Leto XIV - št. 307 (4152) TRST, nedelja 28. decembra 1958 Cena 30 Ir Tovariš Ivan Regent Je našemu dnevniku odstopil pričujoči odlomek iz svojih še neobjavljenih spominov. Z e iz pr vega dela tega odlomka Je vidng, da je njegova vsebina nad vse zanimiva in hkrati ogromne važnosti za zgodovino tržaškega delavskega gibanja. tako kot predstavlja zanjo osnovno gradivo pred kratkim objavljena Regentova knjiga • POGLAVJA IZ BOJA ZA SOCIALIZEM*, ki vsebuje njegove članke od leta 190« do 1934. Ze sedaj opozarjamo čitate-lje, da bo tudi ta odlomek izšel v drugi knjigi Regentovih člankov v vse Sekaj o socialističnem na Primorskem (Odlomek neobjavljenih spominov) Nerešeno narodno vprašanje, narodni spori in nacionalizem so delali socialističnemu gibanju v nekdanji harbsburški Avstriji velike p.eglavice. Močno so motili in zavirali nastajanje in organiziranje socialističnega gibanja ter uresničevanje razredne solidarnosti med proletariatom avstrijskih narodov. Ko je začelo to gibanje nastajati, in še dolgo potem, je bilo av strijsko delavstvo močno pod vplivom liberalne bur-žoazije in njene politične i-deologije. Slovensko delavstvo — ki se je začelo oglašati v sedemdesetih letih preteklega stoletja — ni bi lo in tudi ni moglo biti izjema v tem pogledu. Dr. I van Prijatelj pravilno trdi v svoji knjigi «Janko Kersnik, njegovo delo in njegova doba*, da so se delavska društva, ki so tedaj obstajala v Ljubljani in v Trstu spočetka politično naslanjala na meščanske stranke Ta trditev velja še posebej za Trst in Istro, kjer je gospodarski pritisk italijanske buržoazije pospeševal prebujanje narodne zavesti tamoš-njih Slovencev in Hrvatov. * * # V časih, ki segajo v sedemdeseta in osemdeseta leta devetnajstega stoletja, ko so se začeli tudi v Trstu tiho pojavljati prvi, skromni in neodločni glasovi delavskega socialističnega gibanja, je bil delež slovenskega kapitala v Trstu, to je na Primorskem in v Istri, še minimalen. Dasi je bilo tam že tedaj nekaj slovenskih in hrvatskih milijonarjev, več slovenskih bogatih trgovcev in obrtnikov, so bili tržaški in istrski »delodajalci* in posestniki kapitala večinoma Italijani ali so se šteli za take. Gospodarska, administrativna, posredno tudi politična oblast v vseh teh nekdanjih avstrijskih provincah Primorja — vi-stri celo v vaških občinah -- je bila v rokah italijanske buržoazije in italijan skih veleposestnikov. Giuseppe Lazzarini, eden izmed prvih socialističnih voditeljev v Istri — bogat veleposestnik, ki je končal svojo politično kariero kot italijanski nacionalist — je glede gospodarskih odnosov med Italijani in Slovenci v Istri napisal leta 1900 za socialistični tednik «Proleta-rio* v Pulju sestavek, v katerem pravi med drugim tudi naslednje: «V Istri so Italijani vodilni razred; le oni so posest niki kapitala in uživajo vse od tod izvirajoče ugodnosti, so inteligentni in kulturni ter razpolagajo s sredstvi, da se morejo kot taki ohraniti. Le oni so veleposestniki, Slovani pa obdelujejo zemljo.» Pustimo za sedaj ob strani vprašanje, zakaj Lazzari ni postavlja proti Slovanom Italijane kot razred. Povedati pa je treba, da je velik del, morda celo največji del svojega bogastva ta »vodilni razred* — namreč italijanska buržoazija — nabral v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko je razsajala v i-stri nezadržna kriza kmečke male posesti. Do te krize pa je prišlo zaradi strahovite zaostalosti tamošnje-ga poljedelstva in zaradi tega, ker ni bilo prav nobenih ukrepov v korist malih posestnikov. Ta razred si je nabral svoje bogastvo z o-deruškimi posojili ih tako, da je za majhen denar kupoval posestva, ki jih Je sam spravljal na boben. V Trstu je bilo drugače. Tržaška buržoazija je bogatela s trgovanjem, dasi je rada segala tudi po načinu bogatenja istrske buržoazije. Toda gospodarski odnosi med Italijani in Slovenci v Trstu so bili isti kakor med Italijani in Slovani v Istri. Ti gospodarski odnosi Pa so določali tudi politične odnose. Tedanji avstrijski kurialni volilni sistem na podlagi razrednih privilegijev in dohodninskega davka je nujno izročal vso deželno oblast v Istri, v Tr- stu in tudi na Goriškem v roke italijanske buržoazije in italijanskih veleposestnikov. Dokler je imela italijanska buržoazija v imenovanih treh nekdanjih avstrijskih provincah vso gospodarsko, administrativno in politično oblast v svojih rokah, je odrekala svojim slovenskim in hrvatskim sode-želanom vse, razen oderuških posojil, s katerimi je ropala njihovo imetje, ki je bilo skromen rezultat njihovega dolgoletnega težkega dela, in tako izdatno pripomogla procesu njihove postopne proletarizaoije. Sam Giuseppe Lazzarini, id se mu ne more očitati, da bi bil mlačno razpoložen do italijanskega nacionalizma, priznava v svojem že omenjenem sestavku, da tdokler so Italijani imeli vse v svojih rokah, so Slovanom vse odrekaln. Za navržek so jih pa še prezirali in zasramovali. Slovencev niso imenovali drugače kot «sciavi» (sužnji ali hlapci); tržaškim okoličanom so pravili tudi «bacco-li» (ščurki). In to navzlic temu, da so vedeli, da so Slovenci obe žalivki zelo bolestno občutili. Skoraj vse tržaške in istrske italijanske anekdote so smešile Slovence in Hrvate. Kdor je hotel koga hudo žaliti, mu je rekel «sciavo» ali pa «croato». Celo sam ustanovitelj italijanske socialistične stranke v Trstu Karlo Uce-kar je bil užaljen, ko so mu «očitali», da je »croato*. O tem pripoveduje Lajoš Do-mokos, eden prvih urednikov puljskega tednika «11 proletario* in tržaškega socialističnega tednika «11 La-voratore*, v svoji knjigi, ki v njej opisuje tržaške februarske dogodke 1902. «Ubogi Vcekari — piše Domokos. — Ko pišem te vrstice, se ne morem ubraniti spomina na tvojo ljubeznivo in melanholično o-sebnost; v moji duši še vedno brni odmev tvojega glasu, ko si — rezumirajoč po dolgem razgovoru misel Ita- lijana in socialista glede strankarskih in rasnih bojev, ki pretresajo Avstrijo — ogorčen vzkliknil: In na vse to mi razni italijanski listi očitajo, da sem croato.» Psovka je strašna. Domokos se čuti užaljenega kakor Ucekar in nadaljuje: «Ubogi Ucekar! Nacionalistične kanalje in akademiki iredentizma... si upajo tebi očitati, da si croato.» Tržaško italijansko delavstvo, ki se je v tistih časih še močno zapiralo v ozke meje domačega zvonika, je živelo pod vplivom »svoje* «liberalne» buržoazije in se silno ponašalo, da govori je-tisočletne kulture, jezik gospodujočega mesta in gospodujočih slojev. Prav tako kakor italijanska buržoazija in italijansko malomeščanstvo je zviška, prezirljivo gledalo na prebivalstvo zaledja, ki Je govorilo »jezik hlapcev*, in na vse, ki so ta jezik govorili v mestu. Kakorkoli se sliši nenavadno, vendarle je res, da je bilo razmerje med Italijani in Slovenci v Trstu* še proti koncu 19. stoletja močno podobno razmerju, kakršno je bilo v starih grških časih med svobodnimi in sužnji. Kakor so se smatrali v starih grških časih vsi svobodni — bogati in revni — za gospodujočo celoto proti sužnjem, tako so se imeli vsi tržaški Italijani — bogati in revni — za gospodujočo celoto proti Slovencem. Zategadelj se ni treba čuditi, da »socialist* Giuseppe Lazzarini postavlja v svojem navedenem sestavku in v vseh svojih spisih vse Italijane kot »vodilni razred* proti Slovanom, to je Slovencem in Hrvatom, ki so bili v časih, o katerih je beseda, večinoma nekvalificirani delavci, koloni in revni kmetje. Glede tega je zanimiv in tudi tipičen naslednji citat iz njegovega sestavka : «Italijani — piše Lazzarini — jci imajo kot rasa o-gromne prednosti, ki razpolagajo z mogočnimi sredstvi asimilacije, so naredili le zelo kratko pot v smeri dolžnosti in socialnega napredka. Slovane prezirajo, kakor je mogel le kak civis roma-nus prezirati sužnje. In ker verujejo v neomajnost svoje hegemonije, nočejo priznati niti obstoja svojih slovanskih sodeželanov.T, Prezir Italijanov do Slovencev in Hrvatov so ti plačevali, kakor se pravi pri nas, z enakim denarjem. Milo za drago. Kakor ti meni, tako jaz tebi. (Nadaljevanje v torelt) * Trst je edini pomembni center Julijske krajine in I-stre, zato ga rabim kot primer za vsa ostala mesteca te dežele. IVAN REGENT Wv Levo vidite dosedanjega predsednika francoske republike Cotyja, desno pa novoizvoljenega predsednika tako imenovane pete republike, generala De Gaul- • la. Coty je De Gaulla povabil prejšnjo sredo na večerjo in mu razkazal vse prostore predsednikove rezidence. Cotv je natri reč še vedno predsednik republike, čeprav je De Gaulle že izvoljen, toda uradno bo prevzel naj višjo funkcijo v državi šele po novem letu. Imel pa bo mnogo večjo oblast kot njegov predhodnik — približno tako kot jo imajo predsedniki ZDA ( ■MiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiaiiiaBuMiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiii«i(iiiiiiiiitai«iii!iji;iiiiiiiiiiiiAtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitai«iiiia»«itat«f««MMiaM Danes bo De Gaulle Francozom napovedal ponižanje daukov Francoska vlada j konvertibilnost Iranka v vse valute Preračun Francije za prihodnje leto predvidet/a 6.157 milijard in 701) milijonov izdatkov in 5.583 milijard dohodkov - Socialisti so sporočili, da ne nameravajo sodelovati v prvi vladi l/. republike, kar je De Ganile močno obžaloval * Francoske Gnance se ne bodo ustalile, dokler bo trajala alžirska vojna PARIZ, 27. — Francoska vlada je imela danes sejo, ki je trajala od 16. ure do 18,15. Po seji je bilo objavljeno naslednje poročilo o konvertibilnosti franka: »V soglasju z drugimi evropskimi vladami, ki sprejemajo podobno reformo, je francoska vlada sklenila sprejeti konvertibilnost franka v vse tuje valute, tudi dolar, in sicer v korist oseb, ki ne bivajo na področju franka in ne v državah, ki imajo s Francijo dvostranske plačilne pogodbe. Kot posledico reforme mednarodnega statuta ev- Giuffre: »Ne jezite se minister Preti: poznam namreč nekega kapucina...« ropskih valut, je Francija danes generalnemu tajniku evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje sporočila svoj namen, da ukine evropsko plačilno zvezo ter da takoj uveljavi evropsko denarno pogodbo, ki je bila podpisana konec avgusta 1955. številne države članice te organizacije so poslale podobno sporočilo.* Vlada je odobrila tudi o<-lok o ustanovitvi nove francoske denarne enote. Nadalje je odobrila novo mero za sprostitev zamenjav, ki je določena tako, da bo dolar veljal namesto 420 odslej 493,70 franka, kar pomeni razvrednotenje v višini 17.55 odst.. Ko je sporočil vet>t o u-stanovitvi »težkega franka*, minister za informacije Sou-stelle ni povedal, kolikšna je vrednost' nove enote glede na sedanji frank. Vendar je splošno znano, da'bi moral «težki frank* veljati sto sedanjih frankov. «Težki frank* bo postopoma spravljen v obtok prihodnje leto, tako da bo ukrep do konca izveden v januarju 1960. Sedanje razvrednotenje franka je že sedmo po letu 1944 ter dvanajsto po pr- vi svetovni vojni. Po novem oo šterling veljal tisoč 382,39 franka namesto dosedanjih 1176 frankov. Vlada je odobrila, kot sporoča poročilo po vladni seji, sledeče predloge, ki jih je postavil finančni minister Pinav; 1. proračun za i finančno leto 1959 se prične s 1. januarjem. 2. Novo mero za, zamenjavo francoskega franka in dolarja. 3. Ukrepe v zveži. s konver-: tibilnostjo franka ter novo mero za sprostitev zamenjav. Finančni minister Pinay je po seji dejal časnikarjem: »Po ukrepih o konvertibilnosti, ki so jih sprejele druge države, smo morali tudi mi sprejeti podobne ukrepe. Ne bi mogli vstopiti v Skupno evropsko tržišče, če ne bi izvedli konvertibilnosti svoje valute*. Minister je potem sporočil, da bo general De Gaul-le jutri po radiu imel izčrpno poročilo, v katerem bo napovedal novo mero za sprostitev zamenjav v Franciji. Ta mera je pogumna ter dokazuje zaupanje vlade v državno valuto, je rekel Pinay. Ko je pojasnjeval proračunske številke, ki jih je vlada odobrila, je Pi-nay poudaril, da je proračun strogo uravnovešen. Določa stroge in drastične u-krepe, je pa tudi proračun, ki bo privedel, če se bo strogo izvajal, do dokončne obnove dežele. Nato je pinay podal tele podatke o francoskem proračunu; vseh izdatkov bo za 6,157 milijard in 700 milijonov, skupnih dohodkov pa bo 5.583 milijard. Nova mera za sprostitev zamenjav bo znana šele jutri in bo uradno objavljena med izjavami, ki jih'bo general De Gaulle dal ob 20. uri po francoskem radiu. Domneva pa se, da bo nova mera znašala 90 odst. Francija že dolgo let ni imela proračuna, ki bi tako omejeval izdatke in na tako težak način skušal priti do dohodkov, kakor to predvideva prvi proračun pete republike. Po enajstih urah diskusije, ki je bila včasih zelo ostra, je ' general De Gaulle davi sprejel svojo odločitev, potem ko je v veliki večini sprejel zahteve finančnega ministra Pi-nava. Jutri zvečer pa bodo Francozi slišali De Gaulla, ki jim bo po radiu povedal, da nalaganje novih davščin ni bilo izključen privilegij četrte republike. Peta republika je sklenila povišati davke v višini 250 milijard. frankov. Proračun za leto 1958 pa predvideva tudi zmanjšanje div iavnih podpor v višini 250 milijard, kar se bo čutilo na vseh sektorjih. Francozi bodo zaradi tega morali plačevati več na železnicah, v metroju, avtobusih, več bodo morali plačevati za premog itd. Neizogibna posledica bo. da se bodo podražila tudi živila ter sploh potrošni predmeti. Država pa bo še nekoliko znižala svoje socialne dajatve; ni pa še znano, na kak način. Potem ko je skoraj v celoti sprejel pinayeve teze, ne da bi upošteval tudi že prej izražene teze Chalen- dona, gospodarskega strokovnjaka Zveze za novo republiko, je generalu De Gaullu uspelo zmanjšati deficit proračuna, od 600 milijard v preteklem letu na 580 milijard letos. Toda sredstva, da je do tega prišlo, so kar herojska in so pri socialistih naletela na najširše pridržke. Zdi se celo, da je preteklo noč po ostrem spopadu med Pina-yem in Molletom le-ta hotel takoj zapustiti vlado. In čeprav je ta svoj namen opustil, so vendar socialisti sporočili, da ne nameravajo sodelovati v prvi vladi pete republike, kar je De Gaulle zelo obžaloval. Ko bodo v opoziciji bodo socialisti v maloštevilni družbi komunistov in radi-kalsocialistov. De Gaulle je hotel socialiste zadovoljiti s tem, da je za štiri odstotke povišal zagotovljeno minimalno mezdo. S tem bo pa malo komu pomagano, ker se v Franciji skoraj nihče ne zadovolji že z minimalno mezdo. V bistvu se De Gaullova «austerity» spreminja v o-čitno in občutno povečanje žrtev srednjih in nižjih slojev. Povečanje davka in zmanjšanje državnih podpor bo povzročilo dvig cen, k čemur bo znatno pripomoglo tudi razvrednotenje franka, ki bi že samo dovedlo do zvišanja cen za tri do štiri odstotke, kot so preračunali strokovnjaki. Razvrednotenje franka je bilo sklenjeno iz dveh glavnih razlogov, za olajšanje vstopa francoskih produktivnih sektorjev v skupno Z\ la* - evropsko tržišče in pa na-to, da bi le-ti zmogli sprostitev zamenjav, ki s« be povišala od 40 na 75 odif., da bi tako francoska vlada lahko izpolnila svoje • obraze. Brez te operacije »popravka* franka bi bili francoski industrijci gotovo fr velikih težavah. . Pozitivna stran De Gaullove, operacije obstaja v njeni popolnosti. V resnici gr,e namreč za program reform, ki ae nanaša istočasno na vred-nost denarja, na režim mednarodnih zamenjav, na nanjo trgovino m proračtOt z državnimi podporami in socialnimi dajatvami, po, o-svoboditvi gotovo še ni bilo takega načrta. Toda očeh izkušenejših ekonomb stov ima operacija vendar tudi dve negativni plati. Pr* va obstaja v tem, da se je na področju svobodnih pogajanj z razvrednotenjem franka vsaj za okrog 19 od-stotkov že precej časa tar čunalo. Drugo neprimerne bolj važno dejstvo pa je, da ni mogoče imeti stalne valute brez stalnih financ. Francoske finance pa ne bedo stalne vse dotlej, dokler jih bo kot kaka bolezen ia-podjedala alžirska vojna. Številni opazovalci, ki soglašajo o neizogibnosti današnjih ukrepov francoska vlade, govore o »zmagoslavju klasične finance*. Te naj bi bila zmaga finančnih strokovnjakov, ki nimajo političnih odgovornosti; pol zmage, če že ne pol porh-za, za finančnega ministra Pinaya fer poraz za socih- (Nadaljevanje na S, tiranij 28. decembra 1958 tualni ortreti JAYNE MANSFIELD Je pred dnevi v Santa Monica rodila sina, ki so ga krstili za Miklosa. Kot Je znano, se Je znana filmska zvezda poročila z Mickeyem Hargitay-jem, ki Je bil pred leti proglašen za »moškega z najbolj razvitimi mišicami« GINA LOLLOBRIGIDA je morala 23. t.m. pred rimsko sodišče, da bi se zagovarjala zaradi žalitve (industrialca cvetličarstva)* Alfreda Bar-duagnia, češ da je zahteval 40 milijonov lir za 10 dreves, ki Jih je vsadil v njenem vrtu, od katerih pa naj bi se bilo prijelo le eno drevo CARLO INZOLIA Je v zaporih »Regina Coelis v Rimu v družbi z Ghianijem in Fenaro-lijem. Gre za zadevo v zvezi z umorom Marti-ranove, ki naj bi ga bil izvedel Ghiani po naročilu Fenarolija in pri čemer naj bi bil sodeloval tudi Inzolia. Aretirali ■o ga pred tednom dni v Milanu DR. KNAUS ki Je zaslovel skupno z japonskim ginekologom Oginom zaradi njune teorije o plodnih in neplodnih dneh ženske, Je že več dni v Italiji. Obiskal Je že več mest in vsak dan dobiva na desetine pisem, seveda v zvezi z njegovo teorijo, na kateri še vedno vztraja, pa čeprav Jo mnogi ginekologi odklanjajo Sedem dni Protizakonit proces Pred porotnim sodiščem v Florenci se je 22. t.m. začel proces proti 50 biviim beneškim partizanom in antifašističnim borcem, ki to se n pretekli vojni v vrstah redne osvobodilne vojske jugoslovanskih narodov borili proti okupatorju in njegovim pomagačem, -Obtožence zagovarjata dva odvetniška kolegija: kolegij Della Pergola, Kukanja, Tončič in kolegij Filastd, Fortuna in Battoclet-to ter odvetniki Turi, Meloni in Ferrari, ki branijo Fi-ca, Pirono in Ernesto Vogrič. Zasebne stranke, ki bi podpirale obtožnico, na razpravi niso zastopane in ne nastopajo. Na razpravi, ki je trajala do naslednjega dne, je najprej obramba zagovarjala in utemeljevala tezo, da bi bilo treba kazenski postopek proti bivšim partizanom ukiniti, ker je preganjanje bivših partizanov, tako po členu 16 mirovne pogodbe, kakor tudi na osnovi italijanskih zakonskih predpisov in dekretov, prepovedano in s tem tudi protizakonito. Nato pa je javni tožilec za sedaj to tezo zavrnil, češ da pri sedanjem stanju razprave nima zadostnih dokazov, da gre resnično za taka dejanja, ker obtožnica govori o povsem drugačnih dejanjih. Priznal pa je, da je obtožnica pomanjkljiva in površna, da ne omenja niti nemške okupacije in da govori o županih in občinskih tajnikih, kot da bi šlo za ljudi, kakršne poznamo danes. Priznal je tudi, da ne ve, kaj je to «Beneška četa«, ali je to isto kot sBriško-beneiki odredit itd. Dejal je, da je zato potrebno, da se razprava nadaljuje, da bi se ugotovilo dejansko stanje in da bo on prvi zahteval uveljavljenje 16, člena mirovne pogodbe, če se bo med razpravo prepričal, da gre dejansko za dejanja nujnosti v zvezi s partizansko borbo proti okupatorju. Sodišče je te njegove argumente osvojilo in določilo, da se razprava nadaljuje 22. januarja 1959. Zdi se nam, da bi javni tožilec, če bi mu res šlo za ugotovitev resnice, mogel priti do jasne slike o položaju v Slovenski Benečiji po kapitulaciji Italije tudi ne glede na obtožnico, pa tudi v obtožnici sami je dovolj elementov, na osnovi katerih bi tudi javni tožilec —• tudi tak, ki partizanske borbe ni niti povohal — mogel takoj ugotoviti, da gre za tipičen napad na partizansko borbo in na celotno italijansko gibanje odpora in da je zato tudi ta proces proti bivšim be-neškim partizanom protizakonit; te pa se vrli, to ne more koristiti niti demokratičnim silam v Italiji niti mirnemu sožitju med italijanskim in slovenskim prebivalstvom v obmejnih pokrajinah niti dobrim sosedskim odnosom med obema sosednima državama. Fanfanijev kompromis Prejšnjo nedeljo smo pove-dali, kako je bil predsednik vlade postavljen zaradi Preti jeve odstavke pred izbiro: ali naj pusti Pretijo v vladi, v kateri je prista’ ostati pod pogojem, da se vsa vlada solidarizira z njim glede preiskave o aferi Giuffre, ali pa da na ostavko pristane m s tem povzroči delno krizo vlade. Toda ran/anrieva izbira se je pokazala manj težavna kot se je zdelo takoj po objavi poročila preiskovalne komisije. Preti je namreč po nagovoru voditelja njegove socialdemokratske strane Sa-ragata — popustil. Fanfam nikakor ni mogel doseči solidarnosti vseh ministrov, ker se je uprl predvsem zakladni minister Andreotti, ki ga je Preti užalil s tem, ker ni preprečil objave znamenitega memoranduma o Giuffre-jevi aferi. Zato je Andreotti izjavil, da rajši izstopi iz vlade kot pa da izrazi solidarnost Pretiju. Fanfani je nato rešil vprašanje Pre tijeve o-stavke tako, da mu je poslal pismo s prošnjo, naj ostavko umakne, nakar je Preti prošnji ugodil in s tem doživel seveda pred Andreottijem ponižanje. Toda od socialnih demokratov smo že vajeni podobnih upogibanj hrbtenice vedno kadar gre za ohranitev ministrskih, stolčkov. Tako se je zgodilo, da je po večdnevnem prerekanju končno P*eti tudi urad- Pred dnevi »e je v Moskvi sestal vrhovni sovjet, ki je obravnaval vrsto zadev, med katerimi sta najvažnejši proračun in novi šolski zakon. Na sliki: pogled na predsedništvo sedanjega zasedanja, v ospredju pri govorniškem odru finančni minister Zverev no v sredo ostavko umaknit. Pravijo, da bo imel Fanfani mir vsaj do 20. januarja, ko se parlament ponovno sestane in ko bo že zopet imel opravka s ((prostimi strelci*. Z njimi namreč na ponedeljkovem zasedanju glavnega odbora KD ni dosegel nikakršnega razčiščenja Pravzaprav razčiščen ja Fanfani sam ni hotel, ker ni pristal, da se vključi v dnevni red zasedanji tudi notranji položaj v stranki. Medtem pa je prišla nad vlado nova nadloga: posledice razvrednotenja francoskega franka za italijansko gospodarstvo, za radi česar je Fanfani takoj sklical sejo svojih ministrov, o kateri poroča nal rimski dopisnik danes. Ostala nujna vprašanja pa je v nekem intervjuju Fanfani takole naštel v treh točkah: 1. gospodarsko izboljšanje za državne nameščence, 2. vstop v veljavo sporazuma o Skupnem evropskem tržišču in 3. priprava proračunov za leto 1959-60. Nenehna Fanfanijeva skrb pa bo še vedno, da si z republikanci zagotovi razširitev parlamentarne večine in da se s tem izogne vsakotedenskim porazom, ki Jih Je doslej tako bridko doživljal. Prejšnji teden so bili objavljeni tudi izidi glasovanja na pokrajinskih kongresih socialistične stranke, ki se pripravlja na svoj neapeljski kongres 15, januarja. Nenni-jeva struja je vsekakor prejela čez 50 odstotkov glasov. Vprašanje je le, ati je teh odstotkov 58, kot trdi tiskovni urad Nennijeve struje, ali pa nekaj manj kot 52 kot trdi leva Vecehiettijeva struja. V obeh primerih se torej lahko zgodi, da bo Nermije-va struja na neapeljskem kongresu zmagala. Za njo je najštevilnejša leva struja, ki je piejela 39 odstotkov glasov, Bassova pa te nefcaj več kot 8 odst. Ostali glasovi so bili oddani za lokalne resolucije. De Gaullovo novoletno darilo Francija je gotovo dežela, kjer v preteklem tednu kljub praznikom ni bilo dolgočasno. V začetku tedna še odmev De Gaullove izvolitve za državnega predsednika; sicer le slaboten odmev, ker ne gre za nič nepričakovanega. Nekoliko nepričakovano bi mogoče bilo samo dejstvo, da De Gaulle le ni bit izvoljen s kako nad 90-od-stotno večino, temveč da sta tudi opozicijska kandidata dobila nad 20 odstotkov. General še ni prevzel poslov državnega predsednika. To se bo zgodilo 8. januarja, ko bo Rene Coty gotovo brez žalosti zapustil elizejsko palačo. Toda za De Gaulla se težave ne bodo pričele šele z nastopom mesta predsednika republike, temveč jih i-ma že sedaj dovolj in še preveč kot ministrski predsednik. Zal da te težave niso nič kaj ((kratkoročne* in če jih bodo vodilni ljudje pete republike čutili kot politične komplikacije, jih bodo pa Francozi čutili toliko bolj na lastni koži kot posledice ne-rožnatega gospodarskega stanja. Čeprav gre gospodarski razvoj dostikrat svojo pot ne glede na trenutno politiko take ali drugačne vlade, je v Franciji vendar položaj deloma tak, kot ga De Gaulle hoče. Socialisti se sedaj precej jeze in protestirajo in z njimi vred tudi francoski demokristjani. Toda prepozno so se oglasili, kajti lahko bi bili prej vedeli, da bo De Gaulle v bistvu delal tako, kot bo sam hotel. In tako je De Gaulle s svojimi ljudmi pripravil Francozom veselo presenečenje: razvrednotenje franka. Razvrednotenje francoskega franka je silno zapleteno (Nadaljevanje na 8. strani) ■■»■HiimmiHiuinmiffl ' ' ■ vprašanje, s katerim je združen cel kup finančnih sprememb, ki jih navaden zemljan niti tako zlahka ne razume. Toda lahko razume povišanje cen, ki bo iz tega sledilo, medtem ko bodo ostale plače na dosedanjih višinah. In «močni» frank za navadnega potrošnika najbrž ne bo prav nič bolj močan od dosedanjega: veljal bo sicer 100 sedanjih frankov, toda za.o jih bo pač 100-krat manj. V čem je ne Kaj je bolj samo po sebi umevno kot to, da ima državljan v civilizirani državi pravico govoriti v svojem materinem jeziku ne le v krogu svoje družine, ampak tudi povsod tam, kamor mora po lastni potrebi ali kamor ga uradno kličejo? To se zdi tako naravno in nesporno tudi za nedoraslega otroka, kljub temu pa nekaterim ljudem to nikakor noče v glavo. In ker jim to — iz razlogov, ki jih tu ne bomo ponovno naštevali in analizirali — ni všeč, in bi se raje zapisali hudiču kot pa to dopustili in priznali, se pri tem v komičnem obupu oklepajo argumentov, ki niso le otročji in smešni, ampak — in to je najhujše — hkrati tudi tragično nevarni — predvsem za tiste, ki bi s tako šovinistično trmo in v bistvu barbarskim zanikanjem človeškega dostojanstva hoteli nadaljevati do konca sveta, na sodni dan in morda tudi kasneje). Generalni prokurator tukajšnjega prizivnega sodišča je baje predložil zakonski o-snutek, s katerim se na našem ozemlju ukinja veljavnost 157. člena zakonika o kazenskem postopku in 122. člena zakonika o civilnem kazenskem postopku, ki določata, da je izključno italijanščina uradni jezik pri poslovanju sodišč. C e je temu tako (in vse kaže, da je res tako), potem moremo generalnemu prokuratorju samo čestitati za ta akt, kljub temu, da je nekaj povsem naravnega spričo obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih mednarodnih sporazumov. Nekateri pa očitno niso takega mnenja, tako se je na primer «11 Piccolo* od 23. t.m. hudo razpisal o tem, »nevarnem predlogu* in toži, da mora »Trst biti stalno na straži in se braniti pred nevarnostjo zmešnjave jezikovi), z uradne strani pa da ni bilo nobenega odgovora na ustrezno interpelacijo misovskega poslanca Gefterja Won. dricha, kar potrjuje, da je bil tak zakonski osnutek dejansko predložen pravosodnemu ministrstvu v Rimu. Spričo tega «11 Piccolo« ugotavlja fin pri tem odkriva tipično barbarske osnove svoje nacionalistične nestrpnosti), da bodo osrednje oblasti sedaj morale odločiti o tem, ali naj se za Trst «pohabita zakonika o kazenskem in civilnem postopku» kajti po njegovem j« jezikovna nestrpnost eeno od temeljnih načel, ki usmerjajo upravljanje justioea. Priznati italijanskim državljanom sloven. ske narodnosti pravico, da se na sodišču morejo posluževati svojega materinega jezika, more imeti »največje in nujne posledice na vseh področjih mestnega življenja, posledice, ki so na dlani*. In če moramo verjeti temu listu, bi to pomenilo najmanj konec sveta. Hkrati pa se tolaži, da bo ta »sicer ne nova nevarnost* premagana s tem, da se bodo uveljavili »trdni, nesporni razlogis, ki so s« jim uklonili tudi »tuji vladarji*, ki kaj radi teptajo »zakonska načela*. In zaključuje, da je potrebna in nujna »globlja in dokončna pojasnitev* ker je pobuda eodgovorne državne oblasti* posledica «absurdnega položaja, ki ga je ustvaril londonski memorandum». V tem grmu torej tiči zaječi Vsega je kriv londonski memorandumi Gospodom okrog tega lista pa moramo ponovno povedati naslednje: Povsem jalovo je zaganjati se v londonski memorandum. Ta mednarodni dokument je nastal samo zato, ker je italijanska država po letu 1918, pozneje pa fašistična država, krivično ravnala s Slovenci in jih hotela ne le nacionalno, ampak tudi fizično uničiti. Ni kriv londonski memorandum: krivi ste vi, ki se še danes upirate temu, da bi s Slovenci ravnali tako, kot je običaj med civiliziranimi ljudmi po osem svetu. S tako politiko šovinistične nestrpnosti, ste italijanskemu narodu prizadejali marsikatero grenko uro; z nadaljevanjem take politike pa mu utegnete pripraviti še nove nesreče. Cas je, da se s tako politiko narodnostne diskriminacije prekine, ker ne koristi niti vam, niti tako imenovanemu it^Ujanstvu, kajti italijanstvo, ki se more uveljavljati samo tako, da dela krivico drugemu narodu, ni italijanstvo, ampak najbolj tipičen primer barbarstva. PS. Kar zadeva «trdne in nesporne razloge* za vaše protislovensko italijanstvo, pa ne morete navesti niti enega samega, ki bi ga kulturni človek mogel sprejeti, in ki bi ne bil le v rokavico zavito nasilje enega naroda nad drugim. d. h. iHMiiimimiimmimiiiiiiimiiimiiiiiimiiniiiiniiiiii «imimnnmiiimummimntiiii)miiiniminiii mm RIMSKA RAZMIŠLJANJA OB NOVEM PROMETNEM ZAKONU V kaosu 332 tisoč avtomobilov se znajde le izterjevalec glob v Rimu je avtomobil dvakratna nujnost: ne sluzi le svojemu normalnemu namenu, pač pa je hkrati neizpodbiten in nujen element «prestiža» (Dopis is Rima) V znanem tedniku «Gra-zia* smo pred časom brali sledeče; »Marisa, kot vsi člani njene družine, je zelo pobožna in spoštuje svoje verske tradicije. Med snemanjem filma «Susanna tutta panna* je neko nedeljo zjutraj ukazala prekiniti snemanje za celo uro (z ustrezno, nič kaj majhno škodo filmskega producenta), da bi mogla k maši. Pred kakim mesecem je zagrozila Carlu pontiju, da bo prelomila z njim pogodbo, ki jo veže do leta 1961. Tedaj naj bi bila Carlu Pontiju rekla: »Sita sem igrati vloge, kakršne mi vsiljujete. Sita sem vedno kazati le noge in ostalo! Na vsak način zahtevam, da se mi da vloga v kakem resnem filmu.* In Marisa je odklonila vlogo v filmu «Raimon-da tutta tonda*. Tiste nedelje dopoldne, ko je Marisa Allasio, ki je sedaj princesa Calvi di Ber-golo, za dobro uro prekinila snemanje filma zato, da bi mogla k maši, ni škodovala le filmskemu producentu Carlu pontiju, ker so morali vsi ostali igralci in statisti čakati, da se od maše vrne, pač pa je nakopala veliko skrbi rimski prometni policiji in nekaj prometnih policajev se je za dobro uro znojilo in na tiho preklinjalo, da bi raz-motali klobčič, ki se je zapletel na trgu, kamor je bila Marisa Allasio privozila s svojim avtomobilom, da bi mogla v cerkev k maši. Tega primera nismo navedli zato, da bi prikazali, kako pobožna da je Marisa Allasio, ki jo iz filmov po- MAHIA JEGHINI CALLAS se je te dni vrnila ipešnega koncerta v zu, bo baje nastopl-idi v filmu s slovi-umetnikom Lawren-t Olivierom. Verjet-bo igrala v filmu na Bolena* po znani Jonizettijevi operi Pretekle toliko, da imamo danes esperantistično pibanj'e v vseh delih sveta in da se je v tem poslednjem času esperanto začel u-veljavljati v mednarodnih odnosih na intelektualnem, znanstvenem in tehničnem področju. Za proslavo njegove stoletnice so imenovali svetovni patronat, v katerem so zastopani predstavniki kulturnega in političnega življenja po vsem svetu. » * » da pripravljajo v ZSSR gradnjo 1000-tonskega elektromagneta za proučevanje delcev visoke energije, ki bo končan prihodnje leto. Elektromagnet bo postavljen v Tbilisiju v Gruziji kot del eksperimentalne postaje *» proučevanje kozmičnega žar-čenja in miroljubne uporabe atomske energije. * * * — da je naj starejša knjiga na atietu neki budistični molitvenik iz usnja, imenovan »Diamantna Sutra*, ki je bil objavljen leta 868. • * * — da je najmanjša knjiga n? svetu «Zbirka pesmi Edgarja Guesta* iz leta 1942, pisana na roko, ki ima 150 strani, njena površina pa znaša komaj 9 kvadratnih milimetrov. * * * — da ima najdražjo vezavo Almanah 7. netvgorškega regimenta; vredna je 50.000 dolarjev, platnice pa >° °' krašene 2 diamanti, rubini in safiri. Kljub temu pa je najdražja knjiga na svetu neki izvod Gutenbergovega «Svetega pisma«, ra katero je neki ameriški muzej plačal 200.000 dolarjev (120 milijonov lir). ■ Jč* ljanj v Tujcih šunju v dolini : v-; ARKADI] AVE Tugukov se obrne k svojemu mlademu prijatelju Bikovu m ga vpraša: nZakaj pa ne pridete kdaj zvečer k nam? Predstavil vas bom svoji ženi, ki je nenavadno pametna in, zagotavljam vam, prava lepotica. Poje, pleše in igra božansko. Skupaj bomo preživeli lep večer.* cHvala, prav rad,* odgovori Bikov, sočutno pogleda Tugukova in pomisli: kako so ljudje bedasti. «Odlično. Ne boste se dolgočasili. Jelena je pametna in ima prekrasno telo.* cPridem jutri zvečer, prav gotovo,* živahno zagotavlja Bikov in hkrati pomisli: ubogi norec. * * * Bikov je na obisku pri Tugukovih. Kot pravi ljubitelj lepote se je čudil negovanim rokam Jelene Ivanovne, ki je stregla s čajem in z obilico ljubkosti. Medtem je občudoval še ostalo... *Da? reče Tugukov, ko da je uganil misli svojega prijatelja, tmoja žena je zares božanska. Sedaj pa vaju moram, žal, zapustiti. Imam zelo važen posel. Jeleniča, zlato moje, prepričan sem, da se ne boš dolgočasila, ker te zapuščam v prijetni družbi. Pa se dobro zabavajta...* ePotrudil se bom!* je zagotovil Bikov, pri tem pa se mu je glas tresel. «Vrnil se bom okoli enajstih, prej ne. Na svidenje, zlata moja...* * * * Dva tedna pozneje. Bikov je spet na obisku pri Tugukovih tokrat v prostrani sobi, pokraj Jelene Ivanovne, ki sedi pri klavirju. Mož zamišljeno koraka po sobi gor in dol. Kakor se približuje in oddaljuje od klavirja, tako se tudi pogovor med Jeleno Ivanovno in Bikovim nekam čudno menja. Ona reče: «... že tri dni te ni blizu, kar me skrajno žali in vznemirja...* A ko sliši, da se približujejo moževi koraki, takoj nadaljuje z ravnodušnim glasom: «...na stričevem posestvu, kjer sem bila na počitnicah, je bilo zelo veliko malin, jaz pa sem nora na nje... vendar na tebe sem še bolj nora in žejna trojih poljubov, ki... in ves dan sem jih iskala po grmovju ter se sladkala s tem čudovitim sadežem... toda če me varaš s kakšno drugo žensko, gorje ti.. Strašno sem ljubosumna in... da, sodim, da je čaj z malinovim sokom zelo okusen...* Sedaj je prišel na vrsto Bikov. Dejal je: «... toda s katero naj bi te varal, duša moja, zlati moj slavček... ni bil ne slavček ni-ri kanarček, pel pa je čudovito lepo; nekoč sem ga bil pozabil nakrmiti in naslednje jutro... najbrž bom prišel jutri, ko bo tvoj mož odšel v urad...* «0/ Tako je to? Tako?... Imenitno!* — je nad njunima glavama jezno zagrizel Tugukov. «In vi, mladenič, tako nedostojno izrabljate moje zaupanje? O, prav nič ne bom oviral vajinih ljubezenskih izlivov, lahko grem... lahko se vama umaknem... in to takoj ter za vselej!* Jelena Ivanovna je glas-zo kriknila ter poskušala noža pomiriti in potolažili. Toda ta je vse njeno Izgovarjanje in prilizovanje odločno odbil in hlad-vo rekel: *Ne potrebujem ne Iz-Dvorov ne pojasnil. Sled-v\č sem jasno spoznal, ko0 stvari stoje in odha- ko je mož z bolest-nimizrazom v obrazu odšel, » je Jelena Ivanovna vrgla^ikovu na prsi in u-bruhria v krčevit jok... Nato ; vzdignila glavo, si obrisal solze in čisto mirno reki «0, ni gre k vragu! Sedaj bovt[ahko srečno žt-vela druiob drugem, mar ne, soncenoje?* ' * * Pretekel Tugukov se,'nasmehnil in odgovori tZalcaj pa? sem se, da bi ne o\j vajine necel* žena *Ne lažite! Podtaknili ste mi svojo ženo, ker vam ni bila več všeč, a idiot, sem se dal ujeti v past.* «Mar niste srečni?* *K vragu s takšno srečo! Saj to hi žena, to je strupena kača. Hudobna, lažniva, ljubosumna in tako neumna, da bi jo moral kar naprej mlatiti. Grdo ste me prevarili!* Tugukov se je zlobno zasmejal. *Pa je niti zapustiti morem,* nadaljuje Bikov, «ker se upira in grozi s strašnim škandalom.* «Da, da, dobro poznam njen način!* je bivši soprog. vap, lenoj, grdo am- «Poslušajte, Ivi ste naredili z me pak pripravljen sem, da pozabim na vse in vam odpustim, če mi pomorete, da se izkopljem iz te neprijetnosti.* sZakaj neprijetnost? Nihče vam ne brani, da storite, kakor sem storil jaz. Poiščite kakega nadobudnega mladeniča in ...» *Kje pa najdem takšnega tepca, kakršen sem bil sam?* «0, vidite, jaz sem ga pa le našel, tak redek primer! Sicer pa zakaj tepec? Priznati morate, da je Jelena Ivanovna na prvi pogled čarobna in zapeljiva.* «Rotim vas, Ivan, pomagajte mi, da se osvobodim te ženske. Imate morda koga pri roki, ki bi...?* *Hm... morda. S kom bi mogli poskusiti?... No, saj res... tu je Agramatov! Brez dvoma bo ugriznil. Lansko poletje je s pogledi kar požiral to božansko žensko...* «Oh... menite, da bi A-gramatov? ... * * * Agramatov in Bikov sedita skupaj v kavarni. Drugi prijateljsko taplja prvega po rami in govori: *Dragi prijatelj, kako da vas tako poredko vidimo? Obiščite me katerikrat doma, sedaj sem oženjen. Da, oženil sem se z Jeleno Ivanovno, s čudovito žensko, ki očarljivo pleše in poje, njeno telo pa je ko izklesano. Skratka, božanska zenska...* «0, prav gotovo bom prišel, že jutri,* je glasno zagotavljal Agramatov. Pri tem je zbadljivo giedbl Bikova in si mislil: kakšen idiot! Minil je že mesec dni. Agramatov sreča v gledališču prijatelja Ivolgina in ga prisrčno objame: Rudolf Saksida Ranjena ptica Literarne vaje»so stopile v svoje deseto leto V slovstveni -zgodovini, v zgodovini mladinskih gibanj in tudi z zgodovini posameznih šolskih zavodov srečujemo včasih kar obširna poglavja o dijaških revijah. Dostikrat gre za liste, ki so bili napisani z roko v enem samem izvodu, včasih v nekaj izvodih, dokler se niso uporabljali kaki razmnoževalni načini, ki so pripomogli do večje razširjenosti. Zelo pogosto najdemo v takih listih, kolikor so še ohranjeni, imena poznejših književnikov ali ljudi, ki so drugače postali pomembni v življenju svojega naroda. Lahko bi pravzaprav trditev postavili narobe: skoraj vsi književniki, ki so šli skozi srednje šole, so že v svojih študentovskih letih sodelovali pri takih internih, še skromnih dijaških listih, saj je bila v mnogih primerih prav njihova pobuda, da so se taki listi sploh ustanovili. Na tržaških srednjih šolah imamo tudi dijaško revijo, ki ji je že zagotovljeno trajno ime. Gre za »Literarne vaje«, ki so letos pričele svoj deseti letnik. Od skromnih početkov na ciklostilu so se razvile v pravo tiskarno revijo, ki sicer nima značaja izključno dijaške revije, temveč je že kombinacija, kjer poleg dijakov sodelujejo tudi profesorji. Toda dijakom je prlpuščeno prav leposlovje, to je tisti del revije, kjer se vzgajajo novi literati. Vsako seme ne rodi sadu in tako tudi vsi sodelavci »Literarnih vaj» ne bodo pesniki in pisatelji. A res pa je, da so se nekatera imena, ki so se najprej pred časom skoraj sramežljivo skromno pojavila na straneh »Literarnih vaj«, že pokazala tudi drugod, kjer se od sodelavcev že zahteva določena dovršenost. Ena od bivših sodelavk te dijaške revije se je pa že »pogum.la in stopila pred javnost z lastno knjigo. Vedno smo s simpatijo sledili razvoju «Literamih vaj« (čeprav nismo vedno vsega pohvalili) in zadovoljni smo, ko revija obhaja svojo prvo desetletnico. «Upajmo, da bomo mogli obhajati tudi drugo,« pravi uredništvo revije ob koncu uvoda v letošnjo številko prav skromno, brez nobenih slovesnih obljub in programov. Temu upanju se pridružujemo tudi mi. V kratkem razdobju sta izšli prvi številki letošnjega letnika. Predstavili sta se v novi zunanji obliki, ki jo je napravil prof. Avgust Černigoj za katerega vemo, da posveča reviji veliko ljubezni. Kolikor ni v reviji njegovih del (v drugi številki je njegova gravura Prostornina), pa nikdar ne manjka del njegovih številnih učencev. Revija objavlja letos dve deli, ki se nadaljujeta. Uredništvo sporoča, da posebna komisija, ki je pregledala rokopise za določitev lani razpisane nagrade za najboljšo povest, z nobenim delom PRAV, KAR MINULI VAZNI OBLETNICI V SL | l ? i c 3 i j j | | I Prea dobrimi sto leti se je rodil Martin Krpan junak, kakršnega slovenski narod prej še ni imel JOSIP VIDMAR: «Martin Krpan je kratka povest, ali veličina simbola in bogastvo duha, ki se izživlja v njem, ustvarjata vtis, da si bral obsežen roman, ki je poln pisanega, zanimivega, velikega življenja» Pred sto leti se je sloven- | skemu narodu rodil junak, kakršnega do tedaj ni imel. Pognal je iz plodne domišljije 27-letnega Levstika, ki je bil prav tisto srečno leto 1858 na višku svoje ustvarjalnosti kot pesnik in pisatelj. Poleg Toninih pesmi m Martina Krpana je isto leto nastalo tudi Popotovanje od Litije do Čateža in so izšle Napake slovenskega pisanja. Realist Levstik se je prav z Martinom Krpanom uveljavil obenem kot vzoren simbolist. Slovenci so'videli posle) v njegovem junaku vse do danes poosebljen simbol ljudske moči, ki se po svoje izživlja in si sredi danih razmer in okoliščin razborito krči lastno pot. Krpanove podobe se je v sto letih prijelo nekaj tistega bajnega čara in sijaja, ki so ga pri vsakem narodu deležni resnični junaki, predstavniki neuničljive sile svojega naroda. Teh sto let so se neštetokrat iskrile oči učencem na osnovnošolskih klopeh, ko so se prvič seznanjali 7. junaštvi slovenskega silaka, in se še danes iskrijo mladini in odraslim, ko se zmeraj znova vračajo k tej edinstveni upodobitvi ljudske duhovne kreposti in telesne krepkosti. V teh sto letih je vključer na tudi tista slavna doba, ko je v Slovencih odmevalo vprašanje; »Bitj ali ne biti?« in je narod sredi najhujših stisk in nasilja dveh Brdavsov skoval mesarico ih si stesal kij, da je v narodnoosvobodilni norbi ubral pravilno pot samoobrambe ter se ob rami drugih na- - , , - , Ter SC uu i <11111 uiui;iii Iia- «0, kako sem srečen, da | r0fj0V dokopal do lastnega fe vidim, dragi prijatelj! na DAMPU . rt Kako ti je? Si že slišal, da sem se oženil? Da, vzel sem Jeleno Ivanovno, prekrasno, božansko ženo, nenavadno pametno. Izredno lepo poje. Obišči me čim-prej, spoznal te bom z njo in...* «Oprostite, da vas prekinem. Ne gre nemara za Jeleno Ivanovno, ki je bt-la že poročena s Tuguko- vim?* *Da, in kaj je na tem?* *To, da se vam ni treba truditi. Nikar je ne povzdigujte. Jaz sem bil prvi, votem sem jo podtaknil Tugukovu! Torej poznam to igro...* Agramatov je okamenel, ko da je strela udarila vanj. mesta na soncu. Ta simbolni pomen Martina Krpana nam vstaja danes v zavesti jasneje in močneje kakor v kateri koli prejšnji dobi. Josip Vidmar je to zgostil že 1931 v besede: »Martin Krpan je kratka povest, ali veličina simbola in bogastvo duha, ki se izživlja v njem, ustvarjata v bralcu vtis. da je čital obsežen roman, ki je poln pisanega, zanimivega in velikega življenji sem ga imenoval naši monumentalnejšo povest.« bgneT- tSlVfl ^ tem ****** * v v. h« m-o *£ ><)- sodf. V tem pomenu hnejši od prav tnko najtrdnejš doče uso simbo'nega lika kralja Matjaža, ker je bolj domoroden, bolj živ, zakoreninjen > V dbmači grudi, brez matja-djen če vojske. žev.ske .dremavosti, brez hromečega' jhrtvila njegove, spe- bilo čutiti vse leto 1958, ko se je ta znamenita stoletnica omenjala v šolah in kulturnih ustanovah ter po časopisih in knjigah Med take knjige šteje tudi nova izdaja Martina Krpana in Popotovanja od Litije do Čateža, ki je leta 1958 izšla pri Mladinski knjigi v. Ljubljani kot dvajseti zvezek knjižnice Kondor. Ce oko preleti prejšnjih desetnajst številk, bi človek urednikom skoraj zameril, da so Levstika tako dolgo odrivali. Zdaj je Kondorjev dvajseti zvezek že nekakšen skromen jubilej, ki poklanja Levstikovim rojakom šopek njegove najlepše proze prav ob stoletnici njenega nastanka. Nesmrtnemu Levstikovemu duhu je teh 12.000 tkivih )zvbdOV Martina Krpana in Popotova-.itije. da Caloža bJecbjJnje’ 'iai fo š po burnih življenjskih vihrah'' ■-*=*- l!l- --bolj ne ravni. nja» od Li ko v tore »ža lah-oščenje “> l*» t jsmije s h zivhenjsk nesi** jza iz-ovstve- Za današnje Slovence in ] pr. Cankarjevo. nrozoi! Med | ljenosti«. zlasti za mladino je ta novi zvezek neprecenljiv dar, ki po svoji važnosti prekaša mnoge prejšnje. Saj so prav ti Levstikovi spisi v ce^ieni priročni izdaji zelo primanjkovali. Se zmeraj ima vso veljavo Stritarjeva sodba, izrečena pred 88 leti; «Kdor bo pisal kdaj zgodovino slovenske proze, se bo moral ustaviti, ko pride do Krpana, pa pogledati nazaj — potem naprej in ločevati prozo pred Krpanom m za Krpanom. Kar je naših boljših prozaikov, vse je šlo za njim; saj je bilo pa tudi prav.« Ce mlad pisatelj danes prebira Krpana, se ne more ubraniti njegovega neminljivega čara, občudovati mora pripovedno mojstrstvo mladega Levstika in če prisluhne vase, si mora odkrito priznati; «Ce hočeš pisati iz ljudstva in za ljudstvo, je ni boljše poti kakor hoja za Franom Levstikom.« In vendar — kakšna razlika med Levstikovo in n. (Ilustracija Hinka Smrekarja) Da je temu r«s je Openski spomenik je v nevarnosti, Ne mislim s tem spomenikov padlim, niti O-beliska, marveč najstarejšo spominsko ploščo na Opčinah iz leta 1778, na križ-potju glavne ceste in ceste na Prosek, nasproti Prosveh nemu domu. Gre za skoraj 200 let star spomenik, drag vsem pravim Opencem, katere koli narodnosti so. Navajeni so nanj, da ga vidijo tam ob osrednjem križišču v senci' kostanjeif in bi jih globoko prizadelo, če bj izginil ta najbolj častitljivi spomin na stare Opčine, pa če se tudi ne zavedajo točno, za kaj gre. Pred skorp dve sto leti, ko je bila obnovljena tržaška deželne, uprava, je bil sem imenovan relo presvetljen guverner grof Karl Zinzendorf, saj piše o niem še zgodovinar v «Enc»clo-pedia Italiana Treccani«, da »se je po njegovi zaslugi začel mnogo hitrejši razvoj« za tržaško mesto in gospodarstvo. Naš zgodovinar Matija Sila pa piše o njem v svojem »Ir."'u in okoli- OHRANIMO (Plošča na Opčinah iz 1. 1778) ja( je voz ter voznika in živinp ugonobil. Zato sd kasneje leta 1.83C. napravili sedaj imenovano novo ct’ > sto.» Njej v sphmln pa so postavili Obelisk na .0-pehskem vrhu. V tčN spomenikih je, lep kos domdče zgodovinske preteklost., ne le Opčin, tudi Trsta samegd, ne glede na to za kakšno zgodovinsko državno .tvorbo gre. Saj gge prejkoslej za zgodovino, mrtvo zgodpvino, pa naj .je bilo V njej še toliko živih klic *a bodoči razvoj. Kot kulturni ljuaje jih giednmr ;s spoštovanjem, s spoštovanjem za dela, ki so jim v spomin postavljena. Saj so nam s.unim v dokaz kulturnosti' in kraju v okras i’i zgodovinsko pri-čevunjg. Vsak slabo pojmovan 1 »nacionbližem« v ,em ci» iz 1. 1882 na str. 193; ... «Tržačani so mu postavili spomenik na Opčinah, ko se je dodelala »stara cesta«, takrat imenovana »nova cesta«, kakor pravi napis na plošč' pred vodnjakom openskim: »Via an-tea nova nune suspičato nomine Zinzendorfia, aueto-re Carolo comite A. Zinzendorf, Ordinis teutonici commendatario, aulae caesa-reae consiliario itd. itd.« Sevedg je bila ta prva takratna cesta še slaba in grimitivna, da piše še M. ila na istem mestu c* njej: «A cesar Jožef Ji. *e pe menda izrazil o njej: «Dva sebi pripuščena vola bi gotovo boljšo cesto izpeljaja.v. Včasih so vpregli de 40 parov volov, da so izv .ekli voz iz Trsta, in ako se je/ dol jjftvftij iiAtf _ tri i r • pogledu bi bil znak nekulturnosti, ki jo je sam Trst večkrat obsodil, ko je na pr., pred malo leti postavil na s, oje mesto spomenik cesarju Karlu VI. itd. Zato za trdno pričakujemo, da lep zgodovinski spomenik ne bo izginil — pa četudi morda le zaradi kakega o-mejenega gradbeniškega u-tilitarizma — na kako grobljo ali v najboljšem primeru v zgodovinski lapidarij pri Sv. Justu. Tudi Supe-rintendanca za umetnost in spomenike je s tem opozorjena, čeprav smo prepričani, da- ne prvič. Najbolje bi bilo, da se spomenik dostojno arhitek-tonskj sistemizira prav na mestu, kjer stoji, kvečjeni s kako malenkoit.no spremembo prostora zaradi pro-metnosti kraja, ki mu pa v glav nem ni v oviro. In to le le zato, ker je bil prvotno tam roslavljen, temveč .udi zato, 'ter zaznamuje prostor. ..jer ja stal stari 'penski vodnjak, ki ga Matija Sila še omenja. JELINČIČ obema je vmes le rod realistov, ki jih je v Ljubljanskem Zvonu vzgajal Levec, urejevalec Levstikovih spisov in Cankarjev profesor slovenščine na ljubljanski realki. Pri Levstiku pripoveduje zgodbo kmet Moči-lar, kateremu je pisatelj posodil vso svojo živahnost in dovtipnost, Močilar njemu pa svojo domačo besedo, slikovit izraz, kleno jedrnatost, iz vaškega okolja vzete primere in rekla ter posmehljivo kmečko gledanje na cesarske ljudi in razmere Levstikov slog ima nekaj grčavosti in trdot, ker je bil tudi oče tega sloga grčav in trd. Levstik je tako dosleden izvajalec svojih slovstvenih teorij, da nikoli ne stopi iz vaškega kroga in se zdi pri njem tudi Dunaj le obsežna vas, kjer ni mesta za poglobljene du.še-slovne analize. Mimo Stritarja, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja. Trdine, Mencingerja in drugih pa se je slovenska proza v petih desetletjih do Cankarjevih umetnin tako naglo razvijala in izpopolnjevala, da je mogla velikemu Vrhničanu služiti kot voljno in nenavadno občutljivo orodje pri njegovem odpiranju najbolj skritih kamric človeškega srca v obsežni galeriji slojev in poklicev, znanih iz Cankarjevih novel, romanov in dram, od nežnih otroških duš v Hiši Marije Pomočnice in umetniških razglab-aii v Pohuj-šentflorjanski satiričnega ši« v drami Za narodov blagor in obujanja zločinče-ve vesti v Kralju na Betajnovi ali do risanja postopnega pogrezanja idealista Kačurja, do modrovanja v Hlapcu Jerneju o krivičnosti sveta in do preduhovlje-nih biserov človeškega umovanja v Podobah iz sanj. Čeprav i^evstiku ni bilo dano, da bi bil ustvaril večje število podobnih spomenikov slovenske proze, kakršnega imamo v Martinu Krpanu, ker ga je življenje prehudo trlo in je moral le prečesto bedakom posojati čas, glavo in roke, je vendar vtisnil kot umetnik in učitelj svoji dobi tako izrazit pečat, da se posledice poznajo v vseh poznejših dobah do današnje. Kondorjeva izdaja bo ta Levstikov vpliv širila tudi med današnjim rodom. Da bo mogla knjiga to svojo nalogo temeljito o-pravljati, združuje v sebi vse najboljše, kar je bilo mogoče strniti na teh 72 atraneh. Levstikove izbrane proze — Martin Krpan z Vrha (20 strani) in Popotovanje od Litije do Čateža (24 strani) — se drži nekaj častitljivih starinskih posebnosti, ki se v napredujočem razvoju niso ohranile do danes, n. pr. besedni red nekaterih naslonic po tedanjem srbskem načinu. Zadnja tretjina knjige prinaša drobne je tiskano u-rednikovo apremno besedo in opombe. Vrinjeni sta dve strani skoraj predrobno tiskanega zadnjega dela Levstikovih Napak slovenskega pisanja, tako da so v knjigi vsaj delno združeni vsi trije najvažnejši Levstikovi spisi iz leta 185«. Ce bi bilo dodanih le še nekaj strani za celotne Napake v enakem tisku kako prva dva sp:sa, bi bila knjiga popolnejša in pomembnejša. Saj velja prav za celotne Napake, kar je poudaril Ivan Prijatelj 1907; »Največji, zares pionirski značaj daje Levstikovim spisom iz 1858. leta okolišči na, da si je z njimi kritika odjtrla vrata v slo jensko književnost. Besede, s katerimi je zaključil svoje Napake, so bile v t-m pogledu naravnost klic k pnprav- Urednikova spremna beseda pregledno pojasnjuje slovenske slovstvene raz utore v desetletju pred Krpanom ter preide nato v kritično obravnavanje na,trnka Napak, ki so prve 'zšle * Novicah 1858 ter na mah povzdignile Levstika v »o* srednjo kritično osebnost v slovenski kulturi«. Popotovanje od Litije do Čateža je Levstik začel v pozni iese-ni 1857 in »a nadaljeval sproti v Slovenskem glasniku od januarja do maja 1858. Blaž Tomaževič je zgostil svoje sodbe o tem spisu v trezno pretehtane stavke; »Levstikove programske misli povezujejo v enoto Kopitarjev in Vukov narodni utilitarizem s svobodnejšim umetniškim ustvarjenjem in prepletajo romantiko z realističnim hotenjem... Zato je močno vplival na estetsko miselnost sodobnikov« (str. 57). O Krpanu izvemo, da je Cegnarjev neuspeli Pegam in Lambergar v Slovenskem Glasniku (junij 1858) izpodbodel Levstika. da je doma v Rotjah pri sosedu Iliji. kamor se je zatekel po odslovitvi pri grofu Paceju, napisal svojo naj; boljšo povest najprej v dveh poglavjih, nato v enem, v sedanji obliki, za obe julijski številki Slovenske, Glasnika 18! i8. Tomažev našteje vsa t«fianja in pod nejša mnenja e nnfglobljem pomenu Martina Krpana, o katerem so se kritiki vpra- ševali, |fi P0vestt Mal dela s«l krepke ogl^|a tri prvine. je ato ati ra (»li si IjSjra ,‘.V Med 24. in 25 stranjo je vrinjenih osem listov z reprodukcijami slik Hinka Smrekarja (1883-1942) po veliki izdaji iz leta 1917 Dodano je poglavje o Hinku Smrekarju izpod peresa dr. Staneta Mikuža, ki ugotavlja: »Nikoli prej in nikoli kasneje ni bil Smrekar tako konstruktiven in celovit kakor v teh prelepih ilustracijah«. Med sodbami priznanih peres na robu platnic je zanimivo mnenje Antona Slodnjaka iz 1954, da je šlo Levstiku takrat «za preporod ljuastva in izobraženca s pomočjo izvirno zasnovane literature«. Se pomenljivejša je ugotovitev Otona Zupančiča iz leta 1931: »France Levstik ni za našo prozo nič več in nič manj nego Prešeren za vezano besedo; temelj in vogelnik«. Sto let življenja med slovenskim ljudstvom ni orjaku Martinu Krpanu prav nič okrnilo njegove življenjske sile. Stoletni Krpan se dviga v slovenski zavesti čilej-ši in podjetnejši kakor ob svojem postanku v zavesti tedanjih Močilarjev. Povzpel se je na stopnjo branilca in čuvarja človeških pravic zoper "kakršno koli nasilje, tlačenje in zatiranje. Ce je pred štiridesetimi ieti nav-dihfeil Hinka Smrekarja, da jipu Jp%v svojih risbah podstavil primeren spomenik, je pričakovati, da se bodo še drugi likovniki oplajali ob njem in (izklesali v njem ppdobo zdrave ljudske sile. ANDREJ Rt DAL ni bila posebno zadovoljna, vendar je izbrala dve povesti, k, si bosta delili nagrado. Ti dve »povesti« sta Tako je moralo biti, 'mi jo je napisala Lučka Komac iz Gorice, ter Spomini, katerih avtorica je Metka Kacin iz Trsta. Čeprav ni mogoče po prvih dveh nadaljevanjih dajati kako končno oceno, bi vendar pripisovali več literarnosti prvemu prispevku kot drugemu, ki je le dokaj suhoparno pripovedovanje ne prav zanimivega dogodka. Sicer pa se je v prvih dveh številkah zvrstilo že lepo število sodelavcev, ki jih ne bomo vseh posebej omenjali. Razmeroma maloštevilni so prispevki pesmi in Danica Radovič, Riko Adamič in Maja Okorn zaslužijo za svoje pesniško delo pohvalo. Z veseljem pa ugotavljamo, da je bil v letošnjem letniku napravljen lep korak naprej s prispevki Danila Lovrečiča. Uredništvo je treba pohvaliti, da je njegova dva prispevka objavilo. Mogoče nam v Lovrečiču raste dober satirik. Vsekakor pričakujemo od njega, da bo napisal še kako takšno, kot sta njegov Problem v prvi številki ter Štirje ptički v drugi. Pri nekaterih mladih piscih je opazen tudi smisel za humor (n. pr. Pavel Met-zel). Mnogo humorja kaže tudi Riko Adamič v svojih risbah. Toda dobre slikarske prispevke imajo tudi Pavel Chersi, Andrej O^orn, Boris Sancin. Neva Zafred, Marija Bolko, Matjaž Hmelak, Lavro Ferfila, R. Sedmak in Keber. Smemo pričakovati, da nam bo kateri izmed teh imel s jvojimi deli še marsikaj povedati. V tej zvezi naj tudi omenimo, da so se »Literarne vaje« lepo spomnile šestdesetletnice prof. Avgusta Černigoja. Dijak: spremljajo tudi kulturne dogodke pri nas in o njih sami poročajo. Kot smo omenili, sodelujejo pri reviji tudi nekateri profesorji, ki predvsem opozarjajo na nove knjige, prispevek Prvi pisani viri italijanščine pa bo dijakom lahko rabil 'icot nekaka skripta. Mimogrede (pravzaprav pa niti ne samo mimogrede) o-menjamo, da bi mogel biti jezik na kakem mestu boljši in isto velja za kako stilistično pomanjkljivost. France Bevk je napovedal, da bo v 1. 1959 napisal roman iz življenja kmetov pod francjjsko upravo na Slovenskem Poleg tega bo zaključil delo »Spomini na prvo svetovno vojno«, v katerem bo večinoma opisoval lastna, doživetja v tej dobi, sredi leta pa bo izšel osmi zvezek njegovih zbranih del. Poskušal bo tudi večkrat napisati kako krajšo pripovest za mladino ter kak prispevek za dnevne liste. c-..prime brž kobilico in lovor z njo, pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl». Ilustracija Hinka Smrekarja za izdajo Martina Krpana leta 1917 . v'/ UDI\NEMC1 SE PUSTE — ■ - . . Parada človeške neumnosti V Nemčiji na veliko prodajajo razne «čudežne> aparate z zvenečimi nazivi: Phijlaks, LuGe in podobno, ki v resnici služijo le za polnjenje žepov njih prodajalcev Zdravilom iz preteklih stoletij — v prah stolčenim krastačam, amuletom, zagovarjanju — se danes le smejimo. Uporabljali so jih v času, ko je bila sestava in delovanje človeškega telesa še popolna skrivnost. V dobi plastične kirurgije in antibiotikov zanje ni več prostora. Tako vsaj mislimo. Zal pa srečujemo prav v stoletju tehnike in znanosti naravnost neverjetno nepoznavanje fizikalnih pojavov in njihovega vpliva na človeški organizem. Vsepovsod ga je dovolj, to pa je plodno zemljišče za bohotno rast prepričanj, ki vežejo razne še nepojasnjene bolezni na navidezno skrivnostne fizikalne pojave. Tako je presenetljivo razširjen« ver* v obstoj pgkpk#-hih »zemeljskih kalkd/l. Teši seveda še nihče ni odkril tn nihče jih ni izmeril, ker jih ni. iPespttisoči pa vanje ver« jamejo in trdno »o preprif eani, d« povzročajo taka inj ceio vrsto drugih bolezni. To izkoriščajo sleparji in prodajajo naprave, ki naj bt na fizikalni podlogi pdk!» njale zemeljske žarke- V prodaji je cela-' vrsta ‘različnih' a pa ral o'/'"“za okt oj? ljanje pred zemeljskimi žarki. V ji irflajo »ilno zveneč^ imena — od Imperatorja, Phyiaksa, Radarcka, pa do naprhv Lii Ge, 'Rhrtt, Žhii m Ractor. Ko se je izdelovalec naprav Phylaks zagovarjal pred nemškim sodiščem, je navedel, da jih je letno prodal preko 7000. Cenijo, da v vsej Zahodni Nemčiji prodajo vsako leto preko 50.000 naprav proti zemeljskim žarkom, precej pa jih tudi izvozijo v Holandijo in Južno Ameriko, predvsem v Argentino in Brazilijo. Naprave nikakor niso poceni, saj stanejo 14.000 do 18000 dinarjev, to pa pomeni, da je samo proizvajalec Phylaksa, Denert, letno zaslužil 126 milijonov! Dodamo naj še to, da izdeluje Phylaks že polnih 15 let in da ga velja vsak kos največ 700 dinarjev. Gre torej za sleparijo v največjem merilu. Aparate proti zemeljskemu žarčenju prodaja cela armada posredovalcev, ki s spretno besedo in prepričevalnim nastopom prepričajo marsikoga, da je v veliki nevarnosti, iz katere ga lahko reši le čarobna škatlica, v kateri je vrednost tistega, kar so kupili. Nekatere naprave imajo v notranjosti celo garancijske in kontrolne listke, večinoma pa so opremljene z zaščitr:m znakom AET. Ta kratica pa pomeni v nemščini »Zvezo mojstrov čarobnih paličic in nihal*, ki resnično obstoji in ima svoj sedež v Muenchenu.. Ob vsem tem se seveda vsakemu treznemu človeku vsiljuje vrsta vprašanj. Predvsem se moramo zavedati, da razširjanje takih golelo, proti prodajalcem pa so uporabili prav drastične mere. Se temeljitejši so bili Nizozemci. Tam so imenovali vladno komisijo, ki je tri leta znanstveno proučevala možnost obstoja zemeljskih žarkov, potem pa je aprila 1955 izdala uničujoče poročilo. Sledile so primerne zakonske mere in danes na Nizozemskem teh sleparskih naprav skoraj ni več. Pravi raj za sleparje z zemeljskimi žarki pa je dežela evropskega gospodarskega čudeža, moderna in tehnizi-rana Nemčija. Tam s e vedno velja kazenski zakonik iz leta 1871 — tedaj pa primernih ukrepov proti zemeljskim žarkom res še niso mogli predvideti. Nesposobna in neizobražena nazadnjaška sodna birokracija premleva že tri leta spor o dovoljenosti teh naprav. Sklepa pa še vedno ni in Dennerti služijo stotine milijonov! Sicer pa kaj drugega ne moremo pričakovati. Pred kratkim se je namreč neko nemško višje deželno sodišče postavilo na stališče, «...da so na področju naravoslovnih ved še vedno take stvari, ki so med nebom in zemljo...*! Seveda pa se vsi ti gospodje sodniki vsak dan z veseljem poslužujejo vseh modernih znanstvenih in tehničnih pridobitev.. Nemške znanstvene ustanove se zagrizeno bore proti takim nazorom in za prepoved sleparij, .ki izkoriščajo neznanje tisočev bolnikov.. Vendar jim tudi tam, kjer se najde primerna pravna podlaga za preganjanje sleparjev, nič kaj radi ne pomagajo. Vse preveč verjamejo v čudežno moč dragocenih sleparskih izdelkov. Stvari tečejo torej počasi in še precej časa bo minilo, preden bodo razni Phylaksi, Radareri in Imperatorji le še predmet posmeha. Sleparji pa medtem prizadevno služijo milijarde... ni špekulant, ki je tisti hip šel mimo, je spoštljivo snel svoj klobuk pred mogočno kahlo. Tako zelo — spoštljivo povedano — spoštujejo nekateri ljudje nekatere ljudi. Zapomnil sem si ime tega ponižnega moža in sem prepričan, da bo sčasoma še milijonar. Ko sem nekoč pripovedoval gospodu N., da sva z gospodom baronom Rotschil-dom skupaj obedovala v njegovem razkošnem stanovanju, je plosknil z rokama in mi rekel, da sem bil deležen časti, kot so je bili doslej samo njim enakega rodu ali vsaj nekateri vla- dajoči knezi, ki bi jih lahko kupil s polovico svojega nosu. Pripomniti hočem, da bi bila že polovica nosu gospoda N. dovolj dolga. Preveliko bogastvo je morda težje prenašati kakor revščino. Vsakemu, ki je v veliki denarni stiski, svetujemo, naj gre h gospodu Rotschildu; ne zato, da bi si pri njem sposodil (zakaj dvomim, da bi dobil kaj prida), ampak zato, da bi se potolažil ob pogledu na ono denarno revščino. Ubogi zlodej, ki ima premalo in si ne ve pomagati, se bo tu prepričal, da je na svetu človek, ki je v še mnogo večji stiski, ker ima preveč de- narja, ker se ves ta denar steka v velikanski kozmopolitski žep in ker mora to breme vlačiti s seboj, medtem ko je krog in krog njega velika množica lačnih in tatov, ki iztegujejo roke za njim. Pa kako grozne in nevarne roke! «Kako vam gre?* je vprašal nekoč nemški pesnik gospoda barona. »Prismojen sem,* je ta odgovoril. »Dokler ne mečete denarja skozi okno,* je rekel pesnik, »tega ne verjamem.* Baron je vzdihnil in mu vpadel v besedo: »Saj ravno zato sem prismojen, ker ne zmečem včasih denarja skozi okno.* .Sleparij proti f aku: 6u-Iihicnj nesmisel, zmešnjava žičnih spiral, kes bakrene pločevine in stikalo. In ta naprava naj To mi je pravil Ceferin Kobilica sam, ko sva sedela ob kislem cvičku pod Triko goro v lepem jesenskem popoldnevu. Bil je dokaj zgovoren človek, cvetočega zdravja in nosu, kar je pričalo, da je bil vnet obiskovalec priljubljene Trike gore. Pravil mi je tole: Mladi ste ie, mladi. Le nikar prehitro ne silite v sladki zakonski jarem. Posebno pa se čuvajte cvička, kadar mislite zasnubiti izvoljenko svojega srca. Rečem vam, da jaz to vem.- Imam žalostno iz-kuinjo. Kar posluiajte. Krepko dekle je bila moja izvoljenka in vieč mi je bila. Res je imela krepko ozadje in oprsje, ampak kljub njeni bujnosti je bila zelo plaina. če bi bila malo manj obilna, bi jo lahko primerjal s krotko golobico ali s vitko srnico. Ampak to ni mogoče, ker še nisem videl srnic na klavirskih nogah. Torej platna je bila ona, plašen sem bil jaz. A ljubezen je gorela, hej, pa Se kako. Petnadstropno palačo bi lahko grel s tem ljubezenskim ognjem. Ponoči in podnevi sem razmišljal, kako 6i svoji izvoljenki priznal svoja goreča čustva. Na vse mogoče načine sem ji z dvoumnimi besedami in dejanji namigoval na dejansko stanje mojega srca, ampak moja deva je bila sicer čistega in krepostnega srca, pač pa tudi kratke pameti, zato ni ničesar opazila. Bil sem obupan. Kar mi priskoči slučaj na pomoč. Bilo je okoli Martinovega. Mošt je potuhnjeno vrel v zajetnih sodih in se spreminjal v žlahtno in dobro kap Ijlco. Posestnik in dober vinogradnik Petrač me je povabil v zidanico na vinski krst. Pa tudi mojo dul-činejo. Srce mi je zavriskalo. Zdaj te imam. v glavi se mi je zavrtel cel ka- lejdoskop prešernih misli. Ona, jaz, tiha, samotna pot do zidanice, dobra jedača in izvrstna kapljica, noč, dobra volja, luna in zvezdice, no, idila je tukaj. Vse je bilo tako, kot sem si zamislil, šla sva skupaj. Ker sem, kot sem že rekel, plašen in ker mi žlahtna kapljica še ni dala potrebnega poguma in inspiracije, sem molčal. Zato je pa ona temveč govorila. Samo tega ne, kar hi jaz rad slišal. Tudi v zidanici je bilo vse, kot je moralo biti, vsega dovolj. Le meni še ni prišla rešilna misel v glavo in prava beseda na jezik. Zato sem kar pridno trkal s kozarcem in čakal. Tudi pot nazaj je bila, kot je morala biti, vsaj, kar se dekoracije tiče, čisto v stilu. Z luno sem bil dobro postrežen, pa tudi zvezdic ni manjkalo. Sedaj ali nikoli, tem st mislil in začel. *Pre..„ hup, predraga, hup... tovarišica, hup..., že, dolgo, hup... dolgo časa nosim, hup... v sebi sladko, hup... skrivnost, hup.... Saj veste, hup, da moji občutki..., hup...*. Ona se je naslonila name in zažvrgolela z naj-nežnejšim glasom: *Oh, dragi Ceferinček...*. Tedaj se je zgodila tista strašna zadeva. Kaj bi tajil in se delal lepega. Saj razumete. Majhna plača, draginja itd. Tu pa sem imel priliko, da se najem in napijem do mile volje zastonj. Moje ubogo, stradanja vajeno telesce, ni moglo prenesti tega obilja brez katastrofalnih posledic. Ni še dobro izrekla mojega imena, sem kot zajec skočil za grm in nato v gozd. Deklica jo ge smrtno užaljena odkurila sama domov. Da bi se ji opravičil? Neumnost! Deklicam se mora govoriti o rožicah, na-geljčkih, o luninem svitu in slavčku v grmovju, a ne o metuljih in čvrviče-nju v trebuhu. No dekletce je seveda vzelo drugega. Moj tekmec je imel pač večjo srečo, ali pa boljše črevesje. In tako begam š« vedno po suhem kot večni mornar in iščem svojo Sento. Kadarkoli se pripravim, da bi kaki deklici izrazil svoja čustva, me prime isti občutek, kot takrat in tako ostane vse pri neizgovorjeni besedi. Smola, kajne? Kaj hočem? Ni pomoči! Zato vam svetujem: čuvajte se cvička. MIRKO LJUBIC re|tld rakasta obo- je v običajnem radijskem u- Proti zemeljskim žarkom naj bi ščitil «Pbylaks» ki je kaj lična škatlica, lepo polirana, notri pa je zvitek bakrene žice naprav ne pomeni le sleparije, ampak tudi resno nevarnost. Oseba, ki kupi Phy-laks, S*ator ali kaj podobnega, ng bo odšla k zdravniku niti v 'primeru resne bolezni. Tako se prostovoljno podaja v smrt na tisoče bolnikov s tuberkulozo, rakom in drugimi boleznimi, ki bi se jih dalo v začetnem stanju skoraj zanesljivo ozdraviti. Pričakovali bi seveda, da bodo oblasti razširjanje teh naprav povsod preprečile. Ponekod to tudi store — tako so v Švici do kraja iztrebili Phylaks in slične naprave, ki jih je prej kar mr- HEINR1CH HEINE: Moč in beda milijonarjev Pred več leti, ko sem se bil namenil h gospodu Rotschildu, je strežaj ravno nesel njegovo nočno posodo prek hodnika in neki borz- Lepo dekle — pravzaprav mlado poročena žena — doma v Kopru, rodom pa mešanica slovenske in makedonske krvi. Jo bomo videli na ljubljanski te-» leviziji? O GRENKEM «CYNARJU», GOTILDU IN LEPIH BIZANTINSKIH MOZAIKIH GRAFOLOG ODGOVARJA bombardirano baziliko v Raveni morali popra* sneli s sten 1400 let stare znamenite mozaike Pred 31 leti sem prvič občudoval bizantinske mozaike v Ravenni. Lani sem lahko z roko otipal one, 1400 let stare, ki sicer blešče visoko, tik pod stropom sv. Apolinarja novega. Od bomb zmajano baziliko ojačujejo, pa so jih sneli in razstavili v muzeju ob sv. Vitalu. Ta edinstvena razstava je vzbudila toliko zanimanja, da so jo podaljšali že drugo leto. Saj tam spoznaš, da modernizem ni izum naše dobe; je le ena od neštetih oblik likovnega izražanja. Seveda s slikarskim materialom V. stoletja ne bi dosegel tako ča-rohne pestrosti barvnih prelivov. Tedaj ni še bilo barvne kemije. Toda takratni bleščeči emajli so tej še danes kos. Njih žar je uporabil bizantski u-metnik za sestavo slik iz drobcev v tehniki mozaikov. Ravenna, ki je po delitvi rimskega imperija postala 404 leta »Rim zapad-nčga cesarstva*, kjer so vladali Grki, se je kot nova prestolnica olepševala ter nam tako ohranila duha one umetnosti, ki so jo sicer Turki uničili v Grčiji sami. Z veseljem sem zato sprejel v Bologni povabilo tovarnarja Be-lellija, da bi ga spremljal v Ravenno in si tako ponovno ogledal razstavo mozaikov. »Tamkajšnji predilnici bi rad dobavil modernejše stroje*, mi je dejal »Spotoma vam pa v Lugu pokažem, kje sem delal kot ubog kleparček.* Alfa Romeo je bliskovito požiral črni asfaltni trak ceste. »Lepa cesta, kaj? Toda takrat ko sem iz Luga z brati kolesaril na delo v Bologno ni bila taka,* in Bolelli se je pogreznil v spomine, kako je s petimi brati ustvaril iz nič veliko tovarno. Zdajci pa me je opozoril, na nepregledno veleposestvo Sarti, ki ga je kupil Petziol iz Padove, skupaj s propadlo tovarnp likerjev »Sarti*. »Kaže*, je pripomnil, »da je njemu res pomagal oni artičokov izredek »Contro il logorio della vita moderna*, saj je bil skoro na psu, ko je «Cynar» vrgel na trg, »se je nasmehnil. Spomnil sem se nasmehnil. Spomnil sem se na neštete reklamne filme za «Cynar» in na predavanje dr. Cortija: 30 m reklamnega filma stane do poldrug milijon lir; z njim za- praviš v minuti ie poldrugi milijon na televiziji in ravno toliko še vsak večer za kinoreklamo. Dnevno težki milijoni za in ie težji in neprijetno grenke pijače, to je čudež reklame, nove velesile. Toda danes se to ponavlja tudi v Švici. «Cynar» reklama tam preganja ljudi od zore do polnoči, dokler ga ne prično kupovati, Petziol pa tovarne in veleposestva. »V Lugu popi jeva raje kozarec Albane, drugi pa naj pijejo oni grenki izcedek, proti obrabi možganov.* Kmalu sem okusil to izvrstno vino. »Izborno, ali ne?» Ne vem zakaj država ne postreli vseh razpečevalcev ponarejene ga vina. »Mislim, da zato, ker ji tozadevne kazni več prinašajo, kot izda pod por za propadle vinogradnike. Za zle posledice pa plačuje znani .Vlribus uni-tia’>, sem se pošalil. Kmalu pa so bili ti problemi pozabljeni, ko sem se v polmraku divne grobnice Galle Placidie, pogreznil za 1500 let nazaj. Njo, carjevo sestro Je zajel 409. leta lepi Got Alarlh na vojnem pohodu proti Rimu, ki ga Je 410. leta šest dni temeljito ropal in zažgal. To je bila ena največjih plenitev zgodovine poleg one Carigrada 1204. leta, kjer so Križarji pod vodstvom Benečanov cel mesec plenili grške konkurente Benetk, mesto sovražnikove cerkve. Alarih pa Je prav kmalu nato »nenadoma* umrl in pokopali so ga z velikim delom rimskega plena v reki Busento. Ravno letos se je ustanovila družba, ki hoče z modernimi raziskovalnimi napravami najti in dvigniti ta zaklad, katerega zgodovinska vrednost je neprecenljiva. Zadeva pa ne napreduje, ker bi po zakonu zaklad najbrž zaplenili v muzejske svr-he. Tu v grobnici počiva tudi Got Ataulf Alarihov svak, ki ga je. nasledil in se nato poročil z ujeto carično, da tako zajamči mir z novim svakom, ker se mu je mudilo naprej na rop zlata v Španijo. Tam pa je našel le mrzlo jeklo morilčevega bodala. Tudi Gallin sin, car Valentinian III., ki počiva poleg nje, je padel pod bodalom, v manj slavnem ropu lepe patricijeve žene. Ko sem vse to premišljeval, strmeč v mavrične odseve mozaičnega svoda mavzo- leja, sem se vprašal, kdo neki je ustvaril te čudovite umetnine. Gotski barbar Ataulf? Rafinirana Placidia? Umetnik je dobil pogojeno plačilo in zgodovina ga Je pozabila, njih pa ne. »To bi bila snov za film!* sem pomislil, ko me je zmotila pegasta Nemka: »Oh kako grdi sarkofagi v tej lepoti!* Najbrž ni vedela, da so nekdaj bili obiti s težko srebrno oblogo. Pojasnil sem ji to in dodal: »Kaj bi mrličem srebro! Saj smo še živim v Auschwitzu drli zlato zobovje!* V opečno steno grobnice, je nekdo vzidal košček zrcalca. Pred njim se je ustavilo dekle in si barvalo ustnice. Večna ženska ničemernost; ta vabi z živostjo usten prah Galle Placidie pa s prelestjo mozaikov! • Polno prelest mo- zaičnih slik občutiš šele v svetli muzejski dvorani, kjer stoje razobešene v očesni višini kot slike doma. Dejal bi, da so vsi ti stotlsoči barvitih drobcev emajla in kamenčkov, ki Jih Je obžarjalo silno umetniško občutje ustvarjalne sile, postali izotopi tega občutja. Saj ravno to mora biti ono, kar povzroča, da iz sicer mrtve snovi sestavljene umetnine izžarevajo oni omamni čar, da prevzeti nemo strmino pred njimi. Nemci prihajajo sem z vodniki, da jim pojasnjujejo mozaike. V tem se Je odlikoval dolgin, ki se je pozneje legitimiral za profesorja umetnostne zgodovine. Posebnost teh obiskovalcev pa je v tem, da so mnogi nosili foto aparate že privite na stojala, kot puške čez rame, vedno pripravljeni »ustreliti* kako umetnino, da si odneso kot plen vsaj njen posnetek. Tudi profesor se v tem ni razlikoval. Toda za vsak »strel* so morali plačati 100 lir. Zato se je profesor pri izhodu glasno hudoval, kar v dobri italijanščini, češ da kaj takega Je mogoče le v Italiji. »Oprostite gospod,* sem priskočil na pomoč zardevajoči blagajničarki, »že dve tisočletji prihajate sem z orožjem čez ramena po plen, kot zdaj s fotoaparati po posnetke. Razumeti bi morali, da gredo dohodki razstave za ohranitev teh umetnin v originalni stavbi, ki so jo omajale zavezniške bombe* Kot je 410. leta zagnal plavolasi Got Alarih kopje v vrata večnega Rima, tako mi je vrgel hladni odgovor: »Potem pa naj oni plačajo!* »Pravilno*, sem nadaljeval, »toda do poškodb ne bi prišlo brez »gotske linije* nemških čet v Italiji. Sicer pa si vi gospod, niste še slekel uniforme, vsaj moralno ne*. To ga Je zmedlo. Opravičeval se Je, da je bil tedaj v upravni službi in ni ničesar zagrešil. Celo zardel je. Pa sem raje postavil piko: »Rad verjamem. A zadeva je nekako sorodra ptičjemu strašilu na polju; tudi s kapo in cunjami našemljeni kol ne udarja po gladnih pticah, le njegova »uniforma* Jih straši.* MILKO BAMBIČ VELJAVEN OD 5. DO 11. JANUARJA Oven (od 21. 3. Lev (od 23. 7. do __________ /r ~ \ do 25. 5.) Teden S 'N 22. I.) Vaš« do- /"j b poln presenečenj ( g „ \ bra zvezda vam (~“W H SM, ) v družinskem o- I pripravlja preše- ( I ' f // kviru in zunaj: V ' vJ nečenje. Delo ze- \/l V y ne bodo vsa naj- V y lo uspešno. V so- bolj vesela, ven- boto odločilni dir nič se bo motilo vaše dan za rešitev nekega vpra- Boriti «reče. Trdo, tods uspešno šanja. Pismo. boljšat delo. Bik (od It. 4 do Devica (od 23. 8. S 21. 5.) Teden pre- do 22. 9.) V neki /-----""s izkušenj, ki jih f fLf \ osebi boste vzbu- ( V boste odlično pre- j lLv J dili veliko zani- [ dj^^A stali, če boste za- J manje. Ugoden upali sami vase. \začetek tedna na Po vsej verjetno- vseh področjih, ati boste slučajno spoznali Od vas je odvisno, da bo no vpi neko zanimivo osebo. konec še boljši. vaš0 i Dvojčka (od 21. _ Tehtnica (od 23 n* zdi .✓-'■'V, 5. do 21. «.) Ne »• bt pripomoglo, da se bodo pojieje naučili sodobne ne 4blj liuderr več knjig, nemških iovnie jn slovarjev. To no-dico so slišali beneški Sloveniš tudi »o- talij anskem ipdiu. Ta inijativa je zares^fiv^e Vredne, ijhče je ne ta« bolj deniti ,koimii beneški .Slovenci. ki smizatirana manjšina.. Tam neLj visoko v veron-^tih gorah,-jVi majhna skupi. 4a ljudi, k govori še staro,. {emško nari;e p0 približno ;dem sto le\ bivanja v tem kraju, jo nt^jo odkrije in flej, zanima za to mnjtmo skupih rjpdi,- za irjt-* hovo narečje hodnonemška ^lada, njen ptekt v ^ip- Slienu in glavnt,redstavniki [aliianskih oblat jz Verone, frvi in drugi žel, da bi se seznanili otroci i^ja«* ne tečajih a svojim „rm- &im narečjem, da,; ge p0_ tem laže naučili pri, sodob-«e nemščine. To jeJS ,ep0) * ene in druge strani ko pi *mo te vrstice, ne oremt; Amolčati dejstva da. imo Uidi mi, beneški Slovij -e n«t «woč let V naš,h ^ da aas je skoraj stokri^ Mot prebivalcev v Giazf^ sino strjena etična skupit, d-i ras loči od naših slo skih bratov samo meja. KI temu pa nismo deležni od videmskih oblasti niti toliko pozornosti, kot jo je deležna od veronskih oblasti majhna skupina «starih Nemcev« v Giaz-zi. Govorica »veronskih Nemcev* se prav gotovo bolj razlikuje od sodobne nemščine kot naše narečje od sodobne slovenščine. Vendar nam videmske oblasti niso priredile takšnih tečajev, da bi se naučili naši otroci pisati svoje narečje in bi prav gotovo ne dovolili, da bi ustanovili tečaje v Beneški Sloveniji neki predstavnik jugoslovanske vlade. Po eni strani se hoče oživiti in se pomaga otrokom poglobiti njihovo staro narečje, ki ga govori skupina samo 700 l.iudi, po drugi strani pa se dela z vsemi mogočimi sredstvi, da bi uničili jezik velike etične skupine: ktrrjF-TraSn.. Alije to Buiv-Urui? Nei To* bi rvotšiK vedet i J (V ; Vidmu in v ■Rimu! kako m bilo lepo, če bi postopale italijanske obla-pt> z nami vsaj tako, kot postopajo g prebivalci, ki govorijo nemško narečje v Giazzi! Kako bi bilo lepo, če bi ustanovili pri nas takšne te-čaj|, j n* katefih |bKf>e| Jfeši otrScf lahko naličili sodobne slovenščin« Pti mat ni treba ustanavljati muzejeji. .ki oaj bi j>"ri"čj|i ..9. njjj .zgodovini, o našem jeziku. Beneška Slovek hija je sama po sebi muzej slovepsjva! Kljub temu se vprašamo, kdaj bo lahko pri- sostvoval jugoslovanski kon. zul iz Trsta ali iz Milana takšni svečanosti v Beneški Slove, n ji, kot bo za sv. tri kralje v Giazzi in kateri bo prisostvo. val nemški konzul iz Milana. IZIDOR PREDAN —«» — Obvestilo kokošercjccm NAROČILO EN DAN STARIH PISCET IN VALILNIH JAJC V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo is gozdarstvo v prid povečanj* in izboljšanja kokošereje bo tukajšnje kmetijsko nadzomištvo nn dilo tudi letos prispevek za nakup en dan starih ptščet in valilnih Jajc sledečih odbranih pasem: Plymouth bela, New Hampshire in Rodhe Island Parmente. Kokošerejci. ki *e želijo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzornistvu — Ulica Ghega C — najmanj 10 piščet ali valiloih jajc iste pasme. Naročila se sprejemajo do vključno 24. januarja. Ob naročilu mora intercslra-ni kokošerejec plačati 120 lir za vsako pišče in 60 lir za vsako valilno jajce. Razdeljevanje piščancev In valilnih jajc bo v mesecu marcu in aprilu po vrstnem redu naročil. Motiv iz Bcnoške. Slovemjc in pri sestavljanju kupne pogodbe izjavi, da ima kupec vse tiste pogoje, ki jih zakon zahteva. Lahko se tuai zgodi, da si kupec v roku enega leta ne more preskrbeti potrebnega potrdila kmetijskega naazorništva. V tem primeru bo moral plačati celotno takso, ima pa čas tri leta, da zahteva povračilo presežene vsote, če v tem času predloži dokončno potrdilo, ki si ga je medtem preskrbel. POTREBNI DOKUMENTI ZA PRAVICO DAVČNIH OLAJŠAV Potrebne dokumente (at-ti) za priznanje omenjenih olajšav predvideva prvi člen zakona štev. 604, in sicer: 1. kupno-prodajna pogodba; 2. dokument izmenjave, ki potrjuje, da gre izključno za povečanje male posesti. 3. najemniška pogodba ali izboljševalna soudeležba, z delno soudeležbo pri izboljšanju zemljišča najemniku ali pa soudeležencu. 4. dokumenti, s katerimi zakonci ali starši ali otroci kupijo ločeno, toda nespor-ho užitek in golo posestvo. Davčne olajšave zadevajo tudi nakup obremenjenih kmečkih hiš. Možno je tudi, da Je stavba, ki se namerava kupiti, vpisana na katastru kot stanovanjska hiša, četudi ima vse pogoje za pri poznanje kmečke stavbe. V tem primeru kmetijsko nadzor-ništvo izda posebno potrdijo, iz katerega je razvidno, da četudi je hiša vpisana kot stanovanjsko poslopje «se upošteva kot kjnečka, ker služi za upravljanje posestva in za stanovanje neposrednega obdelovalca in njegove družine*. 1. Prvi temeljni pogoj je, da je kupec (permutante) ali zakupnik oseba, ki se v glavnem ukvarja z obdelovanjem zemlje. To mora izrecno slediti iz potrdila, ki ga izda kmetijsko nadzor-mštvo in ki lahko vpraša 70. pojasnila pri županu ali pa pri orožnikih. Pripomniti moramo, da na podlagi obstoječe zakonodaje ne more imeti ustaljenega poklica tisti, ki še ni dovršil 14 leto starosti in torej ta ne more kupiti posestva z omenjenimi olajšavami. Lahko se tudi zgodi, da je kupec žena kmeta, ki Je vpisana kot hišna gospodinja; v tem primeru je mnenje pristojnih oblasti, da se žena upošteva kot »navadita in ročna obdelovalka.* 2. Drugi pogoj je, da je prodano, zamenjano ali zakupno zemljišče pripravno za formacijo ali povečanje male kmečke posesti in v vsakem primeru v dodatek drugim močnim zemljiščem, ki jih kmet ali člani, ki spadajo njegovi družini, že posedujejo in ne presegajo čez 1 desetino delovne zmožnosti njegove družine. 3. Tretji pogoj je, da kupec v zadnjih 2 letih ni prodal zemljišča, ki presega l hektar. Tudi v tem primeru državni ukrepi določajo gotovo strpnost, tako da lahko kmetijsko nadzorni-itvo efektivno olajša in pospeši nakup ln razširitev male posesti. Tak je tudi pnmer, da se prodajo oddaljena zemljišča in kupijo druga, ki so bližja njegovi posesti. Ta tako važen in koristen zakon, ki nudi kmetom tako velike olajšave, da lahko prihranijo visoke stroške, ki jih določa finančna intendanca ob kup-no-prodajnih pogodbah, je kmetom skoraj nepoznan. Minila so že skoraj 4 leta, odkar je ta zakon stopil v veljavo in bil raztegnjen tudi na tržaško področje. Stotine naših kmetov je v tem času kupilo zemljišča, posebno pa je bilo mnogo tistih kmetov, ki so bili razlaščeni s strani .(Nadaljevanj* sledit industrijske cone v žav-ljah in ki so morali kupiti zemljišča ali cela posestva drugje, če so hoteli nadalje obdelovati zemljo. Ti kmetje so morali plačati mnogo diaže nova zemljišča, poleg tega pa so morali plačati vse fina.:čne takse in pristojbine v celoti. Koiiko milijonov so naši kmetje plačali finančni upravi, ker jim je bil ta1 zakon nepoznan in ker niso notarji, katerih dolžnost bi bila, da bi kmete o tem obvestili, tega storili. Mislim, da bi ti kmetje še lahko napravili priziv ker zakon predvideva /n to tri leta časa. Celo tržaška finančna intendanca ni ta zakon poznala in je pisec tega članka osebno interveniral pri finančnem ravnatelju, da je kmet, ki je pred nekaj meseci kupil zemljišče, plačal namesto 180.000 lir samo 38.000 lir taks. V 4 letih so imeli samo dva taka primera, in sicer geri omenjeni, ter primer kmeta, ki je tudi član naše zveze. Notarji se tega zakona ne poslužujejo/ker ga ne poznajo ali ker se jim ga ne iz- I p’ača uveljaviti, kajti zakon ' določa, da se tudi njihovi honorarji znižajo na polovico. Svetujemo vsem tistim kmetom, ki nameravajo kupiti, zamenjati ali razširiti svojo posest, da se obrnejo na‘ Kmečko zvezo ali na Zvezo malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pt., kjer bodo dobili vse potrebne nasvete in posredovanja za dosego vseh tistih ugodnosti, ki jih omenjeni zakon predvideva. Ker zakon tudi predvideva čas 3 leta do povračila stroškov tistim, ki so že plačali celotno vsoto in lahko zahtevajo povračilo presežene vsote, če si v tem času preskrbijo -potrdilo kmetijskega nadzomištva, priporočamo, da se ti obrnejo na naš urad za predložitev priziva. V prihodnjem članku bomo razložili ugodnosti, ki jih predvideva zakon za posojila in druge ugodnosti, do katerih imajo pravico kmetje-neposredni obdelovalci, ki si hočejo ustanoviti novo posest ali pa jo razširiti. n MAFTJ GRBEC Smrtna kosa v Nabrežini ČITATELJE, ki te želijo naročiti n« PRIMORSKI DNEVNIK, prosimo, ds kličejo telefonsko številko 91-336, t. k upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/lH. — Lahko pa ae obrnejo naravnost na vaškega raznašale*. Opozarjamo, da prejemajo naročniki list ceneje in poleg tega prejemajo novi naročniki kot nagrado še lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ut. sv. Frančiška 26/HI, tel. 37-33* ponos naše vasi — je videl tudi svoj prispevek. Veselila ga je dramska dejavnost in rad se je spomnil na igralsko skupino v Mariboru, pri kateri je sodeloval po prvi svetovni vojni, ko je bil tamkaj zaposlen kot električar Rad bi bil vnesel med mladino zanimanje za kulturnoprosvetno delo in se je veselil vsakega uspeha na tem področju. Naša podružnica Glasbene šole je imele v njem zvestega po-bornika. Zanimal pa se je tudi 2a gospodarsko plat naše prosvete, čeprav ni aktivno posegel v to vprašanje. Zelo ja ljubil naravo in se je zaradi tepa dolgo let posvečal lovu in čebelarstvu. Čebelje življenje je temeljito poznal. Mnogoštevilno je bilo spremstvo n* njegovi zadnji poti na da« sv. Stojana. Domača godba in pevski zbor sta mu izkazala zadnjo čast. Slava blagega spomina vrednemu možu; Potrti družini naše i-skreno soialjel * * * Domača gruda je istega dne sprejela v svoje večno okrilje 83-letnega Franca Pertota, po domače Skrmačevega, predstavnika skoraj že izumrlih korenin, ki se po svojem načinu življenja, po duševnem kovu in moralni cvrstini temeljito razlikujejo od današnjega pofcolenja. Znal je govoriti, a tudi n.olčcti, da ni nikomur škodoval m nikogar žalit. Redkost je bil niegov izredni spomin do aadnjih di,,. Mnogo je odnesel s seboj v grob, mnogo tudi takega, kar bi moglo naši stvari koristno služiti. Skoda, da je bila ta spoštovana grča preveč tiha, T«idi njega bomo ohranili v lepem spominu/ Pok. Anton Pertot Naš starejši rod se je pred-prejšnji teden zredčil kar za dva svoja člana, za dva Pertota, ki smo ju v petek položili v domačo gomilo. Anton Pertot je pred dvema letoma slavil svoj sediri križ in smo bili mnenja, da se njegova življenjska pot ne bo tako kmalu skrajšala, saj je bil takrat ves čil in prožen. Pogrešali ga bomo, ker je kot rad-kokdo razumel svojo življenjsko nalogo. Zgleden dmžinski poglavar, a hkrati tudi odličen rodoljub, ki mu ni bilo vseeno, kako si naš narod kuja svojo usodo. Zaradi tega je po svojih močeh rad poma-gal in prispeval k vsaki dejavnosti, ki je pomenila napredek. Kar ni mogel izraziti z besedo, to je tlelo v srcu in v njegovi napredni miselnosti. Razumel je, kako veliko vlogo igra prosveta v borbi za življenjski in narodni obstoj, posebno še v naših prilikah. Rad je obujal spomine na naše nekdanje zelo razgibano kulturno-prosvetno življenje. V nekdanji knjižnici in pevskem društvu — ki sta bila PriRiorm dnevnik — 6 — 4. januarja 1050 Vreme včefaj: Najvišja temperatura 8,5, naj nižja 5,3, zračni, tlak 1000,2 raste, veter 36 km, fcurja, vlaga 61 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,1, 3,2 mm dežja. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 4. jaruarja Angela Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16 33. Dolžina dneva 8.47, Luna vzide ob 2.10 in zatone ob 12.49. Jnlri, PONEDELJEK, 5. januarja Simeon Prihod indijskega veleposlanika Uradna otvoritev nove proge z indijsko ladjo «JaIavihar» Veleposlanika so sprejeli predstavniki državnih in krajevnih oblasti - Svečan sprejem na ladji Ob priliki vzpostavitve redne | pomorske proge med Trstom in Indijo je včeraj prišel iz Rima indijski veleposlanik Chand Khub, ki je uradno otvoiil novo progo indijske ladje «Jalavihar», ki bo vozila na progi Bombaj-Trst. Indijski veleposlanik je v spremstvu trgovinskega atašeja dopoldne obiskal vladnega generalnega komisarja, nato župana, predsednika pokrajinske uprave, predstavnike trgovinske zbornice ter pristaniške naprave. Zvečer pa se je udeležil skupno z najvišjimi predstavniki oblasti ter trgovskih in gospodarskih ustanov svečanega sprejema, ki ga je poveljnik priredil na ladji «Jala-vihar#. Veleposlanika je ob prihodu na glavni postaji sprejel dr. Capon; ob pol enajstih je bil sprejem pri dr. Palamari, s katerim se je veleposlanik dobre pol ure razgovarjal o možnostih razvoja prometa med Trstom in Indijo. Med sprejemom na županstvu je župan izrekel veleposlaniku dobrodošlico in mu izročil za spomin mestni pečat iz 14. sto. letja. Qb pol dvanajstih je veleposlanik odšel na sedež pokrajinske uprave, kjer ga je sprejel prof. Gregoretti skupno s pokrajinskimi odborniki. V pozdravnem nagovoru je prof. Gregoretti poudaril da sta prihod veleposlanika in o-tvoritev nove proge razveseljivo dejstvo za naše mesto, ker to pomeni začetek novih odnosov s prijateljsko Indijo, ki naj bi se razvijali v skupno korist na podlagi solidarnosti med obema narodoma in gospodarskega sodelovanja. Tržaško pristanišče z veseljem pozdravlja ustanovitev nove proge z Indijo, ker se s tem krepijo in poživijo tradicionalne prometne vezi z Vzhodom. Prof. Gregoretti je svoj pozdrav zaključil z željo, da bi trgovinske izmenjave in odnosi z Indijo prispevali k poglobitvi medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. V spomin na ta obisk pa je predsednik pokrajinske uprave izročil veleposlaniku kot darilo grb tr-Žašk* pokrajine. Veleposlanik se je zahvalil za prijateljske izraze in pripomnil, da dobro pozna Trst in njegova vprašanja, ker se je že kot študent zanimal za naše mesto in je bilo vprašanje tržaškega pristanišča tudi predmet nekega njegovega izpita na univerzi. «»-— Umu uslužbenci zahtevajo boljše plače Sindikati bančnih uslužbencev so te dni predložili zahtevo te stroke po izboljšanju delovnih razmer, normativnih predpisov in povišanju prejemkov. Sindikati zahtevam znižanje tedenskega delovnega urnika na pet delovnih dni, zvišanje plače in pokojnin. Poleg tega pa zahtevajo tudi izpopolnitev normativne pogodbe, ki je zapadla 31. decembra, zlasti glede stalnosti službe. Delodajalci pa odbijajo te zahteve, češ da bančni uslužbenci že dobivajo dobre plače in imajo ugodne delovne pogodbe. «t------- Dan matere in otroka Na pobudo ustanove «Ope-ra Nazionale Maternita e In-fanzia* bo tudi v Trstu 6. t.m. «Dan matere in otroka#. Ob tej priliki bo ob 10. v glavni dvorani «Umetniškega in kul turnega krožka# svečana proslava, ki se je bodo udeležili predstavniki oblasti in na kateri bodo nagradili 230 zaslužnih mater in vzgojiteljic ter 115 otrok, ki so v raznih zavodih in so se odlikovali pri učenju in disciplini. Po- leg tega bodo razdelili tudi najstink mesečne plače, koli- nekaj darilnih paketov otro- '— ------------------------------- -J— kom, za katere skrbi. ustanova za podporo sirotam' delavcem. Ustanova ONMI pa bo podarila vsem porodnicam v glavni bolnišnici oblekce za novorojenčke. Izplačilo IB. plače uslužbencem v gospodinjstvu Vladni generalni komisariat poudarja, da pritiče po veljavnih zakonskih predpisih vsem gospodinjskim uslužbencem trinajsta plača v višini samih mesečnih denarnih prejemkov. Tistim, ki niso bili v službi vse leto, pa pritiče toliko dva- kor mesecev so bili v služili. Sezname meničnih protestov bodo hranili 10 let Ministrstvo za industrijo je sporazumno s pravosodnim ministrstvom odredilo, da morajo trgovske zbornice hraniti originalne sezname meničnih protestov za dobo 10 let. Sicer je zakon št. 31 iz 1933. leta predvideval začetek ukrepov za uničenje seznamov po petih letih, a ker čestokrat nastajajo spori po tem razdobju, je ministrstvo za industrijo predlagalo pravosodnemu ministrstvu, da bi rok shranjevanja seznamov podaljšali na 10 let. Kako je z moko ustanove POA? Poslanec KPI Vidali je vpra. šal ministra za trgovino in industrijo, ali ve, da prihaja tudi v Trst večja količina moke papeške podporne ustanove (POA) ter da jo od tu prodajajo namesto do bi jo delili potrebnim. Stvar je posebno važna za Trst, kjer velja za moko politična cena in je z odlokom vladnega komisariata prepovedan izvoz moke v druge kraje. Dogaja pa se, da v Za svete tri kralje bo tudi letos pokrajinska uprava razdelila 1347 darilnih paketov svojim mladoletnim oskrbo- tTrstu"vskfadTščijo^velike ko- palcem v raznih zavodih iti do a „ Ustanovah. V vsakem paketu ličine moke POA v posebna skladišča od koder jo prevažajo v druge pokrajine, kjer ijo prodajalko. Vfdalihvprašuje, ali namerava pristojni minister kaj ukreniti, da se pre-pre čijo špekulacij«! —-«»----- Odobreni sklepi občine in pokrajine Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji pregle-daf' in odobril vrsto sklepov, ki jih je sprejela tržaška občina oziroma pokrajinska u-prava. Na seji io tudi pretresli sklep občinskega sveta v Repentabru glede prodajf kosa občinskega zemljišča zg zgraditev stanovanjske hiše, a so razpravo b tem vprašll^ nju začasno odložili. ............ Statistični podatki tržaške trgovinske zbornice Gospodarski položaj v novembru je bil na splošno nepovoljen Povečal se je promet z domačimi in tujimi turisti, drugače pa so skoraj povsod zabeležili padec prometa - Znižanje števila brezposelnih oseb Tržaška trgovinska zbornica je včeraj objavila podatke o gospodarskem položaju Trsta v preteklem novembru. Na prvem mestu je v poročilu govora o turizmu, ki je v omenjenem mesecu dosegel v primerjavi z novembrom 1957 precejšnji porast. Samo v tržaški občini so namreč zabeležili 49.673 nočnin italijanskih gostov in 14.342 nočnin tujcev. V novembru 1957 pa so zabeležili le 27.362 nočnin domačih turistov in 10.692 nočnin tujcev, tako da se je število nočnin povečalo za 81,5 odst. oziroma 34.1 odst. V prvih enajstih mesecih preteklega leta je v Trstu prenočevalo 431.412 italijanskih turistov ter 176.715 tujcev, medtem ko je v istem razdobju preteklega leta prenočevalo 331.529 Italijanov in 150.502 tuica' , jv. Položaj v trgovinah na drobno pa ni bil tako rožnat, sttj so trgovci pričakovali večjo prodajo, predvsem oblačil, blaga in obutve. Združenje trgovcev je ugotovilo, da Je občinstvo kupilo le najpotrebnejše predmete, in ni pokazalo skoraj nobenega zanimanja za zimska oblačila. Nekaj več prodaje je bilo z boni in na obroke. V skladiščih je o-stalo mnogo neprodanega Ota- Ea- ■ . j , ■ Tudi v trgovini na dcbcio niso zabeležili posebno ugodnih kupčij, M so bile normalne za žitarice, maščobo in prekajeno meso, medtem ko je blio slabše na področju kupčij s tujim sladkorjem ter kavp, malenkostne so bile Kupčija popra in drugih začimb, nor malne z lesom. Malo zanimanja je bilo tudi za gradbeni material, barve in lake, medtem ko je bil trg s kovinami zadovoljiv. Tudi na trgu z nepremičninami niso zabeležili kdo ve kako dobrih poslov. V novembru je bi r.anireč registtiranih 168 Kupo-prodajnih pogodb v vrednosti 214.271.032 lir, od česar odpade 72 P<>-godb v vrednosti 80,223.000 lir za stavbe in zemljišča v me slu ter 96 pogodb v vrednosti 134,048.052 lir za zemljišča in stavbe v predmcst|ih in na podeželju. V novembru 1957 je bilo registriranih 270 kupoprodajnih pogodb za prijavljeno vrednost 266 milijonov lir. Poročilo trgovinske zbornice nato navaja cene, ki jih je ugotovila občina za 73 različnih prehrambenih predmetov. Ugotovili so, da se je 12 predmetom cena povišala ; manj kot 31. oktobra, ko je Indijski veleposlanik Chand Khub v spremstvu pristaniških junkcionarjev na nabrežju (tu gre predvsem za sveža jajca, sir, zajce itd.) medtem ko se je v 23 primerih cena znižala (maslu, fižolu, vinu v steklenicah itd.). Tudi pri cenah oblačilom so v nekaterih primerih zabeležili znižanje cen, ki pa se v glavnem omejijo na bombaž oziroma jzdelke iz bombaža. V novembru 1958 so Tržačani pokadili 32.784 kg tobaka. kar pomeni 17,3 odst. manj ko v oktobru lanskega leta in 9,2 odst. manj kot novembra leta 1957. V času od januarja do novembra 1958 j« bilo prodanega 427.685 kg tobaka, medtem ko sq ga v istem času leta 1957 prodali 567.655 kg. To pomeni, da so Tržačani v prvih enajstih mesecih lanskega leta pokadili 30,4 odst. manj tobaka kot v istem, času leta 1957. Znižala se je tudi prodaja soli, ki so je v novembru prodali 1744 stotov, medtem ko so je v istem mesecu leta 1957 prodali 1.867 stotov. Ce pa upoštevamo prvih enajst mesecev lanskega leta, lahko ugotovimo, da se je prodaja soli v tem razdobju povečala za 1,1 odst. V tržaški občini so zabeležili tudi man’šo prodajo mesa, in sicer za 12,8 odst. v primerjavi z novembrom 1957. V preteklem novembru so namreč piodali skupno 8.790 stotov mesa proti 10.077 stotom v istem mesecu leta 1957. Ce primerjamo porabo mesa v prvih enajstih mesecih 1958 s prodajo v letu 1957, ugotovimo, da se je znižala v lanskem letu za 2,3 odst. Poraba rib in školjk je bila v novembru lanskega leta za 4,5 odst. višja kot v istem mesecu leta 1957, ko so prodali 2371 stotov rib in školjk. V času cd januarja do novembra 1958 je bilo prodanih 32.023 stotov rib in školjk, kar pomeni 1,5 odst. manj kot v istem času leta 1957. Promet v tržaškem pristanišču je v novembru 1956 dosegel 305.166 ton blaga, kar pomeni 3,5 odst. manj kot v oktobru, ko je bilo naloženega ali razlezenega 316.466 ton blaga. Ce pa primerjamo promet v novembru 1958 s pi ometom v istem mesecu leta 1957, ugotovimo da se je lani znižal kar za 23,1 odst., v primerjavi z letom 1956 za 3,2 odst. in v primerjavi z novembrom 1958 za 3,5 odst. Po železnici pa so pripeljali oziroma odpeljali skupno 160.784 ton blaga, kar pomeni 14,3 odst. manj kot v oktobru, ko je znašal železniški promet 187.692 ton blaga V primerjavi z novembrom 1957 se je železniški piornet znižal za 45,7 odst., z letom 1956 za 32,2 odst. in z letom 1938 za 19,6 odst. Povečal pa se je promet oseb, saj je v novembru 1958 odpotovalo s tržaške postaje 49.609 oseb proti 42.724 osebam v istem mesecu leta 1957, kar pomeni 16,1 odst. več, V prvih enajstih mesecih lanskega leta je s tržaške postaje odpotovalo 638.178 potnikov, medtem ko je v istem razdobju leta 1957 odpotovalo 613.186 potnikov. Omenimo naj še, da je v novembru lanskega leta bil zabeležen en stečaj proti trem v istem mesecu leta 1957. Po večala pa se je vrednost neplačanih menic, in sicer za 28,6 odst. v primerjavi z oktobrom istega leta. Sindikalne stavke so v novembru lanskega leta zajele 2423 delavcev, ki so izgubili 17.399 delovnih ur, V Oktobru 1958 je stavkalo 1033 delavčev, ki so izgubili 18.358 delovnih ur, medtem ko so v novembru 1957 stavkali 903 delavci, ki so izgubili 284.203 delovne ure. Končno naj omenimo, ‘da je bilo 30. novembra 1958 v Trstu zaposlenih 90.082 oseb kar pomeni 433 več kot 31. oktobra 1958, V primerjavi s položajem 30. novembra 1957 se je število zaposlenih oseb povečalo za 0,2 odst. 30. novembra 1958 pa je bilo registriranih 15.439 brezposelnih, kar pomeni 3 odst. bilo registriranih 15.916 brez' poselnih eseb. V primerjavi s 30. novembrom 1957 so u-gotovili, da se je število brezposelnih znižalo za 1.324 oseb oziroma za 7,3 odst. _—ki—— Starejša ženska si je zlomila nogo Med hojo po hodniku stanovanja v Ul. Alfieri je 72-letna Marija Dobrila tako nerodno padla, da si je zlomila stegnenico desne noge. Zensko, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Na praznik treh kraljev Pokrajinska oprava bo razdelila oskrbovancem zavodov 1347 paketov Darila bodo delili v Trstu in v podeželskih občinah bo nekaj obleke, igrača, slaščice. V Krstu bo razdeljevanje na sedežu pokrajinske uprave od t do 12.30; prav tak« pa bo rabzdeljevanje darilnih paketov tudi V podeželskih /ob-' cinah. PredsedniSL pokrajinske uprave se bo po razdeljevanju paketov na sedežu pokrajine udeležil razdelgVMijj v zavodu «Sergio Laghi» in protituberkuloznemu ambula-toriju »Villa Sartorio#, popoldne pa bodo v gledališki dvorani umobolnice razdelili pakete otrokom pokrajinskih u-službencev. Pred razdeljevanjem paketov bodo predvajali risanice. Tudi: zbiranje daril za slepo deco zavoda! Rittmeyer lepo napreduje. Na pokritem zelenjadnem trgu se kopičijo raznovrstna darila, ki 'jib bodo v torek razdelili slepim otrokom. Na pokritem trgu so namreč že pred božičem postavili veliko božično drevo, pod katerim dobri ljudje pustijo darila za te nesrečne o-troke. Kakor lani, so se vabilu prve odzvale branjevke, ki tem prodajajo sadje, _ zelenjavo in cvetje. V nedeljo 11. t. m. pa bodo na pokritem trgu priredili zakusko za skupino slepih otrok. Ukrepi v korist policistom Obstoječi zakoni ne dovoljujejo agentom sodne policije, kot so agenti javne varnosti in karabinjerji, ki nadzorujejo tudi izvajanje predpisov za lov, da bi se sami udeleževali lova, ker so praktično vedno v službi, tudi ko so prosti. V parlamentu so razpravljali, da bi te prepovedi preklicali. Zato je podtajnik Mazza pojasnil, da «je ministrstvo za notranje zadeve obvestilo ministrstvo za kmetijstvo kateremu pripada resor o lovu, da bi lahko spremenili predpise in bi dovolili lov tudi agentom#. Isti podtajnik je povedal tu- iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiitiiimimiHiiHMiHitiiiHiimmiHiiiiiiiiiiiHititHittmiitiHiiiiiiiiti Priletni podlegli poš Prvo je povozil lambretlst, druga pa je • padla v stanovanju in si zlomila stegnenico «»’ ^—*f—f»^Tt j—PftTtfft/ Cebrav sb bftF' ždravhiki Ronutti je vozil po Ul. Gep-mnenja, da—»tanje 75-letne pa proti Trgu Balmazia. Na- Gemme Merviz vd. Nemaz iz Ul. Valdirivo ni resno, zaradi česar so izrekli prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh, se je njeno stanje v zadnjih dneh stalno slabšalo in včeaj zjutraj je ženska na II. kirurškem oddelku, kamor so jo sprejeli popoldne 24. decembra lani, podlegla poškodbam. Mervizeva je postala tistega popoldneva žrtev prometne nezgode, in sicer v Ul. Fabio Nevero. Bilo je ob 17.30, ko se je 29-letni Ivan Grgič iz Bazovice št. 175 vozil z lam-fcreto proti domu. Iznenada pa se je priletna ženska zaletela vanj in se zvrnila skupno s skuteristom na tla Grgič se je takoj dvignil, ženska pa je obležala v bblečinah ter )e počakala, da so prišli ronjo bolničarji Rdečega križa. Sicer prometna policija ne ve, čigava je krivda za nesrečo. Ima na razpolago le podatke, ki jih je dobila na kraju nesreče, in izjave Grgiča. Baje je neka ženska prisostvovala dogodku in to policija vabi, da bi se zglasila na poveljstvu v Rojanu. Popoldne zgodaj pa je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 74 let stara Anna Nordio vd. Timeus iz Ul. Ve-cellio, katero so sprejeli v bolnišnici 20. decembra preteklega leta. Ker so' ji ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa stegnenice in desnega kolena, so si zdravniki že tedaj pridržali prognozo. Poškodbo pa si je priletna ženska povzročila med padcem na hodniku stanovanja, do katerega je prišlo nekaj dni pred njenim sprejemom v bolnišnici. Zasliševanje mladeniča ki je ranil prijateljico Silvano Di Benedetto brez stalnega bivališča, ki je obtožen, da je z britvico ranil svojo bivšo prijateljico in znanko v nekem baru na Ober-dankovem trgu, se je javil policijskim organom, ki so ga jskali. Sedaj ga zaslišujejo, vendar jji zpano, kaj. pravi Di Benedetto. Govori pa se da se fant izgovarja ,da je nedolžen i« da ni ranil znanke, katere bi niti videl. • ii, r-rrft—r< • Trčenje tovornika z rešilnim avtom RK i Razmeroma huda prometna r^esreča, ki se je na srečo linčala le s poškodbami na vpzilih, se je pripetila včeraj dbpoldne okoli 10 ure na križišču Ul. Oeppa z Ul. F. Filzi. nesrečo sta bila zapletena ti VJrtmfc Vi 0» ( ororii« tvicuem, guzum cuv«.p: tovornik iz Vidma ki ga je SUnIsIav in učiteljica* »tožil Silvano Ronutti iz Fau- VWa Coki 2dravnik dr Flavio j in rešilni avto Rdečega — enkrat pa je agent upravne policije dal znak s piščalko, da prihaja rešilni avto in ta je nadaljeval vožnjo z odprto sireno. Toda Ronutti je nadaljeval vožnjo in na križišču je prišlo med voziloma do trčenja. Nihče od oseb, ki so bile 'v vozilih, ni utrpel nobenih poškodb. Ronutti je izjavil, da ni slišal ne agentove piščalke ne sirene rešilnega avta. di, da bodo pristojni uradi proučili možnost povišanja dodatka za najemnino s poenotenjem z osnovno plačo. Notranje ministrstvo rje že določilo izplačilo ugodnosti agentom in kaplarjem javne varnosti, ki so bivši bojevniki, a višje državno finančno knjigovodstvo ni hotelo priznati u-krepa, češ da je nezakonit. «»------- Dvanajstka enalotta na tržaškem področju _ V enalettu je b^ia .samo. jena dvanaistka, ki jo je zadel neki srečnik s tržaškega področja. Dobitek znaša 23.148.629 lir. Enajstk je bilo 90 in dobe 192.906 vsaka. «»------- 40 dni bolnišnice zaradi padca z zida 40 dni se bo močala zdraviti 44-letna Melita Mislej por. Cok od Sv. M. M. Sp. št. 138, ki si je včeraj zlomila zapestje desne roke ter se udarila po nogah in tudi čelu. Čokova, ki se je pripeljala v bolnišnico z zasebnim avtom, je povedala, da je hodila po robu zida na svojem vrtu in je zaradi mokrote zdrsnila ter padla poldrugi meter niže. Čokovo so zdravniki sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku. -— «»----- Aretacija žeparja Ni tečno znano ali je 25-letni Sergio Montelli iz Ul. Farneto res iskal delo, ali je iskal priliko, da komu izprazni žepe. Dejstvo je, da je hodil od gradbišča do gradbišča in namesto da bi se zglasil v pisarnah, je stopil naravnost v slačilnice. V zadnjem času so zabeležili precej takih tatvin, in sicer na gradbiščih v Ul. Giu-lia, v Ul. Vidacovich in tudi pri Rotondi. Vsega skupaj se je fantu posrečilo spraviti v svoj žep okoli 30.000 lir, a sedaj je prišel čas za končni obračun. Policijski agenti so namreč po prijavah uvedli preiskavo in končno so osredotočili sum na brezposelnega fanta, ki je iskal delo. Montelli ja so aretirali - _«» Prometna nesreča Malo pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 45-letno Nidio Osan-na por. Zulio iz Ul. Molin a vento, katero so morali zaradi številnih udarcev po nogah z verjetnimi zlomi ali vsaj kostnimi poškodbami sprejeti na ortopedskem oddelku. Sicer so možne tudi lobanjske poškodbe, vendar te bodo ugotovili le s kasnejšim natančnejšim pregledom. Za sedaj so zdravniki mnenja, da bo ženska okrevala, razen seveda če ne bo komplikacij, v 40 ali 60 dneh. Četrt ure kasneje pa se je zglasil v bolnišnici, kamor se je pripeljal s policijskim avtom, njen 50-letni mož Rudolf, katerega so po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Mož je povedal, da je vozil z vespo, na kateri je sedela tudi žena, po Ul. Montorsino, ko je prišlo na križišču z Ul. S. Ermacora do karambola med njim in fiatom 600, Pes povzročil padec Gropajca Da bi se izognil psu, ki mu je pritekel prav pred kolesa vespe, s katero je vozil po trgu za katinarsko cerkvijo, je 34-letni Stanislav Kalc iz Gro-pade 54 ostro zavil, a je pri tem izgubil ravnotežje in se zvrnil skupno z vozilom na tla. Takoj po nezgodi se je Kalc odpravil v bolnišnico kjer so mu zdravniki razkužili odrgnine na čelu, nosu in ustnicah ter rano nad desnim očesom. Po nudeni prvi pomoči so ga odslovili in mu priporočili 8 do 10 dni zdravljenja v domači oskrbi. Slovensko narodno s sodelovanjem Glasbene Matice DANES 4. januarja 1950 ob 16.30 in v torek 6. januarja 1959 ob 16.30 v LJUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjit s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod ANTON KOREN Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ANTON KOREN Korepetitor ERMINIJ AMBROZET Scenograf JOŽE CESAR Baletni mojster ADRIJAN VILES Uprava SNG sporoča vsem nastopajočim, da odide avtobus iz Trsta dne 4. in 6.1. ob 14.30 z Largo Panfili. Prodaja vstopnic eno uro in pol pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. SNG v Trstu vljudno vabi na iv. GLEDALIŠKI PLES 10. januarja 1959 v vseh prostorih doma na stadionu »Prvi maj# pri Sv. Ivanu NA SPOREDU JE VESELI PROGRAM začetek ob 21. uri igra orkester «VESELI VETER# Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 8.1. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792 in eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Društvo slovenskih u- metcikov priredi v ponedeljek dne 5. januarja 1959 od 20,—22. ure sprejem v Gregorčičevi dvorani. Ul. Roma 15.-II. Člane DSU vabimo tem potom, da se udeleže sprejema.# OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. jinuarja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 18. POROČILI SO SE: mehanik Giuseppe Vitale in šivilja Pia Gherbavs, pleskar Romano Blzal in gospodinja Arinda Godina, uradnik Giuseppe Approsio in gospodinja Serena Pelianda, zi-uar Giuiiano Bartoli in gospodinja Norma Potratti, karabinjer Salvatort Cadoni in uradnica Kina Boi, doktor kemije Teodoro Cerkvenik in uradnica Teresina Posar, delavec Marco Coslovich in gospodinja Benita Pellegrini, šofer Antonio Crisci in gospodinja Maria Mezgec, delavec Lulgl Demarchi in prodajalka Angela Pinasio, uradnik Ennio Gabrieli in telefonistka Maria Omari, delavec Mario Hudorovic in gospodinja Guerrina Held, šofer-meha. nik Giuseppe Musul in gospodi-nja Irene Crastich, novinar Danilo Soli in gospodinja Grazielia Gisccmini, električar Oliviero Sossich in delavka Kita Zocchi, tesar Cesare Sretoout in gospodinja Elda Kugo, prodajalec Luigi Straniori in gospodinja Valerla Titoerio, mehanik Sergio Tadina in barlstka Fulvla Renner, tesar Giuiiano Tamaro in šivilja Egidia Colautti UMRLI SO: 79-letna Caroiina Crecich, 60-letni Francesco Picus 77-letna Gemma Coronini por. Bucher, 76-letna Metodla Planinec vd. Denar, 72-letm Angelo Canzlani, 69-letna Maria Cocian-cig por. Colonl, 59-letni Antonio Cherubini, 65-letni Giacomo Fer-higa, 57-letna Lucia Vlgini por. Puntar, 46-letni Aldo Tonello, »1-letni Vincenzo Redolfi, 82-letni Giusto Debegnaoh, 75-letna Gem-ma Mervie v«. Nemaz. OKLICI: pomorščak Rolando in gospodinja Mana Nives Valanti, kuhar Giusto Bertom in gospodinja Maria Acquavita zdravnik Vincenzo Altamura in bolničarka Silvana Di Beaco, šofer Ennio Degano in gospodinja Luciana Boriassi, šofer Pietro Da-bacelli in gospodinja P a snu a Ca. roli, zidar Silvio Cristante in gospodinja Maria Regina Innoceme, pomorščak Giova.ini Saksida in gospodinja Silvana Borghello, e-lckirotehnik Ciaudio Pregzrz in uradnica Paola Mattioli, lesar Vito Sfecci in gospodinja Dolci-na Bossi, ladijski strojnik Virgi-lio De Flaviis in gospodinja Ro-samaria Cattaruzza, barist Sergio Schergna in gospodinja Egle Ca-stellani, mesar Carlo Cattinoni in delavka Giuseppina Draschler, modelist Fulvio Rasman in tkalka Armida Vattovaz, uradnik Gio-vanni Adoifo De Giorgi in profesorica Anna Concetta Ferraro. «» ------- loterija BARI 42 10 48 88 52 CAGLIARI 61 39 66 45 9 FLORENCA 76 25 82 18 89 GENOVA 50 32 77 49 5 MILAN 28 83 53 40 75 NEAPELJ 54 27 61 39 82 PALERMO 24 63 71 is 57 RIM 76 70 13 90 9 TURIN 83 48 60 57 55 BENETKE 7 52 28 u 32 ENALOTTO X 2 2 X 1 X 1 2 2 1 1 2 «#- ra; Vielmetiti, Borzni trg 12; dr. Mianl, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. ^ It A/AA OltVKNTII-A Tržaški filatelistični klub »L. Košir#. Danes, 4. t, m, bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12, ure. Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji Naročnike za NEDELJSKO izdajo našega lista v JUGOSLAVIJI naprošamo, da bi do 15. januarja 1959 nakazali naročnino za I. polletje v znesku din 720.— ali četrtletno v znesku din 360.—. Naročnina mora biti plačana Vedno vsaj četrtletno naprej. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. — Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine, prosimo, da nas o tem obvestijo do 31.XII.1958. Vplačajte po položnici na «ADtT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375. RADI 2.ZJ limCKVI IN t*KIM*IJVKI til) Rožarca Pepinca daruje 1000 lir za Dijaško Matico. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Spooza, Ul. Mon-L torsino 9; Vernari, Trg Valmau-1 prevladujoči ceni (3. stolpec). pomaranče I. . . 76 176 129 pomaranče II. . 41 82 55 limone 82 112 100 mandarini I. . . , 118 176 129 mandarin: II. . • jabolka: • 5(3 106 82 :;aobondanza» I. 35 53 41 «abbcnrlanza» II. 20 29 24 «detizia» L . . . . 59 118 82 «de’.izia» U. . . . , 47 47 47 «imperatori» I. . . 47 53 53 «imperator;» II. 29 41 35 hruške . . . . , 47 153 82 ze. je , 59 71 65 cvetača z Usti . v 24 76 59 ohrovt • 18 47 35 cikorija 12 35 21 čebula • 30 41 32 koromač t 35 106 53 ra'_na solata . . , 62 280 112 krompir • 27 50 36 zeleni radič I. . . 62 500 112 rdeči radič . . . . 112 400 187 zeiera , 59 118 82 špinača . 37 25 100 Večina blaga se prodaja po la Terčon, penzlonist Guido Lo-vretich in gospodinja Glovanna Terdich, karabinjer Giovanni Mereu in gospodinja Uda Aned-da, tesar Vittorino Colarlch In gospodinja Annamaria Bulfon, mehanik Luciano Giordani in gospodinja Rosanna Vlan, zidar Giuseppe Paoletich in natakarica Albina Florenln, pek Antonio Cotterli in gospodinja Maria lr-suto, mesar Michele Graniero In gospodinja Valnea Repich, uradnik Pietro Merluzzi in učiteljica .! Onorina Mcdeot, gozdni čuvaj Stancher m gospodinja Evelina Bidoli. delavec Michele Frauain Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi soprog, oče ded, brat ir. svak FRANC LEGIŠA Pogreb nepozabnega pekojnika bo danes 4. t.m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. žalujoča soproga Marija, hčerka Olga z možem in družino, sin Ivan, brat Anton in ostalo sorodstvo. Cerovlje, 4.1.1959 NEDELJA, 4. januarja 1959 RADIU TRSI A 8.00 Jutranja giasba; 8.40 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetij «a oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Scarlatti: «Veseie žene«, baletna suita; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Giasba po željah; 15.00 Pojejo «Plattersi»: 15.15 Schumann: Simfonične študije op. 13; 15.40 Slovenski zbori; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 «Zbcgarjev Janez, rokovnjač iz Devina#: napisal Charles Nodier; prevod in dramatizacija Dušan Pertot; 18.10 Lepe melodije, lep, glasovi; 18.40 Slavni pianisti; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (1) »I rancois Villon#; 21.15 Dalmatinske pesmi; 21.30 Od melodije do melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Rimski - Korsakov: Seherazada, simfonična suita, op. 35; 23.00 Saksofonist Charlie Parker s svojim orkestrom; 23.30 Nočni ples RADIU TRST 9.15 Nastop štirih malih orkestrov; 9.45 Mahler: Tri Roecker-teve pesmi; 14.30 El Campanon; 17.30 Simfonični koncert; 19.45 Športna nedelja; 21.00 «Pippo lo sa», glasbeni varietč. II. PRUGKAM 10.15 Oddaja za ženske; 14.05 Orkester Nelson Riddle; 15.00 Spored na ploščah; 16.00 Festival; 20 30 »Štiriindvajseta ura#. HADIO KOPER Poročila v »lov.: /.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijaničioi: 12.30. 17.15 19.15. 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: «Briprava za setev hibridne koruze — Pogovor med agronomom in Drejo#; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Najraje si zapojmo: «S pesmijo in besedo po Beneški Sloveniji#; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30 »Za našo vas#; 14.15 Poskočne in okrogle; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA »7.1 m, 292,1 M, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00 10.00, 13.00, 15,00 17.00. 1S.30 22 on 22.55 7.35 Dunajske melodije; 8.00 Mladinska radijska igra — Pnlde Suhadolčan: Oudežna srajca; 8.50 Peter Lipar: Bagatelle za klavir; L. M. Škerjanc: Jlocturno; 9.10 Zabavna matineja; 10 00 Se pomnite, tovariši... — Pavle Miletin: Na ulirah Beograda in Kraljevat 10.30 Igra pihalna godba JLA; 1C.50 Koncertni valčk1; 11.05 Operetni napevi; 11.30 Intermezzo z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 10.45 Sest pesmi Rada Simonitija; 12;00 Naši' poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L; 13.30 Za našo vas; 14.i5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — lit; 15.25 Johannes Brahms: Madžarski plesi; 15.47 Jakov Gotovac: Koleda; 16.00 Branko Knezoci: Od Reke do Rio do Janeira; 16.30 Klavir v ritmu; 16.45 Nedeljski operni koncert — G Verdi: Šce-r.a iz II. dejanja opere Moč usode: duet Don Carla in Rodriga :z 1. dejanja opere Don Carlos; uvodan glasba, duet Ramfisa in Ratiamesa iz I. dejanja opere Aida; duft Othella in Desdemone iz I. dejanja opere Othello; 17.30 Radijska igra — Kazimerz Str-zalka: Vaš dan je moja noč; 18.12 Lahka glasba; 18.30 Zbori in samospevi iz novejše dobe; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe na valu 327,1 m; 21.00 Srečanja z mrtvimi, ki žive... — 2. oddaja: Beethoven v Helllgenstadtu; 22.15 Predstavljamo vam zabavni in piesni orkester Alfred Hause Iz Hamburga; 23.10 Zabavne melodije za lahko noč. TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetovalce: 15.30 Prenos športnih tekem; 17.00 Spored za -otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Rascel city: 22.05 «50 let#; 22.45 Pustolovščine v Afriki; 23.10 Poročila in športna nedelja. (~olehai,i8Ca") VERDI Jutri se po božičnih in novoletnih počitnicah zopet prične v gledališču Ver- di operna sezona, in sicer s premiero »Umora v katedrali* Udebranda Pizzettija. V glavnih vlogah nastopijo Plinio Clabassi, Giuseppina Asaro, Bruna Rortchini in drugi. Dirigent Bruno Bartoletti. TEATRO NUOVO Danes ob 16.30 ponovitev izven abonmaja. t g I M O ) Excelslor, 15.00: «Zenska, ki je dvakrat živela#, James Stevvart, Kirn Novak. Technicolor, vista- vision. Fenice. 15.00: »Vihar#, S. Manga-no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne, V. Gassman. Danainje cene 500 lir, znižane 350. Nazionale. 15.30: »Mačka na žgoči strehi#, E. Taylor, P. Nevvmann. Arcobaleno. 14.00; »V ljubezni in v vojni#, R. Wagner, D. VVinter. Supercinema. 13.00: »Okrog sveta v 80 dneh#, David Niven. Fi.cdrammatico. 14.30: «Burlaki na Volgi#, John Derek, D. Ad-dams, E Martinelli. Grattacielo. 13.30: »La Maja des-nuda», A. Gardner in A. Fran-ciosa. CristaPo. 13.30: «Mornarji, ženske in nezgode#, Maurizio Arena. Ugo Tognazzi, Abbe Lane. Capltol. 14.00: »Veter ne zna bri. ti», Dirk Bogarde, Joko Tani. Astra Koiano. 14.30: «Timbuctu», J. Wayne in S. Loren. Techni-coior, Alabarda. 13.30: »Drevo življe- nja#, E. Taylor, M. Clift. Aidebaran. 14.30: »Dekle greha#, B Bardot in J. Gabin. Mladini prepovedano. Ar Isto n. 14 00: «Na svidenje v Rl-mu), M. Lanza, M. Allasio. Aurora. 14.30: »Indiskretno#, In-grid Bergman. Garibaldi. 14.30: »Ni časa za umreti#, V. Mature, L. Genn. Ideale. 14.00: «Sayonara», Marlon Brando. Im pero, 14.30: «4. pešadijski#, R. Schneider. Technicolor. Italia. 14.00: »Poletne pripoved-ke». Moderno. 14.00: »Nedelja je vedno nedelja#, A. Sordi, V. De Sica, M. Riva. S. Marco. 15.00: «Neprekosljivi Godfrey», J, Allyson, D. Niven. Savona. 14.00: «Toto, Vittorio in zdravnica#, A. Lane, De Sica. Viale. 14.00: «27 dni planeta Sigma*. Vittorio Veneto. 14.30: »Benetke, luna in ti», A. Sordi, M. Allasio. Belvedere. 14.00: «Nasilni možje#, G. Ford, E. Robinson. Marconi. 14.30: »Nečakinja Sabel-la», Tina Pica, Sylva Koscina. Massimo, 14.00: »Krasne Sabrini-ne noge#, M. V. Doren, A. Ci-fariello. Novo cine. 14.30: »Seme nasilja«, G Ford, A. Francis. Odeon. 14.00: «Družlna Trapp#. Radio. 14.30: «Sposi in rodaggio#, D, Bogarde in S. Stephen. MILJE Europa: »Cas življenja#. Technicolor. Verdi: «Dolgo vroče poletje*. Volta: »Deset v ljubezni#. Roma: »Škrlatna krinka#. MAH POGASI ) NAJLEPSA DARILA vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji so ameriška BUNDA, VETRNI JOPICI, MONTGOMERY, dežni ali balonski plašč, dežnik, nogavice, rokavice, kos blaga za moško ali žensko obleko ali spominski predmet, kar vse lahko dobite po najugodnejših cenah V VELIKI MANUFAKTURNI TRGOVINI eMAGAZZINI ALLA SVAZIONE# V TRSTU, UL. CEL-LINI 2 (le nekaj korakov od post:.:). Stroške pošiljk v Jugosla-viio kritemu mi. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. Oglejte sl, neobvezno, našo bogato Izbiro! HIŠNO POMOČNICO mlado, za malcštevi’r.0 družino, dobra plača, ponui.be NAVALUX, vla Pa-ganini 6, Trst. TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica OLIMPIA Moderna postaja za pranje in mazanje Mefianična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst, Ul. Vespucci 4. tel. S541* MOTORNA KOLESA 49 hu>. NA.IIŠOUS1H ZNAMK M0S0UIT0 - PARILLA - NS0 UGODNE CENE IZVOZ do konca -januarja brezplačen MEtILLO ALFREPO TRST, Ul. A. Caccla 3-10. Tel. 0*032 INŠTALATERSKA DELAVNICA IVAN SOSIČ Opčine, Narodna ulita 106 želi svojim klientom obi lo uspeha v ld 1959' RIBARNICA DANEU Opčine, Prose ška ulica 47 želi mnogo uspeha v novem ul ^59. Srečno in uspeha polno no vo leto n sv°jim klientom GOSTILNA IN PROD ajaln tobaka MILIČ BriSčiki 10 -I*48 LEOPOLD tOLFA ČEVLJARNA TRST, Ul. Cologna • želi srečno vo 'eto-_ PrBnoršH "Jnevmk 28. decembra 1958 Goriško-beneški dnevnik Dogodki tedna Cepljenje proti otroški paralizi Pred dnevi je pokrajinski zdravstveni urad prejel nadaljnjih 1000 injekcij za cepljenje otrok proti otroiki para. lizi. Injekcija bo zdravitveni urad razdelil potameznim občinam v skladu s številom prebivalstva. Injekcije je brez. plačno darovalo ministrstvo za zdravstvo in higieno. Citatelje naj ob tej priliki obvestimo, da je zdravstveni urad preja! od ministrstva odredbo, da bodo s prihodnjim šolskim letom sprejeli v o. trotke vrtce samo tiste otroka, M bodo s potrdilom zdrav stvenega urada dokazali, da so bili cepljeni proti otroški paralizi. Ce tega potrdila ne bodo imeli, bodo morali pred lotiti pismeno izjavo, v kateri bodo utemeljili, zakaj te o-troli topljenju ni podvrgel. V začetni fazi kampanje bo do eepili otroke v starosti od treh mesecev do treh let. Cepljenje in zdravilo bo brezplačno ne glede na gmotno stanje cepljenih. Goriški občinski svet Jutri 29. decembra se bo sestal goriški občinski svet, ki bo razpravljal o interpelaciji levičarskih svetovalcev, da se prouči položaj v družbi ATA, ki namerava odpustiti nekaj uslužbencev in skrčiti število voženj na nekaterih mestnih progah. Obenem se bo razpravljalo o podaljšanju pogodbe med ATA in občinsko upravo za vzdrževanje mestnega avtobusnega prometa. Ob tej priliki se bo prav gotovo razvila živahna diskusija, ker ima podjetje ATA vedno več zahtev in jim mora županstvo ustreči, če hoče, da se ohrani dosedanje število voženj in prog. PSI, PSDI in deželna avtonomija Sekcijski tajniki PSDI so i-meli sestanek in sprejeli svoje stališče do vprašanja dežele. Zahtevajo priključitev h goriški pokrajini del videmske in del tržaške pokrajine (občinp Nabrežina), Trst kot središče, poslopja sedanje pokrajinske uprave pa naj bi služila za sedež deželni vladi in parlamentu. Predlog za ftri-kljuiitev okoliša Cervignano aiiiiiimiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiimi Gojenje sviloprejke ni več donosno ? ' * Gojenje sviloprejke, ki Je #ajalo v preteklosti rejcem žeto velik zaslužek, se je v zad »jem času močno skrčilo tudi po Furlaniji, ki je vsemu navkljub ostala ena izmed najvažnejših italijanskih proizvajalcev organske svile. V zadnjem času pa je tudi v Furlaniji gojenje sviloprejke postalo zelo kočljivo. y letu 1958 se je v državi pridelalo 8 milijonov 800 tisoč sviloprejkl-»ih kokonov, kar predstavlja nekaj manj kot en milijon kg svile. Vse to blago je še vedno v skladiščih, ker proizvajalci ne morejo vzdržati hude konkurence, ki jo predstavljajo umetna vlakna in drugi faktorji na mednarodnih tržiščih. Zaradi tega se vedno pogosteje pojavljajo Vprašanja, ki so bila naslovljena tudi na vlado, ali naj te opusti gojenje sviloprejke, ali pa naj se z njim nadaljuje, seveda, ob finančni pomoči in zaščiti države. O Včeraj ob 13.30 so morali gasilci v Ulico Mazzini 17, kjer so se vnele saje v dimniku. Gasilci so svoje delo takoj opravili. y stanovanju biva g. Elio Bion.di. Škode ni nobene. in Latisana pod goriš ko pokrajino pozdravljamo, ker bi bili s tem podani boljši pogoji za okrepitev pokrajinskih financ, nikakor pa se ne strinjamo s predlogom za upravno razkosanje slovenskega o-zemlja v Trstu, ker ima to ozemlje svojstven pravni položaj, ki se mora spoštovati. Svetovalec PSI Ferruccio Pizzul je poslal županu interpelacijo, v kateri zahteva, naj se goriški svet čimprej sestane in pove odločno besedo ,kaj misli o izbiri deželne prestolnice, v zvezi s katero je nastala med Trstom in Vidmom tako huda polemika. Občinski svet v Steverjanu Na zadnji seji štever jonskega občinskega sveta so izbrali za sluginjo osnovne šole na Valerišču Bogomilo Podver. šič, odobrili pa so tudi načrt družbe SELVEG za dokončno elektrifikacijo občine. SELVEG je že pred časom izdelala načrt za elektrifikacijo Jazbin ter osamljenih hiš v Grojni in v Sčednem ter zahtevala za njegovo izvedbo 4,6 milijona lir. Ker je bila cena previsoka, se je SELVEG najprej ustno, pozneje pa pismeno obvezala, da bo strošek znižala na 3,7 milijona lir. Sklep o tem znižanju so na zadnji seji odobrili tudi števerjanski občinski svetovalci. Včeraj dopoldne sta se v Sovodnjah poročila Adele Cotič in Vilko Tomšič iz Sovodenj. U-glednima Slovencema ter zvestima naročnikoma našega lista ob tako važnem koraku v življenju iz srca čestitajo vsi vaščani z najboljšimi željami, da bi bila zakonska zveza med njima srečna in trajna. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Kino v Gorici CORSO. 14.30: »Prelepe Sa- brinine noge», M. Van Do-ren in A. Cifariello. VERDI. 14.30: »Mornarji, ženske in nesreče«, A. Lane in U. Tognazzi. VITTORIA. 14.00: «4. pešpolk«, R. Schneider in H. Moser, barvni film. CENTRALE. 15.00: »Snežna kraljica«, risani film po znani Andersenovi pravljici. MODERNO. 15.00: «Na fronti*. Urnik trgovin na Novo leto Na Silvestrov večer se bodo vse trgovine zapirale ob poljubni uri, na Novo leto pa bodo zaorte vse trgovine razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga, ter cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. • # • Baronica Maria Tacco je podarila zavodu Contavalte večjo količino hrane, za katero se ji zahvaljuje zveza trgovcev. DEŽURNA** LEKARNA Daues posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 29-72. «#------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili naj višjo temperaturo 11 stopinj ob 12. uri, najnižjo pa 0 stopinj ob uri. Sklepi občinske gradbene komisije V preteklem tednu se. je sestala občinska gradbena komisija pod predsedstvom odbornika za javna dela djr, Teren-zia. Izdali so naslednja gradbena dovoljenja: Ermanno Bevilacqua, gradnja skladišča v Ulici Cipria-ni; tvrdka OCILD,, razširitev tovarne na Tržaški cesti; An-na Cont, gradnja stanovanj ske hiše v Ločniku; Silvio Lo-visini, gradnja stanovanjske hiše pri Madonnini; Alojz Mi-kluš, gradnja stanovanjske hiše pri Madonnini. Komisija je nadalje izdala pozitivni odgovor za naslednje prošnje, za katere pa morajo prosilci izvesti nekatere popravke; Ada Calligaris, gradnja stanovanjske hiše pri Madonnini; Suore della Provvidenza, grad- nja kioska za prodajo časopisov pri bolnišnici Brigata Pavia; Luigi Lauranti, popravilo stavbe v Ulici sv. Mihaela 55; Aldo Comolli, razširitev stavibe v Ul. del Carso 26; Ferruccio Perco, gradnja stanovanjske hiše v Ločniku. Nadalje ja komisija izrekla delno pozitivno mnenje z nekaterimi pridržki o načrtu, ki ga je' predložil IACp za gradnjo stanovanjskega naselja v Ulici Fatebenefratelli. Kakor smo poročali v včerajšnjem članku, o najstarejšem goriškem Trgu sv. Antona, so delavci občinskega tehnične" ga urada pričeli odstranjevati zgornjo zemeljsko plast, da bi odkrili zanimivosti iz njegove preteklosti. Zaradi dežja in praznikov so dela začasno ustavljena. Na sliki je del obokov, ki obkrožajo trg, s kupom materiala, ki je nastal po izkopavanju. GORIŠKO SLOVENSKO SlLVESm£VANJE bo v PROSVETNI DVORANI. Organizira ga klub «6. Gregorčič««. Igral bo orkester COSMARO. Vabljeni! KONFEKCIJA «AL C0R - GORICA CORSO ITAUA 7 Od 29. decembra SPLOŠNI LOMU RAZPRODAJA vsega blaga po izredno nizkih cenah Volneni plašči od 4.900 lir dalje Volneni moški suknjiči Volnene moške hlače Srajce iz bombaža Dežni plašči iz bombaža NAJBOLJŠA PRILIKA ZA NAKUP! UeiiHs izbira zimskih in Kaznih plaščev > 1.500 > » 780 » > 490 » » 6.800 > Rojstva, smrti in poroke V goriški -občini s>e je v trdnu od 21, do 27. decembra rodilo 12 otrok, umrlo je *12 oseb, poroke pa so bile štiri. RODILI SO SE; Patrizia A-quilino, Laura Cucci, Giulia-na Marangon, Marilena Vec-chiet, Maria Jurich, Alessio B^essan, Damiana Marassi, Li-vio Rossi, Sergio Dragonetto, Mario Tavagnutti, Enzo Pavletič, Marino Mašini. UMRLI SO; 76-letni upokojenec Isidoro Bressan; 72-let-ni upokojenec Emilio Marti-nuzzi; 95i-ietna gospodinja Marija Godina vd. Mrakič; 43-letna gospodinja Angelina Flo-ran; 56-letni upokojenec Luigi Gismano; 63-letna gospodinja Elisabetta Colugnati vd. Angelini; 32-letna uradnica Nella Boschi por. De Mari; 43-letni orožnik Abramo Bar-bisan; 59-letni upokojenec Antonio Andraessich; 74-letm u-pokojenec Antonio Petreucig; 93-letni upokojenec Giovanni Anoardo; 78-let'ni brivec GIu-sto Martiniz. POROČILI SO SE; občinski delavec Mario Speccher in delavka lirama Barbarino; uradnik Dario Vinci in uradnica Lihima Orlando; težak Mario Terpin i» delavka Elidia Ter-čič", odvetnik dr. Ermanno Fonzo in učiteljica Maria Luciani. y ji;!..,- *, * OKLICI; mizar Enzo Primo in ijvilja Maria . Mirjiussi; risar Furio Anibafdi in uradnica Fedora Forconi; delavec Otello Dizorz in delavka Maria Lenisa; finančni stražnik Giovanni Madla ln gospodinja Lina Federici; težak Riccardo Manfreda ln brivka Olga Bait. ■iHnmiiiiiiiuiiimHDinmHiutfiiiHfliiniiiiii Boksarska prireditelj v Rimo Wright premagal SpalloHo Amonti je z zmago nad Banchescliijem osvojil državno prvenstva srednjetežke kat. - Douglas premagal Tržačana Bušnita RIM, 27. — Za nocojšnjo boksarsko prireditev v Rimu je kljub nenadni odpovedi Humeza in njegovi nadomestitvi * črncem Tedom Wrigh-tom, v dvoboju s Spallotto, vladalo veliko zanimanje, ki je bilo osredotočeno predvsem na dvoboj za državno prvenstvo srednjetežke kategorije med Baccheschijem in Amonijem. - , V prvem dvoboju večera Je v lahki kat. zmagal Fdgli iz Fima zaradi diskvalifikacije Piccolija iz Rima, v drugem pa je Maxia iz Rima premagal Bontempija iz Milana po točkah v 6 rundah. Bolj zanimivo je bilo naslednje srečanje petelinje kat. med bivšim diletantskim re-prezentativcem Sitrijem in Morzillijem. Zmagal je Sitri zaradi diskvalifikacije Morzil-lija v 4. rundi. V četrtem dvoboju programa sta nastopila v lahki kat. Amerikanec Douglas in Tržačan Busetto. Črnec Douglas je takoj začel napadati s svojimi dolgimi udarci, toda Busetto se ja dobro branil z levimi udarci. V tretji rundi je Douglas prevzel pobudo in čeprav se mu je Busetto pogum no upiral, je moral po zaključeni 5. rundi odstopiti zaradi krvavitve in zaradi očitne premoči nasprotnika. Spallotta se je izkušenemu Wrightu izvrstno upiral, toda Wright je s preciznimi udarci predvsem na kratko razdaljo hitro nabiral točke ln večal svojo prednost, ki je na koncu bila kljub dobremu boksu Spallotte znatna. Gledalci so toplo pozdravili ta dvoboj, ki je nudil lep boks ne glede na to, da je bila Wrightova premoč skoraj konstantna. V zadnjem dvoboju večera je Amonti z zmago nad Baccheschijem zaradi prekinitve dvoboja v 11. rundi, osvojil naslov italijanskega prvaka srednjetežke kategorije. Nart premagal Dupasa MIAMI, BEACH, 27. — Gar-net Sugar Hart, drugi najboljši boksar srednjelahke Kategorije na svetu, je sinoči po večmesečnem premoru, nastopil v Miami Beach Auditoriu-mu in premagal po točkah v DiiiiNntmimiiimiHHmniiiniiiiiiuiimiiiHU 10 rundah Ralpha Dupasa. Glavni sodnik je prisodil zmago Dupasu, ki je tretji na svetovni lestvici kategorije, toda ob g pomožna sodnika sta dala zmago Hartu, ki je prevladoval v drugi polovici dvoboja, medtem ko je ' bil Du* pas boljši v pfvi ; polovici. »Knock downsov» ni bilo. Sinočnja zmaga Karta 'je bHa 29. v 31 dvobojih, ki jih je imel v svoji štiriletni profesionalni karieri. Dupas je doživel svoj 10.'poraz v 90 dvobojih, od katerih -jih je 74 odločil v svojo korist. Po dvoboju je Hart izzval svetovnega prvaka welter kategorije, Jordana ali pa Akin-sa, ki se bosta še morala pomeriti med seboj. Mednarodno žensko košarkarsko srečanje Jugoslovanske košarkarice IL jan. proti italijanskim Kaluševičeva ne bo mogla nastopiti - Samo sedem dni kolektivnega treninga BEOGRAD, 27. — Kot znano bo jugoslovanska ženska košarkarska reprezentanca nastopila 11. januarja v Benetkah proti reprezentanci Italije. Zvezni kapetan je že pred dnevi objavil imena kandidatinj za nastop, med katerimi so vse atletinje, ki so nastopile tudi na letošnjem evropskem prvenstvu in zavzele zelo častno četrto mesto. Vendar pa ima zvezni kapetan velike skrbi glede dokončne formacije predvsem v zvezi z Kaluševičevo, ki je nedvomno trenutno najboljša jugoslovanska košarkarica. Kaluševičeva igra namreč v italijanskem prvenstvu za ekipo Udinese iz Vidma. Kapetan Milorad Sokolovič jo je sicer vključil med kandidatinje, vendar pa so iz Vidma sporočili, da Kaluševičeva »e bo mogla nastopiti za jugoslovanske državne barve, ker temu nasprotujejo pravila italijanske košarkarske zveze. Ce bi namreč Kalušetiče-va, ali katerakoli druga inozemska igralka, ki nastopa v Italiji, nastopila za reprezentanco svoje države, ne bi mogla več nastopiti za ekipo uri kateri je angažirana v Ita-iji. Sokolovič je v tej zvezi izjavil, da predstavlja to še en velik handicap za jugoslovan- sko ekipo in da se zaenkrat jugoslovanska zveza še ni odločila ali naj upošteva predvsem interese Kaluševičeve, ki v Italiji študira, ali pa interese državne reprezentance. Za vsak primer pa je bila kot rezerva naknadno vključena med kandidatke Sonja Mrakova iz Ljubljane. Toda to ni edina skrb zveznega kapetana, ki se pritožuje tudi nad slabo formo vseh o-stalih reprezentantk. Iz seznama je razvidno, da so med njimi v glavnem Beograjčanke, ki pa nimajo pogojev za redno treniranje. Tudi kolektivne priprave bodo trajale samo sedem dni, kar je vsekakor premalo, če pomislimo, da so_ italijanske igralke v najboljši formi, ker so pravkar zaključile zimski del državnega prvenstva. Edina prednost Jugoslovank je v tem, da se med seboj dobro poznajo in da so že precej vigrane. KOLESARSTVO RODANGE, 27. — Luksemburžan Jean Schmitt je zmagal n« mednarodnem kolesarskem krosu v Rodangeu, 21.600 km dolgo progo je prevozil v času 58’51”. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila njegova rojaka Morn in Schwartz s časom 1.01'17” oz. 1.01’41”. ODBOJKA Italijanski odbojkarji za tekmo z jugoslovanskimi RIM, 27. -italijanske bojkarske srečanje z — Skupnih priprav univerzitetne od-reprezentance za reprezentanco Ju- goslavije, ki bo 6. jan. v Ferrari, se bodo od 2. jan. dalje udeležili naslednji odbojkarji: Mamini (Bologna), Tedeschi (Bologna), Moise (Parma), Bellagambi (Florenca), Lecci (Florenca), Mazzi (Modena), Federzoni (Rim), Bigoni (Bologna), Lippa (Parma), Sca-ramuzza (Milan), Guidetti (Rim), Ghlgi (Milan), Di Nuzzu, Trening bosta vodila tehnični koimsar CtISI Del Chicca in zvezni trener Trinajstič. Obnovljeno balkansko košarkarsko prvenstvo BUKAREŠTA, 27. — Na konferenci predstavnikov federacij balkanskih držav so sklenili, da bodo spet obnovili balkansko prvenstvo v košarki. Prvo obnovljeno prvenstvo bo v Bukarešti 1. 1959 in sicer samo za moške. L. 1960 bo prvenstvo v Bolgariji, 1. 1962 v Jugoslaviji, nato pa v Albaniji, Grčiji in Turčiji. uiiiitiiiiiiiiiiiiimMiiiititmiiitmiaiiiiinimimmimiiiiiiiitHiMimiiiimiiHimimiiiMiiiNtii Tradicionalni polnočni kros v Sao Paulu Evropski u «Silvestrovega teka » Štritof namesto Mihaliča - Baraldi namesto Perroneja Faria spet favorit? SAO PAULO, 27, — Za letošnji tradicionalni »Silvestrov tek« v. Sao Paulu vlada ' veliko zanimanje tako v Brazilijj kot v Evropi, od koder bo prišla cela vrsta odličnih tekačev, med katerimi so se mnogi že proslavili na tem teku. Poleg Jugoslovana Štritofa, ki je že star znanec Sao Paula in lanskega zmagovalca Portugalca Farie, bodo letos nastopili med Vidnejše-mi tudi Finec Hoeykinpura, Anglež Clark, Belgijec Lee-naert, ki je bil lani tretji za Fario in Argentincem Suare-zom, Francoz Bernard, Španec Amoros in Italijan Baraldi. Na ta tek je bil tudi letos povabljen Jugoslovani Mihalič, vendar je moral povabilo odkloniti, ker ga je jugoslovanska zveza raje' poslala v Tokio, kjer je nedavno dosegel v maratonu tretje mesto za japonskim in finskim tekmovalcem. Mihalič bi se moral teka v Sao Paulu udeležiti tudi lani, a je ostal doma, ker se letalo, s katerim bi moral potovati, zaradi megle ni moglo podati na pot. SMUČANJE Nastopi italijanskih smučarjev v inozemstvu BOČEN, 27. — V prihodnjih dneh bodo italijanski alpski smučarji Paride Milianti, Roberto Sciorpees, Giuseppe De-nlcolai, Italo Pedroncelli, Giuseppe Da Prato, Aldo Zulian, Felice Denicolč in Carlo Se-noner odpotovali v Adelbo-den •/ Švico, kjer bodo 4. in 5. januarja nastopili na mednarodnem tekmovanju v alpskih disciplinah. V italijanskem moštvu bodo tudi Bni-no Alberti, Gino Burrihi in Enrico Senoner, ki bodo odpotovali naravnost v Wengen, kjer bodo 10. in 11. januarja sodelovali na klasičnem tekmovanju na Lauberhornu. Zvezni trener Ermano No-gler bo v prihodnjih dneh sestavil tudi B moštvo, ki se bo pravtako udeležilo nekaterih mednarodnih tekmovanj. NOGOMET Zapletljaji v prvenstvu ^primorske podzveze> KOPER 27. — V primorskem nogometnem prvenstvu je nastopilo več zapletljajev. ki lahko še znatno spremenijo stanje na lestvici. Tekmovalna komisija je namreč razveljavila tekmo Primorje-Nova Gorica (2:2). ker je v moštvu Primorja nastopil pri r,jublja-ni registriran igralec Koršič. Ker vodstvo kluba za to ni vedelo, bo nosil posledice le igralec, tekma pa bo ponovno v Ajdovščini 28. decembra. Tekmovalna komisija še zmeraj ni registrirala tekme Nova Gorica - Postojna (2:2), ker se je Nova Gorica pritožila zaradi razveljavljenja gola v 19. minuti prvega polčasa. Ker je zadeva precej zapletena in ker so si tudi izjave glavnega sodnika in stranskih nasprotujoče, so poslali vso gradivo višjemu forumu v Ljubljano. , | Rdzefi * tMl dvHh »tekem Je na sporedu še zaostala tekma Sidro - Ilirska Bistrica, medtem ko je tekmovalna komisija Primorske nogometne podzve2e vse druge tekme verificirala. Tekma Sidro - Ilirska Bistrica bi morala biti na sporedu v nedeljo popoldne v Piranu, vendar igralci Ilirske Bistrice niso prispeli, ker se jim je na poti pokvarilo vozilo. —an Danes v Trstu NOGOMET Libertas - Gradese, diletanti, igrišče v Ul. Flavia ob 14,30; Cremcafffc - Ponziana, diletanti, igrišče Ponziane ob 14.30; San Giovanni - Fiumicello, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30; Cava Romana * Aquileia, diletanti, igrišče v Nabrežini, ob 14,30; Muggesana - Ronchi, diletanti, igrišče v Miljah, ob 14,30. ATLETIKA Pokrajinsko prvenstvo v krosu za mladince, juniorje in seniorje. Organizira FIDAL. Igrišče pri Sv. Alojziju, začetek ob 9,30. RUGBY Rugby Trieste - Fiamma d'Oro Padova, »promozione«, beneško-julijska skupina. Igrišče pri Sv. Alojziju ob 13. HOKEJ NA TRAVI Cus da Vinci - Itala Trieste, pokal Bross; igrišče v Ul. Flavia ob 8,30; Polisportiva Monfalcone (Tržič) - Polisportiva Trieste, pokal Bross: igrišče v Ul. Flavia ob 9,45. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13.30. Glavna dirka za poslovilno nagrado. Lir 350.000, m 1675. Dirka Totip. NOGOMET Sodniki za današnje nog. tekme A lige MILAN, 27. — Za nogometne prvenstvene tekme A lige 13. kola, so bili določeni naslednji sodniki: Alessandria - Juventus: Mori iz Cremone; Bologna - Na-poli: Angelini iz Florence; Fiorentina - Genoa: Moriconi iz Rima; Lanerossi - Padova: Ferrari iz Milana; Milan - La-zio: Bonetto iz Turina; Roma-Spal: Righi iz Milana; Samp-doria - Triestina: De Magi- stris iz Turina; Talmone Torino - Inter: Orlandini iz Rima; Udinese - Bari: Marangio iz Rima. Program tekem za prvenstvo rezerv MILAN, 27. — V osmem kolu prvenstva rezervnih enaj-storic, se bodo v C skupini srečala naslednja moštva: 31.12.58: Marzotto - Triesti-r.a: Padova - Mestrina, Udinese - Pordenone; Verona - Lanerossi Vieenza; 1.1.59: Vene-zia - Treviso. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KIN0PR0SEK-K0N10VEI predvaja danes 2*. t. m. ob 16. uri Universal barvni film: (Orgoglio di razza) Igrajo: JANE RUSSEL in JEFF CHANDLER m predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor film: Dvoboj H