LETO XII.
® » « » =a * as »s-ra = =a st s at s* sh
siaisi=i»=9
20.JUNIJA 1959.
9i9S9Bi=5Sisa9!asaai9i9SiSiSiais9
ŠTEV.241.
s9aiaiatS9S9!3t3i=as!ciatacaaiss9is«Baiai:
DEBELO BOŽANSTVO
"Tvoj đan nam je podarjen kot zastava, ki se vije v dolgi Povorki ... Zbrani na najlepših vzgledih, ... ljudje in. mladina hite v prve vrste velikih del in akcij, vedoč, da si Ti vedno z nami, da spremljaš naše razvite sile in naše rezultate, da skrbiš in da se raduješ nad rastom in vsestrano
vzgojo mladih pokol enj."
Öe kdo misli, da je gornji odstavek vzet iz kakšne pobožne möLi*= ve, zasluži klofuto, da bi prišel k pameti. Odstavek je izbran iz Pisma ljudstva in mladine Jugoslavije tovarišu Titu za rojstni dan. Pismo nikakor ni bilo mišljeno kot slaba šala.. Mladinska ‘štafeta ga je nosila več kot mesec dni po vsej Jugoslaviji. Na Bexi mladosti,ko je bil Tito 67 let mlad, mu ga je ob veliki slovesnosti v Beogradu izročilo ljubko dekle iz Celja.
Drugi voditelji, organizacije in odbori so kovali podobne peto = lizne pozdrave. Grdo so zlorabljali slovnico, jeziku so delali si =
10	in zdravo pamet so pokvarili v vlačugo. Obožujoči pozdravi so bi
11	namenjeni predsedniku socialistične Jugoslavije in sekretarju Zveze komunistov Jugoslavije. Kdor bi še mislil, da so komunisti a= L-i titovci "napredni", naj se zamisli ob tem dejstvu. Ob strani bo= mo pustili vprašanje, kako se dan vije kot zastava. Toda kako more biti Tito "vedno z nami"? Ali je povsod pričujoč?. Ali, ni mračnjaško verjeti v metafizično prisotnost? Ali ni to misticizem, če debelega moža iz Kumrovca - iz mesa in kosti in precej maščobe - povzdiguješ v povsod pričujoče in vsevedno božanstvo?
Komunist! so, pač bol j e. ...Izvedeni v, teh vprašanjih. Zato jim prepu s tirno,da se bavij o s podobnimi duševnimi vajami, a eno je gotovo‘ko mur se ob takih in podobnih voščilih Titu ne obrača želodec,mora bi ti ali Presneto utrjen v cinizmu ali pa presneto zarukon. Dvomimo , a bi celo elani partije bili na tako nizki duševni stopnji. Bolj verjetno je, da so se jim želodci utrdili skozi leta. A mazač,ki le sestavil gornje pozdrave, zasluži pohvalo. Ko so jih ljudjo brali . 3e Jim je prav gotovo še nekoliko bolj zastudil komunizem'.
MLADINA BREZ UPOV
neg-	^^gk^škoVQ vojska", se glasi ugotovitev e*
ge. od rojakov, ki je v Trstu razgovarjal z našim sodolcvcornsParti
voino vreZ ®12di«!’^ki4.bi-;50 preveval tak: borbeni duh kot je pred =
Š^Uđerite in ®lade delavce, ki so bili ob odločilni nri potem pripravljeni žrtvovati vse za stvar revolucije.
vn ^ T° videli tudi maja meseca v Zagrebu, ko so študenti sprva demonstrirali proti slabi hrani v menzi, daA kasneje so so Pa d^ monstračije razvile proti režimu, ki ne more zadovolji M predvsem Zr,2devn fod,u* Podobno kot prej na Poljskem in na Ogrskem, so tudi v /TmUnisti.in kasne°e v Skopl^u sodelovali pri demonstracijah mladi ko
O demonstracijah je prvi poročal zagrebški'VEČERNI VJSSNIK že 11.maja,vendar pa v taki obliki,de se jim ni dalo pripisovati več= jega pomena,dokler se ni oglasil 21.maja sam Tito in na precej bo= lesten način seznanil svet s tem, kaj se je zgodilo.Ker ni mogel razumeti, kako je do tega prišlo, ko pa so 'mladini v Jugoslaviji zagotovljeni boljši pogoji kakor jih je bila deležna katerakoli p^ej šnja generacija’,j e stvar povezal s "sovražniki države",katerim so "študenti podzavestno naesedli". Vprašal je mladino, zakaj da niso prišli protestiral proti slabi hrani "k našim voditeljem,lahko bi Prišli tudi k meni, saj ni nobenega problema,ki ga ne bi hoteli rb šiti". Toda študenti so šli z deputacijo kBakari6u,pa jo je to na potil k zagrebškemu županu, a ta študentov očividno ni zadovoljil. Tako je nezadovoljstvo prekipelo in iz morda čisto administrativno birokratsko obravnavanega vprašanja hrane v menzi je nastalo poli= tično vprašanje, ko je več tisoč zagrebških študentov sicer vzkli= kalo Titu in Bakariču, - to so končno delali tudi njihovi dedje,ko so ob razgrajanjih prepevali cesarsko pesem, - dejansko.:pa je s sa mim demonstriranjem dalo duška nezadovoljstvu z vlado komunistične ga režima. Vprašanje je že staro, ki tare mladi rod: "ni p e r= s p e k t i v e", dokler se z dušo in telesom ne zapišeš novemu razredu. S tem ni rečeno, da so bili študentje zn povratek na sta= ro. Ker starega sveta niti poznali niso, zato se zanj ne bi borili. Toda dušeče stanje v enopartijski diktaturi, ki se dnevno tepe z vedno ponavljajočimi se a nikdar v jedru rešenimi problemi korupci je, prezadolženosti državljanov, plačilnega deficita, pomanjkanja stanovanj, nizkih plač, slabe kvalitete v produkciji, partizanšči= ne štirinajst let po vojni in birokracije, ki žre milijarde narod= nega^premož enj a, povzroča pri vseh plasteh ljudstva - razen v vla= dajoči kasti - nezanimanje za vsako politiko, ko pa nanjo ne more= jo z ničemer vplivati. Tako je naravno, da ta apatija, ki zlasti prežema mladino, ob gotovih trenutkih kljub vsemu potem le privre na dan, da da duška notranjemu nezadovoljstvu.
Prepričani smo, da tega ne bi bilo, če bi se režim sicer kljub vsemu prizadeval za socialistično izgradnjo države, a se pri odlo= nanju in.celo pri razpravljanju ne bi omejil praktično le na stra= hotno majhno manjšino, ki brez ozira na levo ali desno postopn z ljudmi, z državljani, kot da bi bili figure na šahovnici. Dokler režim ne bo znal ali pa hotel rešiti tega osnovnega vprašanja, da bo zares pritegnil k razpravi in soodločanju sprva vsaj na nižjih stopnjah čim večje število državljanov ne glede na članstvo v para* tiji, ki se bodo prizadevali za uvedbo sicer socialističnega toda pravičnega sistema in to v prvi vrsti v korist povprečnega držav = Ijana, toliko časa vprašanje odnosov ne bo rešeno.
• . V?
Letos bo 28.junija poteklo petnajst let,ko je v Ljubljani pri šlo do takoimenovanih "vidovdanskih" aretacij, ki so dejansko tako ohromile ilegalno gibanje proti okupntorju, da se po njih kljub re organizacijam in "drugim garnituram" slovenska ilegala nikdar več ni opomogla. .Ali se je Gestapo nalašč odločil z * tn dan, da udnri po Mihailovičevcih, misleč pri tem na srbski narodni praznik 'ali pa je bila vse skupaj zgolj preventivna moro zaradi javnega zboro= vanja 29.junija, na katerem bi naj govoril general Rupnik/ je težk> reci. Dejstvo je, da je bila tiste dni ilegalna propaganda izredno delavna m je v nekaj dneh pred Vidovim dnem rnzpečalo samo v Ljub Ijani okoli 25.000 izvodov ilegalnega časopisja in letakov. Tudi ni izključeno, da je prišlo nacistom ali pa njihovim pomagačem, na uše s n* đci mislijo "plftvi11 izkoristiti zborovnnje no. sv#Potrc. in p o. vi o dan za "potresanje" propagandnih lističev na Kongresnem trgu.Kasne je so se sicer razširili glasovi,da so vso stvar sprožilo "kleri =
g >	!. «•
PLAZ
SPROŽIL
kalne" denunciaci j e. Ta zaključek sicer ne bi bil brez vsak.e osno= ve, ako ne bi v zvezi z aretacijami delno trpel tudi "klerikalni " ilegalni aparat. Odstranitev politično nevarnih tekmecev "disiden= tov" iz slovenske ilegale bi namreč konvenirala starim političnim strankam oziroma njihovim vodstvom, ki niso trpela politične konku renče in jim ni šlo v račun, da je Mihailovič postavil v sporazumu s Centralnim nacionalnim komitejem dr.Andreja Gosarja za politične ga delegata (Vrhovne komande) v Sloveniji, čigar naloga naj bi bi= la vzporedno z vojaškim aparatom urediti tudi politično organizaci jo po primeru iz^Srbije. Dejstvo je namreč, da so aretacije v ljub? Ijani in kasnejši povratek dr.Šmajda iz nemškega varuštva na Gorooj skem odprle vrata formiranju Narodnega odbora za Slovenijo..
Toda tak zaključek, čeprav na prvi pogled verjeten, nima do = volj trdne osnove. Predvsem bi bilo treba ugotoviti, katera "kleri kalna frakcija" bi mogla biti v to vmešana ali pa celo kateri po = sameznik. (Drugi so n.pr. kazali na zboraše, kar pa spet ni dokaza
* Sama stvar se namreč ni začela na Vidov dan. Že kakih deset dni prej so bili aretirani ilegalci v Novem mestu, med njimi "kle= rikalni" župan Kalan in poveljnik domobranske posadke podpolkovnik Dežman. Sum za to ovadbo je letel na nekaj slovenskih kolaboracio= nistov in nemškutarjev. Poleg tega je Državna obveščevalna služba dobila poročilo od s voj ega zaupnika na ljubljanski Policiji,da se _Nemci zanimajo za ilegalce«. Vodstvo Mihailovideve organizacije je bilo o tem obveščeno, vendar pa kaže, da na vest ni polagalo dovoli Podnje. Gotovo je še, da so bili Nemci divji, ko so našli ubitega svojega zaupnika Weibla. Ta je bil namreč domobranski obveščevalni oficir v Kočevju, vključen pa je bil tudi v ilegalni aparat, toda istočasno je bil nemški agent. Ko je bila njegova dvojna vloga ne sporno ugotovljena preko pisem in legitimacij,ki mu jih je zapleni la^Zelezniška policija in jih preko ilegalnega zaupnika dostavila rznvni obveščevalni službi, je bila njegova usoda zapečatena.
Aretacij e	.'
Sama akcija na.Vidov dan je bila uperjena na poslopje Bata, v k c ten se je kamuflirano nahajala ilevalna propagandna centrala .Del no zaradi premaihne konspiracije delno pa zaradi prevelikega prome ta tekom junija, ne bi bilo čudno, če bi kdorkoli sam od sebe po = v-rf+• P0Z°r?n	c?n’te;F* Toda kolikor je bilo mogoče kasneje od=
^	u<^arec ni veljal Bati. Gestapo, je namreč, tisto iutro -
dobre: tri ure pred obkolitvijo Bate - iskal tajnika Državne obveš= cevalne službe Pleničarja, za katerega niso vedeli,da se že nekai mesecev skriva. Ker ga niso našli doma, so «aretirali starše. Takoj za tem so šli na dom Milojke Končarjeve, ki je bila uradnica v ob= veščevalnem centru. Z njo so zaprli tudi brata, ki je delal v pro= Pag,andnem sektorju, in starše. Kaže, da so gestapovci mučili Kon =
nn meV°Vki	omejila Bato (propagandna centrala) kot
Pa Teos (.obveščevalni center), češ da v Bati ne bodo našli kompro= mi tirajočega materiala - razen propagande. Tako so potem nacisti vdrli okoli desete ure dopoldne v Bato in aretirali več ljudi,ki m°vSe mudlli> ,med njimi načelnika štaba podpolkovnika GlušiČn. Relcom dneva so preko zasede dobili v roke še nekaj obiskovalcev do l1* 3im je padel v roke^Teos šele zvečer okoli sedmih" ko je bil
°l)7e!5vVriln;!'1„nrhlv ze varnem. Kaže, da so v gotovi meri na Podlagi teh prvih aretacij potem tekom dneva in kasneje «aretirali ' e druge, zlasti iz političnega in domobranskega sektorja. Koko e je razpletala ta.veriga, morda nikdar ne bo jasno, v kolikor ni lil1^™lSti Zrr|Plenili in ohranili gestapovske arhive. Lepa vrsta Ondi je potem romala v nemška koncentracijska taborišča in mnogi '
nlv?13°ivrnili’ Pn med temi so bili tudi pristaši in vod niki političnih strank.
Ali je bila zares na delu neka "tajna sila", kot je mnenja g. Vitovec (v Slanku "Ravna gora", Ki 239), in katera je bila ta "si= la" ali pa je morda Sisto naravno prišla vrsta tudi na Mihailovi = čevce zaradi njihovega delovanja, kar je potem v neki meri priza = delo tudi politične stranke, ki so bile vključene v to ilegalno de lo, ni lahko reči. Po vsej verjetnosti če že ne gotovo bi se notra nje politični položaj v Sloveniji tisti čas drugače razvijal, če ne bi bilo Vidovega dne 1944. To sicer ne bi moglo preprečiti Tito ve zmage tudi■v Sloveniji, katero je navzven predstavljala kasneje posredno od kralja sankcionirana in po zaveznikih priznana Tito-Su bašičeva vlada, vendar pa ni izključeno, da vsaj do Ventrlnjske ža loigre,(katere spomin smo obhajali zadnje dni maja,) ne bi prišlo, odnosno vsaj ne v tako pogubnem obsegu, ko je politično vodstvo iz gubilo glavo. Veliko vprašanje je namreč, kaj bi se zgodilo in kak šne bi bile posledice, če bi po dogovoru in programu domobranci po stopoma krepili ilegalo in ob ugodnem trenutku udarili po Nemcih, do česar pod Narodnim odborom nikdar ni prišlo.
Seveda je težko predvidevati eno ali drugo možnost. Drži le, da razvoj dogodkov ne bi bil nujno tak, kot smo mu bili priče, če ne bi nekdo ali nekaj sprožil-o tega plazu preganjanj in aretacij. Öe je to bil kak posameznik ali kakšna skupina, se najbrž ni nade= jal-a, kakšna usodna igra z ognjem j e to bila.
DESNI PARTIZANI v
Pričakovati bi bilo,' da smo se iz poraza leta 1945. le nekaj naučili. Tu ne mislimo na.politične Tdeje, ki se jih nekateri	še
vedno! oklepajo v prepričanju, d.a so najboljše. Tega nikdar ne	bo
mogoče preprečiti, kajti konservativne sile so bile vedno pomemben eleroeht v političnem življenju kakega naroda in marsikdaj so se kakšne njihove ideje tekom časa pokazale za sodobnejše ali boljše od takozvanih progresivnih.
Prav malo ali nič ni poraz vplival na metode, s katerimi poli tična emigracija nadaljuje tam, kjer je 5.maja 1945. nehala, ko je zapustila rodno grudoV tem oziru se za mnoge ni nič spremenilo.
Na to je pravkar opozoril v IV.delu svoje razpravo "Smrt ali življenje?" g.Edi Gobec, ki študira v Columbusu (Ohio) sociologijo in se obenem bavi z našimi narodnimi vprašanji. Uvodoma pravi, da je "moderna socialna psihologija z naravnost dramatično silo in pr epr i o e valnos t j o dokazala, kako neizmerno velikega pomena je svo11 hodno izražanje drugačnih ali nasprotnik mnenj. Šele ko človek sli ši drugačno mnenje, se sprostijo njegove kritične zmožnosti. Šele takrat je prisiljen, da začne misliti res samostojno in kritično. Sele takrat postane poedinec v polnem pomenu oseba in ljudje ljud= stvo, ki se bistveno razlikuje od slepe mase."
Ob navajanju konkretnih primerov iz slovenskega javnega živ = 1 j enj n, je zares težko doumeti, kakšnih sredstev se strankini agen ti poslužujejo, da bi onemogočili ali izigrali javnega delavca, ki bi po slovenski tradiciji moral vzklikati "živijo" vodstvu begun = ske Slovenske ljudske stranke, a se je odločil za neodvisno pot ra ziškovanj a, študija in delovanja. To ni niti prvi niti verjetno po slednji primer. Na misel nam prihaja, kaj vse je bilo storjeno, da bi leta 1948. ustanovljeni "Slovenski Pravdi" za vsako cono priti= 3ni1i liberalni pečat! Razlika je zdaj le v tem, da se je dobro or ganizirana skupina laže otresala tega in da ji niso mogli do žive= ga, čeprav je pri tem utrpela nekatere izgube, dočim je za posamez nika, ki nima za seboj organizacije, položaj neprimerno težji in je bila - sodeč po podobnih primerih iz slovenske preteklosti - ze
10	pogosto taka "bitka proti strankinemu aparatu v naprej izgubi j e= na. S tem ne bomo trdili, da so poraženi imeli vedno prav. Njihove ideje so potrebovale niS manj razpravljanja kot ideje političnih strank, vodstev ali Voditeljev. Toda nesreča leži v tem, da se je stranka otepala svobodnega razpravljanja in da je pravočasno stori la, kar je le bilo mogoče, da ne bi svet zvedel za nasprotnikove a
11	le "nasprotnikove" ideje odnosno da ne bi jemal resno njihovega avtorja.
V tem pomanjkanju smisla in čuta za svobodno javno razpravo, ki je prvi pogoj resnične demokracije, gledamo nevarnost, ki nam preti, če bi se emigrantske stranke kdaj vrnile na oblast v domo = vini. Vendar pa je zaradi objektivnosti tu treba pripomniti, da se slovenski liberalci niso nikdar pokazali take partizane napram lastnim ljudem, ki se niso strinjali s strankinim vodstvom ali pa celo snovali lastne politične frakcije, kakor je to bilo v Sloven= ski ljudski stranki pred vojno, med vojno in zdaj v emigraciji.
Ob tej žalostni potezi slovenskega političnega značaja, ki ga v veliki meri predstavljajo naše stranke vključno komunistična, je Pomen nestrankarskih političnih organizacij, ki se sicer ne borijo za oblast,a se bavijo s političnimi vprašanji, in pomen neodvisne= ga tiska tem večji in tem pomembnejši. D0bro vemo, da smo šele na začetku trde poti. Toda takšna pot je edina garancija, da bodo na= si otroci ali pa celo šele vnuki nekoč v domovini živeli kot svo = bodni državljani.
UREDNIŠTVO
RAZGOVOR O SODELOVANJU
V	soboto, 23.maja, se je vršil v Londonu skupni sestanek srb= Ske,Jr?a,niZf}cl'le Savez "Oslobod jen j e" in "Slovenske Pravde". V ime nu Oslobodjen ja" so bili navzoči člani glavnega odbora Saveza A. M. P etrov! <5, M.Kolarevid, N. ^Petrovič, člani delovnega odbora zadru ge v^Vel.Britamj! M.Srebrić in^M.Trkulja ter člana' zadruge L j.Kor did in D.Tošid. Ned predstavniki "Slovenske Pravde" sta bila D.Pie ničar, tajnik, in V.Farkaš, član izvršnega odbora.
V	razgovoru, ki je trajal dve uri in pol, so predstavniki 0=
lu	Ü razpravljali o odnosu emigrncije do domovine, o de
lu Zveze demokratov in socialistov Jugoslavije" v Parizu, o sode=
PREJELI SMO IN ZAHVALIMO
" Miloš Ačin-Kosta: "Nekažnjeni zločini";založba "Ravnogorski ve hac",6001 Walhonding Rd.,Washin gton 16,D.C.,USA. Cena ^ 2.
~ Večeslav Vilder: "Na putu pre Poroda".Samozaložba. V.Vilder,
93 Peter* s Court,Porchester Rd.. London W.2. Cena 5/- oz. 1
klic Triglava izhaja okoli 20.v m da".Njeno mišljenje predstavljajo ni od" izvršnega odbora.
POPRAVEK
Prosimo oproščenja,da se je v članku "Carina na Pakete" (KT 240) prikradla napoka glede u = rodnega tečaja dinarja proti funt šterlingu. 840.- din je L 1.0.0 in ne 800,- din kot ie bilo poročeno.
Ur.
seču in ga izdaja "Slovenska Prav samo oni prispevki,ki so podpisa=
KAJ PRAVIJO DOMAČI
Zaključek
(Od sodelovalca Iz Trsta)
Poslednji rojak, s katerim sem v okviru teh razgovorov z domačimi kramljal, ni prikrival,1 da je pod vplivi Marxovlh naukov.Toda dodal je, da je ena najpomembnejših narodno-osvobodllnlh pridobitev ta, da morajo študirati politično teorijo In tako spoznati Marxa In marksl-zem '’do jeter'1. To pa je dvorezni meč In kdor zna dobro vihteti z njim, temu da se ni treba bati režimskih doktrlnarjev niti ne kakih zasliševanj, debat ali polemik, čeprav ni komunist.
Kako gledate na obči razvoj Jugoslavije v bodoče? - je bilo moje prvo vprašanje. Odgovor me je dokaj presenetil, kajti rojak je bU mnenja, da se mora na podlagi marksističnih naukov jugoslovanski komunizem postopoma razvijati v nekako obliko demokracije, ako ne bo prišlo do (sovjetske ali ameriške) okupacije odn.vojne. Pojma same demokracije ne gre dobesedno Istovetiti z anglosaškim tipom, toda neke vrsta demokracije to. bo. Treba pa je biti pripravljen, da bodo tu In tam režlmovct delali skoke vstran, toda vselej se bodo prisiljeni vračali na določeno pot, ki razvojno pelje v neko obliko demokracije.
Trdil je, da se polltlčkl pritisk v državi vedno manj čuti, kar seveda še ne pomeni, da vlada polna svoboda. Toda razlike med preteklostjo In sedanjostjo so tolike, da tega ne more noben količkaj objektiven človek zanikati. Sicer pa političen pritisk sploh več ni potreben, kajti država je zdaj dirigirana preko gospodarstva. Tako ni več surove politične policije In je UDBA le nekak Gallupov zavod za registracijo javnega mnenja (in privatnega, sem dodat). Kakor hitro pa registrirajo kako. nevarnost, pa posel prevzame milica, 'ki je Izvršni organ Tajništva za notranje zadeve.
Tudi na sodiščih, je pobožaj boljši. To lahko vidite že tz prizadevanj,1 da bi■ država1 Imela Čim več odvetnikov - pravnikov. To je točno za 100 > obrnjena politika, kot so jo zastopali pred leti, ko potem skoro noben od mlajših ni študiral prava zato, da.bi postal odvetnik. Posledica je bila, da prevladuje občutno pomanjkanje tega poklica, kajti stari odvetniki umirajo odn.so vstopili v pokoj. Tekom razvoja je'režim uvidel, da je obstoj novega sistema, ki še je'rodll po sporu z Informblrojem, nerazdružljlv od obstoja odvetnikov.
Pozabiti pa tudi ne -gre, da se z vsakim letom kub turno st ljudi veča In da je tudi to pomemben člnltetj v evolutlvnl smeri komunističnega režima. Naj sl že režim prizadeva kolikor hoče, da vcepi ljudem marksistične nazore, že samo dejstvo, da šole rastejo ponekod kot gobe po dežju In da niso slabe, sili ljudi k razmišljanju In formiranju nekega mnenj a. Po rojakovem mnenju so zlasti Slovenci Inteligenčno že previsoki za komunistični režim, ker Izstopa navzven prehuda Individualnost In tako Inteligenca postaja problematična. NI dvoma, da bo šlo tudi v ostalih republikah v tem pravcu
Dobro, kal pa potem opozicija? - sem ga vprašal. Ta se bo postopoma formirala doma, morda niti ne v taki obliki, kot sl jo predstavlja emigracija, je odvrnil. Dejstvo je, da danes sploh ni alternative Titovemu režimu, ki drži državo skupaj In počasi le napreduje.
To j e tudi razlog, da emigracija politično nič ne pomeni. Kakšna emigrantska kombinacija bi mogla biti zanimiva samo v primeru kake krize v Jugoslaviji (n.pr.v primeru vojne, okupacije In podobno),
Djllas je napravil veliko napako, da je šel v frontalni napad. Potrpežljivo In v dozah bi moral servirati svoje nauke. Sicer pa niti ni bil toliko obsojen zaradi svojih Idej kot.predvsem zaradi tega, ker si je privoščil novo gospodo in jo pred vsem svetom razgalil.
Tu sva se dotaknila Madžarske: rojak je menil, da -je šel Nagy predaleč, ker da ne bi smel tako odprto sodelovati z meščanskimi strankami. In kaj bi se zgodilo z Jugoslavijo, če bi madžarska revolucija uspela? - sem ga vprašal. ‘•Pritisk na ljudi bi se povečal‘V je
Štev. 241.._______ _	.Kl 1 TR IGL AJA__________________Stran_7z
odgovorilo NI predvidel, da bi moglo priti tudi v Jugoslaviji do oborožene vstaje (z vojsko).
V tem, da politične stranke v Jugoslaviji niso dovoljene, ni rojak videl kakšne posebne škode. Po njegovem mnenju se doma počasi vse bolj formirajo nekakšne Interesne skupine, ki jih režim ne more preprečiti. In te skupine so v širšem smislu In nekoliko drugačnem pomenu Itak tudi neka vrsta strank, ki se bore za svoje Interese. Taka skupina je n.pr. razred direktorjev ali pa skupina polltlkov-gospodar-stveplkov In tudi grupa politikov. Seveda te skupine niso organizirane, vendar pa obstojajo, skupni Interesi jih družijo, med seboj sl pomagajo, svoje ljudi In simpatizerje forslrajo In to mnogokrat brez ozira na.politično prepričanje ampak zgolj zaradi sposobnosti ali podjetnosti. Podrobna analiza bi mogla odkr.lt.l še nove In nove skupine v formiranju, v nekakem Interesnem solldarlzmu.
In kaj ie potem vzrok tako zavoženega gospodarstva? - sem dodal. Dva vzroka sta: premalo zgrajeni kadri In prehuda korupcija.
Prvo je še vedno posledica partlzanščlne, kt se bo sicer še leta In leta poznala, toda počasi že upada, ker odraščajo novi strokovni kadri, za katere je bil rojak mnenja, da niso slabo šolani.
Tu sva se dotaknila poslednjega podružabljenja stanovanj In zazldnlh parcel. To je po Marksu vendar logična razvojna stopnja ko ne sme nihče žlve.tl od kapitala, je bilo pojasnilo. Rojak je bil mnenja, da je režim na to nekoliko pozabil, zato ni bilo malo Iznena-denja, ko so reč p^lvekll-na dan. Toda vseh hiš pa nikdar ne bodo podržavili, ker sb vendar za osebno rabo, pa tudi samo vzdrževanje ne bi bilo praktično.	>	• •
Pred kakšnimi problemi stoji danes partija odh.oblast? -sem ustrelil z novim vprašanjem.
Kako obdržati, delavstvo, je bil hiter odgovor. To je najhujši ^problem. Drugo vprašanje je dotok mladine v partijo. ''Partija je namreč kakor Cangkajškova vojska!1* In zanimivo je, da mladina noče v partijo Iz kakšnih Idejnih razlogov, ampak ker se za politiko ne zaniha, se noče zanimati. Tako je mladina apolitična.
Problem pa je tudi vera-, čeprav organizacijsko ta ne predstavlja nobene nevarnosti za režim, ker so jö nagnali v cerkve, sama religija postaja problem za ljudi kot posameznike. Tudi za partijce. Sicer se tl ne bi na skrivaj poročali, dali krstit svoje otroke in podobno. V nekem kraju v Sloveniji je bito pet ljudi povabljenih v partijo. Trije od teh so vabilo zavrnili iz verskih razlogov.
Zakaj toliko govora in pobijanja pert Ikul ari zrna?;t. sem nadaljeval razgovor. Tu je bil, rojak izviren:
Takozvanl partikularizem izhaja iz potrebe po zaščiti o-sebnih ali skupinskih _ali pa krajevnlh.-uAUeresov, često braz vsake poetične zveze. Tak pojav partikularizma lahko smatramo rudarski štrajk v Trbovljah v januarju lansko leto. Tedaj so ga razlagali kot upor proti nizkim plačam in nepravičnemu plačnemi sistemu, pri katerem so bili rudarji na dnu. Toda to ne drži. Vzrok štrajka je bil odpor proti centralni oblasti, odpor proti - Beogradu. Tega ne gre nujno istovetiti s kakim separatizmom ali sovraštvom do,Srbov. Prvič je v zvezni vladi-mnogo Slovencev in ne le Srbi, drugič pa imajo glavno besedo - Črnogorci in ne Srbi j and'. 'Odpor je proti centrali, in ker se ta nahaja v eogradu, gre za odpor proti - Beogradu. Pod ta pojem spada vsak,ki je v osrednji vladi odn. zveznih ustanovah. Zato je Kardelj najbolj osovražen človek v Sloveniji, ker je v Beogradu. Ker tudi odnošaji med Beogradom" in "Ljubljano" niso baš odlični in to zato, ker je Slovenija zapostavljena v svojem razvoju v korist zaostalih predelov, obstoja domneva, da je bil trboveljski štrajk naročen iz - Ljubljane. Ali so to zvezo v Beogradu mogli dokazati, ni lahko reči. Toda v samih Trbovljah ni bilo tedaj kakih posebnih posledic, dočim so v Ljubljani "leteli" gotovi višji funkcionarji, med njimi organizacijska sekretar Kavčič,ki je postal predsednik sindikatov. Nobena tajnost pa tudi ni, da sami - . slovenski partijci godrnjajo čez Beograd in' to n.e samo v nižjih vrstah.
Koltkor.se v Slovenijt krepijo informbirojevci, se naj zahvalijo samo odporu do Beograda.
Podobno se čuti tudi na Hrvaškem, čeprav je ta manj zapostavljena kot pa Slovenija. Stanovanjski problem je n.pr. najhujši baš v Sloveniji, kjer so doslej najmanj gradili. Obstojajo pa na Hrvaškem tudi separatisti. Kolikor jih je v partiji, so predvsem zaradi diskriminacijske gospodarske politike Beograda.
Zaključil sem razgovor z vprašanjem, kaj bi bila prva,nova stopnla v razvojni smeri jugoslovanskega sistema k demokraciji. Rojak Jo odgovoril, da bi bilo treba razširiti delokrog proizvajalcev, torej delokrog delavskih svetov.
BEGUNSKO LETO
Mednarodno leto za begunce se je začelo 1.junija letos z nalogo da več ali manj reši begunsko vprašanje. Doslej je bilo seveda vide= ti le začetni in propagandni del tega načrta iz časopisov,posebnih i lustriranih revij ter radijskih in televizijskih programov.Iz tekoče ga materiala moremo spoznati ne samo koliko se je za begunce naredi^ lo v preteklosti ampak tudi težo. problema.V tem oziru sta najbolj za nimiva članek Karla Norskega v MANCHESTER GUARDIANÜ in poročilo Zel= lerbachove komisije ("European Refugee Problem.A special report.Izda la The Zell erb aoh Commission on the European Refugee Situation, 342, Madis.on Ave.,Suite^ 503-4,New York 17.,N.Y.-Cena ^ 2.50)
Norski kritizira razdelitev pomoči beguncem v Avstriji in Nem = oiji.V Avstriji so n.pr.Volkadeutseherji dobili kar 88^ od 1176 sta= novanjih enot za begunce,za kar se je v letih 1955-57 porabilo veči= no denarja. 1958.leta je ta odstotek padel na 70. V Nemčiji računajo da ena tretjina beguncev ni primerna, da se vseli v nova stanovanja . Tako,pravi Norski,denar v obeh državah,ni Sel za rehabilitacijo naj= šibkejših,za katere je bil v prvi vrsti namenjen,ampak v "korist" najmočnej ših.
Silno obširno poročilo Zellerbachove komisije zajema toliko pro= blemov,da bi bilo poročanje le o gotovih delih krivično za ostale de le poročilafki^nas toliko ne zanimajo, a so le izredno poučni.
Glavna točka,poudarj ena od komisi je je,da je vprašanje evrop = skih beguncev možno rešiti. Po dogodkih na Ogrskem jo bilo te= kom osmih mesecev razseljenih kar 170.000 novih beguncev.Marca letos 0 v Svropi.še 165.000 starih in novih beguncev.Öeprav je. med. njimi mnogo težkih primerov,komisi ja misli,da bi se ob skupnem rinpo= ru vseh zapadnih.narodov problem lahko rešil na human in hiter način.
Druga zanimiva točka,na široko obdelana od komisije,jo stari iro noyih jugoslovanskih beguncev, t.j.če so ekonomski 'ali poli = treni emigranti. Kot je znano sestavljajo Jugoslovani, ogromno večino novih beguncev m se zlasti Aratrija in Italija ne moreta upirati skušnjavam,da ne bi po mučnih zaslišanjih vrnili teh beguncev v Jugo slavijo Pod izgovorom,da niso politični. Tako je bilo vrnjenih iz Av s trije okoli 50 do 60% teh ljudi. Komisija naglaša,da se ne sme dela ti razlike med ’ekonomskimi’ in »političnimi’ begunci in da imata 0=
*	• PrnVx00 • ^° P0ii'ti^negQ azila ter da jugoslovanski državi ja=
ni beze iz mešanice političnih,ekonomskih in osebnih motivov,ki odgo varjajo nagibom tudi beguncev iz drugih držav.' .
.. V preteklosti je bilo izdanih precej službenih in poluradnih njig in brošur o vprašanju beguncev, ki so se odlikovale po suhopar nos ti in interesu za statistiko. Poročilo Zellerbachove komisije pre veja skrb za usodo beguncev in humanost, in ga toplo priporočam vsem, ki se zanimajo za usodo beguncev.
J.G.
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA znaša v_Angliji L I.4.0 na leto, v Sever= ni Ameriki Pa 3.50 za navadno ali ^ 7 za letalsko dostavo. Naročni na v Avstraliji je LA 1.10.0 z navadno in LA 2.15.0 z letalsko pošto.
Naš naslov je : BM-TRIGLAV.LONDON WC 1
ANGLEŽI NA BALKANU
Svet se je pred meseci škodoželjno smejal na račun britanskega zunanjega ministrstva, ki je odobrilo prodajo modernega^ orožja kubanskemu prezldentu Batisti, daslravno so že vsi vrabci na kubi vedeli, da so ure diktatorju štete. Britanija je zagrešila mnogo podobnih neumnosti v preteklih nekaj letih; pred tremi leti je sprožila sueški napad v stilu Lorda Palmerstona In tako verjetno sodelovala prv umoru Ogrske, sedaj pa vodi pomorsko vojno z mogočno mornarico Islandske republike. V diplomatskem dvoboju z amaterji na Bližjem vzhodu stalno Izgublja, da o zmagah sovjetske diplomacije sploh ne govorimo.
Te In podobne misli so se ml porajale ob branju knjige Tetra Kempa o svoji vojaški misiji v Albaniji med zadnjo svetovno vojno. (Peter Kemp; No Colours or Crest. Založba Cassell, London, cena IS šilingov). Že med vojno In še bolj po njej smo se spraševali, kaj je nagnalo Angleže, da so dali pomoč Titu namesto nacionalistom. Razni razlogi so se čull. Toda sodeč po tej knjigi je najbolj Verjeten vzrok popotna nesposobnost angleške obveščevalne službe, da oceni rezultate svoje kratkovidne politike. Zato knjigo toplo priporočam. Seveda se Večina nanaša na razmere v Albaniji, toda enostavno je, v mislih prestaviti dogodke na jugoslovansko ozemlje In videti, kako so se odvijali tudi pri nas.	, . ,
V dobi ženevske konference smo In Sovjeti govore o poljskih
Izgubah od strani Nemcev. V knjigi lahko beremo na strani 9. In 10.,da so Rusi lovili umikajoče se poljske čete In streljali vse častnike nad činom poročnika. Na strani 74.bomo videli, da je James Klugmann, sedaj član politbiroja britanske komunistične partije bil v Kairu eden od glavnih obveščevalcev za Balkan.,Drugi obveščevalec, znani levičarski publicist Basll Davidson, katerega so dogodki na Ogrskem leta 1956 nekoliko streznili,je javno bil proti Mihailoviču In/ je od Kempa zahteval, naj podpiše Izjavo, da j e v Londonu bil podvržen ''indoktrinaciji' v korist Mihailoviča, kar seveda Kemp ni hotel storiti, ker to ni bilo res. '
Malo dalje bomo zvedeli, da je bil s 25 leti Bill Mclean šef britanske vojaške misije v Albaniji. Gotovo poln Izkušenj In sposoben presoje, da odloči kaj se dogaja v Albaniji, komu naj da orožje In s tem več ali manj odloči usodo onomllljonskega naroda. Zvedeli bomo tudi o težavah članov britanske misije; na primer, da niso mogli spati, ker so ponoči komunisti pobijali svoje politične nasprotnike. Proti temu niso mogli nič narediti, ker je ukaz bil ukaz In ta je bil, da se ne smejo vtikati v domače politične razmere In naj nudijo pomoč Vsakemu, ki je pripravljen, se boriti proti Nemcem; Ko pa je Kemp vzpostavil zveze z neko ''reakcionarno'1 grupo na Kosme tu, ki je bila pripravljena to storiti, je dobil naročilo, naj to zvezo prekine, da ne bi pokvaril odnose s Titom. Kempu je pa bilo dovolj vsega In je zaprosil za premestitev, to je, hotel je zapustiti Balkan. Bel je v Berane v Črni gori, kjer se je sestal z drugimi britanskimi In ameriškimi častniki,- ki so bili pri Mihailoviču In so sedaj čakali na transport v Italijo. Tukaj je pisec doživel krono svojih doživljajev. Zaradi nekih nesporazumov s partizani, je grupa dobila Iz Kaira ukaz, naj oddajo svoj radio aparat nekemu angleškemu oficirju pri partizanih. Dobro vedoč, kaj so utegne zgoditi z njimi, ko partizani zvedo, da nimajo več zveze z Kairom, so zbrani oficirji poslali ogorčen telegram na vrhovno poveljstvo In končno dobili dovoljenje, da nadaljujejo radijsko zvezo.
To je le nekaj podatkov o knjigi, ki na zgovoren način pove, kako so Angleži vrgli vstran svoj vpliv na Balkanu. NI dvoma da so britanski oficirji na terenu preje alt kasneje jasno videli, kaj se dogaja, samo oni to priznajo drual pa ne. Nekateri od njih so gotovo o tem poročali, če ne službeno vsaj privatno. Zakaj so ta poročila bila Igno-rlrana oziroma kdo jih je prezrl? Je Churchill namenoma dal Balkan komunistom, da ohrani ‘'dobre'' odnose s Stalinom tn da bo slednji naklonjen britanskemu Imperiju-' To bi rad zvedel nekega dne.
J .G,
'THIS IS SLOVENI
Močno Ilustrirana knjiga z več kot dvesto stranmi manj o~ bičajnega formata je pod gornjim naslovom izšla lani v Kanadi. Knjigo je izdala Slovenska narodna zveza v Kanadi; uredila sta jo dr.R. Čuješ in V.Mauko. Na 4.strani vidimo, da je to "Publication No.I. of the Research Center for Slovenian Culture,	I.Walker Road, Willowdale,
Ontario."
Kratek uvod je napisal dr.CoZebot. Pod zaglavjerfli' ‘‘This They Are Saying”, navaja knjiga v mastnem tisku laskava mnenja, ki so jih bodisi v knjigah ali revijah izrazili o Sloveniji in Slovencih nekateri ameriški in angleški novinarji in publicisti. Temu slede krajši članki, ki obravnavajo slovensko ozemlje, gospodarstvo in zgodovino. Zaglavje o slovenski kulturi je najobširnejše in je razdeljeno na pet delov; če kod, je vrednost in pomen knjige v tem zaglavju.
V razprto tiskanem članku '''And the Future?" beremo v manj gibki angleščini,kako je prišlo v Sloveniji do komunizma in kako bi si njeno ureditev v bodočnosti uredniki te knjige naj ljubše predstavljali-Članek je pravzaprav le v angleščino premleto mnenje glasnikov zamejskega gibanja za neodvisnost naše domovine. Medtem ko se članek strinja z Djilasovo napovedjo o neogibnosti razkroja komunistične družbe, je v tretjem odstavku grobo potvoril zgodovinsko dejstvo. Tu namreč beremo: "In May 1945, all of Yugoslavia, including the most reluctant Slovenia, where virtually no organized communist bands existed, was handed over to Tito in consequence of the interallied division of Eu-rope."/Del stavka podčrtal podpisani/. Gg.urednika imata slab spomin.
Knjiga je po vsem videzu namenjena angleško govorečim bralcem. Ilustracije v knjigi "This is Slovenia" so številne, pravzaprav vzbuja knjiga vtis albuma drugorazrednih, razglednic.KIjub temu pa bo publikacija verjetno za silo služila svojemu namenu. Nikakor pa je ni jemati za kako kratko sveto pismo o Slovencih in njihovi domovini. Uredniki so posvetili svojemu delu premalo truda in kljub temu, da govore o "disinterested testimonials", nehote dajejo knjigi pečat mišljenja, ki med Slovenci, doma ali po svetu, ni nujno splošno.Brez dvoma je bila izdaja knjige prizadeta z raznimi težavami in pa z neke vrste mladostno vihro, v kateri so hoteli knjigo čimprej izdati. Ta svoj vtis bom skušal v nadaljnjih odstavkih nekoliko nazorneje pojasniti.
Slabi prevodi
Pod "Errata" na strani 220 čitamo:"We regret very much that, owing to unfavourable circumstances, there are some misprints in the book, and we ask reador's forgiveness." Temu slede, reci, piši, štirje popravki. Ros je, da tiskarski škrat ob tiskanju knjige ni bil preveč muhast, a tudi tako skromen ne. To gre za splošni videz knjige in hkrati za doslednost v podrobnostih.	v
Postavljanje ločil kakor tudi navajanja virov v Ihjigi so tako poljubna, da bodo bodla v oči slehernega količkaj načitanega bralca. V pregledu slovenskega slovstva ni ne ležečih črk in no narekovajev, pač pa mešanica nepotrebnih prevodov knjižnih naslovov. Koder pisatelj naslova ni mogel prevesti, ga je preprosto prezrl, drugod zopet sem se ob teh prevodih pozabaval. N.pr.: Veseli dan ali Matiček se ženi - A Joyful Day or Mateecheck Gets Married /148; številke bodo navajale strani v knjigi/; Tihopatec - Smaggler, Doktor Zober - Doctor Šober, Jara gospoda - Those Empty Lords /155/; Vetrogončič - So as the •Wind Blows, Skušnjave in Skušnje - Temptations and Trails /156/; Hiša Marije Pomočnice - The House of Mary the Help /158/; Gadj e gnezdo --The Nest of the Snake /160/.
Kratka besedila pod slikami so nedosledna. Spričo doline Trenta /137/ je Logar's Valley nepotreben prevod /84/.Ko imamo že Pred-j-am skl grad /123/, imamo lahko tudi Celjski grad ne pa Castle of the Counts of Celje. Kozolec, kakršnemu so v naših krajih, če se prav spominjam, rekli "topler", naj bo za ameriško in angleške bralce "log ca-bin with thatched roof" /55/. Zlasti Anerikanci in Kanadčani imajo o "log cabin" strogo utemeljene pojmo.
V	zaglavju o slovenskem ozemlju čltam? da Izvira Drava v Avstriji; to j e bilo nemara res do l.I9I8<. Ko pa sem 1.1945 pil na Izviru te reke vodo* sem bil v Italiji. Sočo hoče pisec predstaviti bralcem kot “puro daughter of mountalns" /88/. Ubogi Simon Gregorčič’ Na str. 89 najdemo naslednji umotvor tega poljudnega zemljeplsca: “».. Is known as the Slovenlan Garst. Wtth Its four hundred or more grotoes and caverns It Is the Mocca of ali who love to admlre the Underground mlracles wrought by nature durlng mlllenla of her Creative experl-mcnts.“ Pisec tudi ne more mimo tistih bedastih prlmarjav kot “Adriatic Swltzcrland“, “Slovenlan Salzburg“, “Meran of Slovenla“ Itd.
V	zgodovinskem obrisu Slovenije je snov razdeljena tako,da kralja Sama niti omenili niso, medtem ko so dogodkom po prvi svetovni vojni posvetili domala dve tretjini prostora. Fewd, ki v angleškem ne pomeni nič-, stoji očlvldno za feud. Knežji kamen je “Stone of Dukes“ /llO/o Grajska ječa bo nemara castle dungeon, ne pa castle moat /lI2/. Ponesrečena je primerjava ameriške revolucijo s slov.kmečkimi upori.
Cop ni spal
Čltanšklln nerodno v angleščino postavljen je pregled slovenske književnosti. Na strani I5I beremo o Matiji Čopu “who used to read day and nlght In no less than seventeen languages“. Meni bi se zmešalo. Levstik je “poet and novelist“ In tudi Cankar je pisal romane. “Moderna“ je najnovejši doprinos k babllonskostl angleškega jezika. Govekar je playwrlte, Murn pa je umrl “of T.B,“
Suha roba je “dry goods from Ribnica“, necerkveni pevski zbor pa “ ’world’ or secular cholr“. Mollfere je napisal “Tartuff“ In kamra ali kamrica je “celi" /134/. Tod pisec pesniško vzkipi:“Oh,sweet moments of love; alas, always too short; ... But love In Slovenla, as elsewhere, will never die.“ Torej nas hvalabogu še ne bo konec.Po plš-čevem mnenju ljudje neprestano pojo, tako da mladina skoraj nima časa za poljubljanje. Na str.129 pravi med drugim “Yet Ljubljančani... are not dull bookworms who like to speak about the latest American novel, French comedy or Russlan ballet...“ na koncu Istega odstavka pa namiguje, da postajajo sprejemljivi za “rock ’n roll“.
V	vsej knjigi sta prispevka o slovenski glasbi In umetnosti najboljša, strokovno In jezikovno. Pile dwelllng /l7S/, ki naj bo angleško za stavbe na koleh, bi bilo nemara bolje prevesti z “houses on stllts". Poglavje o Slovencih, ki so doživeli bolj znane uso'de v širnem svetu, vsebuje nekaj manj znanih podatkov In je po svoje zanimivo. Lahko bi pa tam omenili še Adamlcha, Lavrina In zdravnika Velblča.
“But thts nat ton will rematn“.sem bral na strani 120. Ta nadebudna ugotovitev me je naj lepše zajela tn ml vitla upanja, da bo druga Izdaja te knjige boljša.
L. P.
PISMA "KLICl>
RAVNOGORCI: G.urednik! Na žalost g.Vitovec ne uvidi, da je Ravnogor= Stvo preveč diskreditirano,da bi mogli biti Slovenci zanj zaintere= sirani.Do tegaso pri vedli_razni avanturistični vojvode in podobni nekvalificirani leaderji,ki morejo impresivno delovati le na inteli genono manj razvite ljudi.Popularnost Ravnogorstva med srbsko emi =* gracijo,tako individualno kot kolektivno, je pripisati: 1) mitu he= rojev, za katerega so Srbi historično in emocionalno disponirani;2) ompleksu inferiornosti,ki nujno psihološko bremeni emigrante v ci= vilizacijsko višjih deželah,a čigar kompozicija se inter alia sesto Ji v tem,da pred kruto realnostjo iščejo zatočišča v imaginaciji•in 3) kompleksu krivde,izvirajočim iz vojne,čigar kompenzacija impera= tivno zahteva recionalizacijo in sanktifikacijo vojnih dejanj Iz vsega tega direktno izvira fabrikacija fabul in celotnega ravnogor= ckega mita,ki je integralni del Ravnogorstva,čeprav ga nikakor ni enačiti z istim; a ki slovenski mentaliteti ni simpatičen''in vice 3® v optimalnem slučaju mogoče pričakovati 1G minimalno udeležbo Slovencev v Ravnogorskem pokretu.
A.Ocvirk
RUSI IN SOVJETI: G.urednik! A.B.ni docela jasen v svojem pisrriu(KT 239).Ne vem,ali hoče,da mu povem,kako je prišlo do stvari,ki jih omenja ali Pa hoče,da potrdim njegovo namigovanje,da so se vse te stvari dogodile zaradi ruskega a ne sovjetskega imperializma?Moja izjava se je nanašala na povojno tendenco nekaterih političnih ko mentatorjev na zahodu,da prikažejo stvari tako,kot da gre za sta= ri ruski,carski če hočete,imperializem pod krinko komunizma - pod krinko nekakšne progresivne ideologi j e,ki naj hi oslabila svet v svrho vzpostavitve ruske dominacije.To nevarno tezo,ki jo v emi = graciji na veliko razširjajo Ukrajinci,je zavrnil nekajkrat ' tudi sam Churchill,ki je izrecno nag]£ßil,da "mi" nimamo ničesar proti Rusom in da z njimi sočustvujemo,ker imajo na vratu komunistično vlado.Očividno je,da hi usvajanje takšne teze povzročilo pri Ru = sih isti odpor,kot ga je povzročila Hitlerjeva krutost,ki ni hila naperjena proti komunistom ampak proti Rusom,Slovanom. Ako se bov jetski politični cilji v gotovih primerih ujemajo s starimi car = skimi,je to pač samo zato,ker je Sovjetska zveza podedovala vse geopolitične faktorje carske Rusije.	L.Zupan
"ÖUT ZA FERO": G,urednik! Kar zadeva Vaš uvodnik glede pariških do godkov (KT 240),Vas lahko zagotovim,da je ustaška delavnost v Pa= rižu vznemirjala ne le Srhe ampak vse,ki jim je hilo kaj do Jugo= slavij e.In ta aktivnost je hila škodljiva v prvi vrsti za same Hr vate in končno za vse demokrate,čijih horba proti Titovemu totali tarizmu je postajala smfešna z ozirom na delavnost fašistov-ustašev.
V takem položaju je bil dotični memorandum koristen,kor jetrez dvoma udaril po ustaših in do neke mere opravičil obstoj demokrat ske emigracij e,usmerjene proti Titovi diktaturi.Spomenica hi seve da mogla hiti bolje s estavlj ena,toda treba je razumeti,da so jo podpisali številni ljudje,iz različnih političnih in intolektual= nih skupin.Tako široka spomenica ne more hiti nikoli najboljša.Za to ne bi bilo treba biti ob njej tako kri tič en .Namen j ena. je bila Francozom in zanje niso bile pomembne tiste finese,ki so za nas.
Lahko pa rečem,da je bil ustašem v Franciji zadan odločilen u= d ar e c,d a to ni poslabšalo odnosov med Hrvati in Srbi ter Slovenci in da je moralno okrepilo emigrantski položaj na Francoskem.To je glavno.
V.S .
G.urednik! Z ozirom na Vaš komentar na marčno pariško spome= nico bi dejal, da ne kaže meriti z isto mero Srbov in Hrvatov.Spo= menica je bila s srbske strani le obramba,upravičena obramba,če = prav bi mogla biti boljša. Toda prvi korak t.j.napad je prišel iz hrvaške ekstremistične strani. Vzrok da trezni Hrvatje na take ak cije na reagirajo, j e deloma zaradi nacionalističnega refleksa de= loma pa zaradi hrvaške narodne čredne mentalitete,da ne bodo po ekstremistih takoj razkričani za izdajalce. Sicer pa so bili odno si nn.splošno med Slovenci; in Srbi ter/ med temi skupaj in Hrvati znosni in celo dokaj dobri. Tu mislim na zmerne,trezno Hrvate.V Pa rižu obstoja Društvo časnikarjev narodov Jugos 1 n vij c, k j;er so Hr = vatje in Srbi, potem Organizacija SHS za federalno Evropo,ki je včlanjena v širši vseevropski zvezi. Funkcije v tej organizaciji se po kolobarjenju men jeva j Oj med Srbi,Hrvati in Slovenci.Obstoja tudi Zveza demokratov in socialistov Jugoslavije,kjer; pa ni Mačko vih Hrvatov, dočim drugje so. Tega sodelovanja pa ustaška akcija niti spomenica nista pokvarili. Kalilci tega primeroma znosnbga o zračja med našimi emigranti so bili le ustaši oziroma pol-ustaši.
-nov
BOLE,ZEN KARDINALA' STEPINCA'
-£z	Poročajo, da se je zdravje primasa Jugoslavije kar
d mal a. Stepmca, ki trpi zaradi nevarnega sesedanja krvi v žilah, nenadoma poslabšalo.Bati se je,da mu bodo morali odrezati desno noš°-	-	-	'	(ds)
V.A.Farkaš:
HRVATSKA ZORA in Zbor: V pismili. uredniku v aprilskem KLICU TRIGLAVA navaja -c., da moje informacije glede Hrvatske zore in ZLora niso točne.ter da olostojajo idejne razlike med njima že ka= kih pet let-kakor tudi,da so se organizacijsko razšli pred letom dni. Gg.Kaleb,Antič in Grahovac,uredniki Zore,da so' v opoziciji .
Moja informacija je Lila na žalost deloma netočna.Nisem ve = del, a iz pisanja Zore nisem mogel zaključiti, da obstojajo goto= ve razlike med Srhi in Hrvati zboraši že nekaj let. Ravno tako je res, da je zboraški vodja g.Lakov Ljotič pred letom dejal g.Kale= bu, da HRVATSKA ZORA in ISKRA ne moreta biti več pod isto streho. Res jo tudi, da je bil pred riekaj meseci g.Kaleh izključen iz Zbo ra (ali "Zajednice",kakor se sedaj imenuje.) Vse to pa ne pomeni, da so obstojale ali obstojajo nekakšne velike idejne razlike med Srbi in Hrvati zboraši. Srbi zboraši so integralci,antifederali = s ti: en kralj, en narod, ena država. G.Kaleh pa j c žc več let po= skušal, da Srbe zboraše pretvori v federaliste, uverjon,da bo na ta način mogoče okoli Zore zbrati tudi znatno število Hrvatov,ki niso zboraši, toda so za Jugoslavijo ~vendar pa ne za centralisti« no. Zastopajoč federalistično tezo se je g.Kaleh skliceval na iz= javo pokojnega.Limi tri ja Ljotiča, da "more" biti Jugoslavija fe = deralistična, česar pa Srbi zboraši niso hoteli sprejeti. G.Kaleh je nato predlagal, da se vrši " svetovni zboraški kongres",na ka= terem naj bi razpravljali o tem važnem vprašanju. Ta predlog je vodstvo Zbora odbilo kot neizvedljiv,češ da so zboraši razkropijo ni po celem svetu. Končno je bil g.Kaleh izključen iz Zhora,ko ni hotel opustiti ideje federalizma. V tem jev glavnem cola "idej = na" razlika med njima. Po mojem mišljenju je šlo za običajno "Čist ko" v totalitarnih organizacijah. Öe bi bili zboraši v Jugoslavi= ji na oblasti, bi g.Kalebu verjetno odletela glava.. Menim, da bi= ti federalist ne pomeni nujno istočasno biti tudi demokrat, kakor tudi ne pomeni,da mora biti nekdo neizbežno totalitäres, če' je integralec. Kadar izbiramo med integral.izmom in federalizmom, je vprašanje, katera rešitev je realnejša, katera rešitev bolje odgo Varja prostorninskim in časovnim prilikam.
Tako na primer ne vidim v uvodniku majske številko HRVATSKE ZORE ("0 orožju‘proti komunizmu"), da je nenadoma Zora. postala de= mokratski časopis. Tam je govora o skupnem programu "dveh riajmoč= nejših narodov - Srbov in Hrvatov" Jugoslavije. Ta skupni program mora dati odgovor na vprašanje: A kaj potem? Teoretično obstojajo trije odgovori:."Prvo, da se zahteva ostvaritev maksimalnih.in . ekskluzivističnih teženj, tako hrvatskih kot srbskih. Drugo,da'se ne zahteva ničesar razen enega:- da narodi sami po osvobojenju od= ločijo o svoji svobodi. Tretje: da se zahteva o čuvanj, e- skupnosti teh narodov, naravno v svobodi in enakosti." Prvo" "rešitev" je Zo ra odbila. Kaže, da tüdi druga rešitev no pride v poštev, ker se Zora boji "demokratske procedure v vseh. njenih konsekvencah". Po HRVATSKI ZORI ta procedura "kulminira v modernem pravu vsakega na roda na lastno samoodločitev". -Te demokratične rešitve pa Zora ne more sprejeti, zato pravi: "In končno imamo tretjo možno reši= tev, to ki jo mi zagovarjamo: da se predvidi nadaljevanje skupno= sti narodov Jugoslavije in se na tej osnovi izvrši duhovna mdbili zacija ter narodov in formira njihova skupna fronta proti komuniz mu." Po mojem mišljenju bi bila pravilna samo druga rešitev, ko bi HRVATSKA ZORA zares doumela, kaj pomeni demokraci j a; da demokracija ni samo štetje glasov, vladanje večine, tem = več poleg tega še mnogo več. Tretja rešitev je v bistvu stara zbo raška rešitev, katero pa Zora želi na federalistični osnovi.
Z največjim zadovoljstvom bom uredništvu HRVATSKE ZORE odsto Pil eno ali celo obe strani teh "Razgledov", da v njih'objasni svoje stališče in popravi moje zablode. To bo koristno za Slovence,
RAZGLE D I
čeprav se ne štejemo med "najmočnejše" jugoslovanske narode.Bo Pa tudi jasnejše demokratskim, Srbom»kl berejo KLIC TRIGLAVA. Njegov urednik soglaša s prodnjim. Priznati pa moram, da mi ni v nikako zadovoljstvo, da "napadam" g.Kaleba in HRVATSKO ZORO; kajti če je oa zares zavrgel zboraško "ideologijo" in prešel v "demokratski tabor”, aem prepričan, da bo tu dobrodošel. '
RB!PTOL]pr£N3KI ZBORA ŠT; Totalitarne organizacije, tako tudi Zbor,""so videti "monolitne". Pod skorjo monolitnosti se pa dogaja jo mnoge stvari, ki niso za javnost. Poleg primera g.Kaloba,ki bi ne prišel v javnost, če ta ne bi bil izključen iz Zbora, je zani= miv tudi primer skupine zborašev v Birminghamu (Anglija; na čelu s pravoslavnim duhovnikom g.Radovanom Miljkovičem. To skupino so sestavljali zboraši republikanci*. Verjetno tisti, ki so jezni na kralja Petra, ker ta noče imeti nobenega stika z zboraši. Za časa vojne so zboraši sodelovali z okupatorjem "za kralja in domovino". Po vojni in vse do danes njihovi časopisi in njihove skupinice po svetu ne pozabljajo objavljati kraljevih govorov, slaviti kra= 1jev rojstni dan itd., toda kralj jih uradno ignorira. Ta republi kanski izbruh v Zboru je dvignil veliko prahu v njihovih vrstah . Na koncu je moral duhovnik g.Miljkovič razpustiti to skupinico, -sicer bi bili vsi izključeni iz Zbora.
SLOVENCI IN JUGOSLAVIJA; Med mnogimi Srbi in Hrvati Prevla- = duje mišljenje, ki ga brez razmišljanje sprejemajo tudi mnogi Slo venci, češ da je Jugoslavija najpotrebnejša Slovencem, da brez Ju goslavij e Slovencem ni življenja. Z drugimi besedami, da bi mogli obstojati neodvisna srbska in neodvisna hrvaška država, a da bi bili Slovenci razdeljeni med sosede in da ne bi mogli imeti last= ne države. To mišljenje med Srbi in Hrvati vodi do tolmačenja,da je želja Slovencev za Jugoslavijo posledica strahu, kaj bi bilo z njimi, če Jugoslavije ne bi bilo. Pri tem Srbi in Hrvati pozab = Ijajo, daso bile novonastale države nemški sateliti, ko je bila Jugoslavija razbita. Na nedavni proslavi Dneva Ravne gore,30.maja t.l. v Londonu, sem v govoru, ki bo verjetno v celoti obl avli en v RAVNOGORSKEM BORCU rekel tudi tole: "Cesto pravijo nam Slovencem: Vi najbolj potrebujete Jugoslavijo, brez nje vam ni živi j onja!Kot da smo mi za Jugoslavijo iz popolnoma sebičnih razlogov. Jugosla= vije je potrebna nam vsem, je življenjska potreba vseh njenih na= rodov,ce^je^to komu všeč ali ne. Na nam vseh je, dri živimo v Jugo slaviji če že ne v bratski ljubezni, potem vsaj v medsebojni strp nos ti, uživajoč enake pravice in deleč enake dolžnosti. Živeti v kakršnikoli skupnosti ni lahko, a ni nemogoče, posebno no, če ie alternativa slabša. Kakšna je alternativa Jugoslaviji, smo videli v minuli vojni, a kakšna je alternativa demokraciji, vidimo danes."
P-nc-D DtSETIMI lETI ". .. Amerikanci so se zelo zavzeli za Kitajsko Pomagali so z denarjem,opremo in. nas veti...P0moč je bila velika ’ da bi morala zadušiti komunizem.Morala bi,ako bi jo Kitajci pošte no uporabili.To pa je druga stran zgodbe...Zgodilo se je namreč , da.so bili vojaki lačni in s trgani* Ljudj e pa revni in izžemani kljub ameriški pomoči.Le mastni trgovci in politiki so si meli ro ke,preštevali ameriške dolar j e, ugan j ali črno borzo in izžemali Iju di.Generali so se gladili po trebuhih in zvonili z mednijami.Poli tiki so sem in tja zinili kakšno modro.Cene so rasle,ljudje so bi li revnejši iz dneva v dan.Amerika,pošli jaj! Amerika je pošilja = la,trgovci so se bogatili,generali so se redili...Ljudjc so pasta daü. Nie ni bilo čudnega, da so vojaki uha j ali iL judj o so si konč= no mislili.mnogo slabše že biti ne more! Poskusimo šo nokaj nove= ga...Precej jim je bilo vseeno,kdo jim vlada... Ko so Kitajci pri Pravili pot komunizmu,je ta udaril in mogočna gnila Kitajska se je zamajala.Amerikanci so zmajali z glavo...
Kitajci so sami sebi izkopali grob..."	/KT 19.6.1949./
OD MESECA DO MESECA
Titov rojstni dan, 25.maja, so kot običajno proslavili s številnimi mladin skimi prireditvami. Od lani dalje pro= slavljajo na 25.maja tudi tkzv.Dan Mla= dine, da bi poudarili večno mladost to= variša Tita, ki je 6? let star. Na sta= dionu Narodne Armije v Beogradu so ime li veliko svečanost ob priliki zaključ= ka mladinske štafete, ki je šla skozi vse republike in pobirala pozdrave za Titov rojstni dan. Štafetno palico s pozdravi je na stadionu predala Titu ljubka plavolasa l8-letna Celjanka,Stan ka Gorišek, član partije od lanskega de cembra, ki je bila menda od sreče tako zmedena, da ni bilo docela gotovo, ali ko svoj govor speljala do konca.
Tito je za svoj rojstni dan dobil kolo ("da se ne bi preveč zredil," kot je sam k temu pripomnil) in pa mali avto FIAT 600 - poleg, seveda, drugih daril.
Dan Mladine in Titov rojstni dan bi se verjetno čisto srečno končala, ako ju ne bi "pokvaril" sam Tito z javnim ukorom študentov v Zagrebu, ki so po c&= stah demonstrirali proti slp.bi prehrani v svojih menzah. Tito je v tem videl "sovražne prste", kajti študenti sami vodijo te menze, pa kakor kuhajo tako jedo.Seveda, kot običajno, je bil to povod tudi za druge izbruhe in izraze nezadovoljstva v zvezi s samim študijem. Kor so se podobne demonstracije dogodi= le tudi v Makedoniji, je bilo jasno, da ni bila po sredi samo slaba hrana in Tito je to javno potrdil, ko je rekel, da demonstracije v Zagrebu in Makedoni= ji "niso slučajne". Poznano je namreč, do. se makedonski nacionalisti kaj dobro razumejo s hrvaškimi ustaši. Toda "so= vražnik bo zatrt na isti način kot je kil zatrt doslej," je zagotovil Tito.
Hruščev in Vorošilov sta poslala "i= skrene" čestitke k Titovemu rojstnemu dnevu, ki se je sovpadal s Hruščevim o= kiskom Albanije. Kot je poznano, se g.H. lopot ni spodtaknil ob Tita in je celo zatrdil, da Jugoslavija podpira idejo o ustanovitvi ne-atomske zone na Balka= au, Hruščev je s tem dal ton tudi alban ski, bolgarski in ostali "socialistični' propagandi napram Jugoslaviji. Trenutno so prenehali z napadi na Tita, ker jim je veliko na tem, da dosežejo "de-ato= mizacijo" Balkana in preprečijo ustano= vitev raketnih oporišč v Grčiji. Toda Tito, v svojem govoru v Smederevu 8,ju= hija, ni automaticno podprl ustanovitev take zone, ampak dejal,da zona sama ni= ®a velikega pomena, dokler raketna opo= rišča ostanejo ob obeh straneh zone, t, j. v Italiji in Rusiji, tako lahko rakete v slučaju vojne frčijo preko zone. Vse=
ono se je zavzel za ustanovitev števil: nih zon, ako je že nemogoče spraviti ves svet v ono zono. Ponovno je ponu= dil roko sprave vzhodnim sosedom in opozoril, da je dosedanja protijugo= slovanska kampanja v nasprotju s prod logi o nc-atomski zoni in sodelovanju med balkanskimi narodi.
Medtem sta bila Edvard in Pepca Kardelj na obisku v Danski, Norveški, in Švedski. Povsod je Kardelj občudo val napredek skandinavskih držav in razlagal jugoslovansko pot v sociali zem. Vsi so ga vljudno poslušali, na= to pa v svojih odgovorih poudarili,da je zgodovinsko ozadje skandinavskih dežel drugačno od jugoslovanskega.
"Velika debata" so sedaj vodi med Avstrijci in titovci, kdo je bolj la= komen. Začelo se je s predvolilno kam panjo v Avstriji, ko so se vsi avstrij ski voditelji, razen KP seveda, hote= li pokazati nacionalno zavedno in "an tikomunistične". Pri tem so se celo posluževali ustašev, da bi doka.zali, da. jo to, kar danes titovci govore o Koroški, čisto enostavna propagan= da. Ustaši in njihova "vlada v begun stvu", ki uživa gostoljublje avstrij= ske vlado, bi so morali prav za prav sedaj pogovoriti s slovenskimi sepa= ratisti in pojasniti svojo stališče, ako so jih že Avstrijci z njihovim privoljenjem vključili v argumentaci jo o Koroški. Avstrijci, in to sam Figi, izjavljajo, da Titovci nalašč napenjajo vprašanje južnega Tirola v Italiji, da bi si "prigrabili" Koro= ško. Nek drug avstrijski minister pa je izjavil, da "Jugoslavija nima pra vice govoriti, o Koroški, ko pa je sama z ati la Voll^cloutscher je."
Ivan Gošnjak, državni sekretar za obrambo, je govoril na kongresu make donske zveze komunistov in se med dru gim pritožil čez protijugoslovansko kampanjo, ki jo vodijo dežele "socia lističnega tabora". Rekel je, da so Jugoslavijo obtožili, da je odgovorna za revolucijo v Mosulu.proti sedanje= mu prosovjetskemu režimu v Iraku, in dodal, sa ne bi zato prav nič čudil, ako bi naprtili Jugoslaviji tudi odgo vornost za revolucijo v Tibetu. Go= šnjak je govoril na kongresu v imenu CK jugoslovanske zveze komunistov.
V Beogradu se jo vršil 4.kongres srbskih komunistov, kateremu je priso stvovalo 1.35^ delegatov v imenu 335.000 članov. Glavni referat je i= mol sekretar CK srbske zveze komuni=
■» t
stov Jovan Veselinov, Od njegovega go= vora rni je najbolj živo ostala v spomi= nu njegova pritožba, da se gospodarski in industrijski razvoj v Srbiji tako na glo razvija, da ga novi kadri ne morejo dohitevati, kar pomeni, da bo prišlo do stagnacije, ako se "proizvodnja'1 novih kadrov ne poveča. Pri tem se je z vso resnostjo spravil nad študente in profe sorje, češ, da nimajo dovolj socialnega čuta, da bi zagotovili pravočasno dokon Čanje študijev. V istem govoru pa je na to na dolgo in široko govoril o vseh mo gočih akcijah mladine v zvezi komunistov, ljudski mladini, itd. Revež ni hotel priznati, da baš to poslednje največ o= vira reden študij. A kam bi prišli brez politične indoktrinacije!
Pričele so se priprave za sprejetje nove ustave FLRJ. Zvezna vlada je po= stavila posebno komisijo v ta namen. Se danja ustava je sestavljena iz ustave iz 1.1946, od katere veljajo samo še vodni členi ter delno poglavje o dolžno stih in pravicah državljanov; ustavnega zakona iz 1.1953, čigar členi so bili po večini že izpremenjeni ali pa so za= stareli; in prvega dela zakona o sodi= šČih iz 1.1954. Kor je jugoslovanska ustava pisana ustava, je potrebno kodi= ficirati vse izpremembe. Toda izgloda, de. bo morda prevladalo mišljenje, da je boljše, ako nova ustava vsebuje samo definicije glavnih načel, po katerih naj bi se bodoči zakoni ravnali.
TITO JE ODLIKOVAL RIMOKATOLIŠKEGA ŠKOFA DR.ANTUNA AKSAMOVJCA Z REDOM BRAT STVA IN EDINSTVA PRVEGA REDA ZA NJEGOVE ZASLUGE ZA "ŠIRJENJE BRATSTVA MED NAŠI= MI NARODI".
Delegacija sirijskih muslimanov pod vodstvom Velikega Muftija dr.Abdina je obiskala jugoslovanske muslimane in vo= dila razgovore z Reis-Ul-Ulemo Sulejma= nom Kemuro.
Angelca Ocepek, predsednica zvezo slovenskih ženskih društev, je umrla v Ljubljani 1.junija. Bila je članica Kps od 1935.leta, a med vojno je'bila član partizanskega osvobodilnega sveta Slove ni je.
Postmortem nad "Slov.Poročevalcem" in "Ljudsko Pravico": Morala sta pogi= niti, ker sta bila nerentabilna. En . sam časopis bi še morda preživel nezain toresiranost čitateljev, toda dva nika= kor ne. Njun pogin je posledica odpora javnosti, da bi plačala večje cene čašo pisom, ki itak niso vredni papirja, na katerem so tiskani. Udružcnje novinar= skih podjetij Jugoslavije je na začetku maja odločilo, da se bodo cene časopisen podvojile, od 10 na 20 dinarjev, ker so
njihovi stroški daleko prekašali do= hodke kljub državnim dokladam in do= hodkom "iz drugih virov". Toda štiri dni za tem se je Udruženje premisliš lo in objavilo, da se. ceno ne bodo izpremenile - toda nekatere časopise
je "hudič vzel".
RAZNO:
Po novih navodilih izdajajo turi= stične in'tranzitno vize na jugoslo= vanski meji državljanom Danske, Fin= ske, Norveške, Švedske, Vel.Britani= je, Kanade, ZDA, Avstralije, južno= ameriških držav, kakor tudi azijskih in afriških držav. Cena vize je en dolar, a izdajajo so na obmejnih po= stajah v Sežani, Mariboru, Jesenicah, Predilju, Šentilju, Podkorenu, Roki, itd.
"Socialistična pot Jugoslavije" je naslov knjige, ki jo izšla v portu= galščini v Rio do Janciru, Vsebuje program zvezo komunistov in dol Tito vega poročila na 7»kongresu,
Skupina vodilnih funkcionarjev bri tanskih turističnih agencij je obi= skala Jugoslavijo in razgledala neka tera jadranska letovišča, Plitvička jezera, Postojno in Bled. Mod njimi je bil tudiVrektor agencijo Cook.
Slovenija ima 1.400 doktorjev, enega na 1.140 ljudi. Trenutno študira na medicinski fakulteti v Ljubljani 556 študentov, kar pomeni, da bo,ako gre vso posreči, vsako leto diplomi= ralo 80 študentov.
Industrijska proizvodnja v Sloveni ji se je povečala v prvih štirih mo= secih tega leta za Največjo pove Čanje so zabeležili kot običajno v elektroindustriji, nato pa v indusferi ji gradbenega materiala, kemični, le sni in grafični industriji.
V teku troh let nameravajo napravi ti iz Velenja največji rudnik ligni= ta v Jugoslaviji. Letos bodo tam iz= kopali 1,900.000 ton lignita.
Makedonci bodo v kratkem dobili s3o var makedonskega jezika, ki bo obse= gal 40.000 besed.
Cenijo, da gleda TV programe v Ju goslaviji sedaj okrog 200.000 ljudi.
Petrolejska proizvodnja v Vojvodi ni je znašala lani 66.500 ton. Letom so odprli še 14 vrelcev, a skupno jih bodo odprli 32 ter s tem povečali proizvodnjo na 100,000 ton, V Rimu so ustanovili mešano jugosl,-ital, komisijo za tehnično sodelovanje pri raziskovanju in pridobivanju pctrolc ja in plina v jadranskem območju,
IVAN STANIČ