eden od spra-
ševalcev, »da se Slovenci
nžObolj zavzemamo za tržno
gospodarstvo. Smole mu je
odgovoril, da je to sicer res,
vendar gre marsikdaj za na-
čelna zavzemanja. Ko je ZIS
pred časom dovolil uvoz
barvnih televizorjev z Japon-
ske in nekaterih izdelkov be-
le tehnike, so proti tej odloči-
tvi protestiraU tudi nekateri
slovenski proizvsgalci, češ da
odločitev ni pravilna in da ne
prispeva k zaščiti domačih
proizv^alcev. Skratka, tudi
delu slovenskega gospodar-
stva ustreza zaprt jugoslo-
vanski trg.« Če zares hočemo
tržno gospodarstvo, potem
moramo dovoUti popolno li-
beralizacijo cen in dopustiti
mednarodni prepih na do-
mačem trgu. Tudi uvoz final-
nih izdelkov. Z uveljavitvijo
tržnega gospodarstva bo tu-
di konec brezveznih razprav
o tem, kdo koga izkorišča.«
Kako je z ustavnimi spre-
membami? S čim se Sloven-
ci ne strinjamo? Bomo vztra-
jali pri tem in kaj menite
o referendumu? To je bil
v bistvu drugi sklop vpra-
šanj, ki so jih zastavili Jožetu
Smoletu. »Na skupni seji re-
publiške konference SZDL
in repubhških sindikatov
smo o tem precej govorili.
Med drugim se v Sloveniji
ne bomo strinjali s kategori-
jo ekstra dohodka, ki naj bi
bil namenjen federaciji, prav
tako pa tudi ne s tem, da bi
vse stvari v Jugoslaviji ureja-
li z zveznimi zakoni. Mi, na
primer, ne rabimo, prepričan
pa sem, da tudi drugi ne, no-
benih zveznih zakonov o šol-
stvu. Prav tako se ne strinja-
mo s hierarhičnimi kompe-
tencami sodišč in javnih to-
žilstev. Pristah pa seveda ne
bomo tudi na posebno finan-
ciranje JLA. Se zdaleč ne za-
to, ker bi imeli kaj proti Ju-
goslovanski ljudski armadi.
Glede referenduma pa me-
nim, da ga ne bi bilo umest-
no razpisovati za to, da bi se
na njem odločali o desetih in
več zadevah, pač pa bi ga
lahko, ko bi bile stvari jasne
in bi se lahko o njih izrekali
le z za ali proti.«
Precej vprašanj je bilo na-
menjenih domnevnemu »vo-
jaškemu udaru« v Sloveniji
in na sploh Jugoslovanski
ljudski armadi. Govorice
o vojaškem udaru je Smole
zanikal in pripomnil, da nam
mora biti vsem jasno, da je
komandant oboroženih sil
predsedstvo SFRJ. Kako pa
je s prodgjo orožja in obi-
skom nekdanjega zveznega
sekretarja za ljudsko obram-
bo, admirala flote Branka
Mamule v Etiopiji, je bilo
eno izmed vprašanj Smoletu
zvečer v občinski matični
knjižnici: »Menim, da je bil
zapis v Mladini, ko so Mamu-
lo označili za prodajalca smr-
ti, nekorekten, da je bila to
zelo groba oznaka. Mamula
je šel v Etiopijo, da bi Mengi-
stuja prepričal, njg ne gradi
tovarn orožja. S prodajo
orožja v Jugoslaviji se ukvar-
j^o posebna direkcija, ne pa
samo zvezni sekretar. Me-
nim pa, da je treba ljudi ob-
veščati o obiskih zveznega
sekretarja za ^udsko obram-
bo in objektivno obveščati
o prod£yi našega orožja. Po-
govarjati se je treba z argu-
menti in to ne sme biti zaprta
tema. Vsi pa se s postopki
nikdar ne bomo strinjali. Pri-
padniki mirovnih gibanj bo-
do vedno proti temu, da bi
prod^ali orožje, z njimi pa se
tudi ne bodo vsi strinjali,« je
dejal Smole. In kako je
z gradnjo Mamuline vile?
»Vile sam nisem videl,« je
dejal Smole. »Napačno je, da
gradnjo neke vile obravna-
vamo kot vojno tajno. Sicer
pa - zak^ ne bi smel imeti
stanovanja, ko gre v pokoj
tudi zvezni sekretar za ljud-
sko obrambo, saj dobijo sta-
novanja tudi drugi vojaški
uslužbenci. Po zagotovilih
pristojnih gre v Mamulinem
primeru za normalne bivalne
površine. Seveda pa ni prav,
da so tak objekt zidali vo-
jaki.«
Kakšen je vaš odnos do pisa-
nja Mladine in Tribune? je bilo
eno izmed mnogih vprašary.
Smole je menil, da je prav, da
se lotevcOo tudi pisanja tako
imenovanih tabu tem, da pj
včasih črno belo prikazovanj®
nekaterih stvari nikomur ne
koristi. Sicer pa bo sodbo
o mnogih stvareh izrekla zgoJ
dovinska znanost.
Jožeta Smoleta so vprašali
tudi to, k^ meni o Kavčičevih
spominih. V Kavčičevih spo.
minih ne vidim ničesar slabe,
ga. Dejstvo pa je, da nobenih
spominov ne smemo jemati za
popolno resnico. Prepričan
sem, da bi lahko Stane Kavčif
kasneje še vedno deloval kje
v politiki, mi pa smo ga one.
mogočih. Res pa je. daje bil po
svoje tudi trmoglav. Tito mu je
predlagal, naj bi bil pred.sed.
nik Zveznega izvršnega sveta.
To je zavrnil, ne da bi sploh šel
k Titu in mu to povedal. Pismo
je poslal meni, kot takratnemu
Titovemu t^niku. Tito je bil
zaradi tega zelo nejevoljen.
Glede cestne afere pa menim,
da stvar ni bila tako enostran-
ska kot jo opisuje Kavčič. Tudi
tu bo sodila zgodovinska zna-
nost. Ko smo že spet pri tem.
V Mladini in Tribuni so precej
pisali o Aleksandru Rankoviču
in Milovanu Djilasu in spet
parvim, da tudi ta dva nista
imela prav vseh pogledov na-
pačnih.«
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
»Napredne ideje mladih
imajo vedno večjo podporo
demokratičnih sil v Jugosla-
viji, Dileme in nasprotja sa-
mo razčiščujejo in bistrijo po-
samezna odprta vprašanja.
Pomembno pa je spoznanje,
da so problemi mladih tudi
družbeni problemi. Mladinci
žalske občine ste med najbolj
aktivnimi v Sloveniji. Pro-
blemska konferenca o kmetij-
stvu je dobila širok odmev in
tudi podporo. Če se bodo
s tem težave v kmetijstvu hi-
treje razreševale, potem je
ustanovitev Kmečke zveze
upravičena in ji v SZDL daje-
mo podporo. Slabo pa bi bilo,
če se bo spolitizirala. V njej
morajo biti združeni izključ-
no kmetje.«
»Tudi Slovenci nismo ved-
no proti zbijanju inflacije.
Kadar koli je še Zvezni izvrš-
ni svet objavil restriktivne
ukrepe v monetarni politiki,
smo v SRS temu nasproto-
vali.«
»Mednarodni denarni sklad
ima vrsto zahtev, vendar jim
ne bi smeli v celoti nasedati.
IMF ima osnovno zahtevo: to
je vračanje posojil, ne zanima
pa ga ali se bo Jugoslavija
razvijala ali ne. Svoj denar
hoče nazaj in resnici na ljubo
moram povedati, da se LMF
zavzema za centralizacijo Na-
rodne banke Jugoslavije. Me-
nim, da pa je za nas prednost-
na naloga tekoče poslovanje,
da bomo lahko prišli do
deviz.«
Skupinski portret udeležencev ustanovnega zbora Šaleškega ekološkega društva, Velenjčanov dobre volje in prijatelj
kmeta Predneka v Zavodnjah, kjer je pozimi koncentracija iveplovega dioksida največja.
Šaleška dolina Iz preteklosti v prlhodno^
¥ neileljo so v ZavorJnJab ustanovili Šaleško ekološko društvo
Pri kmetu Predneku v Zavodnjah
nad Šoštanjem je bilo v nedeljo po-
vsem drugače kot druge dni. Sto,
morda nekaj več avtomobilov je če-
pelo v dežju ob dovozni cesti, pred
kozolcem so rezali čm kruh in ponu-
jali sol v dobrodošlico okoliški fantje
in dekleta, v notranjosti pa se je gnet-
lo več sto obiskovalcev, med njimi pa
novinarjev dobesedno kot listja in
trave. Le seno in silaža sta v nedeljo
pri Predneku dišala enako kot vse
dni.
Obrazi stari in mladi, znani in nezna-
ni, z Zavodenj in doline. Prijazni, a res-
ni v pričakovanju. Pr^atelji so se poz-
dravljali, utrgal se je kak dekliški
smeh in hitro utihnil ob opozorilu.
Mami, lahko tekamo po dežju?« so
spraševaU otroci. Manjkalo je le veliko
obrazov, ki sicer po službeni dolžnosti
nastopno v imenu Velenjčanov. Opa-
ziti je bilo le sekretarja občinske front-
ne organizacije in predsednika sveta
za varstvo okolja, novega predsednika
velenjske mladine; morda še koga, da
ne bo krivice, ostali pa so bili v Zavod-
njah bolj ali manj zasebno.
Ampak šlo je zares. Že to, da mestni
niso ostali v posteljah, da so neposred-
ni kmetijski proizvajalci preskočili ne-
deljsko mašo, je kazalo, da mislijo iz--
peljati ustanovni občni zbor Šaleškega
ekološkega društva povsem zares. Vse
premalo so bili občani Velenja v minu-
lih desetletjih pozorni na propadanje
okolja, zato velja zdaj pohiteti in rešiti
kar se še rešiti da. V Žavodnjah so se
v nedeljo tudi včlanjevali. Bradati ata
je vpisal hčerko, oča v nedeljskem
gvantu se je z nevcOeno roko podpisal.
knap je preložil pivo v levo roko in
zapel priponko na prsi, mulci pa so
delali pametne obraze, ko jih je osvet-
U1 televizijski reflektor. Očitno je bilo,
da povsem drži, kar so šaleški ekologi
zapisali priložnostno zlaganko: Danes
o posameznikih ne moremo več govo-
riti. Ljudi, ki nočejo napovedujoče se
bedne bodočnosti in bližajoče kata-
strofe, je vedno več... Šaleško ekolo-
ško društvo namerava storiti prav to:
združiti znanje, sile in pripravljenost
ljudi v borbi za svetlejši jutri. Srečo si
lahko ljudje.izborijo le sami.
BRANE PIANO
Ustanovnega zbora Šaleškega eko-
loškega društva so se udeležili tudi
Peter Novak, Dušan Plut in Jelka
Kraigher, člani sveta in zveze za var-
stvo okolja v republiki.
Na zboru so občani podprli tudi
ustanovitev občinske kmečke zveze,
podprli zahteve za referendum
o ustavnih amandmajih, kar so pred-
lagali velenjski mladinci, in podprli
zahtevo po korektnem postopku in
pravici do obrambe s svobode za Ja-
neza Janšo.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
lubljeni, pod nesrečno zvezdo rojeni?
največja žeUa Ivice Stabos Iz Celja
.edela« kam naj se še obrnem, pa sem pri-
' fja Stanovanjski so mi obljubili boljše
[ a se bojim, da to še ne bo kmalu. Jaz pa
p zdržim več. Vse življenje sem reva, pa
f, da je zdaj že čas, da se sreča obrne tudi
ie tako, da so nekateri ljudje rojeni pod
drugi pod nesrečno...« hiti na pragu
tališča pripovedovati sedeminštirideset-
Stabos iz Čuprijske 4 v Celju. »Vstopite in
li
I • ■
I ne pretirava,
ovanje je soba,
icakih 25 kva-
jtrov meri, va-
piš z dvorišča,
i	zidovi starih
.je, zun^ sije
trju je luč. Sta-
pohištvo, star
tedilnik na tr-
ii raztegnjen
oknom, miza
i, na tleh gomi-
nih odpadkov,
n ko sedeš za
(jo vate stene,
z razpokami,
lalimi in sred-
t odpada, tudi
ii	z mesta, pod
loji štedilnik.
jed »začini«
eže ob oknu in
irat govorijo,
z pozimi prost
vlaga. Od tal
pomika po ste-
j do stropa.
V takem živi Ivica že de-
set let. Z njo živi nek^ let
ml£uši mož Simon, ki vso
zadevo z novinarko rege
prepusti ženi. Med razgo-
vorom nek^krat vstopi,
prav po knapovsko zakol-
ne, k^ na kratko doda in
spet izgine na dvorišče.
Simon je upanje že iz-
gubil.
... In srečali četo
mravelj na
pohodu...
v sobi ni vode. Ivica pe-
re na roke, ki so otekle.
Po vodo je treba stopiti
ven, do pipe, ki je v so-
sedini skupni pralnici.
Tudi stranišče je zun^j.
Pred leti pa sta si s Simo-
nom kupila star pralni
stroj, ki ga nista mogla ni-
koli preizkusiti. Pred spa-
njem si Ivica postavi v so-
bi kad, vodo pogreje in se
okopa. »Moja n^večja že-
lja na tem svetu je, da bi
imela svojo kopalnico,«
pove, in ni da bi ji človek
ne verjel. »Ker je stanova-
nje vlažno, mora biti
okno odprto. In potem se
zn^dejo stanovanju žabe,
tudi podgane so že bile,
da o mravljah ne govo-
rim. Poglejte jih,« reče,
ko odrine kavč. Res so bi-
le mravlje. Do zalog hra-
ne jim ni težko priti, in
zadovoljne so, četudi
sladkor zaudaija po vlaž-
nem in zatohlem.
... potem pa
siliali zgodbo
o nesrečnih
zvezdah
On je prišel v Celje iz
Rogatca, iz številne druži-
ne in obilne revščine. Ona
se je pri sedmih letih pre-
selila z materjo iz Lipo-
glava pri Ločah v Celje, Iz
časa otroštva in mladosti
se spominja barak, same-
vanja in pomanjkanja.
Potem se je poročila, se
s tedanjim možem prese-
lila v stanovanje na Lavi
in rodila dva otroka. Sta-
rejši je zdaj pri vojakih,
mlsOši je v domu, dušev-
no prizadet. Iz prvega za-
kona se ne spominja dosti
lepega. Po ločitvi je mora-
la oditi. Ker je bila brez
službe in stanovanja, sta
otroka ostala na Lavi.
Ona pa od vrat do vrat, od
prijatelja do prijatelja. Tu
je prespala dve, tam tri
noči. Šestdeset noči tudi
v zaporu zaradi klateštva.
Nekega dne je dobila svo-
je prvo stanovanje, mjoh-
no sobo v Zidanškovi uli-
ci, kjer je spoznala seda-
njega moža Simona.
»Vsak gleda po boljšem,
in ker je bila sobica megh-
na, sva zaprosila za večjo,
tole tuk^,.. Zak^ nisem
bila nikoli zaposlena,
vprašate?,,. Zaradi bo-
lezni, Srce, ledvica, po-
glejte, kako sem povsod
zatekla. In z živci sem na
koncu,« odgovori Ivica
na vprašanje, in doda, da
je nek^ časa opravljala
občasna dela, tudi v otro-
škem vrtcu, a je morala
zaradi bolezni nehati.
Težko je reči, kako in ko-
liko je zares bolna, a eno
drži: z živci je prav slabo,
»S^ sem vam rekla, da
smo ljudje, pod nesrečno
zvezdo rojeni, za vse živ-
ljenje z revščino zazna-
movani, Nekaterim pa
gre vse tako gladko od
rok...«
Zakaj ta zgodba
o zgodbi?
Simon je dve leti zapo-
slen kot nekvalificirani
delavec v celjski Metki,
pred tem je bil deset let
Emovec, Šestintrideset
starih milionov je prine-
sel zadnji mesec domov,
to pa je tudi vse. Pravita,
da se s tem da nekako
shjgati, živeti je pač treba
skromno. Za sobo plaču-
jeta milijon mesečno,
»Dala bi še milijon, dva
ali tri več, samo da bi do-
bila boljše stanovanje,«
pravi Ivica, ki se najbrž
sploh ne zaveda, koliko
stane danes stanovanje
(stanarina) s kopalnico.
V Metki jim je bilo ob
ogledu jasno, da je stano-
vanje, milo rečeno, nepri-
merno, a Simon je tam za-
poslen le dve leti, Simo-
nov in Simonu podobnih
pa je najbrž še nek^.
Do samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Celju
nismo stopih, ker jih
sploh ne mislimo kriviti
za Stobosovo nerešeno
stanovanjsko vprašanje.
Iz mnogih predhodnih
podobnih primerov pisa-
nja nam je jasno, da bi bih
nadvse zadovoljni, če bi
za Simona in Ivico lahko
našli primerno stanova-
nje, Iščejo, in nekega dne
ga bodo gotovo našli. Če
bo prav takšno, s kopalni-
co, o kakršnem sanja Ivi-
ca, ne ve nihče. Kot tudi
nihče ne pozna odgovora
na vprašanje, zak^j se lju-
dje rojevamo pod dvoje
vrste zvezd. N^lažje, in
v tem primeru tudi n^-
prikladneje je reči, da so
krive zvezde.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Ivica Stabos na soncu, pred oknom svojega temnega
»stanovanja*.
^oije, v kozolcu
EDI MASNEC
*<>r, predsed-
(a ekološkega
"eg splošnih
^m osvešča-
Domo morah
N temu, da
zastrupljanje
'^rno kopiče-
"^istimo vode
ugreznine.
že prepoz-
l^olgo verjeli
* Pri usmerja-
^ doline. Za-
2ysem budno
®iizacijo pla-
Postavili ter-
J^ijo čistilnih
J'^ali na spo-
^vyenih ro-
. ftiora najti
I 'n mora pre-
siromaše-
z umira-
' "ib in rodo-
V službi »štanca«, doma inovacije
Kako (ne)znamo Izkoristiti znanja mladih
Od visokoletečih ciljev in zapisanih
parol, kako je treba spodbujati razi-
skovalno delo mladih, v praksi največ-
krat ostane zelo malo. Se zlasti pa se
zatakne, ko je treba koristne dosežke
mladih uporabiti v praksi. Morda so
včasih tudi sami premalo iznajdljivi in
prodorni, žalostno pa je, da niti v oko-
ljih, kjer živijo in delajo ne znajo vselej
koristno uporabiti njihovega znanja.
Marjan Žagar iz Celja je pred dvemi
leti skupaj s svojim mentorjem Alek-
sandrom Zdovcem prišel do zamisli, da
bi izdelal zračno puško za slepe. Pred-
stavil jo je na zaključku akcije Mladi za
napredek Celja, potem pa »vse tiho je
bilo«, kot pravi Marjan. Medtem se je
predstavil na zvezni prireditvi v Ku-
mrovcu, kjer je bilo za njegovo napravo
vehko zanimanja in ponudih so mu, da
bi jo lahko v Beogradu še izpopolnil.
Vendar se Marjan trenutno ubada s pro-
blemom zaposlitve. Kot finomehanik-
elektronik ni dobil dela in se je zato
zaposlil v Libeli ob perforirnem stroju,
kjer zadostuje osnovna šola, dodatno pa
ga »ubija« troizmensko delo. Medtem je
napisal kar nekaj proše^ za drugačno
delo in ob našem obisku je kazalo, da bo
vendarle 4obil zaposhtev, za katero se je
šolal in ki bi omogočala tudi njegov razi-
skovalni razvoj.
Dolga pot od zamisli
Kako pride človek do zamish, da bi
izdelal zračno puško za slepe? Na to je
odgovoril mentor Aleksander Zdovc, ki
je pred leti delal v centru za rehabilitaci-
jo invalidov in že takrat je bil poln načr-
tov o tem, kako izboljšati nekatere na-
prave ali kako ustvariti nekaj novega.
Zračna puška za slepe naj bi mladim
z okvaro vida omogočila, da se ukvarj^o
s športnim streljanjem. Deluje na princi-
pu zvočnega namesto optičnega merje-
nja in pri tem sta Marjan in njegov men-
tor prišla do nekaterih izvirnih rešitev.
Težave so bile s stikalom, s katerim se
puška uravna in prišla sta do gravitacij-
skega stikala, ki deluje kot zvon. Če se
puška nagne iz pravilne lege, sliši stre-
lec zvočni signal, enako pa velja tudi za
merjenje v tarčo, ki sta jo rešila s svet-
lobno zaporo. Proti sredini tarče so sig-
nali močnejši in ko je puška naperjena
točno v sredino, sledi neprekinjen zvok,
ki ga sliši v slušalkah tisti, ki strelja.
Razlaga principa delovanja puške se
nam je v začetku zdela sila zapletena, ko
pa sta vse skup^ pokazala, je bilo videti
povsem enostavno. Toda pot do rešitev
ni bila kratka. Marjan pravi: »Zamisel še
ni dovolj, treba jo je znati uresničiti.
Midva sva preiskušala vse mogoče, da
sva bila nazadnje zadovoljna. Lahko pa
bi napravo še izpopolnila, s^ bi tako
dosegla večjo natančnost pri merjenju.
Vendar naprave, s katero bi si pri tem
pomagala, ne dobiva. V Kumrovcu so
mi ponudili, da bi to lahko naredil v Be-
ogradu, kjer bi imel na razpolago apara-
ture, prostore in pomoč strokovnjakov.
Vendar se še nisem odločil, če bom po-
nudbo sprejel, saj bi rad najprej uredil
svoje težave z zaposlitvijo.«
V Kumrovcu je Marjan tudi lažje pri-
merjal, kako za mlade raziskovalce skr-
bijo v sosednjih republikah, kako pa je
s tem pri nas. »Moj izdelek je bil med
petimi najboljšimi in predlagan za Tesli-
no nagrado,« pripoveduje. »V Sloveniji
za mlade raziskovalce ni pravega razu-
mevanja in spodbud, medtem ko sem
dobil občutek, da je v drugih republikah
zanje veliko bolje poskrbljeno,«
Podobnega. mnenja je tudi mentor
Aleksander Zdovc, ki že vrsto let dela
z mladimi kot učitelj praktičnih pred-
metov na Tehniški srednji šoh v Celju.
Svoje zamisli uresniči skupaj z njimi,
tako se tudi letos predstavlja v akciji
Mladi za napredek Celja skupaj s svojo
dijakinjo. »Vendar je zanimanja med
mladimi za tovrstno delo vse manj.
Takšnih kot je Marjan, ni veUko, saj mla-
di dobro vedo, da zahteva raziskovalno
delo veliko prostega časa in dodatnega
truda, nagrada pa je največkrat le lastno
zadovoljstvo nad ustvarjenim.«
Vendar Marjan in njegov mentor snu-
jeta nove načrte. Rada bi izdelala kolo za
slepe, ki bi delovalo na istem principu
kot puška, z njim pa bi lahko otroci
tekmovali na različnih poligonih. Na pa-
pirju je zamisel že uresničena, vendar.
kot pravita, jo je treba vselej priskusiti
še v praksi. »Na papirju je lahko vse
idealno, pri .izvedbi pa se zatakne«, pra-
vita. »Sicer pa midva po navadi kar
sproti ustvarjava, šele nato riševa načr-
te.« Vendar je vprašanje, če bo kolo za
slepe kdaj zaživelo v praksi. Denarja na-
mreč nimata dovolj za uresničitev načr-
tov. Potrebovala bi veliko svetlobnih za-
por, ki pa so drage in še dobiti jih je
težko.
Puško za slepe pa bi rada čimprej
predstavila tistim, ki bi jo lahko koristo
uporabili. Doslej še nihče ni pokazal
večjega zanimanja zanjo, čeprav sta na
podlagi lastnih preizkusov zabeležila
dobre rezultate. Morda bo bolje, ko jo
bosta še izpopolnila. Vprašanje pa je, če
bo Marjanu ostala vsa dosedanja priza-
devnost in zagnanost, ko že na začetku
vsake zamisli ve, da jo bo skoraj nemo-
goče uresničiti.
TATJANA CVIRN
Foto; EDI MASNEC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Vrata NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE
bodo jutri odprta za mlade dopisnike.
DOBIMO SE OB 8.00, 10.00 ali 12.00 pred
našim vhodom na Trgu V. kongresa 3 a.
KAJ BOSTE VIDELI?
Recimo to, kako nastaja oddaja v radijskem
študiju, kakšno je delo radijskih tehnikov,
novinarjev, napovedovalcev...
KAJ BOSTE IZVEDELI?
Vse o tem, kako novinarji ustvarjajo časopis in
radijski program.
Odgovorili bomo tudi na vsa vaša vprašanja
v zvezi Z našim delom.
TO PA ŠE NI VSE!
Ogledali si boste tudi razstavo fotografij
v sosednjem Muzeju revolucije. Razstavljene
so najboljše fotografije iz letošnje akcije
Pionirji fotografirajo.
IN PRESENEČENJE!
V dogovoru s Fotolikom boste lahko videli tudi
delo v njihovem laboratoriju.
DOBRODOŠLI TOREJ!
Težave z rožami
Bila je sobota. Očka in mamice
ni bilo doma. Kratek čas mi je
delala sestrična. Igrali sva igro
Človek ne jezi se. Ker sem zgubi-
la, sem bila strašno jezna. Šla
sem na balkon, da si ohladim je-
zo. V koritu za rože je bilo polno
vode. Prijela sem korito! Bilo je
težko, a nisem odnehala. Naen-
krat pa »tresk!«: korito z rožami
je zgrmelo na teraso.
Hrup je privabil tudi sestrično.
Skoraj je omedlela, ko je videla
ta prizor. Vedela je, kcy naju ča-
ka. Še bolj jo je bilo strah kot
mene. »Ne obupaj,« sem jo tola*
žUa.
Obuli sva si čevlje in šh čez
balkon na teraso. V korito sva
začeli dajati zemljo in rože. Ker je
bilo premalo zemlje, sva vzeli iz
drugega lonca malo humosa. Za-
čelo je deževati. S sestrično sva
jO popihali v kopalnico in si umi-'
li roke. Pozvonilo je. Sestrični
sem zabičala, da ne sme povedati
nikomur, kaj se je zgodilo.
Šla sem odpret vrata. Bila sta
očka in mamica. Pozdravili smo
se in klepetali, s sestrično pa sva
si na skriv^ mežikali. Ta dogo-
dek je ostal najina skrivnost do
danes.
MOJCA LUNDER, 4. b
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Skrb za zdravje
Moja skrb za zdravje se prične
zjutraj. V kopalnici se umijem,
počešem ter z zobno krtačko in
s pasto skrtačim zobe. Moji zobje
so še zdeO zdravi. Mamica se tru-
di, da je čim manj sladkarij na
našem jedUniku. Zelo rada ho-
dim k zobozdravniku. Hodim
v prvi razred na osnovno šolo
Franja Vrunča, Hudinja-Celje.
V začetku šolskega leta je tovari-
šica Mežič povedala, da bomo
tekmovali v umivanju zob. Moji
sošolci so si jih pridno umivali.
Srečni smo, ker smo najboljši
v občini.
TINA FREITAG, l.b
OŠ Franja Vrunča
CELJE-HUDINJA
Učenje
Na šolah smo dobri in slabi
učenci: od nezadostnih do od-
ličnih.
Tisti, ki so odlični, dobijo po-
gosto lepe ocene, saj se priprav-
Ij^o vsak dan. Redki med njimi
so takšni, da se jim ni treba učiti
in le bežno pogledajo v zvezke.
Odličnjaki im^o zvezke urejene.
Negujejo jih kot vrtnar cvetlično
gredo. S slabimi učenci pa je dru-
gače. Šolo jemljejo kot šalo. Odo-
ličnjake zbadajo s »piflarji«, ker
so jim nevoščljivi. Zavid^o jim
odlične ocene, ki se zdijo njim
nedosegljive. Seu se jim tudi lah-
ko zdijo, če pa doma še zvezka ne
odprejo! V šoli pred uro zganjžOo
norčije, posebno fantje in se po-
de po hodniku. V zadnjem tre-
nutku stečejo v razrede pred uči-
teljem. V naglici položijo na klop
knjige in pogledsgo v zvezke.
V razred vstopi učitelj in pored-
neži postanejo tihi in mirni. Skri-
vjgo se in trepetajo, ko učitelj li-
sta po redovalnici. Vpraša slabe-
ga in ta ne zna k^ dosti. S takš-
nim znEmjem ne dobi več kot ne-
zadostno oceno. Čemeren in raz-
dražen sede v kot in je do konca
ure miren.
Bliža se konec šolskega leta.
Vsi trepetamo za svoje ocene.
Učitelji še vedno sprašujejo in
minute pred tablo se nam zdijo
kot večnost. KomzO čakam, da se
konča to šolsko leto.
Bilo bi lepo, če bi se vsi učenci
radi učili, ker bi si s tem zagoto-
vili lepo življenje.
NATAŠA KUKOVIČ, 6. b
oŠ Štorskih železaijev
ŠTORE
Zaljublien sem
v Nino
že, ko sem jo zagledal, sem se
nesmrtno zaljubil vanjo. To je bi-
la prava ljubezen na prvi pogled.
Tudi jaz sem bil njej všeč, čeprav
se me je sprva malce bala.
Ne vem, kaj meje k njej najbolj
pritegnilo. Ali so bile to njene
plašne, lepe, globoke oči? Ali so
bili to njeni črni kodri? Morda
njene lepe noge? Vem samo, da
me je čisto prevzela. Sprehajala
sva se po cvetočih travnikih v le-
pem sončnem dnevu. Ptički so
nama žvrgoleli. Zazrla sva se
v prelepo modro nobo, vzel sem
jo v naročje in lepo nama je bilo.
Sedel sem v travo in ji govoril
v uho nežne besede: »Mucika
moja mala, ti moja ovčica, lepo-
tička moja!«
Težko mi je bilo, ko smo odšli.
S težkim srcem sem se poslovil
od svoje Nine. Dedek in babica
sta mi obljubila, da bomo kmalu
obiskali Nino, mesec dni staro
črno ovčko mojega strica Sta-
neta.
GREGOR STAMEJČIČ, 5. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Pozdravljanje je lepa
navada
Zelo lepo je, kadar človeka po-
zdravimo. Bonton nas uči, da
moramo človeka lepo pogledati
v obraz in glasno pozdraviti. Gr-
do pa je, če nam ogovorjeni ne
odzdfavi.
Nekaterim, večinoma starej-
šim ljudem je pozdrav tudi v to-
lažbo. Mislijo si: vidiš, pa le ni-
sem čisto brez spoštovanja na
svetu. S pozdravom izkažemo
namreč tudi spoštovanje do lju-
di. V vasi ali na ulici je pravilno
in lepo, če pozdravimo nekega
človeka, tudi nepoznanega.
V mestu pa pozdravljamo samo
znance.
Nekateri ljudje se pritožujejo
nad otroki, češ da ne znajo po-
zdravljati in se ne znžgo obnašati.
Vendar otroci niso krivi, ampak
njihovi starši, kajti od njih je od-
visno, kako je otrok vzgojen. Ne-
kateri celo šolo krivijo, vendar so
starši na prvem mestu odgovorni
za otrokovo vzgojo. Kljub vsem
tem nerodnostim pa je najlepše,
če ti ogovorjeni odzdravi.
»Dober dan!«
»Dober dan!«
LEA STUPAR, 6. r
OS Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Kaj imamo?
Jaz sem Uroš. Doma imamo
nekaj zelo zanimivega. Ali veste,
kaj je to? Naj vam povem. GostU-
no imamo.
V gostilni delajo kuharica, ku-
har, dva natakarja in šef gostilne.
Kuharici ne ustavi avtobus. Vča-
sih jo pelje šef, včasih pa taksi.
Ime ji je Zlata, kuharju Slavko,
natakarja sta Milan in Vlado.
SkorcO pa smo pozabili na šefa.
Da ga predstavim: to je Stani-
slav, moj očka.
UROŠ INTIHAR, 2.b
COŠ PETROVČE
Atkina zanka
----(del roke)
----(poganjek)
----(sorodnik)
----(GESLO)
Rešuj besede od zgoraj navzdol. Vsako naslednjo
boš dobil tako, da boš v prejšnji spremenil eno črko.
Tako boš prišel tudi do gesla današnje Atkine zanke, ki
ti bo povedalo, na katerem otoku bo Atka preživela del
letošnjih počitnic.
Rešitev pošlji na dopisnici do torka, 14. junija 1988
na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE.
Enega od reševalcev čaka nagrada AERO.
Pa še rešitev iz prejšnje številke: MOZIRSKI GAJ.
Nagrado pa tokrat dobi: Nataša ČATER, Leveč 8/a,
63301 PETROVČE.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad
DO Strojna TOZD PKM
objavlja prosta dela in naloge za
-	varilce
(več izvajalcev) in
-	KV kovinostrugarje
(več izvajalcev)
K sodelovanju vabimo kandidate z nekajletno prak-
so. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8.
dneh po objavi na naslov: Hmezad DO Strojna, Šlan-
drov trg 20, 63310 Žalec. Zainteresirani kandidati se
lahko osebno zglasijo v kadrovski službi DO v Žalcu.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa.
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s^posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
direktor komercialnega sektorja
A - metalurški proizvodi
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje:
-VII. stopnja strokovne zahtevnosti ekonomske,
tehnične ali pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na ekonomsko-komercial-
nem področju, od tega najmanj 4 leta v zunanji
trgovini
-	opravljen poseben strokovni izpit za delo v zunanji
trgovini
-	aktivno znanje enega svetovnega jezika
-	da so usposobljeni za vodenje organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
-	da imajo primerne družbeno politične in moralne
lastnosti, ki zagotavljajo aktiven odnos do samou-
pravljanja
-	da predložijo program dela za mandatno obdobje
Dela in naloge razpisujemo za 4. leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj po-
šljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih
pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: KOVINO-
TEHNA Celje, Mariborska c. 7, kadrovski oddelek (za
razpisno komisijo TOZD ZT).
TDD »Merx-Jelša«, p.o.
Šmarje pri Jelšah št. 118
Delavski svet trgovske delovne organizacije »Merx-
Jelša«
razpisuje
skladno z določili statuta dela in naloge
1.	VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe
ekonomsko-komercialne smeri; 4 leta delovnih izku-
šenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in
s trimesečnim poskusnim delom.
2.	VODJA BLAGOVNICE v Rogaški
Slatini
Pogoji: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe eko-
nomsko-komercialne smeri; 3 oz. 5 let delovnih izku-
šenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in
s trimesečnim poskusnim delom.
3.	VODJA TEHNIČNEGA
VZDRŽEVANJA
Pogoji: V. stopnja strojne ali elektro smeri; 4 leta
delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in
z dvomesečnim preizkusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na
naslov.
O izidih razpisa bomo kandidate obvestili v 30. dneh
po izbiri.
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
J Suzana O. ima že precej
j3sa težave s svojim bivSim
^ožef"' Jtaže pa, da se ji le
obetiUO malo mirnejši časi.
j,'jen bivši mož je večkrat
priSel na obisk in jo pre-
tepal; pred časom ji je z va-
ijaijem nalomil roko, na
lakSen neprijeten obisk pa
jg priSel tudi prejšnji četr-
{ek. S^t so posredovali
miličniki, ker pa se to pre-
tepanje že predolgo vleče,
JO ga odpeljali k preisko-
valnemu sodniku, kije zanj
odredil pripor.
I V ponedeljek popoldne
JO se štiije mlcU&i moški
prevažali z mopedi po celj-
jKi tržnici. Hrup in promet-
na gneča med stojnicami
jeveda ni bila nikomur
vSeč, a seje le Milan A. opo-
^mil in opozoril objestne-
je. Milana je zato eden iz-
med xyih, Maijan J. udaril
J pestjo po obrazu. Zadeva
bo dobila epilog pri sodni-
liu za prekrške.
t Prejšr\ji petek je Stane
p. iz Prešernove ulice v re-
itavraciji Koper motil go-
^ in jih izzival na pretep.
Iz restavracijke so poklicali
niličnike, ki so sprva na-
neravali odpeljati Staneta
ir prostore za treznerje,
onalu pa so ugotovili, daje
jolje, če ga odpeljejo v bol-
lišnico, i^er so mu zdrav-
liki izpraznili želodec. Ta-
to so ta dan na Stanetov
sčun zaslužili celjski go-
tilničaiji (ki so mu predol-
[0 točili alkoholne pijače),
niličniki in zdravniki pa so
imeli zaradi tega nepotreb-
no delo.
I V nedeljo popoldne je
Stane P. iz Ulice Milčinske-
;a pretepal svojo ženo. Sta-
le je moral v prostore za
reziierye, kjer se mu je po-
egla volja do pretepanja.
I Maijan J, je prejšnji pe-
ek zvečer v Zdravstvenem
lomu v avli razmetaval de-
lar. Odvrgel je več kot
180.000 dinaijev, Nasledrxji
lan pa si je le mislil, da bo
lenar še potreboval, zato
saje prišel iskat na Postno
nilice.
S.Š.
Promet se gosti,
novih cest pa ni
Letos ¥eč protnetnih nesreč
čeprav so bile že lani
v prvem polletju prometne
statistike precej ime (in
slabše kot leto pred tem),
podatki kažejo, da je bilo le-
tos v prvih mesecih na na-
ših cestah še več nereda.
Že podatki za prve štiri
mesece kažejo, da je bilo ne-
sreč precej več kot lani
v istem obdobju, podobno
pa je bilo tudi v m^u. Tako
se je v prvih štirih mesecih
pripetilo 230 hujših promet-
nih nesreč (27 odstotkov več.
kot lani v istem obdobju), na
cestah je umrlo 21 ljudi (40
odstotkov več), v bolnišnice
pa so prepeljali 259 ranjen-
cev (12,6 odstotkov več). N^-
bolj se je povečalo število
prometnih nesreč v šmarski,
velenjski, mozirski in konji-
ški občini.
Glede na to, da v zadnjih
letih nismo zgradili kakšne
pomembnejše ceste na na-
šem območju in je kot kaže
kmalu tudi ne bomo, bo ob
vedno gostejšem prometu
v prihodnjih letih še slabše.
Miličniki si sicer prizadeva-
jo, da bi naredili več reda na
cestah in so samo v letošnjih
prvih mesecih poleg rednega
nadzora prometa pripravili
še osem večjih preventivnih
akcij. Vendar, kot kaže, to ne
pomaga kaj dosti, seg so
mandatne kazni sorazmerno
nizke.
»Precej milo kaznujejo tu-
di na sodišču in pa sodniki
za prekrške,« meni inšpek-
tor za promet na UNZ Celje
Ivan Hribernik. »Sodniki bi
se morali odločati za višje
kazni v zakonskih okvirih,
seveda, še posebej pri po-
vratnikih, s^ drugače nima
nobenega smisla, da milični-
ki še naprej pišejo prijave zo-
per kršitelje cestnopromet-
nih predpisov.«
Neustrezna oziroma pre-
mila pa je tudi zakonodaja
na tem področju. Tako je, na
primer, v žalski občini voz-
nik, ki so mu že tohkokrat
vzeli vozniško dovoljenje, da
ga ne bo dobil nazsg do leta
1992. Kljub temu se ta voz-
nik še naprej vozi s svojim
avtomobilom, ni pa nobene-
ga predpisa, ki bi mu to one-
mogočil.
Precej težav je tudi z voz-
niki motornih koles, ki so
med povzročitelji prometnih
nesreč na drugem mestu; ta-
koj za vozniki avtomobilov,
čeprav je seveda mopedistov
precej manj na cestah.
S.ŠROT
Dva iiuje In trljo
lažje ranjeni
v nedeljo popoldne je 22-
letni Konstadin Babič iz Ce-
lja prehitro peljal po lokal-
ni cesti v Žepini. Zato ga je
zaneslo na levo stran voziš-
ča, kjer je čelno trčil v vozilo
51-letne Jožice Vovk iz Šent-
jurja, ki je pripeljala iz na-
sprotne smeri. Voznik Babič
in 51-letna sopotnica v vozilu
Vovkove, Vanda Pungartnik
iz Šentjuija sta se htue rani-
la, lažje pa voznica Vovkova
ter sopotnici, 31-letna Milena
Kajtna iz Dramelj in 45-letna
Jožica Kukovič iz Šentjuija.
Avtobus v tovornjak
Precej srečno se je konča-
lo trčenje avtobusa in to-
vornjaka prejšnjo sredo na
magistralni cesti v Šempe-
tru - le eden se je lažje ranil,
nastalo pa je za 30 milijo-
nov dinaijev gmotne škode.
Nesreča se je pripetila, ko
je 38-letni voznik tovorryaka
Boris Pan^otovič iz Pirota
zaradi vozila pred seboj
zmanjšal hitrost. V zadnji del
tovornjaka je takrat trčil
z avtobusom 45-letni Ignac
Jošt s Planine pri Sevnici.
Jošt je namreč pripeljal pre-
hitro in ni mogel pravočasno
ustaviti vozila. V nesreči se
je lažje ranil 39-letni sopot-
nik v tovornjaku Vidojko
Živkovič iz Pirota.
Zadnja podražitev cestni-
ne je že precej preusmerila
promet z avtocest na stare
magistralne ceste. Tako mi-
ličniki opažajo, da se je zad-
nji mesec precej zgostil pro-
met na magistralni cesti od
Celja do Slovenskih Konjic,
saj je cestnina tako draga,
da se marsikateremu, še po-
sebej tovornjakom, že spla-
ča voziti po stari cesti.
iistrupitev z nlmeralno vodo
Pred dnevi je 19-letna Alenka S. iz Titovega Velenja
4>ila dve steklenici mineralne vode. Ko je zvečer popila
ildrugi deciliter te vode, je ugotovila, da ima okus po
zredčilu.
Ponoči ji je potem postalo slabo, tako da so jo morah
Ipeljati v celjsko bolnišnico. Steklenico z mineralno vodo
dali v pregled celjskemu Zavodu za socialno medicino in
peno. Analiza še ni narejena, takoj pa so opazili, da je na
lu usedlina neke kemikalije.
Očitno steklenica ni bila dovolj dobro očiščena, pjreden so
napolnili. Na srečo tudi Alenki S. ni bilo nič hujšega.
»Nevarni« sodi
v Šentjurju
Dvajset sodov z doslej
še neugotovljeno snovjo
se je znašlo v gozdu kme-
ta Branka Belaka v Tr-
novcu pri Šentjurju. Be-
lak jih je našel zadnje
dni maja. Vse kaže, da
jih je tam (v bližini je
magistralna cesta Šent-
jur-Dramlje) odložil
kakšen voznik tovor-
njaka.
Belak je o najdbi obve-
stil šentjursko postajo
milice, sode pa si je ogle-
dal tudi šentjurski sani-
tarni inšpektor. Večina
200-litrskih sodov je bila
pokrita s polivinilom.
Čeprav niso mogli ugo-
toviti, za kakšno snov gre,
pa je bilo očitno, da je
okolju nevarna. Sode so
hoteh odpeljati na javno
smetišče v Bukovžlak pri
Celju, vendar celjske Jav-
ne naprve niso dovolile
odložiti tovora. V Bukov-
žlaku je sicer urejeno za-
časno odlagališče za ne-
varne odpadke, vendar
jih Javne naprave niso
hotele sprejeti, dokler se
ne pokaže, kakšna nevar-
nost se skriva v sodih.
Tovor so zato začasno
odložili na dvorišču šent-
jurskega KOP-a (kar je
v skladu s predpisi), ko
pa bodo na celjskem Za-
vodu za socialno medici-
no in higieno naredili
analizo snovi iz sodov, se
bodo odločili, kam jih bo-
do shranili.
Neprevidna
kolesarka
Prejšnji torek popoldne
ob 16.30. uri je sedemletna
Ingrid F. z Mariborske ceste
z dvorišča s kolesom nepre-
vidno zapeljala preko ploč-
nika in kolesarske steze na
cesto. Prav tedeg je po sredi-
ni Mariborske ceste pripeljal
34-letni motorist Slavko Ma-
rin iz Celja, ki je zadel malo
kolesarko in jo zbil po tleh.
Huje ranjeno Ingrid so odpe-
ljali v bolnišnico.
Cisterna na travniku
Trčila tovornjak s prikolico In cisterna
z bencinom
V sredo, malo po 18. uri se
je pripetila hujša prometna
nesreča v Rimskih Topli-
cah; ranjenih k sreči ni bilo,
zato pa je nastalo kar za 40
milijonov dinarjev škode.
Iz Laškega proti Zidane-
mu mostu je vozil s tovornja-
kom s prikolico 36-letni Jože
Kovačič iz Celja. Na vozilu je
imel naloženo železo. Bil je
precej nepreviden in je v levi
pregledni ovinek pri Rim-
skih Toplicah zapeljal po le-
vi strani ceste. Iz nasprotne
smeri je tedaj pripeljal z ben-
cinsko cisterno 33-letni Jože
Vegi iz Lendave. V cisterni
je bilo 35,000 litrov super
bencina.
Ko je zagledal tovornjak
na svoji strani ceste, seje Ve-
gi s cisterno pričel umikati.
vendar je tovornjak vseeno
zadel v bok njegovega vozila.
Cisterni je odtrgalo zadnje
kolo, nato pa jo zaneslo s ce-
ste na travnik, kjer se je pre-
vrnila.
Voznik Kovačič je po trče-
nju zapeljal močno v desno
v hrib, zadel v betonski nosi-
lec električne napeljave, na-
to p>a zavil nazaj v levo, kjer
se je vozilo prevrnilo. Pri
tem se je tovor razsul po ce-
stišču.
Iz prevrnjene cisterne je
začel teči bencin, vendar do
ekološke katastrofe ni prišlo,
ker so hitro posredovali de-
lavci celjskega Petrola in
prečrpali bencin v drugo ci-
sterno, "tako je izteklo le 200
litrov bencina.
S,Š,
S ceste v drevo
V nedeljo popoldne je 26-
letni Zvonko Tkavc iz Rad-
mirja vozil z osebnim avto-
mobilom po cesti Šentru-
pert-Radmirje. V Juvanju
je prehitro zapeljal v ovinek,
tako da ga je zaneslo s ceste,
kjer je.trčil v drevo. Trčenje
je bilo tako hudo, da je na
krsgu nesreče umrl 21-letni
sopotnik Floijan Rihter iz
Radmiija, voznik in sopot-
nik,, 20-letni Franc Hudok-
met iz Radmiija pa sta se hu-
je ranila.
Otrok stekel pred
avto
Prejšnji torek popoldne,
malo po 15. uri je enajstlet-
ni Darin K. v križišču Žele-
zarske in Kovinarske ulice
v Štorah za tovornjakom
spregledal osebni avtomo-
bil. stekel je čez cesto; 40-
letni Stanko Peperko iz
Kompol, ki je takrat pripeljal
z osebnim avtomobilom, ni
opazil fanta in ga je zbil po
cesti, Hiye ranjenega Darina
so odpeljali v celjsko bolniš-
nico.
Zapeljal s ceste
V nedeljo zjutraj ob 2.30
uri se je pripetila huda pro-
metna nesreča na Ostrož-
nem v Celju, ko je prehitro
pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 22-letni Neboj-
ša Stamenkovič iz Celja.
Stamenkovičevo vozilo je za-
neslo, tako da je zadel v rob
pločnika, nato pa je avto za-
neslo s ceste, l^er se je več-
krat prevrnil. Med prevrača-
njem je voznik padel iz avto-
mobila in obležal mrtev, nje-
gov sopotnik, 24-letni An-
drej Globočnik iz Celja pa se
je la^e ranil. Voznik in so-
potnik nista bila pripeta
z varnostnim pasom.
Talne obloge
(itison, tapison, preproge)
hitro, zanesljivo in
temeillto čistim
JOŽE GLOJNARIČ,
Na Otoku 2, Celje,
tel, (063) 25-474
MIK modna konfekcija PREBOLD
OBJAVUA po sklepu DS
JAVNO LICITACIJO
osnovnih sredstev, ki bo v soboto 11.6,1988 ob 10, uri na dvorišču DO »MIK« Prebold
Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije med 8. in 10. uro na dvorišču DO MIK
Prebold. Pravico do sodelovanja imajo pravne in fizične osebe, ki bodo pred licitacijo
predložile potrdilo o plačani varščini v višini 10% od izklicne cene za posamezno osnovno
sredstvo, ki je na licitaciji. Varščina se vplača pri blagajni DO MIK. Vsa osnovna sredstva, ki
so zlicitirana je treba plačati in prevzeti v 5. dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. V ceni ni
vračunan prometni davek. Nakup na javni licitaciji je po sistemu »ogledano kupljeno«.
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Pred vrati je
Sicoicov memoriai
Danes teden, 16. junija,
se bo ob 15. uri začel na
atletskem stadionu Borisa
Kidriča v Celju 32. Skokov
memoriai, prireditev, ki
sodi v vrsto evropskih mi-
tingov, kar pomeni, da za-
gotavlja tudi dobro ude-
ležbo trenutno najboljših
tekmovalcev.
Organizacijski odbor pri
AD Kovinotehna Kladivar
se je skup^ z družbenopo-
htičnimi organizacijami in
delovnimi kolektivi potru-
dil, da bo po daljšem času
moč videti res dobre atlete,
predvsem tuje, kajti doma-
čih je samo za borno pešči-
co. Miting bo kratek, toda
vsaj v večini panog atrakti-
ven. To še posebej velja za
memorialni tek na 100 m,
v spomin na nekdanjega
celjskega državnega repre-
zentanta Ferda Skoka.
Po besedah enega izmed
članov organizacijskega
odbora Braneta Florjanči-
ča je obljubljen nastop atle-
tov in atletinj vsaj iz en^-
stih držav različnih celin.
Gre za tekmovalce, ki po
dosedaj doseženih rezulta-
tih obetcgo tudi na celj-'
skem stadionu lep nastop.
Prišli bodo atleti iz Mehike,"
Kube, Senegala, Nigerije,
Madžarske, Avstrije, Italije,
NDR, Poljske, Bolgarije,
da omenimo samo nekate-
re. Organizator je moral
mnoge celo odkloniti, kajti
miting, ki je v evropskem
koledarju, mora imeti svojo
moč, da ne bo odmeval sa-
mo doma, temveč tudi
v svetu.
Televizija bo prenašala
celotno tekmovanje.
TONE VRABL
Najhitrejši tekmovalci na memorialni kolesarski dirki s starši
prezgodaj preminulega Vita Vitanca.	Foto: F. BOGADI
C
Šmercu memoriai
Vita Vitanca
Tudi letos je vse bolj priza-
devno kolesarsko društvo
Merx Celje pripravilo gorsko
dirko v spomin na svojega
prezgodaj umrlega člana in
perspektivnega kolesarja Vi-
ta Vitanca.
Start je bil na Lipi v Štorah,
cilj pa na Celjski koči. Nastopi-
lo je 52 kolesarjev. Vsi so star-
tali naenkrat, vendar so jih po
doseženih rezultatih razdelili
v tri skupine. Med rekreativci
do 35 let je zmagal Igor Mernik
Libela pred Evgenom Konu-
škom TVD Partizan Šentjur,
Damirjem in Dragom Kitakom
iz KK Žalec, Igorjem Golčma-
nom Aerom itd., med rekre-
ativci nad 35 let pa so bili na
prvih petih mestih Igor Nun-
čič Aero, Rudi Jure EMO, An-
drej Požun Hmezad, Drago
Jamnikar RLV T. Velenje, Aco
Ibraimov Aero itd.
Posebej so se pomerili tudi
tekmovalci z licencami. Zma-
gal je Sandi Šmerc z najbolj-
šim časom 22,01, kar je za 16
sekund slabše od absolutnega
rekorda, ki ga ima tudi Celjan
in državni reprezentant Iztok
Melanšek, 2. je bil Brane Mer-
nik, 3. pa Boštjeui Polak, vsi
KK Merx Celje. Med ml. mla-
dinci in pionirj z licencami je
zmagal obetavni Jure Vodeb
s časom 22,08 kar je samo se-
dem sekund slabše od absolut-
nega zmagovalca, 2. je bil An-
drej Helešič, 3. Damjan Tanj-
šek, 4. Tomaž Štor, 5. Jani Mat-
ko, vsi KK Merx Celje itd.
TV
Novi celisici repulilišici iigaš
V Celju je tradicija namiz-
nega tenisa bogata. Po nekaj-
letnem premoru so se uvelja-
vili mladi perspektivni igral-
ci, združeni v namiznoteniški
sekciji pri športnem društvu
Ingrad Celje.
»S pravim delom smo po-
novno začeli pred približno
sedmimi, šestimi leti,« se spo-
mirxja umirjeni, elegantni vo-
dja sekcije Jernej Peko, tudi
zaposlen v Ingradu. »Ko smo
pričeli naporno sezono v 1.
B republiški ligi, smo najprej
upali na osvojitev tretjega me-
sta, potihoma pa tudi prvega.
In tega smo z zadnjo zmago
nad direktnim tekmecem, za
katerega igra še vrsta nekda-
njih neodsluženih odličnih
igralcev ljubljanske Olimpije,
premagali. To je bila Sevnica,
kamor so nas pospremili tudi
mnogi zvesti ljubitelji namiz-
nega tenisa.«
Kako se je pravzaprav začel
vzpon?
»S sistematičnim delom s pi-
onirji. Ko so ti prebrodili prve
težave in odrasli v mladince,
smo videli, da potrebujemo še
eno dobro pomoč, ki smo jo
dobih v Krešimirju Marasu.
Tako smo v kombinaciji z mla-
dostjo in izkušenostjo uspeli.
Tako mislimo delati tudi v pri-
hodnje.«
Podmladek?
»V dogovoru smo z ZTKO,
da ustanovimo po šolah naše
podsekcije, kjer bodo mladi
igralci namiznega tenisa delali
pod strokovnim vodstvom na-
ših inštruktorjev, najboljše pa
bomo uvrščali v nadaljnje delo
v klub. Zanimanje za namizni
tenis je namreč vedno večje.«
Uspeli ste s podporo...
»Predvsem z lastnim vztraj-
nim in strokovnim delom, vo-
ljo igralcev, pomočjo trenerja
Sazonova, ZTKO, staršev,
skratka vseh ljubiteljev. Uspe-
hi nas obvezujejo, da moramo
z delom naprej.«
Delovna organizacija Ingrad,
katere člani ste?
Nadvse smo jih hvaležni za
vso pomoč. Vse, kar nudijo
nam, bomo poskušali vračati
z uspehi.«
TONE VRABL
Turnir v Šempetru
Na hitropoteznem klubskem
turnirju je zmagal Martin Štor-
man pred Stanetom Skokom,
Jožetom Štormanom, Brankom
Setnikarjem, Jožetom Peteme-
lom itd. Po vseh letošmih hitro-
poteznih turnirjih v Šempetru
vodi Martin Štorman.
Peperko šesti, ekipno tretji
Letošnje, že triintrideseto,
državno prvenstvo v jadral-
nem letenju, ki je bilo na Les-
cah, se je končalo presenet-
ljivo.
Skoreo vse prvenstvo je bila
v vodstvu trojica Pristavec, Ši-
menc (ALC Lesce) in Franc
Peperko (Aeroklub Celje).
Zadnji tekmovalni dan pa je
postregel z izredno težkimi
vremenskimi pogoji za jadra-
nje, ki sta jih najbolje izkoristi-
la ljubljanska tekmovalca Me-
dič in Berčič ter tako tudi
v skupnem seštevku osvojila
prvi mesti. Tretji je bil Prista-
vec, četrti Šimenc, peti Vojko
Starovič, ki je letel iz dneva
v dan bolje in šesti Freinc Pe-
perko iz^Celja. Celjski tekmo-
valci so se uvrstili še takole:
Tom^ Berginc na osmo me-
sto, Žan Pižorn na en^sto, Ja-
nez Pokajen je bil dvaindv^-
seti in Črtomir Rojnik štiriin-
dvajseti. Ekipno so celjski tek-
movalci zasedli tretje mesto.
Razlike so minimalne, kar
kaže na izredno izenačenost
skoraj polovice tekmovalcev.
Žal je Franc Peperko v zad-
njem dnevu zapravil tudi uvr-
stitev v reprezentanco, zato pa
je presenetil Tomaž Berginc,
ki se razvija v dobrega tekmo-
valca.
F. P.
Področno prvenstvo srednjiti šoi
Na stadionu Borisa Kidriča
je bilo območno tekmovanje
srednjih šol v atletiki. Neka-
teri zmagovalci so dosegli ze-
lo dobre rezultate, zlasti pa je
potrebno omeniti Jemejo
Pere v teku na 100 m, Majo
Radmanovič v skoku v dalja-
vo in Robija Kidriča v teku
na 100 metrov.
Končni vrstni red: Atleti-
nje: Srednja šola ekonomske
usmeritve 144 točk, Srednja
družboslovna šola 137, Srednja
tehnična šola_136. Srednja pe-
dagoška šola 124, Srednja
zdravstvena šola 97,5, Srednja
šola trgovske dejavnosti 90,5,
Srednja šola Boris Kidrič 38,
SKSMŠ Štore 6 točk.
Atleti: Srednja tehnična šola
164,5, SKSMŠ Store 122, Sred-
rya šola ekonomske usmeritve
112, Srednja družboslovna šola
104,5 Srednja pedagoška šola
97, Srednja šola trgovske de-
javnosti 94,5, Srednja zdrav-
stvena šola 58,5 točke.
Moški - 100 m: Kidrič (STŠ)
11,2, Pukmajster (SZŠ) 11,4,
Žohar (Štore) 11,5; 400 m: Hus
(SSEU) 51,2, Praprotnik (STŠ)
52,7, Hartman (STŠ) 57,00;
1000 m: Vodeb (Store) 2:43,7,
Noner (STŠ) 2:44,2, Kenda
(STŠ) 2:44,7; 4 X 100 m: Tehnič-
na srednja šola 45,8, Srednja
šola ekonomske usmeritve
47,8, SKSMŠ Štore 48,5; skok
v daljavo: Uranjek (SDS) 6,36,
Teršek (STŠ) 6,32, Pečnik
(SKSMŠ) 6,15; skok v višino:
Rozman (STŠ) 195, Svet (STŠ)
195, Kene (STŠ) 170; met kro-
gle: Kranjc (SKSMŠ Štore)
12,57, Uplaznik (STŠ) 11,83,
Kocuvan (STŠ) 10,97.
Ženske - 100 m: Pere (STŠ)
11 J, Dolenc (SPŠ) 12,5. Mlakar
(SSEU) 12,7; 400m: Strubelj
(STŠ) 1:03,5, Žaler (SŠTD)
1:07,7, Lorger (SPŠ) 1:08,2;
800 m: Mraz (SŠEU) 2:25,2, Mi-
hovljanec (SŠTD) 2:25,5,
Šmerc (STŠ) 2:32,4; 4 X 100 m:
Srednja tehnična šola 51,3,
Družboslovna šola I. 51,9,
Družboslovna šola II. 55,6;
skok v višino: Piki (SPŠ) 155,
Čalasan (SDŠ) 150, Jevnišek
(SZŠ) 140; skok v daljavo:
Radmanovič (SDŠ) 5,42, Gu-
ček (STŠ) 4,56, Mesarec (STŠ)
4,50; met krogle: Winter (STŠ)
11,32, R.Strašek (SDŠ) 10,20,
B.Strašek (SŠTD) 9,16.
J. KUZMA
Na mnoge uspelie
Predstavniki Zveze telesno-
kultumih organizacij Celje,
TKS in Skupščine občine so
pripravili skromen sprejem
za najboljšo žensko športno
ekipo v Celju - za kegljavke
KK EMO Celje.
Sedmerica tekmovalk - Ta-
rga Gobec, Marika Nagy-Karti-
nar, Jožica Šeško, Metka Les-
jak, Sonja Mikac, Silva Razlag
in Marta Zupane - je namreč
v pretekh sezoni osvojila na-
slov državnih prvakir^j, števil-
ne repubUške naslove v kon-
kurenci posameznic in v igri
dvojic ter sodelovala v državni
in repubUški reprezentanci.
Dve tekmovalki - Jožica Še-
ško in Marika Nagy-Kardinar
pa sta celo osvojili naslov sve-
tovnih prvakinj v Budimpešti.
Zato nas ne čudi izjava pred-
sednika občinske skupščine
Celej, Tone Zimška, ki je na
sprejemu dejal:
»Srečen sem, da lahko poz-
dravim izvrstne športnike, ki
v teh kriznih trenutkih utrjuje-
jo našo samozavest. Ostanite
takšne in ponosni smo, da ste
iz naše sredine. Nazdravljam
za bodoče uspehe in nastop
v tekmovaryu za evropski
pokal.«
Na posnetku predsednik To-
ne Zimšek z nosilkami zlate
medalje iz Budimpešte Jožico
Šeško in Mariko Nagy-Kar-
dinar.
J.K. foto: T.Tavčar
I REKLI SO
Borut Firš, trener kolesarjev
Merx Celje: .Letošnja tekmo-
valna sezona je za nas izredno
uspešna. Zadnji velik uspeh
smo dosegli na tradicionalni
kolesarski dirki, deseti po vr-
sti, za pokal Učke v organiza-
ciji KK Rijeka. Dosegli smo iz-
jemen uspeh, saj smo med eki-
pami osvojili 1. mesto pred
Slogo iz Idrije iz Rogom iz
Ljubljane. Med mlajšimi mla-
dinci smo dosegh naslednja
mesta: 2. Vodeb, 3. Tanjšek, 4.
Štor, 10. Matko in 14. Hoch-
kraut, med člani pa je bil
Šmerc tretji. Nastopili smo tu-
di na 4. memorialni dirki Ro-
berta Trampuža na Vrhniki,
kjer je vozilo 150 kolesarjev.
Med ml. mladinci je bil Vodeb
tretji, Tanjšek pa dvan^sti.«
Jože Kandorfer predstavnik
PK Klima Neptun Celje: »Z
najmlajšimi plavalci pionirj
A in B kategorije smo nastopili
na tradicionalnem mednarod-
nem mitingu v avstrijskem
Wolfsbergu, kjer so nastopili
predstavniki 13 avstrijskih in
jugoslovanskih klubov, med
njimi tudi dvanajst naših pla-
valcev. Osvojili smo osem me-
dalj, od tega pet zlatih in tri
srebrne. Matjaž Kolčan je zma-
gal na 50 m hrbtno, 50 m kravi
in 50 m delfin ter bil drugi na
50 m prsno, Blaž Kandorfer je
bil drugi na 50 m kravi in 50 m
delfin, dve zmagi pa je dosegla
Sanja Krajnc na 50 m kravi in
delfin. Sodelovali so še Goran
Jurak, Damjan Jaušovec, Eva
Glavan in Mateja Jurak.
Aktivni so tudi starejši tek-
movalci, kjer sta za mladinsko
evropsko prvenstvo v Amster-
damu od 28. do 31. julija dolo-
čena Jurcik in Vračun, v repre-
zentanci, ki bo nastopila na mi-
tingu mladih Alpe-Jadran pa
so Jurak, Vračun in Tešovič
ter Drezgičeva, trener pa bo na
obeh prireditvah Andrej Žni-
daršič.«
Vlado Travner za Teniški
klub Zlatarne Celje: »Tudi
v zadnjem tednu smo imeU ve-
hko športnih srečary. V prija-
teljskem dvoboju smo s 3:0
premagah ekipo iz pobratene-
ga mesta Grevenbroicha. Žal
so gostje prišh seimo s tremi
mladimi tekmovalci, ki so bih
dokaj neizkušeni. Za Zlatarne
Celje so nastopili Boštjan Do-
beršek in "^aša Jezemik, za go-
ste pa Cristina Nix in Birgit
Faenger. Tekmo smo izv^
na teniških igriščih Ljubei^
Andrej Travner je sodeloj
na odprtem prvenstvu v B,
gj-adu in se v svoji kategoj
med 64 tekmovalci uvrstil v j
trtfinale, kjer je kasneje ia
del po porazu z našim n^jb^
šim tekmovalcem in reprez)
tantom Topolčičem iz j
greba.
Na teniških igriščih v Me
nem parku pa smo imeli zj
nje dni prejšnjega tedna ti
odprto prvenstvo veterani
kjer je nastopilo 86 tekmov
cev iz šestnajstih jugoslov;
skih klubov, organizacija pa
bila v rokah TK Zlatarne Cel
Iz Celja sta se med prve š|
uvrstih samo članici v katej
riji »SB«, kar pomeni start
nad 50 let. Druga je bila Po
ka Prelog, četrta pa Slava,
zernik. Že drugič zapored pj
v kategoriji nad 45 let med i
ni zmagal Matjaž Mulej iz Ma
bora.
Ob vse številnejših tekme
njih pa so naša igrišča tudi v
bolj zasedena z rekreativci. 1
ko bi nujno potrebovali vs^
tri tenis igrišča.«
Miro Firm, košarka«
klub ZlatQrog Laško: »LeI
proslavljamo 20 letnico obs
ja in ob tem pomembnem ju
leju želimo pripraviti več pri
ditev. Prva je že bila, ko so
srečali nekdanji in sedanji č
ni košarkarji, ki so se pome
v dvanajsturnem košark
skem maratonu. Nastopilo
kar 52 igralcev in šest sod
kov, da so vsi srečanje dol
pripeljali od začetka do kon
Zmagala je ekipa v mod
dresih proti ostalim v rumei
854:833, kar pomeni, da je h
srečanje vseskozi napeto in
enačeno. Najboljši strelec |
zmagovalcih je bil Lapom
ki je dal 154 košev, od tega
zadel 26 trojk, pri poražene
pa sta se odlikovala z najv
koši Blagotinšek 136 in z n
več trojkami Požin 19. S te
srečanjem pa proslave 20 leti
ce obstoja KK Zlatorog še'
konec. V klubu imamo vse
lekcije, tako da mislimo nad
dovati. Za praznik Piva j
cvetja pripravljamo proJ
gandno tekmo s članom]
zvezne Uge Smelt Olimpija'
Ljubljane, jeseni pa bo še si
nostna seja kluba, kjer boi
med drugim podelili tudi pi
nanja najzaslužnješim član(
20GA JE OKROGLA
Republiška nogometna liga predzadnje 25. kolo: srečanja
se končala s pričakovanimi rezultati, čeprav so bila odigrana j
slabih, z vodo pokritih terenih. Lokalni derbi med Steklarjem!
Ingrad Kladivarjem v Rogaški Slatini se je končal neodločei
0:0, Elkroj je izgubil v Trbovljah z Rudarjem 1:0, velenjs
Rudar pa v Kopru proti vodeči ekipi in novemu repubUšker!
prvaku 2:0. Zanimivo je, da v predzadruem kolu nogometaši:
ekip celjskega območja niso dali niti enega gola, dobili so tri
izgubili štiri točke. Lestvica: 7. Rudar (T^, 10. Ingrad Kladiv
(CE), 11. Elkroj (Mozirje) in zadnji, 14. Steklar iz Rogaške S
tine. Prve tri ekipe s celjskega območja so vsaj zaenkrat
spremembe tekmovalnega sistema ostale v republiški Ugi, izp
del pa je Steklar, kije bil novinec. Pari zadnjega kola v nedel
12. junija: Ingrad Kladivar - Rudar (Trbovlje), Rudar (1
-	Ljubljana, Izola - Steklar, medtem ko bo prav gotovo osredi
srečanje zadrtega kola prvenstva v Mozirju, kjer bo dom;
tekmec gostil novega prvaka ekipo Kopra.
Vzhodna območna liga 20. kolo: do presenečenja je priS
v Sloveryskih Konjicah, kjer je domača Dravinja premagi
spomladi še neporaženega Partizana iz Žalca s 3:2. Strelci
Dravinjo Fink, Krajnc in Gaber, za poražence pa Kolar in Di
škovič. ERA Šmartno je gostovala v Lendavi in izgubila z Nal
gladko 3:0. Kljub porazu je Partizan Žalec zadržal drugo mesi
ERA Šmartno je šesta, Dravirga pa deveta.
Medobčinska nogometna zveza Celje - člani, zadnje 18. kol
Orlica - Rudar Senovo 2:3, Svoboda Brežice - Papiriui
Radeče 2:3, Celulozar Krško - Hrastnik 4:0, Kovinar btd
-	Opekar Ljubečna 10:0 in Šmarje-Odred Kozje 1:6. Koni
vrstni red na lestvici: prvak je postal Papirničar Radeče z
točkami ter bo poskušal v kvalifikacijah napredovati v višji rai
tekmovanja. Sledijo Kovinar 28, Hrastnik 26, Svoboda 23, Odr
19, Rudar Senovo 18, Celulozar 17, Opekar 17, Šmarje 5 in Orli
2.
Polflnale republiškega prvenstva šolskih športnih dru||
v nogometu, ki je bilo v T.Velenju, končni vrstni red: 1. sS
Rudar T.Velenje, 2. ŠŠD Dravinja Slov. Konjice in 3. SS
Mladost M. Sobota. Zmagovalec bo nastopil v finalnem delU'
Revialni mali nogomet v Celju: za zanimiv pokal je nastop'
12 ekip, zmagovalec pa je postal celjski Penal, ki je v fin^
premagal Mercator iz ^ubljane 5:1. V najboljšo peterko so j?
izbrani tudi trije igralci zmagovalne ekipe Penala Žilnik, Špw
in V. Bojovič.	^
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
MA KRATKO
Iportnlkl Ingrada
nova uspešni
y Trbovljah je bilo 37. sreča-
jo športnikov delavcev grad-
[pih podjetij, kjer so sodelova-
tudi predstavniki celjskega
^ada in dosegli svOjo petin-
fajseto vseekipno zmago, kar
svojevrsten rekord. Moški so
.pomerili v sedmih, ženske pa
jtirih disciplinah. Ingradovci,
jleg dela navdušeni tudi za re-
eacijo in šport, so tokrat zma-
ji v šahu, namiznem tenisu in
reljanj"-
allnarJI v Žalcu
v zadnjem času so žalski bali-
irji dosegli nekaj lepih uspe-
ff. Osvojili so 4. mesto v Šale-
j balinarski ligi, bili tretji na
^movanju v Italiji, za pokal
iršala Tita pa so v svojem delu
ifojili 2. mesto. Zdaj se priprav-
jo na jesenski del prvenstva,
ed njim pa bodo v Žalcu pri-
ivili še mednarodni dvoboj,
edsednik balinarske sekcije je
ie Čehovin, trener Ivaja Salet.
JOŽE GROBELNIK
nrl Martin Štorman
I Ka junijskem hitropoteznem
tnirju v Šempetru je v organi-
(iji ŠK Savinjčan nastopilo
šahistov. Zmagal je Martin
jrman pred Stanetom Sko-
Bi, Jožetom Štormanom,
ankom Setnikarjem, Ivanom
vnikom itd.
lOva uspešni v KS
kva
rudi ob letošnjem prazniku
ijevne skupnosti Lava so de-
lti športniki pripravili tek-
ivanje v šahu in nogometu.
stopilo je enajst ekip iz celjske
tine, 1. mesto in prehodni po-
Ipa je osvojila ekipa Klateži iz
i Nova vas, 2. KS Lava, 3. JLA
Ije, 4. KS Lava mladi itd.
Šahisti so imeli ekipni turnir,
kjer je sodelovalo šest ekip, zma-
gala pa je KS Lava pred KS Hu-
dinjo, KS Dolgo polje itd.
Odigrali so tudi hitropotezni
turnir za posameznike. Med člani
je bil najboljši Ljubo Krk pred
Martinom Kovačem. Smailom
Kurtičem, Rudijem Krajncem
itd., med mladinci pa so prva šti-
ri mesta osvojili Janez Kužner,
Alan Ključarič, Aleš Trebičnik in
Milan Kunej.
TONE ČERNJAVIČ
Srečanje
partizanskih društev
Letos je bilo v Celju že 5. sre-
čanje članov treh jugoslovan-
skih partizanskih društev - Ce-
lja, Vukovarja in Rakovice, ki
so pobratena. Domačini so pri--
pravili prisrčen dvodnevni pro-
gram, ki ga ni moglo zmotiti niti
nedeljsko slabo vreme. Gostje so
si skup^ z domačini ogledali de-
lovne prostore obeh pokrovite-
ljev srečanja - Kovinotehne in
Cinkarne, se pomerili v mnogih
različnih športnih panogah in si
ogledali nekatere znamenitosti,
kot jamo Pekel in šempeterske
izkopanine.
METOD TREBIČNIK
Vovk prvi v Vrbju
šahovska sekcija pri Partiza-
nu Vrbje je pripravila hitropo-
tezni turnir. Tokrat je slavil Mi-
ran Vovk pred Jožetom Štra-
usom, Jožetom" Glušičem itd.
JOŽE GROBELNIK
Novo strelišče za
vojaško puško
v soboto so v Braslovčah ob
praznovanju krajevnega prazni-
ka uradno predali namenu novo
strelišče za vojaško puško. Kot
je povedal predsednik SD Bra-
slovče, Franc Kralj, so ga gradili
dve leti in opravili več kot 600
udarniških ur. Po kr^ši sloves-
nosti so pripravili tudi tekmova-
nje za prehodni pokal KS Bra-
slovče. Nast.ipilo je pet ekip. Po-
samezno je zmagal Mladen Me-
lanšek s 183 krogi pred Klovar-
jem 179 (oba SD Žalec), tretji je
bil Sreče (SD Celje) 174 krogov
itd. Ekipno je prvo mesto osvoji-
la SD Žalec s 528 krogi pred SD
Celje 509, SD Braslovče 469 kro-
gi itd.
t.tavCar
Uspešne v pokalu
Kegljavke EMO Celje so se
uvrstile v polflnale tekmovanja
za Jugoslovanski pokal. V Ko-
privnici so zmagale v četvero-
boju proti Pitomači, Sisku in
Smederevu, ki ni prišel na tek-
movanje.
Celjska ekipa je dosegla rezul-
tat 2456. V njej pa so nastopile
Razlag 427, Zupane 415, Kardi-
nar 432, Mikec 410, Mikac 400 in
Šeško 372!
J. K.
Tanja Gobec 913
kegljev
Na območnem ženskem posa-
mičnem kegljaškem prvenstvu
je 33 tekmovalk sklenilo prvi in
drugi nastop. V vodstvu je iz-
vrstna Tanja Gobec, nesojena
udeleženka svetovnega prven-
stva, ki je skupaj podrla 913, v pr-
vem 465 in drugem 448 podrtih
kegljev. Takoj za njo je z 907 keg-
Iji Marika Nagy-Kardinar in tret-
ja »zlata« Jožica Šeško z 867 po-
drtimi keglji.
J. K.
Izlet po Poljski
Prejšnji teden se je z izleta po
Poljski vrnila ekipa košarkar-
jev Merxa, ki je v šestih dneh
odigrala tri tekme s tamkajšnji-
mi drugoligaši.
V okviru memorialnega turnir-
ja trenerja E.Kuczyja v mestu
Torunu so Celjani premagali eki-
po Astoria Bydgoszcz z 82:68
(41:31), domačina AZS Torun
89:74 (48:26) in ekipo Spojne
z 90:75 (45:33) ter tako premočno
osvojili prvo mesto. Za negboljše-
ga igralca turnirja je bil progla-
šen kapetan Merxa Zoran Gole,
medtem ko je bil Aleš Pipan . 89
koši najučinkovitejši med ko^ tr-
karji sunh ekip. Po hesv J tre-
nerja iiukoviča, ki je tokrat vodil
ekipo, je prijetno presenetil mla-
di Marinkovič, lepo pa seje v mo-
štvo vklopil novinec Todorovič.
Koše za Merx pa so v treh tek-
mah dosegli: Gole 62, Sušin 17.
Marinkovič 40, Todorovič 30, Pi-
pan 89, Cerar 16 in Markovič 2.
DEAN ŠUSTER
Judoisti uspešni
v Murski Soboti so pripravili
tradicionalni 22. memorial Šte-
fana Kovača v judu, kjer so na-
stopili tekmovalci iz avstrij-
skih in jugoslovanskih klubov,
med njimi tudi predstavniki ju-
do kluba Ivo Reya, ki so dosegli
nekaj lepih uspehov. Med 250
nastopajočimi so bili najboljši:
med pionirji do 52 kg sta osvojila
3.-^. mesto Primož Hudej in An-
drej Einsebacher, do 64 kg je bil
2. Aljoša Pecarski, med ml. mla-
dinci do 57 kg 3. Boris Mihelčič,
do 68 kg 1. Dušan Kačičnik, do
75 kg 2. Mile Sadžak, st. mladinci
do 60 kg 3. Tomaž Sekoranja in
v kategoriji do 65 kg 1. Oto Seles
ml.
Vodijo košarkarji
Šmarja
v občinski košarkarski ligi
Šmarje so odigrai 13. kolo.
Šmarje - Poljčane 60:54, Kozje
-	Lesično 111:92, Podčetrtek
-	Bistrica 43:48 in Rogaška
-	Podčetrtek ml. 20:0 b.b. Vodi
ekipa Šmarje s točko prednosti
pred Poljčanami, sledijo pa Pod-
četrtek, Kozje, Rogaška, Bistrica,
Lesično, Ponikva in Podčetrtek
mladinska ekipa.
Področno prvenstvo
za pionirski pokal
Občinska zveza telesnokul-
tumih organizacij Velenje je
pripravila področno prvenstvo
za veliki atletski pionirski po-
kal Slovenije, Zmagovalci po
posameznih kategorijah: pionir^
tek 60 m 1. Alojša Kokol OS
M.P.Toledo T.Velenje, 300m 1.
Stanko Sekuti Slovenj Gradec,
1000 m 1. Janez Stern Slovenj
Gradec, 4 x 100 m 1. OŠ V. Vlaho-
vič T. Velenje, višina 1. Kobi
Podpečan OS G. Šilih T. Velenje,
daljava 1. Sandi Zep OŠ G.Šihh
T. Velenj^e, met žogice 1. Boštjan
Jelen OS Bratov Mravljak T. Ve-
lenje. krogla 1. Miloš Ajtnik Slo-
venj Gradec. Vseekipni zmago-
valec je Slovenj Gradec, sledijo
pa V. Vlahovič T. Velenje, K. De
stovnik-Kajuh Šoštanj itd.
Pionirke tek 60 m 1. Simona
Borovnik OŠ V. Vlahovič T. Ve-
lenje, 300 m 1. Melita Rant OŠ
Bratov Mravljak T. Velenje.
1000 m 1. Andreja Tišljarič OŠ B.
Mravljak T. Velenje, 4 x 100 m 1.
OŠ B. Mravljak T. Velenje, višina
1. Tanja Hribar OŠ V. Vlahovič T.
Velenje, daljava 1. Nina Salej OŠ
M. P. Toledo T. Velenje, met žo-
gice 1. Ida Brglez OŠ K. D. KcOuh
Šoštanj, krogla 1. Simona Perše
OŠ Šmartno pri SI. Gradcu in
ekipni zmagovalec OŠ V. Vlaho-
vič I ekipa iz T. Velenja.
Strelci v Ljubljani
Na strelišču v Ljubljani je bi-
lo 2. republiško pozivno tekmo-
vanje v streljanju z MK stan-
dard orožjem. Iger so nastopili
tudi trije strelci s celjskega ob-
močja. Med mladinkami z MK
standard pištole je zmagala Hele-
na Lavrinc iz Rečice pri Laškem
z novim republiškim rekordom
579 krogov, druga je bila Denis
Bola iz T. Velenja s 573. krogi.
Med člani z MK hitrostrelno pi-
štolo je osvojil 6. mesto član Re-
čice pri Laškem Vinko Lavrinc
s 552. krogi.
V 1. kolu 15 ekip
v Postojni se je začelo novo
republiško prvenstvo v strelja-
nju v MK puško trostav, kjer
nastopa 15 najboljših sloven-
skih ekip, mnoge tudi s celjske-
ga območja. Zmagala je SD
Kamnik pred Celjani (Jože Je-
ram. Tone Jag^er, Barbara Jager),
SD Kovinar Store je bila četrta
(Franc Hočevar, Branko Malec,
Vili Dečman), SD D. Poženel fle-
čica pri Laškem šesta (Roman
Matek, Boris Gorišek, Andrej
Brunšek) in 12. SD Žalec, ki je
nastopila brez odličnega Mlade-
na Melanška 'Vojko Škodn
Alojz Kluvar, Justin Smrkoij).
Med posamezniki je velik uspeh
dosegel Andrej Brunšek iz ekipe
Rečice, ki je med posamezniki
osvojil odlično 2 mesto.
TJ
Mladi rokometaši
Aera odlični
Celjska rokometna šola je do-
bila novo priznanje, ki so si ga
izborili starejši pionirji na fina-
lu republiškega prvenstva, ki je
bilo v Šmartnem pri Litiji. Na-
stopilo je šest ekip, Celjani so se
uvrstili v finale, kjer so po strelja-
nju sedmerk premagali neugod-
nega Dinos Slovana iz Ljubljane
18:16.
Z vojaško puško na
Gričku
Na strelišču na Gričku so pri-
pravili občinsko prvenstvo
z vojaško puško. Zmagali so
strelci Celja pred Kovinarjem
Štore in SD Miličnik, medtem ko
je bil u£yboljši med posamezniki
Jože Jeram, kije z 185. krogi po-
stavil tudi nov celjski rekord.
Zmagal je Dušan
Brinovec
Na regijskem prvenstvu Celja
za mladince je nastopilo 22 šahi-
stov. Po pričakovanju je zmagal
Dušan Brinovec ŠK Žalec, sledi-
jo pa Marko Kubale ŠK Rogaška
Slatina, Blaž Korošec ŠK Celje
itd. Vsi so zbrali po osem točk,
vendar je slavil Brinovec zaradi
boljšega dosežka po Bucholzo-
vem sistemu. Med mladinkami je
bilo devet šahistk, zmagala pa je
Karolina Tkalec iz ŠK Celje pred
Anjo Čebular ŠK Žalec, Metko
Kožar ŠK Šentjur itd.
Celjski šahisti prvi
v Trbovljah
v Trbovljah je ŠK Rudar pri-
pravil tekmovanje ob 60-Ietnici
obstoja kluba. Zmagali so pred-
stavniki šahovskega kluba Celje,
ekipa iz T. Velenja pa je bila peta.
■sambe/ Francija Zemeta je presenetil in navdušil, pa ne samo zaradi dveh novih
inov, ampak zaradi dolgoletnega vztrajnega dela, ki zdaj končno rojeva plodove. Od
'e Andrej in Bojan Zeme, Damjana Premrl, Štefan Frece, vodja Franci Zeme, Srečko
vbič (skupaj s Frecetom na »delu« od Savinjskih 7) in Miha Lah. Ansambel Francija
neta ima pripravljeno in posneto kaseto, imel je televizijsko oddajo, zaigral pa je tri
tlodije, od katerih sta dve namenjeni letošnjemu ptujskemu in ena števerjanskemu
^ivalu.
Foto: EDI MASNEC
lomača glasba v Vojniku
KUD F . Prešeren v Vojniku je sku-
12 ansamblom Francija Zemeta pri-
^vil že 14. srečanje domačih ansam-
^ na vrtu pred gasilskim domom.
J se je tokrat zbralo manj ansamblov
običajno, pa tudi poslušalcev ni
® toliko, kot smo za takšne in po-
^ne prireditve v Vojniku navajeni.
okoli 150 gledalci se je zvrstilo
"t ansamblov: Ansambel Toneta
'cka iz Maribora, Rogaški instru-
''^talni kvintet. Iskra iz Prelske, an-
jjbel Staneta Mikule, ansambel Zla-
^g iz Laškega in domači ansambel
^cija Zemeta, z virtuoznostjo na
''fioniki pa se jim je pridružil še
"3an Lipovšek. ^
^ed nastopajočimi so izstopali an-
^bel Francija Zemeta, okrepljen
|fema članoma Savinjskih 7 ter Ro-
^ instrumentalni kvintet, možno-
E dobrega igranja pa napoveduje
P*! ansambel Iskre iz Prelske, ki de-
^ Pod mentorskim vodstvom znane-
ga ljubitelja domače glasbe Toneta Vi-
deča. Vsem ostalim še mnogo manjka,
tako od dobrih melodij, solidnega iz-
vajanja, spodobnega obnašanja na
odru in tudi enotnega oblačenja, kar
vse skupaj daje popolni videz in resen
odnos do te glasbe.
Organizator pa bo moral resno raz-
misliti o prestavitvi ure srečanja, ki se
je tokrat začelo ob 18. uri. Vsekakor bi
bil obisk boljši, če bi bila prireditev
premaknjena za uro ali dve. Ima pa
zaradi tega organizator tudi težave
s kvalitetnimi ansambli, ki raje igrajo
drugje za denar, ni pa spodobno od
tistih, ki so se prijavili, da niso prišli.
Za nos so potegnili organizatorja, ta pa
obiskovalce. To pa ni lepo, še najmanj
pa dobro za kasnejša podobna sreča-
nja. Potreben bo temeljit pogovor ka-
ko naprej, kajti škoda je amaterskega
dela skupine zanesenjakov, ki želijo
s takšnimi prireditvami razbiti poletno
monotonijo.
TV
Na 29. slovenskem festi-
valu domače zabavne glas-
be Ptuj 88, ki bo od 2. do 4.
septembra, bo tudi letos
nastopila cela vrsta ansam-
blov iz naše regije, ki si je
to pravico pridobila z uvr-
stitvami v prejšnjih letih.
To so: Ansambel Bratje iz
Oplotnice, Celjski instru-
mentalni kvintet. Rogaški
instrumentalni kvintet, an-
sambel Braneta Klavžarja,
Št^erskih 7 iz Slovenskih
Konjic, Savinjskih 7 iz li-
boj, ansambel Francija Ze-
meta iz Vojnika, Šaleški
fantje iz T. Velenja in Hme-
ljarski kvintet iz Žalca. Ne-
kateri pa si bodo morali na-
stop še priboriti na izbirnih
tekmovanjih, ki bodo 11.
junija na Golteh, 12. junija
v Šentjerneju in 18. junija
v Lenartu v Slov. Goricah
e Prizadevni kulturni delavci iz Griž
bodo tudi letos pripravili srečanje slo-
venskih citrarjev, ki bo že tretje zapo-
red in bo v tamkajšnjem letnem gle-
dališču v nedeljo, 10. julija • To nede-
ljo pa bo v tem gledališču prestavlje-
na otroška in mladinska veselica Miš-
maš o kateri smo pisali v prejšnji šte-
vilki • New swing guartet se je do-
končno dogovoril za enomesečno tur-
nejo po Sovjetski zvezi, ki jo bodo
pričeli prvega septembra letos • Šte-
fan Frece, vodja ansambla Savinjskih
7, sestavlja novo zasedbo, v kateri bo
igral na kitaro. Za vajo pa pomaga pri
ansamblu Francija Zemeta, kjer sicer
igra kitaro Srečko Laubič, bivši član
Savinjskih 7 • Danes bo v dvorani
Golovec v Celju dobrodelni koncert,
katerega čisti izkupiček je namenjen
obolelim za cerebralno paralizo. Na-
stopila bo cela vrsta ansamblov in
pevcev. Meta Močnik in Tatjana Dre-
melj pa sta izkoristili to priložnost tu-
di za promocijo svojih kaset, ki jih
bosta podpisovali tudi v poslovalnici
Naša kruiga Založbe Obzorja od 11,00
do 13,00 ure.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	GET OUTTA MY HEART, GET INTO MY CAR -
BiLLV OCEAN	(8)
2.	MANGUP - SREBRNA KRILA	(6)
3.	VVISHING WELL - TERENCE TREND D'ARBY	(4)
4.	DOK SVIRA RADIO - BORIS	(6)
5.	DONT TURN ARAOND - ASVVAD	(7)
6.	HEART - PET SHOP BOYS	(4)
7.	DOBRO IN ZLO - ŠANK ROČK	(2)
8.	SAM PO PARKU - GU-GU	(10)
9.	MOJ ROMEO - ROMEO	(1)
10. NEW BACCARA - FANTASY BOY	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	TAM JE MOJ DOM - SLAK	(4)
2.	LJUBILA BI RADA - KLAVŽAR	(6)
3.	MOJEMU OČETU - ALPSKI KVINTET	(9)
4.	ŽE SE PREBUJA DAN - ZEME	(4)
5.	MATI DOLENJSKA - HENC^EK	(3)
6.	SLOVENSKA PESEM - ŠALEŠKI FANTJE	(10)
7.	ZAKAJ PA NE - PETRIČ	(3)
8.	SEJEM NA JESENICAH - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(6)
9.	VRNILA SE BOM - MARELA	(7)
10. JAZPAVEM-BURNIK	(8)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsal(
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij___
izvajalec____
lestvica domačih melodij ^ ..... ..........
izvajalec___ - _
ime in priimek__________
naslov_
Nagrajenca: Betka Zagozda, Podgorje 46, Celje
Damjana Gabršček, Vrtna 6, Šentjur
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
FRAN SALEŠKI-FINZGAR
Pod s vobodnim soncem
II. del
Ob tej misli, da gre sedaj v boj za^o, samo zanjo, mu
je zažarelo obličje. Velmože je oblil ta plamen z vese-
ljem, skrb je ginila, z lica vojvode je sevala nada. Nihče
ni zboroval, nihče se posvetoval.
»Velevaj, Iztoče! Vojvoda si!*
Tako je izpregovoril starosta Bojan, zbor je pritrdil:
»Velevaj! Za teboj gremo vsi!*
Mladi Svarunič je zajezdil konja. Pozlačeni šlem je
švigal med vrstami, kakor bi s plamenico begal med
gorivom in prižigal. Zadonela so povelja, zazvenelo
orožje, zarezgetali konji, zatrobili rogovi. Do noči je stala
vojska v redu, in preden je začudo okrvavljeno sonce
utonilo v valovih, seje premaknila konjiča in zdivjala od
Topera po cesti sovražniku nasproti.
Tolpa je pognala črede v hribe in se poskrila v šumah
krog Topera. Njej je bilo naročeno, n^ varuje plen in
čuva Imetnike, dokler se ne povrne vojska.
Ko je legel mrak, je sredi gasnočih ognjev ostal sam
- Radovan.
»Ne bom potoval ponoči! Kako so me zapustili. Kakor
oglodano kost. Lepo plačilo za trpljenje! ,Nazaj pojdi!'
mi je naročil Iztok. Lahko jim boš utekel brez suma, ker
be^o bogatini iz mesta. Gotovo lahko. Ali zato ni treba
mene goniti kakor pseta. Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in
pozdravi in povej in prosi in reci in pripelji jih sem.
Seveda! Vsak bi jedel, čemu kdo strese v naročje. Prava
ljubezen taka, če mora starec otemati za ženine. Takoj
pojdi, nocoj, hitro, lepo te prosim, očka
Radovan je oponašal Rada.
»Ne bom potoval ponoči, sem rekel in še pravim!*
Godec je jezen odšel v Toperin začel stikati po kleteh.
Vpretorijuje zasledil še nedotaknjeno shrambo za vino
in jedi. Zasadil je plamenico v prst, zakuril ogenj in
začel večerjati. Po večerji je nagibal tako dolgo vrč
k ustnicam, da je omagal ogenj in on. Naslonil se je
z glavo na glinasto posodo in zaspal.
Ko seje po Bizancu raznesla vest o pohodu barbarov,
je Upravdi posinjelz polt na suhem licu. Vse noči je
gorela svetilka v njegovi sobi in vsako uro mu je silenci-
arij poročal o novih grozotah barbarov, o katerih so
pripovedovali begunci. Despot je preklinjal Tunjuša, se
oziral hkrati skozi okno na dovršeno kupolo sv. Sofije in
molil za dar modrosti.
Toda vtem, ko je JusUnijan upogibal tilnik pod jar-
mom skrbi, ki so se nenadoma navalile nanj, seje carica
veselila pohoda barbarov. Do duše je bila uverjena, daje
to Iztokovo delo. Zakaj njeni ovaduhi so prisluškali
šepetanju po tabemah, namigavanju po forih, ugibapju
med vojaki in glasni sodbi brezposlenih bosjakov, ki so
drli na jšsen v Bizanc. In ves Bizanc je sodil, da je ta
pohod barbarov, ki kakor pravilna vojska napadajo car-
ske vojake na planem, delo in sad Iztokov. Ničemnice ni
pekla rana carstva, ki so jo zasekali Sloveni. Dasi je
črtila s satanskim črtom Iztoka, je bilo gizdavosti toliko
v njeni duši, daje bila ponosna na svojo ljubezen, ker je
v Iztoku ljubila tako slavnega vojvodo. Zaskrbelo jo je
edino to, kaj ko bi se zavedel Upravda, daje pravzaprav
ona vžgala ta strašni plamen maščevanja v Iztoku.
Kakor bi se zasvetil iz noči meč in ji nastavil rez na vrat,
tako seje Teodora hipoma domishla Iztokovega pisma.
Davno je bil že uničen ta mali košček pergamenta,
davno ni prišel do Upravde noben senator več, kateri je
tedaj slišal to pismo. Takrat despot ni verjel. Ko bi pa
danes kdo vstal in mu v bridkosti polnih urah rekel: To
je Iztok, to je Orion, katerega je carica... Mrzlo jo je
spreletelo, ko seje domislila Azbada, kije z njo in zanjo
kovaril. In odkar ji ni vrnil Irene, ni izpolnil njenega
^velja, ker ga ni mogel, odtlej gaje mrzila, poniževala.
Ce se maščuje magister equitum, če gre do Upravde
general palatincev-?
Teodori seje kljub bajni svetlobi razkošnih lestencev
zameglilo pred očmi. Vedela Je, da despota muči ljubo-
sumje. Kolikrat mu je že zagrnila oči, iz katerih so
kričali dvomi, s kopreno, zgorkim objemom, s kipečimi
ustnicami, razpaljenimi od verolomnih poljubov. In če
bi sedaj Azbad, ki toliko ve, če bi govoril in Upravdi
zlomil vero vanjo -
»Proč, proč z dvora! Nad Slovene!*
V pozni noči je oblekla preprosto platneno haljo, raz-
pustila lasš, zavila glavo v oglavnico in šla kakor spo-
komi menih k despotu.
Upravda je hodil po sobi, glava mu je bila sklonjena
globoko na prsi. Teodora je neshšno odgrnila zaveso in
obstala. Ko seje obrnil despot proti vratom, je stresnil
z glavo, dvignil koščene roke in ostrmel. Teodora je
nagnila glavo in ni izpregovorila.
»O, despojna!* je vzkliknil otožno Upravda in hitel
k carici ter jo objel. Njena glava seje trudno naslonila na
njegove prsi.
»O sveta, edina, kdo ti je ranil srce? Govori, na Krista,
zakaj si užaljena ?*
Pogladil je z roko valovite lase, ki so kipeli izpod
oglavnice. Kakor trudna je dvignila glavo in ga pogk
dala.
»Ali naj se venča despojna z diademom radosti, ko si
upogiba pod težo glava največjega gospoda zemlje ii
morja?*
Upravdi so od čutja trudne oči zažarele v čudovitea
ognju, kakor ga ukreše najstrastnejša ljubezen. Drhtel
jo je privil k sebi in poljubil.	I
Rahlo seje umaknila za korak od njega.
»Despot, ni ugasnila luč v moji sobi, ker ne ugasni
v tvoji. Iskale so moje misli pomoči zate. Ob tej uri se m
je rodila misel, katere ne zametuj, kakor nisi drugih h
se nisi varal.*
»Ne zavržemje! S teboj je božja modrost!*
»Koga bi nad barbare? Ni poveljnika, ni vojakov? Jj
povepnik, so vojaki. Vojaki leže v Tzurulu, brezdelji
uniči te najboljše jezdece; poveljnik je v Bizancu, m
gre, naj zmaga barbare - Azbad.*
Samo za hip je preudaril Upravda: konjiča v Tzuruli
Vcuruje Bizanc, resnično, zato n^ gre barbarom naprotil
»O, despojna! Svečnik peteroramnik ulijem od zlati
v dar sveti Sofiji, ki te je navdihnila. Zgodi ns^j se!*
»Ti si pomišljal, ker se bojiš za Bizanc! Ne boj se zi
mesto! Na ozidje pojde Teodora, preden se zamaje pre
stol, na katerem sediva! In pred barbari se ne bo trese
nikdar - prestol krščenikov!*
Teodora je vzkipela in dvignila desnico izpod oglav-
nice, da je zablestel beli Išiket. Upravda ga je z oberoi
rokama prUel in hvaležno poljubil.
Teodora Je odšla, krog ustnic Ji je poigraval tih smeh
dokler ni glasno zadonel, ko Je legla na divan kako
deklica iz hipodroma, ker Je prevarila dva ljubimca, dl
se poigra s tretjim.
Upravda je razmišljal do Jutra o despojninem svetli-
Sam Je dobro vedel za konjenico v Tzurulu. Toda da b
od vrat Bizanca pošiljal vojake? Ne! Carica Je rekla:
ozidje poj dem! Da, prav ima. Bizanc se lahko ubrani.
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.o.
63305 VRANSKO
Proizvodni program:
1.	Kotli na tekoča goriva in
plin moči od 0,15 do
7 MW
2.	Kotlarne na lesne
odpadke in žagovino
(suho-mokro) od
0,15-7MW (od
pnevmatskega transporta
-	silosa doziranja
-	zgorevanja do dimnika)
3.	Trajnožarni kotli za
centralno ogrevanje moči
od 7-10 KW
4.	Naprave za uporabo
odpadne toplote in sežig
ekološko nevarnih
odpadkov
5.	Trajnožarni štedilniki za
centralno ogrevanje od
7-100KW
6.	Sobne peči - kamini, moči
od 3-75 KW
7.	Ekonom kotli
(brzoparilniki) velikosti do
220 litrov
8.	Kotli za žganjekuho
9.	Odsesovalne in
odpraševalne naprave
10.	Kovinske konstrukcije in
procesna oprema
11.	Hidrofori in škripci za
ladje
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
ZDRAVILNE RASTLINE
Sretena
Sretena spada v družino rožnic, ki zajema pri-
bližno 130 rodov s 3500 vrstami. Sretena (Geum urba-
num L.) je trajnica, ki ima v zemlji do dm dolgo
korenino, ki je zunaj temno rjava, znotraj pa je bledo
rdeča in diši po klinčkovem olju. Iz nje požene pri-
bližno 70 cm visoko dlakavo steblo z dolgopecljatimi
trodelnimi listi, ki so kosmati in nasprotni. Zlatoru-
meni cvetovi so na dolgih pecljih in združeni v groz-
dasta in metlasta socvetja.
Rastlina cveti od junija do avgusta in jo ncudemo po
senčnih krajih, ob ograjah, živih mejah, obzidjih, red-
kih in vlažnih gozdovih in gozdnih travnikih.
Pri sreteni nabiramo spomladi ali jeseni korenino, ki
jo dobro očistimo zemlje ter nato razpolovimo in nani-
zamo na vrvico ter posušimo v senci na prepihu. Posu-
šena korenina diši po nagelju.
Vsebuje glikozid gein, ki s hidrolizo razpade v ete-
rično olje eugenol ali klinčkovo olje, nato še čreslo-
vine, grenčine, v sledovih še flavonski heterozid, sluzi,
sladkorje, škrob itd.
Vse naštete sestavine delujejo kot tonik, ki spodbuja
delovanje prebavnih organov, ima pa tudi adstrin-
gentno delovanje zaradi čreslovin, prisotni eugenol pa
deluje protivnetno in antiseptično. Zato se korenina
sretene uporablja kot zdravilni Č£0 za zdravljenje pre-
bavnih motenj, to je drisk, slabe prebave, napenjanje,
bruhar^e, zmanjša krče, kolike, katar v želodcu in
črevesju, odpravlja tudi težave s srcem, ki spremlj^o
prebavne motnje.
V ta namen si pripravimo čaj, tako da žličko drobno
zrezanih korenin in tudi dobro zrezano celo cvetoče
rastline poparimo s skodelico vrele vode in pustimo,
da se č^ ohladi. Nato precedimo in pijemo čaj večkrat
na dan po požirkih. C^j pospešuje tudi znojenje ter
pomirja nervozne ljudi. S čajem lahko tudi izpiramo
vnete dlesni in učinek povečamo, če dodamo cvetove
kamilic. Klinčkovo olje, ki se tudi pridobiva iz sretene
deluje ko antiseptik in je sestavni del zobnih kapljic.
Če namočimo košček vate s tem oljem, namažemo
votel zob in bolečina kmalu pojenja.
Sreteno lahko namočimo tudi v alkohol in dobimo
tinkturo, ki jo razredčeno s kamiličnim čajem uporab-
ljamo pri zgorgj navedenih težavah, s to tekočino pa si
lahko spiramo rane oziroma si l^šamo težave pri he-
meroidih.
Sretena je sestavni del mnogih č^nih mešanic, kijih
čisla ljudsko zdravilstvo in si doma lahko sami napra-
vimo domač č^ za želodec iz enakih delov kopriv,
rmana, regratovih korenin, sretene. tavžent rože in
encijanovih korenin.	B. J.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Z moške strani
Zadnjič sem po dol-
gem času zopet odpr-
la moške garderobne
omare in kot po nava-
di videla - nič nove-
ga. Ali skoraj nič.
Vzrokov, zakaj je da-
našnji povprečen mo-
ški oblečen slabo ozi-
roma nemodno, bi se
našlo kar nekaj. Ker
pa je v tejle rubriki
premalo prostora za
tovrstne polemike, se
vrnimo k tistim,
predvsem mlajšim
predstavnikom moč-
nejšega spola, ki sle-
dijo modi, oziroma so
dovzetni za njene no-
ve smernice. In kam
vodijo letošnjo po-
mlad oziroma po-
letje?
V veliki prednosti
pred ostalimi kreatorji
moške mode, so letos
Japonci.
Predlag^o obleke, krojene udobno in lahko, kot svilene
orientalne pižame. Iz sukryičev so popolnoma izginile razne
notranje podloge ter ostali elementi, ki otežujejo formo in ji
dajejo trd, nenaraven izgled. Takšni nepodloženi suknjiči, ki
imauo rahlo poudarjena le ramena in so videti za številko
preveliki, se lahko nosijo tudi kot srajce preko bombažnih
majic v močnih barvah. Včasih so na sprednji strani takšnih
majic vtisnjeni razni simboli ali parole. Tkanine so v glav-
nem tkane na osnovi žoržeta, mešanice bombaža in lanu ali
lanu in svile. Vse so gladke, brez efektnih vzorcev, zato pa so
modeli pogosto obogateni z vezenimi detajli, inspirirani
z eksotičnimi motivi in »bidermsoer« stilom.
Nasploh je letos opaziti mnog:o materialov, ki so se sicer
uporabljali izključno za izdelovanje ženskih oblačil. Takšna,
rahlo erotično delujoča sta tudi kot tetra tanek bombaž in
muslim, iz katerih so sešite prozorne poletne srajce s širo-
kimi rokavi, ki se z zavihki končajo nekje pri komolcu.
(se nadaljuje)
RECEPT TEDNA
Zeleni metuljčki
Potrebujemo: 500 g metuljčkov iz testenin, 400 g biitvei
špinače, 100 g skute, 80 g masla, tri žlice mleka, muškat
orešček, sok in poper, nariban sir.
Blitvo ali špinačo operemo, odstranimo peclje in nekaj
kuhamo v zelo malo vode. Nato odcedimo, izstisnemo vodo
sesekljamo. Damo jo v kožico na polovico masla, nad ognjj
premešamo, prilijemo mleko, odišavimo z muškatnim orej
kom, popopramo in dodamo 2 žlici naribanega sira. Nad maj
ognjem dušimo 10 minut med pogostim mešanjem.
Medtem skuhamo testenine, jih odcedimo, damo v sklet
zabelimo z maslom, prelijemo z dušeno zelenjavo, potresen
z dobro nadrobljeno razmešano skuto in z malo naribanega si
Dobro premešamo in vroče postrežemo kot samostojno jed.
TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST
objavlja
prosta dela in naloge
prodajalec I.
za prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo
Poleg splošnih pogojev zahtevamo:
-	IV. stopnjo strokovne izobrazbe - prodajalec in 24
mesecev delovnih izkušenj ali
-	V. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske usmeri-
tve - kmetijski tehnik in 24 mesecev delovnih izku-
šenj
-	poskusno delo 3 mesece.
Prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpol-
njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od
• dneva objave na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur,
TOZD Trgovska dejavnost.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po
odločitvi samoupravnih organov.
ZAVOD OBČINE CELJE ZA
PLANIRANJE IN IZGRADNJO
OBJAVLJA
INTERESNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO IN
SOFINANCIRANJE OBNOVE POSLOVNIH PROSTOROV
V MESTNEM GRADU V CELJU
1,	Občina Celje namerava pričeti obnovo Mestnega
gradu v Celju.
2,	Obnova bo potekala v več fazah; s tem, da je prva
faza rekonstrukcija ostrešja, statična sanacija in uredi-
tev dvorišča; druga faza pa postopna ureditev notranj-
ščine.
3,	Z realizacijo 2. faze bi pridobili poslovne prostore
za:
-	v pritličju več lokalov za gostinsko dejavnost (npr.
slaščičarna, prehrambeni artikli, kava bar, lokal z eks-
kluzlvno gostinsko ponudbo).
-	v I. etaži: podjetniški klub, predstavništva, prostori
za usposabljanje in lokali v povezavi s pritličjem.
-	v 2. in 3. etaži: Zgodovinski arhiv,
4,	S tem razpisom so vabljene k sodelovanju pravne,
družbeno-pravne In fizične osebe, ki so zainteresirane
za sofinanciranje obnove objekta, kot sledi iz predhod-
nih navedb,
5,	Po končani obnovi in ureditvi poslovnih prostorov
bo možno pod pogoji, ki jih bomo ločeno določili
s predpogodbo, pridobiti pravico uporabe ali časov-
nega zakupa prostora,
6,	V ponudbi naj vsi Interesenti navedejo: naslov
firme (fizične osebe naslov), sedež, dejavnost, namen
zaradi katerega so pripravljeni sofinancirati, način sofi-
nanciranja,
7,	Ponudbe se pošljejo na naslov: Zavod občine
Celje za planiranje In izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje
- s pripisom: »Mestni grad« in sicer v roku 30 dni po
objavi natečaja,
8,	Posebna komisija bo proučila prispele ponudbe
in na podlagi le-teh izdelala finančno konstrukcijo in
način sofinanciranja ter organizirala uskladitveni se-
stanek.
9,	Vse natančnejše informacije so Interesentom na
razpolago na ZPI,
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
g. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JUNIJ 1988
Šolstvo na| ostane neokrnjeno
če bo program racionali-
zacije šolstva, ki je prav te
dni v javni razpravi, v Slo-
veniji sprejet v najostrejši
obliki, potem se našim os-
novnošolcem ne obeta nič
dobrega. Postopoma bomo
ne samo opuščali celodnev-
no osnovno šolo, ampak kle-
stili tudi izvenšolske, inte-
resne dejavnosti.
Krožki pomenijo osnovno-
šolcem poleg uric sprostitve
in pridobivanja tistih znanj,
ki jih n^bolj privlačijo, naj-
večkrat tudi nadgradnjo ob-
veznega učnega programa.
Prav zanje pa - se bojijo šol-
niki - bo zmanjkalo denaija,
saj sodijo v tisti del šolskih
dejavnosti, ki niso obvezne
in se ne financirajo iz denar-
ja, namenjenega zagotovlje-
nim programom.
Prav zaradi tega je pobuda
učencev in učiteljev ter men-
torjev osnovne šole I. celjske
čete, ki so se odločili, da v so-
delovanju s celjsko krajevno
skupnostjo Center in števil-
nimi delovnimi organizacija-
mi, pripravijo zaključno pri-
reditev ob koncu šolskega
leta, še toliko bolj zanimiva.
V izložbe delovnih organiza-
cij in zasebnikov, ki imajo
svoje lokale na Tomšičevem
trgu, so že v začetku tedna
postavili priložnostne razsta-
ve lastnih izdelkov in pri-
znanj, ki so jih osvojili v ok-
viru interesnih dejavnosti.
Celje je tako zaživelo v luči
osnovnošolske ustvarjalno-
sti in znanja, saj se na razsta-
vah predstavljajo mladi teh-
niki, raziskovalci, inovatorji,
kemiki, matematiki, literati,
hkovniki, pevci, športniki,
člani kluba OZN, planinci,
fotografi, člani hortikultur-
nega krožka in drugih inte-
resnih dejavnosti.
V osrednjo zaključno pri-
reditev ob koncu šolskega
leta so vključili tudi nastop
otroškega in mladinskega
pevskega zbora, folklorne in
ritmične skupine, recitator-
jev ter mladih novinarjev
šolskega radia Kapljice, mla-
di raziskovalci pa so na Tom-
šičevem trgu postavili po-
sebno stojnico, na kateri so
prodajali zdravilna zelišča in
mešanice čajev.
Toliko učenci osnovne šo-
le I. celjske čete skup^
s svojimi učitelji in mentorji
o številnih in razgibanih in-
teresnih dejavnostih na šoli
- kako pa v prihodnje?
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Ribiški car
Tekmovanje za letošnje-
ga ribiškega carja Ribiške
družine Celje bo v nedeljo,
12. 6. s pričetkom ob 7. uri
na Šmartinskem jezeru,
zbor tekmovalcev pa bo
uro prej pred ribiško kočo
na polotoku Brezova. Car
bo tisti, ki bo ujel najtežjo
ribo.
Tečaj
radiestezlle
Za radiestezijo, to vse
bolj priljubljeno mejno
znanost, je vse več zani-
manja. Zato ne čudi, da za
ta konec tedna (sobota in
nedelja) pripravljajo v Ce-
lju že drugi ponovljeni te-
čaj radiestezije. Tečaj bo
v prostorih Zdravstvene
šole na Ipavčevi 10. Vsi
udeleženci naj prinesejo
s seboj anatomski atlas,
fotografije oseb, ki jih želi-
jo radiestezirati in tloris
stanovanja. Ostale pripo-
močke bodo dobili na te-
čaju.
Še ena zasebna prodajalna
Zasebne trgovine so pri
nas še dokaj neobičajne in
redko posejane. Peščici
takšnih se je pred dnevi pri-
družila še ena. V Gubčevi
ulici v Celju sta jo odprla
Sonja in Štefan Han.
Še pred otvoritvijo so
mnogi radovedno ugibali,
kaj neki bodo ponujah v njej
in pa kakšna bo usoda \
stroja Han. Skrivnost je z(j
razkrita: ponudbo v novi |
govini sestavljajo različj
ženska in moška konfekc^
perilo in modni dodatki, 1|
keršnih v običajnih konfe;
cijskih trgovinah največkr
ni mogoče dobiti. Gre za i
delke, ki jih najugledneji
jugoslovanske tovarne izd
lujejo za izvoz, del tega \
n^ bi bil odslej namenjen t
di domačim kupcem. Bist
Han ostaja, ' le nekolii
manjši je, ScU je moral d
svojega prostora odstopiti!
govini.
»Z ženo sva menila, ^
v	Celju ni trgovine s pon«
bo ekskluzivne konfekcije j
nekaterih drugih oblačil, 1
bi zadovoljila tudi zahtevr«
še kupce. Tako seje porodi
zamisel o prodajalni Hj^
pripoveduje lastnik, ki d
poslovna žilica - ta pa ]
menda že kar v rodu - ne i
miru, da ne bi kar nap^
snoval nekaj novega.
Nova zasebna trgovca upi
ta, da je bila njuna odločit«
pravilna, in da bodo Celja
zadovoljni z njuno ponudb
ki naj bi nekaterim prihran
la tudi kakšen skok č«
mejo.
»Posebej bomo skrbeli i
kakovost izdelkov pa tudi i
kakovostno postrežbo,« pn
vi	Štefan Han in dod^a, i
je strah pred visokimi cen
mi v tej trgovini odveč, s
bodo višje le toliko, koliki
bodo izdelki bolj kak
vostni.
N.l
Pionirji fotografirajo
Od ponedeljka je v Muzeju revolucije odprta razstava Pionirji fotografirajo, ki si jo je do
sed^ ogledalo preko 1000 obiskovalcev. Predvsem se ustavlj^o in občudujejo fotografske
storitve mladih fotografov skupine, ki se odločajo, da si nekaj zanimivosti Celja pogledsgo
ob zaključku šolskega leta. V petek pa bo še posebej zanirnivo, saj se bodo ob 12. uri zbrali
vsi avtorji in nsgboljšim bomo podelili priznanja in nagrade, med drugim tudi foto aparat.
V petek bo tudi dan odprtih vrat Novega tednika in Radia Celja, kjer si bodo obiskovalci
lahko ogledah delo novinarjev, videli pa bodo lahko tudi nast^anje barvnih fotografij
v Fotoliku, ki tudi odpira vrata. Na shki: razstavo fotografij so si ogledali tudi pionirji iz
Ptuja.	'	eDI MASNEC
Nikakršnih velikih besed ni trošil v noči
Nemalokrat v ljudeh išče-
mo tisto, česar sami nima-
mo. Izpolnjujemo praznino.
Iščemo dobroto, vrUne, sami
sebi dokazujemo, kako ne-
popolni smo. Vsak od nas
ima nekzg, toda vsi imamo
vse. Iskanje pa je vendarle
prijetno, četudi naporno.
Jože Krebs, partizan, goz-
dovnik (v nzožl^tnejšem po-
menu besede), človek, ki je
pobegnil v osamo pod parti-
zansko Čreto (da bi bil bliže
spominom?!), je ponudil le
drobec tega, kar iščemo
v svojem nemiru.
Koliko jih je, ki so nam
storili dobro? Koliko, ki jih
nismo pripravljeni pozabiti?
Seme vzkkli, stebelce zraste,
drevo umre, plod pade na
zemljo in se z i;jo spoji. Nič
novega pod svetlim soncem.
Vdri v človeka z dobro misli-
jo, oplodi ga s srečo, ne bo
pozabljeno.
Hodi Krebsov Joža izpod
Črete po celjskih ulicah, ka-
dar pač hodi in ga cul^o za
rokav. Morda so pozabili nje-
govo ime, zgrešili r\jegov
obraz in ga le medlo nosijo
v sebi, celo zamenjali bi ga
lahko, nečesa pa le ne poza-
bijo: ni morda to človek, ki
nas je naučil ljubiti naravo?
Sto in sto malčkov se je
v dolgih letih zbiralo okoli
tabornega ognja, okoli Jože,
v prekipevžOoči tišini polet-
nega jutra, v medlenju zami-
rsuočega dneva so sledili
z očmi zastavi na poti k vrhu
droga, kačaste niti drobljen-
cev so se v rosnih jutrih za-
podile s košaricami po
gobe...
Dvajset in več let je Joža
Krebs utiral pot celjskim ta-
bornikom, se tolkel zanje,
možato zastavljal besedo (te-
ga seje seveda naučil v hosti,
med vojno), jo obrnil na hu-
do, vse za tiste, ki so čakali
zad^. Za četico, ki se je pre-
rivala naprej.
Predsednik celjske tabor-
niške zveze je bil. Ko se je
mladovja nabralo dovolj, je
leta 1965 ustanovil taborni-
ško četo, ki je kmalu prera-
sla v taborniški odred Otok,
poznejši odred Druge grupe
odredov, s katerim je Joža
leta za letom odhsgal v Ko-
kaije, v tabor, ki ga je prav-
zaprav uredil sam, s svojimi.
Bili so kot dobra, zvesta
četa!
N^jsi človek obrača po
svoje, bolezen in z ryo razo-
čaranja obrnejo po svoje.
Krebs, ki mu ostrina ni tuja,
kadar je treba udariti na na-
kovalo resnice, se je od goz-
dovnikov ločil... Nerad, s sir
lo in premagovanjem, trp-
kim premišljevanjem, jezo.
Trmasto se je odtrgal od
debla in vnovič po^al kore-
nine v samoti pod Creto,
Na^ k naravi? Klic Rous-
seauja? Nz^jbrž ne! To je bilo
zasidrano v njegovi biti.
Morda tudi v njegovi užalje-
nosti. Trmi,
»Nsuprej se mora človek
obvladati. Prekiniti z vsem,
odreči se tistega, karti je n^-
Ijubše, Pobegniti v osamo ni
preprosta stvar, če si bil vse
življenje v valovju kipečega
življenja. Toda tukaj, med
gozdovi, se počasi umiri.
Imel sem rad - in jih še
imam - otroke, a so me užali-
li patriarhi, ki vedno vse
n^bolje vedo. Patriarhi kro-
jijo usodo. To je grozno,
Zd^j mesta ne potrebujem
več. Taborniki prihjOego, po-
klepetamo, poštar prinaša
časopise, kmetijica zahteva
svoje. Le redkokdeu gremj
v Celje, Kadar moram, .Če
sem se odločil, da pojdem iz
mesta, sem se odločil zatrd-
no. Sožitje je karseda narav-
no, zdju živim z naravo pove-
zan trdneje kot kdajkoli prej
in tudi bolezen se je umi-
rila!«
Če bi ne bilo Brina, Franca
Božiča, ki ga je, starega par-
tizana, pripeljal k taborni-
kom, bi n^brž stopil na nje-
govo mesto kdo drug, Joža je
rad delal z mladimi, že v celj-
ski vojašnici, kot starešina.
Srkala sva č^ iz gozdne
melise. Če bi se mi zahotelo,
bi pojedel jsoce, dve, doma-
čih kakoši, Id kljuv^o travo
okoli domačijice pod Čreto,
V shrambi skriva zaklad: po-
sušene gobe, Slivovko iz do-
mačih sliv. Vino domačih
br^d.
Pila sva dober čžg.
»Pripravljali smo se na
tretji izlet tabornikov Jugo-
slavije, Takrat smo prvič ta-
borili v Kok^u, v Zgornji
Savinjski dolini, na prijetni
ravninici tik gozda, 1966, leta
je bilo taborišče vs^j za silo
urejeno. Tri leta pozneje smo
zgradili kuhinjo in hkrati od-
kupili nek^ zemljišča. Leto
zatem smo postavili stavbo,
kjer je imela prostor uprava
tabora. Vmes smo postavljali
hišice in leta 1975 smo jih
imeli že deset, poleg tega pa
še zaprto jedilnico in skla-
diščni prostor. Takrat smo
postavili obele^e borcem
Druge grupe odredov, Štiri-
nzgste divizije in aktivistom
ter borcem vseh enot, ki so
se bojevale na tem območju.
Zgradili smo ga iz kamenja,
nabranega na prizorišču bo-
jev Druge grupe odredov na
Dobrovljah, septemh
1942.«
Celjani, ki so srečevi
Krebsovega Jožo, vse doki
ni izginil v svoje razočarali
iz mesta pod Čreto, vedo p
vedati, da je možakar za t
bomike žrtvoval pravzapn
vse, kar je premogel, Don
so misli po - taborniško. D
lali po - taborniško, Odloi
vali po - taborniško, Sv(
zakon nikakor ne dopui^
več ljubezni naenkrat, Dnd
na Krebsovih se je zakon
izognila, stopila je na očeti
vo pot. Vsak je dobil nald
in naposled so se zlili v en<
Pod pečevjem, kjer so I
skrivali ranjenci, odkriva J'
ža svoj svet in svojo ljub
zen. V partizanski domafi
pod Čreto.
»Kokarskega tabora mo'
da ne bi bilo, če nam ne'
pomagala vojska in teritoC
alna obramba, ki tabor up"
rablja takrat, kadar v njem t
otročcOev,« govori umirjen'
nekam proti gozdu, ki '
spušča k hišici. Poznal se®
ga tudi drugačnega: nekd«
je govoril hlastno, krilil z
kami; razburjenosti, gna"*
od vojnih spominov, ni zn*
skriti.
Delo golih rok je pon<?^
Joža razkazuje svoje kraJr
stvo. Hišica, ki jo je kupil ?
svojem »umiku« iz Celja- i*
nehote spomnja na pre'^
klost.	^
(se bo nadaljeval«'
Jože Krebs