Leto XVII., št 135
w pruvuistvo. t^uojjaoa, ajuuijevb ulica 6. — Telefon St. 8122, &33S,
3124, 3125, 8126P Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, 8ete» burgova OL i. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. LL — reiefon «. 2456. Podružnica Celje: K ocenova ottca K.
L — Telefon St 190. ftačunl pn pošt. ftek zavoda: LJubljana §t- U .842. Praga čisto 78.180, vvien 9t 105 241.
Ljubljana, sobota 10. oktobra I936
Cena i Din
jotija vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znada mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo;
LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3128, 3124, 3126, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11- Telefon St. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Poljska zahteva po kolonijah
Če je bilo do sedaj govora o kolonialnem problemu, se je med prizadetimi mislilo vedno v prvi vrsti na Nemčijo in Italijo; tema dvema se je pripisovala težnja po pridobitvi kolonij. Odkar se je ItaliJa vrgla, v Abesinijo, se je situacija nekoliko spremenila, saj je svoj čas Rim izjavil, da se bo štel med saturirane, med zadovoljne države, ako se mu prepustijo proste roke v onem delu Afrike, ki ga je izbral za svojo kolonialno domeno. Res je Abesinija v taki legi in take prirode, da more evropska država kakor je Italija, iz nje izvleči velike gospodarske in nemara še drugačne Koristi, vsaj do neke mere in dobe. Vsekako pa se od pričetka abesinske kampanje ne govori več o kolonialnih zahtevah Italije.
Pa vendar ni ostala Nemčija sama s svojimi kolonialnimi zahtevami, odkar je bojna in diplomatska sreča saturirala rimske potrebe. Pojavila se je Poljska ter tudi postavila program z zahtevo po kolonijah. Na prvi pogled se je zdela ta zahteva nekoliko nenavadna in z marsikatere strani se niti ni vzela resno. Politična javnost je bila pač navajena, da je gledala na nemške kolonialne težnje z vidika tradicije, s perspektive zgodovine; videla je v njih del revizionizma: kolonije, ki jih je rajh že imel, naj dobi nazaj. In ker Poljska ni še nikdar imela kolonij, se široki Politični javnosti ni zdelo nekako prav razumljivo, da bi se sedaj tudi ta država hotela uvrstiti med kolonialne sile.
V resnici je stvar precej drugačna. Nemčija dandanes svoje zahteve po vrnitvi, odnosno po pridobitvi kolonij ne naslanja v poglavitnem na tradicijo, na povračilo. Saj bi bila taka za'foteva nanj prepričevalna in utemeljena, pa bi bilo z njo zlasti težko prodreti tamkaj, kjer Berlin upa na uspeh. Zato so Nemci svoje revindikacije postavili na drugačne temelje. Kolonije zahtevajo z gospodarskih vidikov ter jih utemeljujejo s trditvijo, da so življenjsko Potrebne nemškemu gospodarstvu za preskrbo s surovinami. Zato je Anglija svoje stališče, ki si ga je pripravila za obrambo pred nemško kolonialno ofenzivo, uvedla s predlogom, da se izvrši in uredi svetovni dogovor o razdelitvi surovin, hoteč s tem ločiti zahtevo po gospodarskem udejstvovanJu v kolonijah od težnie po politični osvojitvi kolonialnih ozemelj.
Da v Nemčiji niso bili zadovoljni s tako rešitvijo, je povsem umljivo za slehernega, ki se je zamislil v gibala sodobne nemške nacionalne politike. Tudi .je res, da pri gospodarski važnosti kolonij ne gre samo za surovine in njihovo pridobivanje, marveč še za marsikaj drugega. Zlasti Nemci z uspehom kažejo na sodobne težnje po gospodarski avtarkiji, saj se uveljavljajo tako v starih Ikakor nič manj ali celo še bolj v novih nacionalnih državah. A načelo avtarkije nujno zahteva tudi politično gospostvo v deželah, od koder naj gospodarstvo dobiva svoje surovine v večjih množinah. Potem pride še težnja, da se v kolonijah dobi zemljišče, kamor naj se naselijo izseljenci, ki doma ne morejo dobiti zaposlitve. Resnica je, da 3e va zahteva ne more izvršiti povsod- saj Je za-visna od podnebnih in še raznih drugi*1 jx>gojev. Toda v moderni dobi je dobila tudi ta teza drugačno, bolj elastično vsebino. Tropske dežele hranijo ogromne možnosti, ne sicer za naselitev evropskih naseljencev, ki jim je tu življenje fizično oteženo, če ne sploh onemogočeno, marveč za to, da tamkaj domačini, civilizirani pod evropskim vodstvom pridelujejo hrano, ki naj se izvaža v Evropo, kjer naj omogoči prehrani ti makar mnogo Pregosto nase,.; eno prebivalstvo.
S temi in podobnimi zahtevami do sedaj Nemci niso imeli pred Angleži kaj prida več uspeha nego poprej, ko se je problem premotrival pred vsem s politične perspektive. Toda vendar so omajali marsikje dosedanji popolni odpor, o čemer pričajo že Ponovne ve^ti o kole-banju med britanskimi konservativnimi političnimi osebnostmi. Ali še prav posebno ugodno so prišli na-nVri razlogi v prilog poljskemu stališču.
Treba je pred vsem nagiasiti, da je potreba po kolonijah za Poljak? najmanj tako živa in stvarna kakor za Nemce. Sedaj, ko se Poljaki pripravljajo, da povsem resno sprožijo to vprašanje pred Društvom narodov, se je izvedelo šele nekoliko več o poljskih stremljenjih, ki Pa nikakor niso nova, marveč se pojavljajo že v vsej povojni dobi, toliko bolj, kolikor bolj se je konsolidirala poljska republika. Zlasti so se Poljaki lotili proučevanja problema izseljevanja. Stotisoči Poljakov so se morali izseliti v toku desetletij, bodisi čez ocean ali v evropske države, kot industrijski, rudarski ter poljedelski delavci. V Varšavi je vlada izvedla podroben študij vseh dejstev, ki so z izseljevanjem v zvezi in so se zlasti trudili, da bi našli pota, kako usmeriti izseljeniški tok v prekmorske dežele, kjer bi ostali izseljenci v eni in isti pokrajini, kar bi otežilo raznaroditev in ohranilo vezi med
FRANCIJA KRALJU OSVOBODITELJU
IN KRALJU UEDINITELJU
Včeraj je bil z velikimi svečanostmi v Parizu odkrit spomenik kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru Uedinitelju
Pariz, 9. oktobra. AA. Današna slovesnost odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju je bila nenavadno impozatna. Tik pred začetkom slav-nosti je veljala vsa pozornost oddelku jugoslovenskega pehotnega polka kraljeve garde, ki je stal pred spomenikom, poleg katerega je bilo tudi odposlanstvo jugoslovenskega oficirskega zbora. Na levi od spomenika so bili postavljeni gojenci francoske vojaške akademije v Saint Cyra v slikovitih paradnih uniformah.
Ob 14.50 je prispel pred spomenik jugoslovenski vojni minister armijski general Marič v dražbi predsednika beograjskega občinskega odbora, jugoslovenskega vojaškega atašeja in svojega kabinetnega šefa. Obšel je takoj oddelek pehotnega polka kraljeve garde, čigar odgovor na pozdrav je zbudil med zbranim občinstvom veliko pozornost.
Že prej je prišel jugoslovenski poslanik dr. Purič s poslaniškim svetnikom Simičem in poslaniškim osebjem. Navzoči so bili tudi člani jugoslovenskega vojaškega odposlanstva v Parizu, odposlanci jugoslovenske narodne skupščine in mesta Beograda ter delegacije bivših bojevnikov s solunske fronte Poilus d'Orient. Med tem, ko so člani ti.;domatskega zbora zasedli prostore na
tribuni, se je odposlanstvo bivših vojakov s svojimi zastavami zbralo okoli spomenika. Med navzočnimi visokimi osebnostmi sta bila tudi maršal Pctain in general George, ki ga je atentator v Marseilleu ranil, nadalje Edouard Soulier, predsednik odbora za gradbo spomenika, Louis Marin, bivši minister in veliki prijatelj Jugoslavije, Francois Pietri, bivši mornariški minister, in drugi.
Prihod prezidenta republike Alberta Lebruiia
Povelje »Mirno!« poveljnika častne čete republikanske garde, zbrane nedaleč od jugoslovenskega oddelka, je napovedalo prihod predsednika republike Lebruna. Francoski državni poglavar je prispel z avtomobilom v spremstvu pol eskadrona konjeniške republikanske garde. Godba je zaigrala jugoslovenske himno in marselje-zo, častna četa republikanske garde in oddelek pehotnega polka jugoslovenske kraljeve garde pa sta izvršila pozdrav.
Svečanost je od vsega početka napravila nepopisen vtis na občinstvo. Na častni tribuni so predsednika republike Lebruna sprejeli vojni minister Daladier. zunanji minister Delbos, bivši minister Paul-Boncour, bivši predsednik republike Millerand in druge ugledne osebnosti.
lavnostni govori
Svečanost se je začela z govorom predsednika odbora za gradbo spomenika Edouarda Soulierja, ki je izjavil:
Ta novi spomenik, delo kiparja Reala del Sartha. h katerega odkritju so izvolili priti predsednik francoske republike, jugoslovenski vojni minister, francoski zunanji ministeT. vojni in mornariški minister, gospodje ministri brez portfelja in državni podtajniki, odkritje, ki ga slavimo na dan druge obletnice smrti velikega kralja Aleksandra, predstavlja že sam po sebi k0B zgodovine. Prvo idejo za spomenik je dalo društvo bivših bojevnikov, ujetih in pobeglih iz sovražnega jetništva.
Govornik je nato podrobno opisal simbolni pomen spomenika, očrtal vojaško kar riero kralja Petra I., njegovo sodelovanje v vojni 1. 1870 v francoskih vrstah in lepe tradicije bivših gojencev saintcyrske akademije. ki jo je kralj Peter proslavil v tej vojni za obrambo francoske zemlje. Pripomnil je. da je Pariz že dal ime kralja Petra lepi aveniji in da je tudi skoval kolajno v spomina na tega velikega vladarja in prijatelja Francije. Spomenik bi moral biti prvotno postavljen kralju Petru I. in kralj Aleksander bi si imel pri svojem obisku v Franciji 1. 1934, ki se je tako tragično končal v Marseilleu, ogledati načrt spomenika. namenjenega njegovemu vzvišenemu očetu. Ko je sredi radostnega pričakovanja visokega obiska počil glas o gnusnem zločinu, je to hudodelstvo le še bolj poveliča-lo zgodovinski lik kralja Aleksandra in tako je vzklila misel, da se postavi skupen spomenik kralju Petni in kralju Aleksandru Uedinitelju.
maršala d'Espereya
Za Soulierjem je govoril maršal francoske vojske in jugoslovenski vojvoda Fran-chet d'Esperey, častni predsednik odbora za zgradbo spomenika. Med drugim je poudaril:
Spomenik, ki ga danes na dan druge obletnice velikega hudodelstva s pieteto našega naroda postavljamo kralju Petru I. Osvoboditelju in Aleksandru I. Uedinitelju. bi mogel biti po pravici posvečen prijateljstvu. ki gre tako daleč, da samega sebe žrtvuje, da žrtvuje svojo lastno kri.
Nato je omenjal, da je kralj Peter I. prišel v Francijo, da poda svoj oklep in svoj meč v njeno službe in obrambo, s čimer je zasejal dragoceno seme, iz katerega je vzklila 45 let pozneje zmagovita francosko-srbska zveza, a še pozneje Jugoslavija.
•••
Njegov veliki sin. poleg katerega sem se imel čast boriti, kralj Aleksauder, genialni suveren, je združil tri veje, srbsko, hrvatsko iu slovensko v eno samo jugosloven-6ko moč. Pred njegovim ponosnim likom želim posebno poudariti plemenitost njegove vojaške duše.
Nato je omenil več momentov iz umika srbske vojske in predora soiuiit>ke fronte ter nadaljeval:
Mir ni zrahljal zvez. ustvarjenih med vojno med Francijo in Jugoslavijo. Kralj Uedi-nitelj je zgradi1 svoje veiiko delo naslanjajoč se na francosko prijateljstvo. Kot temelj temu delu je služila čudovita vojska, prekaljena v treh vojnah. Danes se more Jugoslavija smatrati enakovredno najstarejšim in najmočnejšim narodom. To je delo kralja Aleksandra, ki ga nadaljuje vlada Nj. Vel. kralja Petra 11. Veliki pomen, ki ga pripisuje temu delu, je pokazala s tem, da je kot svojega zastopnika poslala v Pariz ministra za vojsko in mornarico, odličnega generala Mariča, o čigar vrednosti sem imel osebno priložnost prepričati se. Naj bo ta spomenik nesmrtna priča temu. Ta spomenik je izkazovanje spoštovanja našega naroda. Ta spomenik ni zgrajen s podporo, izglasovano v parlamentu, temveč zares s prostovoljnimi in nežnimi prispevki iz naroda.
Nato se je maršal d'Esperey kot častni predsednik odbora zahvalil vsem, ki so pripomogli k ostvaritvi te misli, nakar je izročil spomenik v varstvo rodoljubnemu prebivalstvu mesta Pariza z besedami:
Ta spomenik vas bo spominjal dveh vladarjev, prijateljev Francije, ki se nista obotavljala prijeti za meč, ki bo še dolgo najvišji zakon.
pariškega župana
Za maršalom je govoril pariški župan Raymond Laurent. ki je med drugim dejal:
Dne 9. oktobra 1934 je bilo izvršeno hudodelstvo nad osebo vladarja, ki je užival občudovanje vseh zaradi svojega poguma in svojega ugleda. Danes 9. oktobra 1936 zavzema ta spomenik prostor v zgodovinski zakladnici prestolnice. Pariz je pričakoval kralja-vojaka, da ga pozdravi, sprejel pa je ta spomenik in ga bo varoval kot spomenik kralja-mučenika. s katerim je odšel v smrt tudi francoski minister Louis Barthou. Kralj Peter in kralj Aleksander, neločljiva v naši hvaležnosti, kakor sta bila neločljiva v ljubezni do Francije, bosta
e e e
domovino in tujino. Razumljivo je, da je bilo v tem pogledu težko najti zado-voljujoče rešitve. Poljska razpolaga z ogromnim prirodnim prirastkom, domača zemlja pa ljudskega previška ne more preživeti, a premalo razvita industrija mu tudi ne more dati osnov za obstoi na domačih tleh. Izseljevanje je tedaj povsem nujna posledica vseh teh dejstev.
Močno pada na tehtnico tudi dejstvo, da ima Poljska v Židih poseben del prebivalstva, ki je še prav posebno v težavnem položaju, silno beden in navezan na potrebo po izselitvi. Zidje niti nimajo zemlje, marveč tvorijo po velikem delu mestni proletariat, ki spada med najsi-romašnejše v Evropi. Židovsko vprašanje so Poljaki spretno potisnili v ospredje. Ako nudi Anglija v Palestini zaščito za doseljevanje židov, koliko bolj je po-
trehna podobna moč Poljski, kjer je vsako leto stotisoče židov pripravljenih za izselitev, pa se nimajo kam obrniti. Potreba po surovinah je seveda tudi na Poljskem živa in se da prav tako izkoriščati, kakor se izkorišča na nemški strani.
Poleg vseh teh in sličnih razlogov imajo svojo vlogo pri poljski kolonialni akciji tudi politični nagibi V vsem pa je Poljska danes nekako na tisti stopnji ka/kor sta bili Nemčija in Italija po svojem zedinjenju v drugi polovici prejšnjega stoletja. S kako srečo bo politični razvoj spremljal poljske težnje, o tem je danes vsekakor prezgodaj razpravljati. Samo toliko se more reči, da bi v onem primeru, ko bi nemške zahteve postale aktualne, nujno morale tudi poljske teze stopiti v ospredje. Danes pa se zdi, da smo še precej daleč od tega. I
bdela nad našim mestom, k čegar obrambi sta tudi ona dva pripomogla. Zmagovalec pri Kumanovem in ustanovitelj velike Jugoslavije je do podrobnosti poznal narodno življenje. Niti njegova vojna epopeja niti njegova politična dela ga niso ovirala, da se ne bi zanimal za naše naloge, za naše ' brige in skrbi. Ljubezen, ki jo je gojil do na."e domovine, je še posebej posvečal naši prestolnici, o kateri se je tako rad pogovarjal. pri čemer je kazal natančno poznanje duševnih potreb našega naroda. Ponosen sem. da se sprejel neposredno iz njegovih ust ganljive besede, ki jih čuvam kot dragocen spomin. Njegov poslednji govor je bil tisti, ki bi ga imel izreči dan po dnevu, ko so ga ubili. Pobožno čuvam to duhovno volilo. Združujoč Beograd in Pariz v svojem poslednjem poslanstvu, nam odkriva eno izmed skrivnosti svojega srca. Ostali bomo zvesti tej zaprisegi in bomo delali za razvoj bratskih čuvstev med Jugoslavijo in Francijo, kar pomeni spoštovanje spomina teh dveh kraljev.
•••generala Mariča
Za predsednikom občine Laurentom je povzel besedo jugoslovenski vojni minister armijski general Marič, ki je dejal:
Pod svežim in bolestnim vtisom kraljeve smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se v imenu jugoslovenskega naroda in jugoslovenske vlade ter jugoslovenske vojsk« s posebno pieteto klanjam pred tem spomenikom spominu nanj in na njegovega vzvišenega očeta, pokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, teh dveh največjih in najbolj zaslužnih vladarjev v zgodovini našega Jugoslovanskega naroda, ter se obenem v Imenu jugoslovenske vlade ln jugoslovenskega naroda tople zahvaljujem predsedniku francoske republike Nj. eks. Albertu Lebrunu, g. ministrom, županu mesta Pariza, ter vsem drugim odličnI>om m pariškemu meščanstvu za lep0 pozornost, ki jo je tudi to pot izkazalo kraljevini Jugoslaviji z navzečnostjo pri tej lepi svečanosti. Posebna zahvala jugoslovenske vlade gre odboru za postavitev spomenika in častnemu predsedniku odbora maršalu frar-eoske vojske in jugosloven-skemu vojvodi d'Espereyu, proslavljenemu poveljniku nekdanje s slavo ovenčane vzhodne armade, nadalje predsedniku odbora Louisu Marinu, predsedniku društva beguncev iz vojnega ujetništva in njegovim sodelavcem, ki so na tako lep tn dostojanstven način v srcu Francije, v njeni prestolnici, ovekovečili spomin na dva jugoslovenska vladarja, odlična prijatelja in zaveznika Francije.
Ta spomenik, zgrajen z dobro voljo vseh slojev francoske države, je nov dokaz pietete vsega francoskega naroda do Ju-goslovenskih velikanov, njihovih zvestih in vdanih zaveznikov. Tako se bo ta duhovna zveza med jugoslovenski m in francoskim narrdom od danes, če smemo tako reči, okrepila, ker bo temeljPa na beograjskem spomeniku hvaležnosti Franciji in tem pariškem spomeniku, ki ga danes odkrivamo.
• • • prezidenta Lebruna
Po generalu Mariču je povzel besedo predsednik francoske republike Lebrun, ki je v obširnem govoru orisa] zgodovinski lik kralja Aleksandra ter podčrtal verno zavezništvo, ki je bilo s krvjo zapečateno na bojnih poljanah in ki bo ostalo v spominu na največjo žrtev, ki jo je doprinesel kralj Aleksander, neporušljivo. V daljših izvajanjih je na''o orisal radost, s katero je Francija pričakovala prvi ofici-elni poset jgoslovenskega kralja in kraljice in kako globoko je Francija sočustvovala v boli z jugoslovenskim iarodom nad nenadomestljivo izgubo, ki jo je povzročil marsejski zločin. V želji, da ovekove-či lik dveh največjih vladarjev, je Francija postavila ta spomenik. Ko ga odkriva, pošilja Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vel. kralju Petru in vsemu jugoslovenskc-mu narodu iskrene pozdrave francoskega naroda z željo po srečni vladavini mladega jugoslovenskega kralja.
S temi besedami je predsednik republike odkril spomenik. Ko je padla zavesa, je godba odsvirala najprvo iugoslovensko, nato pa francosko državno himno. Po tem je sledil defile vojske, pri katerem je sodeloval tudi oddelek pehote kraljeve garde.
Francoska odlikovanja za naše oficirje
Dopoldne ob 10. je v palači generalnega štaba šef francoskega generalnega štaba general Gamelin ob prisotnosti generalov Jamainea. Sehvveissguta in Georgea ter častnikov glavnega generalnega štaba slovesno izročil v imenu predsednika francoske republike odlikovanja jugoslovenskemu vojnemu ministru armijskemu generalu Mariču red Legije časti 1. stopnje, vojaškemu atašeju generalu Glišiču red Legije Časti
8. stopnje, polkovniku Jevremoviču 4. Btop-nje, podpolkovniku Vojnoviču in majorjema Pavloviču in Simiču pa red Legije časti viteške stopnje. Nato je pomočnik n čelnika generalnega štaba general Schwei6S-gut izročil več poročnikom in podporočnikom Črno zvezdo viteške stopnje.
Po predaji odlikovanj se je vojni minister general Ljubomir Marič toplo zahvalil za odlikovanja, s katerimi je predsednik francoske republike odlikoval zastopnike jugoslovanske vojske. Na koncu svečanosti so se vsi prisotni francoski in jugoslovenski oficirji z generaloma Maričem in Ga-melinom na čelu fotografirali pred palačo francoskega glavnega generalnega štaba.
Sprejem na magistratu
Na magistratu je bil dopoldne svečan spre« jem, ki so mu poleg občinskih svetnikov prisostvovali tudi vsi bivši pariški župani, zastopniki ostalih civilnih in vojaških oblasti zastopniki francoskega maršala in jugoslovenskega vojvode Franchet d'Espereya, jo. gosloveneki poslanik dr. Purič z osobjenl fjoalaništva, zastopniki jugoslovenske koloni* je v Parizu in delegacija beograjske mestne občine. Ob tej priliki so beograjski delegati izročili županu pariške občine Laurent« umetniško izdelano plaketo z likom Nj. Vei kralja Petra II., župan Laurent pa jim j« izročil kot darilo za beograjsko mestno ob čino umetniško vezano zgodovino Parizi in dragoceno starinsko sliko.
Pariška občina padlim našim borcem
Pariška občina je danes o priliki odkritj« spomenika dvema jugoslovenskima vladarjema izkazala čast bivšim srbskim vojakom, ki so med vojno umrli v Parizu vsle-d dobljenih ran in izčrpanosti in so pokopa" ni na pokopališču Tilletu blizu francosko prestolnice. Predsednik občine Raymond Laurent je v družbi svojih sodelavcev ia zastopnika prefekta seinskega okrožja opoldne odšel na omenjeno pokopališče, kjer je položil lep venec. Slovesnosti sta prisostvovala tudi jugoslovenski poslanffc v Parizu dr Purič in poslaniški svelnik Stanoje Simič. Obenem so na pokopališču položili tudi venec jugoslovenskega vojnega ministra generala Mariča ter venec, ki ga ie podarila beograjska občina. Prav tako je položila na grobove venec delegacija jugoslovenske narodne skupščine, v kateri so brli Mrlo je Sokič, dr. Srpko Vuka-novič, Žarko Tcmašcvič in Sav3 Mičič.
Nj. V. knez namestnik prezidentu Lebrunu
Topola, 9. oktobra AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal predsedniku francoske republike Lebrunu naslednjo brzojavko ;
V	trenutku odkritja spomenika, posvečenega spominu kralja Petra in kralja Aleksandra, ki naj ovekoveči imeni naših dveh velikih kraljev, ustanoviteljev Jugoslavije in zvestih prijateljev Francije, ko se Jugoslavija vnovič spominja, da srce Francije skupaj utripa z njenim, sporočam vaši ekscelenci v Imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije izraze čustva našega globokega prijateljstva do slavnega francoskega naroda in naše hvaležnosti za to manifestacijo simpatij. — Pavle.
Prezident francoske republike Albert Lebrun je odgovoril na brzojavko:
V	trenutku, ko Francija izkazuje globoko spoštovanje spominu pokojnega kralja Aleksandra I., prosim Vaše kr. Visočan-stvo. naj bo pri Nj. Vel. kralju tolmač globokega in trajnega prijateljstva, ki veže francoski in jugoslovenski narod.
Devalvacija Kč za 16 odstotkov
Praga, 9. oktobra. w. Na današnji seji senata je bil devalvacijski zakon sprejet ▼ obeh čitanjih. Zakon bo še danes podpisan od predsednika republike ter jutri objavljen v uradnem listu.
Na današnji seji ministrskega sveta je bila sklenjena vladna naredba, po kateri « določi vrednost češkoslovaške krone v razmerju do zlata v sedanji srednji vrednosti, to je 31.21 miligramov zlata, odnosno 16 odstotkov manj, napram dosedanji pariteti.
Preosnova italijanske vlade
Rim, 9. oktobra, g. Ministrski predsednik Mussolini je snoči sklenil več izpm-memb v zunanjepolitični službi. Dosedanji zunanji minister grof Ciano bo prevrni poslaniško mesto v VVashlngtenu.
Maršal Balbo bo v kratkem odstopil kot guverner Libije, na njegovo mesto pa bo prišel generalni tajnik fašistične stranke Starace. O novi zasedbi zunanjega ministrstva še n! ničesar znanega. Morda bo Mussolini sam zopet prevzel zunanje ministrstvo.
t
Jugoslavija na obletnico marsejske tragedije
Vsa domovina se je včeraj z največjo pieteto spominjala največje žrtve Viteškega kralja
IMATE PRAVICO VEČ ZAHTEVATI
Beograd, 9. oktobra, o. Prestolnica »e je danee z veliko pieteto vsa posvetila spominu pokojnega kralja Uedinitelja. Vse mesto je bilo odeto v zastave na pol droga in črno. trgovine in poslovni lokali kakor tudi vsi uradi so bili zaprti. Po cerkvah so se vršile svečane žalne službe božje za pokoj duše velikega vladarja. Vse cerkve so bile polne zbranega ljudsrtva.
Svečani zadušnici s saborni cerkvi so prisostvovali vsi člani vlade, zastopniki senata in narodne skupščine, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, korporativno ves diplomatski zbor in mnoge druge ugledne osebnosti. Enako svečane zadušnice so bile tudi v drugih pravoslavnih cerkvah in tudi v kaitoliški stolnici.
Na dvorišču podoficirske šole kralja Alek» fsandra 1. je bil odkrit spomenik pokojnemu vladarju. Vse prispevke za spomenik so darovati oficirji in podoficirii ter gojenci šole. Odkritju je prisostvovalo zelo veliko število višjih in nižjih oficirjev beograjske garni-zije- Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Dimitrije Pavlovič.
Kraljevska rodbina na Oplencu
Beograd, 9. oktobra. AA. Ob 11. je bila v hramu na Oplencu za drugo obletnico žalna svečanost za pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Slovesnosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija, rumunska kraljica Marija, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Nj. Vi«, knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, knez Nikolaj, velika kneginja Helena, grški princ Nikolaj, guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Zivanovid, poveljnik kraljeve garde Aleksander Stan-kovič in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Poklonitev vlade, senata in skupščine
Ob 4. popoldne so prispeli na Oplenac predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z več člani vlade, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič in predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, ki so v kripti položili vence. Duhovnik je opravil kratko spominsko žalno slovesnost, nato pa so vsi prisotni izkazali velikemu pokojniku čast z dveminutnim molkom.
Po končani slovesnosti se je predsednik vlade z ministri in drugim spremstvom vrnil v Beograd.
Čez dan so prišli tudi zastopniki tujih držav in položili vence na grob kralja Aleksandra.
Venca prezidenta Lebruna in predsednika vlade Murna
Francoski poslanik grof Dampierre je popoldne položil na grob kralja Aleksandra venec predsednika francoske republike in venec predsednika francoske vlade, poslanikov« soproga pa šopek cvetlic v imenu ge. Brunswickove, državne podtajnice v francoski vladi, ki se je pred kratkim mudila v Dubrovniku na kongresu mednarodne ženske zveze.
Žalne svečanosti
V Zagrebu
Zagreb, 9. oktobra, o. V Zagrebu je bila glavna svečanost v katedrali, kjer je opravil molitve nadškof-koadjutor dr. Stepinac ob asistenci večjega števila škofov, ki so se udeležili te dni zasedanja poslovnega odbora jugoslovenskega episkopata. Cerkveni svečanosti so prisostvovali predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Poleg tega so se vršile interne svečanosti na vseh šolah, akademska omladina pa je priredila posebno komemoracijo, ki je bila odlično obiskana. Sokolstvo bo imelo komemoracijo v nedeljo dopoldne.
... v Pragi
Praga, 9. oktobra. AA. Ob 11. dopoldne je bila v tukajšnji srbski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda zadušnica za kralja Aleksandra I. Svečanemu parastosu so prisostvovali jugoslovenski poslanik dr. Vasilije B. Protič z vsem osebjem poslaništva in vojaškim atašejem polkovnikom Dragoljubom Mihajlovičem. poveljnik praške brigade svetnik Klupka in v imenu slovanskega instituta predsednik profesor dr. Murko, člani jugosiovenske kolonije, delegacije čsl. jug. lige, Jadranske straže, jugoslovenskega pevskega zbora, delegacija jugoslovenskih gasilcev, ki se, pravkar mudi na Češkean z vrhovnim poveljnikom Ilijo Pinterjem na čelu. člani akademskega društva »Jugoslavija« in mnogoštevilni spo-štovalci pokojnega kralja in prijatelji Jugoslavije. Parasto? je odslužil protojerej Peter ob asistenci dveh svečenikov in se je končal s petjem pesmi * Večna ja pamjat«.
• • • v Varšavi
Varšavi, 9. oktobra. AA. Za dveletnlco smrti pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je bila v pravoslavni cerkvi zadušnica, ki jo je služil metrepolit Dio-nizij
Politične kombinacije
pred otvoritvijo jesenske parlamentarne sezone
V	par dneh bo dovršena notranja oprema nove palače narodne skupščine v Beogradu. Palača bo svečano posvečena in otvor-jena dne 18. t. m. Dan nato bo v njej že prva seja narodne skupščine, ki bo ob enem zaključna seja letošnjega rednega zasedanja. Dne 20. oktobra se mora namreč po določbah ustave pričeti novo redno zasedanje. To sejo skupščine bo otvoril starostni predsednik, nato pa si bo skupščina izvolila predsednika, podpredsednike, tajnike in po zakonu predpisane stalne skupščinske odbore.
V	parlamentarnih krogih in vsej politični javnosti že živahno razpravljajo o kandidatih za bodočega predsednika narodne skupščine. Po informacijah iz krogov JRZ bo kandidat vladne večine tudi letos dosedanji predsednik Stevan Cirič, ki si prizadeva doseči sporazum med vsemi parlamentarnimi skupinami za kompromisno volitev skupščinskih funkcionarjev. Ponudil je opoziciji na kompromisni listi enega podpredsednika in enega tajnika. Klubski predsedniki na ta predlog še niso odgovorili, ker se
hočejo poprej posvetovati s svojimi klubi, ki se bodo vsi sestali proti koncu prihodnjega tedna
V	zvezi z jesenskim parlamentarnim zasedanjem skušajo gotovi krogi in gotovi listi dokazati, da so zaradi sprejema jevtičev-cev v poslanski klub JNS nekateri člani se-natorskega kluba JNS ozlovoljeni in da zato JNS v senatu ne bo imela več večine. Kakor drugi alarmi o JiNS se je tudi ta izkazal za neutemeljenega. Zagrebški »Jutar-nji list« je celo po imenu naštel senatorje, ki pripadajo tej ali oni skupini. Po njegovi aritmetiki bi štel klub JNS 44 članov, t. zv. delovni klub, ki podpira vlado, pa 41 članov, dočim so baje 4 senatorji še neopredeljeni. Tudi ta aritmetika se bo kmalu izkazala v pravi luči.
V	ostalem trobijo tako beograjski kakor zagrebški listi, ki so bili zadnjih štirinajst dni polni senzacij o razpadu ali vsaj o krizi v JNS, sedaj že na celi črti k umiku. Alarmi in senzacije so iz njihovih predalov že skoro docela izginili, prav tako, kakor smo napovedali, ko so se začeli.
Kandidatne liste v vrbaski banovini
Jutri bodo v vrbaski banovini splošne občinske volitve. Banovina šteje okoli 160 občin. V njih je bilo vloženih in potrjenih 453 kandidatnih list, torej povprečno skoro tri za vsako občino. Vladnih kandidatnih list je po uradnem poročilu 214, opozicijskih pa 239. Razne opozicijske skupine so v večini občin nastopile skupno, v nekaterih pa tudi ločeno. Pod firmo združene opozicije so bile vložene 104 liste, pod firmo JNS 25, Hodžerove narodne stranke 29, bivše HSS 15 itd.
Pri občinskih volitvah 1. 1933 se politične skupine, ki pripadajo danes izvenparla-mentarni opoziciji, volilne borbe niso udeležile. Zato je bilo takrat postavljenih le 34 opozicijskih list napram 257 listam, ki jih je vložila JNS kot takratna vladna stranka. Zaradi tega je bila tudi volilna udelež-
ba razmeroma slaba in je znašala le 63% upravvičenih volilcev. Vladne liste so zbrale 146 tisoč glasov in so prodrle v 150 občinah. Opozicijske liste so dobile 15 tisoč glasov in 12 občin.
O skupnem nastopu opozicijskih strank za nedeljske volitve piše tudi »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, ki pravi med drugim: »Med vseini opozicijskimi skupinami v vrbaski banovini obstoji tehnična solidarnost, čeprav formalno ni bna proglašena. Tako jc po banovini cela vrsta občin, kjer so postavili skupne liste pristaši JNS, bor-baši in pristaši vseh skupin združene opozicije doli do maokovcev. Radi tega sc more reči, da se bori v vrbaski banovini JRZ sama proti vaem ostalim opozicijskim grupam«
Posredovanje Setona Watsona
»Odjek«, glasilo g. Ljube Davidoviča in njegove skupine komentira beograjski obisk slovitega angleškega publicista Setona \Vatsona, ki je dal nove pobude za razne kombinacije o bližnjem sporazumu. Med drugim piše: »Seton \Vatson se je trudil od osnovanja današnje naše zajednice. h kateremu je tudi sam mnogo doprinesel, da se razgovori za sporazum med Beogradom in Zagrebom čim bolj pospešejo. Danes se pojavlja njegova želja že skoraj kot imperativen poziv in apel Srbom in Hrvatom, da z ozirom na zunanjepolitični položaj čim preje urede svoje medsebojne odnoša-je Dr \Vatson je te dn> pritiskal v tej smeri osebno kot prijatelj Jugoslavije in politično kot javni delavec Velike Britanije. ki želi čimprejšnjo konsolidacijo svojih prijateljev na Balkanu in na področju Sredozemskega morja. Pri tem se mora
priznati dr. VVatsonu polna objektivnost. Žal pa je pričel svoje razgovore v trenutku. ko je bila javnost spričo neke propagande neobjektivno poučena o poteku stvari. Pri nas se je mislilo, da je mogoče reševati velika vprašanja, ki se tičejo koristi in čuvstev širokih ljudskih množic, z meše-tarskimi metodami nekdanjega Markovega protokola Dr. \Vatson se je razgovarjal na desno in levo in pozna vsa mišljenja. Njegovi prijatelji v Beogradu niso niti poskusili pridobiti ga za zagovornika te ali one teze. Želeli so ga samo stvarno in resnično poučiti o pravem stanju stvari. Kot najvažnejše pa je bilo v Beogradu sporočeno prijatelju \Vatsonu, da se ne more ničesar izvesti brez resničnega narodovega pristanka in brez koncentracije na zdravi moralni osnovi slehernih sledov zastrupljenega stanja.«
od nas kot tovarnarjev, ml Vam pa tudi res dajemo	kskOVOSt pO nižji
iL
Cene našega blaga n. obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po
VLADA TEOKAROVIČ i KOMP.
P « R R Č I N
Tkanine za vsak Sep ln vsak okna.
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4
in v vsakem večjem mestu Jugoslavije.
Beležke
Iz „Slovenca((
Za drugo obletnico marsejske tragedije je napisal »Slovenec« uvodnik, v katerem o Velikem kralju med drugim pravi, »da
njegovega spomina ne moremo lepše počastiti, kakor če sporedimo sedanji položaj države z idealom, ki mu ja lebdel pred očmi še takrat, ko so mu smrtne srage stopile na čelo. Ko bi bil kralj Aleksander še živ, bi imel veselje z Jugoslavijo, kakršna je dve leti po Marseilleu. Priznal bi, da si je tako zamišljal razvoj njene notranje konsolidacije in njene zunanjepolitične veljave.
»če se danes ozremo po domovini, vidimo, kako se je naselil med brati mir in kako raste železna volja za trajno, mirno
in ustvarjajoče sožitje. Vidimo, kako je zrasla avtoriteta zakona in kako visoko je bil dvignjen ideal pravičnosti.«
Razveljavljen razpust občinske uprave
Banska uprava je bila že pred mescci razrešila župana in člane občinske uprave v občini Škofji vasi pri Celju z utemeljitvijo, da so se pri reviziji občinskega poslovanja pokazale nerednosti. Proti razrešitve-nemu odloku se jc občina pritožila na upravno sodišče v Celju, ki je te dni izdalo svojo sodbo. Upravno sodišče je v polnem obsegu ugodilo pritožbi ter odlok banske uprave glede razrešitve razveljavilo.
Senator Banjanin o sporazumu z dr. Mačkom
Poročali smo že o agitacijski turneji senatorjev gg. Banjanina, dr. Angjelinoviča in dr. Uroša Desnice po severni Dalmaciji, kjer so imeli celo vrsto lepo uspelih konferenc in shodov JNS. Svoje potovanje so zaključili z velikim shodom v Capljini pri Metkoviču, kjer je bil glavni govornik senator g. Banjanin. Govoril je o političnem položaju in med drugim naglasil: »Jugoslovenski nacionalisti bi pozdravili z največjim zadovoljstvom vsak sporazum z dr. Mačkom. S tem bi bilo odstavljeno z dnevnega reda težko vprašanje. Dr. Maček bi moral potem seveda prevzeti tudi odgovornost za državno politiko. Jugosloven-skim nacionalistom bi bilo v takem primeru samo olajašno delo.« Drugi govornik je bil senator dr. Angjelinovič, ki je ugotovil, da so ravno tako zvani »pohorci« prvi odločno postavili na dnevni red potrebo rešitve hrvatskega vprašanja.
»Hrvatska dnevnik" in Ljuba Davidovič
»Hrvatski dnevnik« prinaša nekak pregled dosedanjega dela za sporazum med Srbi in Hrvati in prihaja do zaključka, da »se mora priznati Ljubi Davidoviču, da je bil eden prvih srbijanskih politikov, ki je naglasil potrebo meritorne rešitve hrvatskih političnih in drugih zahtev. Davidovič jc bil tisti, ki je opozarjal na potrebo rešitve vseh spornih vprašanj že leta 1925., ko je prišlo do poskusa sodelovanja med radikali in Stjepanom Radičem. To politiko je nadaljeval Davidovič tudi pozneje. Z njim sicer ni bil sklenjen noben sporazum, vendar pa je ponovno dokazal, da uživa akcija za sporazum vso njegovo podporo. Prav tako je dal celo vrsto pomembnih izjav o potrebi sporazuma tudi g. Joca Jovanovič s svojimi prijatelji. Treba je danes pribiti, da so prvaki beograjske združene opozicije s svoje strani nemalo doprinesli k popularizaciji misli o potrebi sporazuma med srbskim narodom.«
»Zahteve Hrvatov so danes znane. Samo šaljivci morejo danes še trditi, da sc ne ve, kaj hočejo dr. Maček in Hrvati. O teh zahtevah sc govori po vseh hrvatskih vaseh in mestih. O njih razpravljajo na vseh zborovanjih HSS. Danes jih nosi v duši že vsak Hrvat in jih tudi javno izpoveduje.«
»Hrvatski dnevnik« je, kakor znano, službeno glasilo dr. Mačka. To priznanje gg. Davidoviču in JociJovanoviču ima zaradi tega brez dvoma svoj pomen in namen. Pravilno sc sme tolmačiti kot odgovor na razne vesti, da dr. Maček ne računa več na sodelovanje s srbijansko združeno opozicijo, marveč da sc hoče pogajati z JRZ. Seveda pa bodo nekateri besede dr. Mačkovega dnevnika tolmačili kot priznanje in zahvalo ob slovesu. Kaj v resnici so, se bo pač kmalu pokazalo.
Pred odločjtvaml v pribičevacevski skupini
Prihodnji četrtek se bo v Zagrebu sestalo širše vodstvo bivše Samostojne demokratske stranke. Gg. Vilder in dr. Krizman bosta poročala o političnih pogledih in nasvetih, ki jima jih je sporočil pok. Svetozar Pribičevič, ko sta ga dober teden pred njegovo smrtjo obiskala v Pragi. Glavna naloga sestanka pa bo izvolitev* novega predsednika stranke. Kakor smo že poročali, ima največ izgledov za izvolitev g. Adam Pribičevič, ki pa se še ni odločil, ali bo izvolitev sprejel, ker ima svoje posestvo na Kosovem polju in tudi največ tam živi. Zaradi tega se je po informacijah »Politike« pojavila sedaj tudi kandidatura nar. posl. Dude Boškoviča, voditelja vojvodinskega krila združene opozicije. Ako bi tudi iz te kandidature ne bilo nič. potem najbrž sploh ne bo izvoljen nov predsednik, ampak bo predsedstvene posle vodil ožji izvršni odbor, ki bi mu načeloval najstarejši član.
Ob priliki sestanka strankinega vodstva bo izšla prva številka novega političnega tednika »Nova riječ«, ki ga bo izdajal g. Večeslav Vilder.
Po ruskem protestu
Londonski odbor za nevmešavanje v špansko vojno smatra, da je ruska pritožba dovolj resna
London, 9. oktobra. AA Dopoldne ob
ll-oO se je v zunanjem uradu 6e«stal odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Seji je predsedoval lord Plymouth. Na dnevnem re. du 60 bile: 1. razprava na predlog angleške vlade o pritožbi glede kršitve paleta o nev-mešavanju, ki jo je vložila španska vlada; 2. | sovjetska pritožba o kršitvi pakta po Portu. galski; 3. sklicevanje sovjetske vlade na pakt o nevmešavaniju n« podlagi njene note Portugalski; 4. razpravljanje o posebnem primeru vojne ladje, namenjene Španiji, ki plove pod zastavo neke države, podpisnice pakta o nevmešavanju.
Zastopanih je 27 držav, med njimi tudi Portugalska, Navzoč je bil tudi ruski dele« gat Kagan, Komite je obširno razpravljal o obdolžitvah, ki jih je navajal španski zunanji minister Del Va>o. Kakor se doznara. se je komite pridružil angleškemu stališča, da so te obdolžitve dovolj resne, da »e odre? di preiskava. Po že sklenjenem modusu pro-cedendi pa Je treba seveda pričakovati, da bodo te obdolžitve sedaj najprvo predložene italijanski, nemški jn portugalski vladi v izjavo.
Angleška intervencija
London, 9. oktobra, g. Angleška vlada je poslala vsem državam, ki so se priključile dogovoru o nevmešavanju, noto, v Kateri Jih iznova prosi za zagotovilo, da se bodo strogo držale prevzetih obveznosti glede nevtral« nosti v španski državljanski vojni. Posebej še je angleška vlada prosila i ozirom na rusko pritožbo Nemčijo in Italjjo za izrečno zagotovilo, da se slej ko prej smatrata vezani na ta dogovor. Nato sta Nemčija in Italija dala oficiozno razumeti angleški vladi, da morata prej zahtevati slično zagotovilo ruske in francoske vlade.
Francija za preiskavo
Pariz, 9. oktobra, o. Po informacijah »Po-pulaira« je dobil francoski delegat v londonskem odboru za nevtralnost glede španskih dogodkov nalog, naj podpre zahtevo ruske vlade in jo izpopolni v toliko, da so takoj uvede preiskava, v koliko bo točne trditve sovjetske vlade, da nekatere države podpirajo upornike. V ostalem prevladuje v pariških krogih mnenje, da bo ostal korak ruske vlade brez velikega pomena, če bodo Francija, Anglija, Italija in Nemčija ostale nevtralne.
Večina meščanskih listov je mnenja, da
je ruski korak v prvi vrsti usmerjen am
propagando xa madridsko vlado. Pertfaiax opozarja v »Echo do Pariš«, da je Litvinor že v Ženevi opozoril Španskega zunanjega ministra, naj se preveč ne izpostavlja ter mu obljubil diplomatsko podporo Rusije. Danes pa je že vprašanje, ali tri se poioiaj španske vlade res izboljšal, če bi se ukinila nevtralnost. Nobena socialistična država in nobena vlada ljudske fronte po mnenja Pertinaxa ne mor® več tešiti madridsko vlade. Intervencija Rusije je pri&La te prepozno. Zaradi tega je ruski korak manever brez večjega pomena.	j
Tudi oficiozni »Petit Parislen« pHe, da bi bOa meseca julija intervencija v Španiji odločilnega pomena, da pa je sedaj ie prepozno. Pri tem se sklicuje na izjavo sovjetskega poslanika v Madridu, Rosenber-ga, ki odkrito priznava, da ni več nobenega dvoma, kako se bo končala borba v Španiji. Zato smatrajo tudi v Londonu ruski korak le sa poizkus, e katerim hoče Rusija prisiliti Anglijo in Francijo, da podpreta, madridsko vlado. V ostalem izraža list mnenje, da Rusiji pri tem ne gre toliko Španijo kakor za to, da prisili Anglijo ia Francijo na pritisk proti Italiji, Nemčiji hi Portugalski, da opuste nadaljnje podpiranje upornikov. Pravi cilj Moekve pa je izzvati razdor med zapadnimi državami in onemogočiti lokarnsko konferenco, na katero Rusija ni povabljena. List končno zatrjuje, da sta se Eden in Blum sporazumela v tem smislu, da naj se o ruskih pritožbah uvede posebna anketa^ Zaradi obsežnega gradiva. ki bi ga morala obravnavati, bi se taka, anketa zelo zavlekla, s čimer bi ruski korak izgubil na pomenu, v Španiji pa bt med tem že padla odločitev.
Rim odgovarja Moskvi
Rim, 9. oktobra, b. V oficioznih krogih je vzbudil ruski korak v Londonu ogorčen odpor. Ti krogi poudarjaj da lina italijanska vlada potno dokumentov o tem, kako nekatere države podpirajo madridsko vlado. Ne zdi se pa verjetno, da trt rimska vlada objavila te dokumente v sedanjem trenutku, ker bi taka objava le Se povečala splošno napetost, ki je nastala , zaradi ruskega nastopa v Londonu.
Sokol manom Prvega Sokola
Ljubljana, 10. oktobra
Najveličastnejša žalna svečanost, ki je bile včeraj v naši bela Ljubljani, je bila gotovo snoči na Taboru, ki so jo priredila ljubljanska in okoliška sokolska društva v spomin tragične smrti prvega Sokola, nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinilelja.
Pročelje sokolske cBvorane je bilo v črnem in zelenju, v sredini pa slika kralja Mučenika, okoli katere je bil postavljen venec sokolskih praporov, ovitih v črno kopreno, kar jc napravilo posebno globok vtis. Udeležba sokolskcga članstva in naraščaja, kakor tudi drugega nacionalnega občinstva je bila izredno velika ter je bila dvorana nabito polna. Častno so bili zastopani naši dobrovoljci — Sokoli, kj so izšli iz sokolskih vrst in se borili za našo svobodo in ujedinjenje pod poveljstvom blagopokojnega kralja Sokola in Mučenika.
2alno svečanost so posetili odlični predstavniki naše javnosti, med katerimi so bili češkoslovaški konzul inž. Minjovsky, francoski g. Remerand. zastopnik basa, prosvetni šef g. Breznik, divizionar general Nedeljkovič z generaloma Jovanovičem in Popadičem, senator dr. Kramer, podžupan dr. Ravnihar, dvorna dama Franja Tavčarjeva, narodne poslanca dr. Fux m Rajko Turk, podstarosta ^KJ br. Gangl, načelnica Skalarjeva ter več članov sevez-nc in župne uprave. Izredno številno so bili zastopani tudi oficirski zbor ter nacionalne in kulturne organizacije.
Žalno svečanost je olvorila godba Sokola I. z žalnim koral-om. ki je privabil mnogim solze v oči- Pred kraljevo sliko je nato stopil župni podstarosta br. inž. Lado Bevc, ki je imel o blagopokojnem Viteškem kralju spominski govor, ki se je navzočih globoko dojenil.
Ob zaključke njegovega govora so vsi navzoči stoje počastili spomin Viteškega kralja in zaklicali »Slava, slava, slava!« Sokolski pevski zbor pod taktirko br. Ferda Juvanca je naito čuvstveno zapel najprej »Jugoslovenski zavet« in turobno žalno pesem »Slava Tebi kralju mirčeniče«, ki sta obe napravili na občinstvo izredno globok vtis. Prosvetar Ljubljanskega Sokola br. Viktor Markič je nato z občutkom recitiral Rapetovo »Na Oplenac«. Po enominirt-nem molku je godba zaigrala državno h*n-no, nakar je bila lepa in ganljiva žalna svečanost zaključena. Sokolstvo je snoči znova jasno dokazalo, da ne bo pozabilo svojega prvega Sokola in pokrovitelja ter da bo zvesto čuvalo Njegovo zadnje naročilo »Čuvajte mi Jugoslavijo.«
talna seja v Celju in sokolska komemoracija
Celje, 9. oktobra.
Sokolsko društv0 v Celju je priredilo danes ob 18.30 v nabito polni dvorani Narodnega doma komemoracijo za blagopo-kojnim kraljem Aleksandrom I. Kome-moracije so se udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter uradov,
Sol, korporadj ln društev, mnogo sokolskih pripadna^ov in velik^, število dragega občinstva. Na žalno okrašenem odru ja profesor Milan Fabijančič v vznešeuih pesniških besedah orisal l£k ln veličino blagopokojnega kralja, katerega« spornimi so se vsi navzoči oddolžili z žalnimi vzafk! in kratkim molkom.
Ob 19.30 je imel celjski mestni gret žalno sejo, ki sta ji prisostvovala tudi sreski načelnik in predstojnik mestne po frči je. 2uipan je govoril o velikem dela tn neminljivih zaslugah pokojnega kralja *a konsolidacijo Jugoslavije in svetovni mtn. Ob zaključku kememorativne seje mrt navzoči počastili spomin na pokojnega vladarja z vzkliki: >Slava!< Med vzkliki Nj. Vel. kralju Petru H. in kraljevskem« domu Je bila seja zaključena.
Poplave v južni Srbiji
Skopi je, 9. oktobra, p. V južni Srbiji *» nastali včeraj veliki nalivi, zaradi katerih so gorski potoki nenadoma zelo narasli in ponekod prestopili bregove. V bližini železniške postaje Džep, ki leži blizu Leskov-oa na glavni progi Beograd — Skopi je, is voda nanesla na proge velike množine kamenja in vejevja ter napravila mnogo Škode. Promet na progi je bil prekinjen 4 frn pol ure. Skupina delavcev je le z velikimi napori očistila progo, da se je promet lahko obnovil.	"
Gibraltarski škof v Beogradu
Beograd, 9. oktobra, o. V Beogradu as
mudi anglikanski škof lz GHbraltara, M namerava predvsem obiskati anglikanska kolonije v Južni Srbiji ln drugod.
Pogreb Filipa Pristoua mL
bo danes popoldne ob 15. uri izpred hiša žalosti, Hrenova ul. 12 na mestno poko pališče pri Sv. Križu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročalo: Oblačno ■»
deževjem v večji severni polovici države. Nekoliko jasno na primorju in v vardarskl banovini. Temperatura je padla na primor-ju in na jugu, drugod se ni mnogo »spremenila. Minimalna temperatura Sarajevo 2, maksimalna Mostar 23 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi. Nekoliko razjasnitve je pričakovati v zahodni polovici in v južnih krajih. Solnce vzhaja ob 5.46 in zahaja ob 17.03.
Dunajska vremenska napoved; Nadaljnje zboljšanje vremena, vendar pa njegova dalj, ša trajnost ni gotova. Se vedno hladno.
Vsi naši kraji so iskreno izkazali čast
spominu kralja mučenika
Mnogo žalnih zastav, zadušnlce, v šolah in pri sokolskih društvih komemoracije
Spomenik Viteškemu kralju in kralju Velikemu Osvoboditelju, ki so ga včeraj
svečano odkrili v Parizu
Ljubljana, 9. oktobra
Trsa Slovenija je s toplim čustvovanjem počastila drugo obletnico smrii Viteškega kralja. V mestih in trgih, pa v sleherni vasi, kjer imajo šolo, je bilo poskrbljeno za vsaj skromno, a iskreno žalno svečanost. Posebno so si sokolske edinice nadele pietetno nalogo, da oskrbijo čim lepšo žalno svečanost za svojim kraljevskim voditeljem in vzornikom.
Kakor vedno, je Ljubljana na čelu vseh slovenskih krajev najdostojneje izpolnila svojo dolžnost. Že v teku noči so s streh ljubljanskih hiš zaplapo-lale črne zastave. Tožno sliko so še nekoliko poživljale trobojnice, izvešene togo na pol droga. Po vseh šolah so bile skrbno pripravljene spominske svečanosti, vsak zavod se je potrudil, da je bila z govori in recitacijami dovolj močno poudarjena izguba, ki je ne bomo nikoli preboleli. Spomin na bridko žalovanje pred dvema letoma se je živo obudil v slehernem, ko so se zaprle trgovine in so meščani črno opravljeni hiteli v cerkve k žalnim obredom.
V stolnici je škof dr. Gregorij Rozman ob 10. opravil zadušnico z veliko asistenco. V cerkvi so bili zbrani
Spomenik Viteškemu kr&Ifis na Jesenicah
bo odkrit jutrišnjo nedelj© z veliko svečanostjo
Jesenice, 10. oktobra.
Jutrišnja nedelja bo na Jesenicah posvečena spominu Viteškega kralja in bratom za, mejami. Odkrili bomG spomenik, nepozabnemu Vitezu in te svečanosti se adeleži 80 mož broječa deputacija organizacije naših delavcev v Franciji, ki si je aadela ime »Kraljevič Andrej«. Zveza [»Kraljevič Andrej« ima svoj sedež v Arrmevilleu in šteje 37 podružnic v raznih industrijskih in rudniških krajih Francije. Deputacija pod vodstvem Antona Glavnika se bo pripeljala drevi, v soboto ob 18. a brzovlakom na Jesenice ln bo prinesla « seboj 25 društvenih praporov. Jeseniški župan žabkar je izdal preglas na prebivalstvo, da pripravi dragim bratom iz Francije čim prisrčnejži sprejem s sokolsko godb0 na čelu. še dve drugi, prvotno nameravani svečanost^ in to: blagoslovitev temeljnega kamna za novi gasilski dom in razvitje prapora jeseniške »Soče«, morata iz višjih razlogov odpasti in tako lx> vsa svečanost osredotočena na odkritje Ifpoanenika Viteškemu kralju.
Sredstva za spomenik so zbrali naši rojaki delavci v Franciji. S tem činom so pe nadvse dostojno oddolžili spominu kra-Jja-mučenika in tvorcu miru. Želeli so, da de spomenik postavi na meji, da bo vsem jugoslovenskim izseljencem takoj viden ob vrnitvah v drago staro domovino. Os-imtejt je napravil akademski kipar Ro-Ibert Loboda s Homca. S podstavki vred je Spomenik visok 5 m. Pokazalo se je pri-unerneje, da stoji sredi majhnega par^a med •vhodi v osnovno šolo. Predstavlja poprsje kralja Aleksandra v naravni velikosti, vito iz brona. Pod kipoon je državni grb s kraljevskim orlom. Spomeni^ bo odkrit Ha željo jugoslovanskih rudarjev ob drugI obletnici kraljeve tragične smrti. Slavno-
sti se bo udeležila delegacija Zveze »Kra-; Ijevič Andrej«, kd bo po odkritju odpoto-' vala na Oplenac, da se pokloni manom
I velikega kralja. ~
: iz obsežnega sporeda navajamo nasled-! nje točke; Odkritje spomenika bo ob 10 Slavnostno predigro bo izvajala Krekova godba na pihala, nakar bosta govorila jeseniški župan in zastopnik rudarjev iz Francije. Po odkritju spomenika se poklonijo prapori, lovci izstrelijo salvo, zagr-meli bedo topiči, zaigrale bodo fanfare Krekove godbe. Kc bo jeseniški župnik opravil blagoslovitev, zapojo pevski zbori ob spremljevanju sokolske godbe Adamičevo »Molitev«. Po govorih zastopnikov oblastev zaigra godba »Bože pravde«, ki jo zapojo vsi navzočni. Sledili bodo še govori zastopnika jeseniških delavskih strokovnih organizacij, sokolstva in šolskega upravitelja. Pesem »Mrtvemu kralju« zapoje 200 šolskih otrok. Občina in druga društva položijo vence. Svečanost pred spomenikom bo zaključena s himno »Hej Slovani« ob spremljevanju sokolske godbe. Takoj nato se formira sprevod, ki krene po mestu in nazaj do carinarnice, kjer bo razhod. Ob tej priliki bo defile mimo dragih gostov iz Francije ln njihovih praporov. Odkritje spomenika bo ob vsakem vremenu in bo prav gotovo privabilo poleg Gorenjcev tudi mnogo drugih gostov.
g^Matineja kina Union*
VELENAPETO !
Tarzan in njegova družica
Johnny Weissmiiller. Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. — Globoko znižane cene 3.50 in 5.50 Din
šolska palača Viteškega kralja v Mariboru
številni naši predstavniki in dostojanstveniki z novim divizionarjem generalom Toničem in banom dr. Natlače-nom na čelu. Častniški zbor, ves mestni svet, konzularni zbor, akademski senat, močno predstavništvo Sokolstva, dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, vseh narodnih in kulturnih društev, uradništva in ostalega občinstva, vse je bilo zbrano v stolnici. Pred cerkvijo pa je stala četa z vojaško godbo, ki je odigrala nekaj žalnih skladb.
Uro nato je sledila žalna liturgija v pravoslavni kapeli. Opravil jo je pred zborom predstavnikov in pravoslavnih vernikov prota Budimir, ki se je v krasnem nagovoru spominjal Viteške ga kralja. Žalna svečanost je bila tudi v evangeljski cerkvi, ki so ji takisto prisostvovali ugledni predstavniki in številni verniki. — Šele popoldne se je življenje v Ljubljani spet razgibalo v običajnem tempu, zvečer pa so se množice zgrinjale na Tabor, kjer je Sokolstvo pripravilo veličastno komemoraci-jo. — O počastitvah na deželi smo pre jeli mnoga poročila iz raznih krajev in jih, v kolikor nam le prostor dopušča, objavljamo vsaj skrajšana v zapovrst-nem redu, kakor smo jih prejeli.
Komemoracije v Mariboru in Celju
Maribor, 9. oktobra. Ves Maribor je bil v žalnih zastavah. Sinoči so imeli mariborski Sokoli v posameznih telovadnicah in društvenih prostorih komemoracije, v Narodnem domu pa so se zbrali člani Narodne odbrane, Zveze Maistrovih borcev in Staribora. Spominski nagovor je imel predsednik prof. dr. Anton Dolar. Kom em orači j i je prisostvoval tudi mestni poveljnik general M. Mi-lenkovič. Danes dopoldne so bile na posameznih šolah komemoracije. žalna cerkvena opravila so bila v stolnici, kjer je čl-tal zadušnico ob asistenci škof dr. Temna-žič in "kjer so bili navzoči vsi predstavniki mariborskih civilnih in vojaških oblastev ter nacionalnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, nadalje v pravoslavni, staro-katoliški tn protestantski molilnlci.
Celje, 9. oktobra Celje ee je zarann odelo v žalne zastave. Trgovski in obrtni obrati so bili od 8. do 10. dopoldne zaprti. Ob 8- je bEla žalna služba božja v opatijski cerkvi, ob pol 9. v pravoslavni cerkvi in 6tarokatoliški kapeli, ob 9. pa v evangeljski Cerkvi. Žalni službi božji so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, korpora-cij in društev ter mnogo drugega občinstva. Na šolah &o bile lepe žalne svečanosti.
uspehi je dovršil rvoje študije, pri tem pe
sc je marljivo udejstvoval tudi izven študija v vseh pokretih nacionalne mladine.
Slika nam kaže novo šolsko poslopje v petem mestnem okraju v Mariboru, katero je sklenil zgraditi že prejšnji mestni svet pod vodstvom župana g. dr. Frana Li-polda v spomin na Viteškega kralja. Nova šola, ki bo blagoslovljena in slovesno otvorjena 1. decembra, je moderno poslopje, ki je stalo preko 7 milijonov Din. Zdaj
dovršujejo opremo in ko bo vse gotovo, | se vselita v novo palačo, ki spada v vrsto i največjih šolskih poslopij v državi, II. deška meščanska in II. dekliška osnovna šola. Z novo impozantno stavbo je za več let rešeno vprašanje šolskih prostorov mariborskega meščanskega in osnovnega šolstva.
Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik
Včeraj je bil razrešen svojih službenih dolžnosti namestnik državnega tožilca v Ljubljani g. dr. Hinko Lučovnik. V ponedeljek zvečer se bo odpeljal v Split, kamor je bil ob zadnjih premestitvah sodnikov in državnih tožilccv po službeni potrebi prestavljen v enakem službenem položaju.
Z dr. Lučo•mikom zapusti ljubljansko državno tožilstvo vesten, objektiven in ugleden uradnik, obenem eden najodMč-nejših med mlajšimi pravniki. Z odličnimi
Kot srednješolec je bil delaven Preporo-daš, kot akademik pa enako marljiv Jadranaš; v obeh organizacijah je ponovno opravljal razne vodilne funkcije. Po kon-
čanih študijah je bil asistent v juridičnem seminarju ljubljanske univerze, ko je bilo to mesto v proračunu črtano, pa je stopil v sodno službo. Po položenem sodniškem izpitu je bil imenovan za namestnika državnega tožilca v Ljubljani in je ostal na tem položaju do svoje včerajšnje razrešitve.
V pravniSkih krogih si je dr. Lučovnik pridobil sloves odličnega ju r ista, zlasti kriminalista. Kot itak je bil imenovan r izpitno komisijo za državne juridične izpite, napisal je v »Pravnika« več strokovnih člankov, ki so zbudili pozornost in priznanje, na lanskem pravniškem kongresu v Beogradu pa je imel odlično razpravo o pravicah branilcev v pripravljalnem kazenskem postopku.
Kljub zaposlitvi 6 službenim in znanstvenim delom se je dr. Lučovnik v Ljubljani udejstvoval tudi v organizacijskem življenju in je bil med drugimi vse do danes itajnik društva »Pravnik«, obenem tudi član stalnega odbora »Kongresa pravnikov«. Za svoje znanstveno in organizacijsko delovanje je bil odlikovan z redoma sv. Save in Jugoslovenske krone, od katerih je slednje dobil šele pred štirimi meseci. Kako priljubljen je bil dr. Lučovnik med svojimi stanovskimi tovariši in med drugimi znanci, se je najbolje videlo na odhodnicah, ki so mu bile prirejene te dni. Želimo mu mnogo uspehov tudi na njegovem novem službenem mestu ob sinjem Jadranu.
Pretresljiv življenjski roman mlade violinistke in njena trnjeva pot do sreče
Film, ki Je mnogo lepši od nepozabne »Regine«
Krstna Jugoslovanska	_ m
predstava in premiera	V Elitnem kinu tega lepega filmskega
dela je DANES	MatlCl
»SENCE PRETEKLOSTI«
MJEEtfKNA
L U I S E U L L R I C H in GUSTAV DIESSL
Vedno nova poročila o škodi po snegn
Po gozdovih, sadovnjakih in vinogradih je mogoče šele zdaj pregledati posledice
Radovljica, 9. oktobra V raznih krajih Gorenjske, posebno na pobočjih Karavank in pa v okolici Bleda, nudi sadjarstvo že dolgo precejšen dohodek kmetu. V zadnjih letih, ko naš gorenjski kmet zaradi vremenskih neugodnosti in sploh za poljedelstvo neugodnega podnebja poljske pridelke ceneje kupuje, kakor pa če bi jih pridelal doma in bil pri tem še navezan na tujo pomoč, so pričeli misliti na sadjarstvo že po vsem radovljiškem sre-zu. Po vseh vaseh preizkušajo svet in iščejo primerne lege. Pa tudi glede drevesnic izbirajo in preizkušajo, katero drevje se bo najbolj obneslo. Veliko drže na cepove iz domače drevesnice v Mošnjah, ki je izbor-no uspevala pod dobrim vodstvom šolskega upravitelja Prestorja, ki pa bo zdaj moral sadjariti v Bohinju, na Gorjušah. Tudi s tem bomo utrpeli znatno škodo sadjarji iz radovljiškega sreza.
Veliko upanja smo položili v sadjarstvo, toda priroda nam je zelo nenaklonjena. Ogromno škodo nam delata v zadnjih letih sneg in mraz, ki se nenormalno pojavljata. Precej sadnega drevja je uničil že mraz leta 1929. Še večjo škodo pa je povzročil sicer zmerni toda zgodnji mraz v jeseni 1932, ko je zapadel sneg o sv. Martinu in obležal do pomladi. Leta 1929 o sv. treh krajih in o svečnici je bilo drevje že pripravljeno in nekatere vrste sadnega drevja so prenesle mraz, ki je prekoračil celo 29 stopinj pod ničlo. Tretjo jesen za tem, ko drevje še ni bilo pripravljeno, pa je bilo uničeno od mraza že pri 5 in 6 stopinjami pod ničlo. Tega se tudi letos bojimo. Zadnji sneg bo sicer kmalu skopnel po dolinah, toda kaj bo z debelo snežno plastjo, ki se je bila nakopičila po planinah. Na Jelovici, že v višinah 1.200 m, leži zdaj snega nad pol metra in koliko ga mora biti šele v višjih gorah.
Ta sneg bo gotovo povzročal še mraz, ki bo škodoval rastlinstvu in živalstvu, ki se baš letos izredno počasi pripravlja za zimo. Srne in drugi gozdni prebivalci so šele zdaj pričeli menjati lahko poletno obleko s toplo zimsko. Mnogo sadnega drevja je polomil zgodnji sneg v jeseni 1934. Zapadel je bil, ko je bilo še vse drevje odeto v listje. Toda tako hudo pa menda sadjarji na Gorenjskem še niso bili prizadeti nobeno leto kakor letos. Veliko škode je napravil sneg, ki je zapadel v pretekli veliki noči. Toliko cvetnega popja še ne pomnijo ljudje, kakor ga je bilo v zadnji pomladi. In baš takrat, ko je na cvetnem pop-ju odpadala usnjata kožica, neposredno preden se je bilo odprlo cvetje, je zapadel sneg. Novo cvetje je uničil mraz. v to, ki je ostalo odprto, pa se je naselil naš največji sadni škodljivec — cvetoder, ki je v mnogih krajih skoraj do zadnjega uničil vse cvetje. Toda največjo katastrofo, ki je kdaj zadela naše sadjarje na Gorenjskem, je povzročil zadnji sneg.
Tako žalostnega jutra, kakor je bilo v sredo zjutraj, še ni bilo za sadjarje. V torek popoldne in zvečer so otresali sadno drevje, potem pa je snežilo vso noč in v sredo zjutraj so bili žalostni prizori. Vse sadno drevje je bilo sklonjeno k tlom. ka-;or pošasti so ležale debele mase snega na zelenju in ga kakor more tlačile k zemlji. Med zelenjem so zevale sveže rane na bujnih vejah in še pred nočjo kipečih vrhovih. Na mnogih deblih so bile odlomljene cele krošnje. Cim bujnejše ie bilo drevo, tembolj je zdaj pohabljeno. Najbolj so trpeli mladi sadovnjaki, ki so uničeni v mnogih krajih do 50 odstotkov. Ko se je nabrala v krošnji mokra, mrzla teža, se je
dcbelce prelomilo, kjer je bilo privezano h kolu. Vrhovi v tekočem letu cepljenih dreves so skoraj vsi odlomljeni. Večina sadjarjev je obupana odšla iz sadovnjakov ter razmišlja, ali sploh še kaže pričeti z delom, ali pa bi bilo bolje vse opustiti. Nujno je potrebno, da bi se uradno ugotovila škoda v posameznih občinah in da bi se vsaj nekoliko pomagalo obupanim sadjarjem.
— s.
Hude posledice v gornjegrajskem srezu
Gornji grad, 9. oktobra. Pri nas živimo v oktobru kakor sredi zime. V noči na torek je pričelo &nežiti in je snežilo skoro nepretrgoma do srede zvečer. Zapadlo je po mestu kakih 30 cm snega, v hribih pa do 1 m. Sneg je zasul
I tudi ceste, tako zlasti preko Černivca in je avtobusni promet z Ljubljano še preki-j njen. Stari ljudje ne pomnijo, da bi v takem času zapadlo toliko snega.
Škoda v prirodi je pri nas posebno huda. Tod imajo ljudje na njivah še večino svojih pridelkov; ajda je uničena, repa. korenje. pesa in zelje leži pod snežno odejo in če pritisne mraz, bo tudi to končano. Živina je prikrajšana na pašo za 6 tednov; bati se je, da bo zmanjkalo živinske krme. Na drevju je še listje in so se drevesa zaradi obteženo6ti polomila, da je po nekaterih, zlasti mladih sadonosnikih, pogled žalosten. Ljudstvo je obupano in zto z veliko skrbjo v bližnjo bodočnost. Naš Brez bo potreboval nedvomno v letošnji zimi javno pomoč, ker se bo sedanja siromaščina med prebivalstvom še povečala.
Senzacija za našo glasbeno Ljubljano!
poje arije iz oper Puccinija, M as soneta in Leoncavalla
v velikem opernem filmu
Idol opere
Jugosl. krstna predstava v Ljubljani
PREMIERA V KESU SLOGI!
NINO MARTINI
čigar krasni tenor obožava ves svet. —
Očarujoče petje, razkošen balet in krasna vsebina! — Film, ki bo prekašal še tako
velika in drzna pričakovanja! BHBBBBBBBBBi
Nad milijon škode v Halozah
Ptuj, 9. oktobra.
Haloze so izredno hudo prizadete, sneg je napravil usodno škodo. Večinoma vsi vinogradniki 6o začeli v ponedeljek trgati, ker je kazalo, da se bo vreme poboljšalo. Nepričakovano pa je proti večeru začelo deževati in nato snežiti. Snežilo je do srede zvečer. Na Dravskem polju ni več videti 6 ne ga. toda v Halozah je 6lika čisto drugačna. Vinogradniki pravijo, da ga je ponekod zapadlo pol metra.
Mlado drevje je polomljeno rn marsikod izruvano, staro drevje pa oskubljeno. A zlasti žalostno je po vinogradih. Ob takem stanju se le čudimo, da nekateri vinski trgovci ponujajo za novi pridelek le po 2 do 3 Din za liter. Vinogradniki, ki so v stiski, se morajo seveda ukloniti, ostali pa
držijo zalogo, ker ne dvomijo, da bo cena vina zaradi nesrečne letine gotovo narasla. Precej grozdja je še na trsju in ga sedaj hite obirati, da ga ne zadene slana in zmrzal.
Od Sv. Vida pri Ptuju nam poročajo, da je treba škodo v Halozah ceniti na en milijon dinarjev. Tam okrog je sneg v gozdov )u polomil veliko število hostja, da leži vse križem po tleh. Sadno drevje je popolnoma uničeno; a eno samo sadno drevo 6tane, preden obrodi vsaj 1000 Din. Grozdje, katero je bilo že prej slabo, je zdaj gotovo izgubilo 4 do 6 odstotkov na sladkorju. Hlad je k sreči popustil. Katastrofa, ki je zadela ubogega Haložana, kliče po pomoči in to vsaj z zaposlitvijo pri javnih delih.
Krik z naše severne meje
Maribor, 9. oktobra.
Ali se je vse zaklelo proti obsatnku kmeta? Tako vprašuje, tako obupuje kmetsko ljudstvo zlasti ob naši meji. V maju ne-prenehno deževje, ob koncu junija nedobro došle meglene noči, za njimi kar vse vinograde jn sadosnlke razdejajoča pero-nospora! Skopa letina na travnikih in poljih! A komaj ob pričetku jeseni nastop mraza, slane, od torka sem pa celo sneg!
m
Nedogledne so posledice tega nenavadno zgodnjega sneženja: po njivah zmrauje zeleni grah, fižol, na spravil0 čaka še precej koruze, krompirja, vsa ajda; po peronospori in oidiju 50—90% uničenih vinogradih je zadržana trgatev, grozdje poka. Po obtoženih trtah se lomi in jagode padajo na zemljo; po sadonosnikih pa nenavadno vodeni in težfki sneg lomi in trga veje, vrhove in pozno sadje; ogroža pa sneg tudi strehe in onemogoča pašo živini, za katero bo zaradi itak slabe letine sena in otave zmanjkalo krme. Ljudstvo še ni pripravljeno na zimo ne
z obleko> ne z obuvalom, ne s kurivom! Na občinskih tablah vise razglasi davčne uprave s pozivom k pravočasnemu plačilu davkov! Vinogradniki so zaman čakali na ogled in oceno škode v vinogradih

Običajni popusti na železnicah in paro-brodih proti naprej kupljeni legitimaciji od 12.— 31. X.
Domače vesti
* Neognovane vesti • izpraznitvi šol t to-jaške svrhe. Od banake uprave smo prejeli: Po Ljubljani in okolici se Urijo vesti, da bodo šole v kratkem zaprte, ker da odidejo profesorji in učitelji na orožne vaje, da bo« do šole izpraznjene in v njih nameščeno vojaštvo in da bo oglašena poizkusila mobilizacija. Te vesti eo docela neoenovane. Širi« io se zlonamerno z namenom, da 6e prebivalstvo vznemiri. Proti osebam, ki bi te vesti še nadalje trosile, se b<5 postopalo kazensko.
+ Tujci v Dubrovniku. Ko se v okoliških kopališčih polagoma zmanjšuje pro-met; ni v samem mestu Dubrovniku nobenih izpremenab ter predstavlja število tujih gostov še vedno maksimum najboljšega sezonskega obiska. Vsi hoteli in tudi mnoga privatna prenočišča so še vedno polna. Med tujimi gosti so najštevilnejše zastopani Angleži in je še za prihodnji teden napovedalo obisk nad 40 članov angleškega kluba Harlington. Tujski promet v Dubrovniku je v izdatni meri poživil tudi mednarodni ženski kongres. Napovedani so tudi novi gosti iz Poljske.
ZOPfiTl iN (J v OSM a ZA DAMO IN GOSPODA
MANUFAKTURA
S
mm

* Lastovke so se zatekle v zagrebška carinska in javna skladišča. V četrtek zjutraj so priletel velike jate lastovk v carinska in Javna skladišča v Vodovodni ulici v Zagrebu. Lastovke so prej nekaj časa krožile nad mestom, kQ pa so opazile odprto veliko okno na poslopju carinskih skladišč, je vsa jata priletela v veliko dvorano. Za uradnike je bilo to veliko presenečenje. Premražene ptice niso kazale nobenega strahu in hlastno so jedle ia rok uradnikov in uradnic. V veliki dvorani, kjer se uraduje, lastovke seveda niso mogle ostati in so jih zato polagoma spravili v druge sobe. Pri tem so uradnikom pomagali člani zagrebškega društva za varstvo živali. Premražene ptice so nasitili, potem pa so jih dali v posebne zaboje in že zvečer so jih poslali v Split. Agilni odbor zagrebškega društva za varstvo živali vrši dežurno službo in, odkar je bil opozorjen na tragedijo ptic selivk od posestnika Brinca iz karlovške okolice, je odrpremil na juig že mnogo zabojev ptic selivk.. V Splitu na Marjanu fcspuščajo lastovke lz zabojev in vsi dosedanji transporti ao, razen enega, srečno uapeli. Kakor hitro se pokaže malo soln-ca, odpcro zaboje in ptice odletijo na vse strani.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-J osef ova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
Ogl. reg o nr 3>M74/»d
*	Nevarnost poplav v Herceg-BoSnL 2aradi večdnevnega deževja in snega po planinah močno naraščajo reke Vrbas, Vr-banja Una, Sana, Bosna, Usora in Ukri-naJNekatere reke so že poplavile večja področja, najbolj nevarno pa je naraščanje reke Neretve, ki je v Mostarju dosegla že šest metrov nadnormalne višine.
*	čebelarjem, čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da je prispel, po pardnevni zamudi, ki je bila povzročena v tovarni, sladkor za jesensko pitanje čebel. Slacžkor se dobi v Društveni čebelami v LJubljani> Tyršerva cesta 21 po običajni ceni. Denar za sladkor je poslati vnaprej po položnici štev: 11.006 na Čebelarsko društvo.
*	Umrl je v Obrežu g. Anton Munda, posestnik. Splošno spoštovanega moža bodo danes ob 14. spremili k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Izginila je mlada arti^tka. v garderobi železniške postaje v Vinkovcih je bil že Od začetka Julija deponiran kovčeg, katerega je dala v shamb0 mlada kabaretna balerina Ljudmila Niederle, ki je v raznih naših mestih nastopala pod artističnim imenom Lidija Well. Ker po kovčeg ni nihče prišel, so ga zdaj uradno odprli in našli v njem razne dragocenosti, ki predstavljajo vrednost nad 30.000 Din. V kovčegu so bili tudi razni dokumenti mlade artistke. Ljudmila Niederle je doma iz Brna, kjer se je rodila leta 1910. Ugotovljeno je, kdaj je prišla v naš0 državo kot članica neke artistične s'-<uipine, je pa tudi znano, da iz naše države ni odpotovala s potnim listom, ki je bil vzet v evidenco ob njenem prihodu. Od julija se o mladenki ničesar ne ve, izginila je, kakor da bi jo bila zemlja požrla. Zadnjič so jo videli v Vinkovcih, potem pa je izginila za njo vsaka sled. V kovčegu so bila najdena tudi pisma, ki jih je Ljudmili pisal sin nekega veleposestnika iz Cepina. Ta mladenič je bil v mlado artistko zaljubljen in ona mu je, kakor je razvidno iz pisem, ljubezen vračala. Mogoče se bo na podlagi teh pisem dalo kaj več ugotoviti o zagonetni usodi mlade artistke. Pisali so že v Brno in od tam dobili odgovor, da so njeni svojci prepričanj da Lidija še nekje nastopa v Jugoslaviji.
*	Tatvina dragocene sli^e. Na zadnji seji novosadskega občinskega odbora je mestni podpredsednik poročal, da je iz shrambe na postrešju mestnega doma izginila dragocena zgodovinska slika avstrijske cesarice Elizabete. Na podstrešju občinskega doma je bilo shranjenih več slik, izginila pa je samo ta, kj predstavlja največjo vrednost. Tat je moral biti strokovnjak. Sliko ie snel iz okvirja, čeprav je tudi ta predstavljal lepo vrednost. Pustil je v shrambi sliko cesarja Franca Jožefa, ki je na videz dragocena, a nima nobene umetniške vrednosti. Baje je ukradena slika že prodana nekemu muzeju v Budimpešti za 120.000 Din. Sliko je naslikal madžarski že umrli slikar Vastagh in dobil je baje zanjo 20.000 zlatih kron. Sliko 90 naročili madžarski politiki, da bi manifestirali svoj odpor proti cesarju Francu Jožefu. Njegovo sliko so dali izdelati nekemu neznanemu slikarju, sliko cesarice pa priznanemu umetniku. O tem vedo marsikaj povedati starejši meščani Novega Sada in je upravičena domneva, da je nekdo iz teh krogov izrabil priložnost ter odnesel dragoceno sliko iz občinske shrambe, ki ni bila pripravna za shranjevanje dragocenosti.
MATINEJA ZJK.D. ■
Sijajna glasbena komedija po motivih vesele opere
MARTA
Glasba Flotovv. Poje tenor berlinske
opere HELGE RO SWAENGE. in koloraturka CARLA SPLETTA V nedeljo, 11. okt. ob 11. uri dop. V ELITNEM KINU MATICI Cene Din 3.50 in 5.50 HMIHIIIIlaililMIill MMM—B—MMM——It
•	Tatvina poštnega denarja nepojasnjena.
Teden dni je že minil, odkar je bila izvrša« na na škofjeloškem kolodvoru tatvina poštne, ga denarja 46.0(X> Din. Sodišče skuša s svoje strani razvozlati zagonetko, na drugi strani pa vrši tudi direkcija pošte in telegrafa preiskavo, ter je bil v njenem zastopstvu dr. Lebar že ponovno v Škofii Loki. Aretiranci zanikajo vsako soudeležbo Dolga je vrsta domnev, ki se sučejo okrog kraje, ki pa pada najhuje na ramena okradenega pismono* še. Pisnionoša je oče štirih olrok, njegova žena pa je lastnica hišice, ki jo imajo v Stari Loki. Tatvina je imela za posledico, da sedaj pošlo sproti vestno zlagajo in zaklepajo, četudi le za kratek čas, pa bodo delali tako tudi v bodoče. Ljudje so prepričani, da ukradeni denar ne bo prinesel tatu sre« če, ker ]e upropastil družino poštnega uslužbenca.
*	Trije aretirani zaradi poboja. Na Vačah ne morejo pojasniti zločina, katerega, žrtev je postal hlapec Jože Lovše- Hlapca so našli nezavestnega, krvavega in z razbito glavo nekje na dvorišču na koncu trga. Zaradi iz« gube krvi je nesrečnik izdihnil v ljubljanski bolnišnici. Skrivnost poboja je odnesel v grob. Orožniki na Vačah so mogli predvsem ugotoviti, da je bil Lovše usodnega večera v gostolni pri popivanju in je prišlo do prepira med fanti, ki pa so se razšli brez , hrupnega obračuna. In vendar so naslednje '
NAZNANILO.
Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da sem preuredil na novo kavarniški lokal. Za cenjeni obisk se priporoča, z odličnim spoštovanjem
IVAN ZALAZNIK — kavamar, LJUBLJANA	ŠTABI TRG
hhhbmmmmhks
jutro našli Lovšeta do smrti pobitega. Orožniki so aretirali tri osumljence in jih odgnali v ljubljanske zapore.
*	Obsodba nevarne zločinske tolpe. Ba-
njaluško okrožno sodišče je sedem dni razpravljalo o mnogih vlomih, tatvinah in drugih zločinih sedem članske razbojniške tolpe, katero je vodil Vid Soldatovič. On in njegovi pajdaši so doma iz Istre in v prnjavorskem srezu sQ so naselili leta 1922. 2e leta 1929 so organizirali zločinsko tolpo, ki je na področju dveh srezov izvršila dolgo vrsto predrznih vlomov in tatvin. Razbojniki so bili razkrinkani, ko so lani med prepirom pri razdelitvi bogatega plena ubili nekega svojega pajdaša in njegovo truplo vrgli v reko Ukrino. Obsojeni so bili vsi. razen enega, na robi-jo. Najvišja kazen znaša 8, najnižja pa 4 leta rebije.
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki ln pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve
„SMR£KA" bonbone
Izdelani so iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo
kašelj in hrlpavost
Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri r>—elitv? nrekomer-ne kaje. Zavitki po Di: 4.— in 6.— v lekarnah in drogerijah.
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana
Kongresni trg štev. 12
*	Utvin Gospodinjski koledar za 1. 1937.
XVII. letnik, je v tisku in izide v prvi po« lovici novembra t. 1. Cena JO. Din.,—po pošti 22. Din. _ Naroča se v upravi Gospodinjskega koledarja. Ljubljana, .\lirie 27.
*	Tovarna JOS. RBMJH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Banski svetnik Anton Mencinger t
Ljubljana, 9. oktobra.
V ljubljanski bolnišnici je sinoči umrl v starosti 57 let banski svetnik g. Anton Mencinger. Slovenija je pokojnika zlasti spozna« la. ker je bil pred leti komisar na ljubljanskem magistratu. Zadnja leta je bolehal in zdaj dotrpel. Izpolnjena mu bo želja, da bo v Krškem položen k večnemu počitku. Prepeljali na bodo v nedeljo opoldne. V kem krogu znancev in prijateljev mu bo ohranjen lep spomin.
Banski svetnik Anton Mencinger se je rodil leta 1879 v Kranju ter je po dovršeni ljudski šoli študiral gimnazijo v Ljubljani, kjer je položil maturo leta 1897. Nato je študiral pravno fakulteto v Gradcu, kjer je leta 1908 končal študije. Takoj nato je odsluži1 enoletno vojaško službo in je bil nato imenovan za konceptnega pripravnika. Služboval je pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Kamniku. Postojni in Logatcu in bil 1. 1906 kot deželno-vladni koncipist poslan v Postojno. 1907. je napredoval za okrajnega komisarja in je v tej funkciji služboval v f/Ogaicu. Radovljici. Krškem in Litiji. 1018 leta je bil pozvan k deželni vladi v Ljubljano in imenovan za deželno-vlad-nega tajnika. Od tod je bil poslan za vrvi jo okrajnega glavarstva v Radovljici in je bil leta 1010 postavljen za okrajnega glavarja. 1021. je bil imenovan za. vladnega svetnika. 1923. na je bil porvan k pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani, kjer je večkrat napredoval m bil 1929 preveden 7.n županijskega svetnika in še istega leta 7A banskesra svetnika. Ril je odličen uradnik in je zato dobil priznanje z najvišjega mesta, red Sv. Save IV. stopnje. — I^eta 1018. f-e je poročil z g. Irmo. rojeno Lehrn-<rerjevo. hčerko trgovca in posestnika v Litiji. Zapustil j« tri nedoletne hčerke.
Danes ob	v nedeljo
in 31. uri.
KARL L. DiEHI., CHARI.OTA SUSA, A. Robert« in R. Ronumov&ky V ROBERT SfOLZOVI OPERETI
17..
Ralph
RIVIERA EKSPRES
Krasne pokraj:nske -V-ke ratkoSne -riviere. — Sme>h, zabava, petje. — Dopolnilo: »Carmenc in Param nntor tednik. — Din 1.50—0-50

<*ra ne
I
Iz Ljubljane
u— Zelo lepa je bila svečanost ob 11. na univerzi. V zbornici, okrašeni z veliko kraljevo sliko, trobojko in zelenjem, so se zbrali z g. rektorjem na čelu gg1. dekani in nekaj profesorjev ter okoli 200 slušateljev, večinoma nacionalnih akademikov. Svečanost je otvoril predsednik JNAD Jadrana Vitomil Zupan, ki je po pozdravu pozval narrzočne, da se v enemtnutnem moK u poklonijo mrtvemu vladarju. Nato je akademik Kutin v Imenu nacionalnih akademikov izkazal čast Viteškem^ kralju in povzel tehtna poglavja iz njegovega življenja. Zlasti lepo je opisal kraljevo pot v smrt in žalovanje vsega naroda. Ob koncu govora so se zbrani z vzklfkl: »Slava!« poklonil manom kralja-viteza. Poslednji govornik TušC* Je posebno poudarjal kraljevo mirotvorao delo. V Imenu katoliških akademikov je izrekel zaobljubo, da bodo vedno sledili Njegovemu zgledu. Predsednik JNAD Jadrana Je nato zaključil res prisrčno spominsko svečanost.
K občinskim volitvam v Loškem potoku
Iz Loškega potoka v kočevskem srezu nam pišejo:
Pod gornjim naslovom je »Slovenec« dne 6. t. m. objavil poročilo, v katerem pravi, da je 20. septembra ob pol 11. ponoči prišlo v Birtkovo gostilno na Hribu pet moških itd. Da ne bo zamenjave in da se stvar ne pozabi, je treba to poročilo popraviti v toliko, da je gospodar dotične gostilne g. France Bartol, posestnik, gostilničar in mesar na Hribu št. 58, obenem za nedeljske občinske volitve nosilec kandidatne liste JRZ. »Kolovodja« onih petih mož pa je bil posestnik g. France Bartol v Travniku št. 13, dosedanji namestnik župana in nosilec opozicijske liste. Popraviti je treba tudi, da je onih pet mož zašlo v Birtkovo gostilno po polnoči in da je sam gospodar omenil, da »sedaj je svoboda«, pa je gostom še dal pijače
Kaj se je govorilo, kaj grozilo in kakšen
je bil izid, se bo razčistilo pred sodiščem. Mi nimamo povoda in si ne lastimo pravice, da bi sodili o tem »nečloveškem napadu iz zasede«, dokler ne reče svoje besede
sodišče.
V zvezi s »Slovenčevim« člankom je zelo zanimivo, da je prišel v nedeljo 4. t. m. torej dva dneva, preden je članek zagledal beli dan v našo občino g. župnik Karol Skulj v spremstvu sodnega predstojnika g. Cepudra in banovinskega zdravnika dr. Kožuha
Končno naj opozorimo volilce naše obči ne še na dejstvo, da je nosilec opozicijske liste g. Franc Bartol s Travnika št. 13 pri sten kmečki trpin, ki se že dvanajst let trudi za napredek občinskega gospodarstva. Med občani je splošno priljubljen in ga vsi čislajo. Pod njegovim vodstvom se bo na občini gospodarilo pošteno, skrbno in dobro.
OLA V KRANJU
reložena na 18. oktober
Sneg In skrbi na Notranjskem
^akek, 9. oktobra.
Notranjsko prebivalstvo, ki je bilo zadnje leto pod težkim vtisom sankcij proti Italiji, je s tihim zadovoljstvom pričakovalo mile in tople jeseni, ko dozore sadeži na polju in se kolilkor toliko spet napolnijo kašče za zimo. Vsaj poglavitna skrb za preživljanje bi bila s tem opravljena. Nenadno pa je po lepih dneh pobelil vso Notranjsko sneg, ki je zapadel prav na debelo ter prizadejal prebivalstvu hude skrbi. Sneg, ki je začel v ponedeljek zvečer pomalem naletavati, izprva ni vzbujal preveč skrbi, ker je prevladovalo upanje, da bo drugega dne spet posijalo solnce: toda kar tri dni, dan in noč, je v gositih kosmih snežilo in pokrilo vso pokrajino s težkim, belim plaščem, kakor z odejo, ko leže vsa narava k zimskemu počitku. Poljski pridelki so bili le malokje pospravljeni. Večinoma so ljudje pobrali s polja samo krompir m fižol, med tem ko je ostalo na polju še zelje, repa. pesa in korenje. Snežne plast, ponekod debela skoraj po' metra, je zlasti hudo prizadela mlado drevje, pozeb-lo pa je tudi zelje. V splošnem pa ste krompir in fižol letos dobro obrodila
Zaradi zgodnjega snega morajo zdaj mnogokje na polju odkrivali sneg, da izkopljejo kaj repe ali pese za živino. Sila kola lomi. Vsa Notranjska nudi v ostalem lepo sliko zimskega spanja. Javornik in Snežnik sta vsa bela. posebno mnogo snega pa je zapadlo na Blokah in okrog Logatca. Vendar pa zaenkrat vlaki iz Postojne še niso imeli zamude in tudi avto-
bus iz Starega trga vozi redno dvakrat ra teden.
Upanje, da se bodo razmere po ukinjenih sankcijah kaj izboljšale, se še ni izpolnilo. Prometa slej ko prej ni nobenega in to zlasti težko občutijo po hribih, kjer zadnje leto sploh ni bilo nikakega zaslužka. Zato je tudi možnost, plačati davke ali zavarovalnino, pičla. Ljudje žive ob krompirju in repi, pa morajo biti zadovoljni, da imajo vsaj to.
Pred padcem lire se je izplačalo tihotapstvo živil v Italijo, tako da so mogli mnogi od tega živeti. saj so šle cele trume ljudi z nabasanimi nahrbtniki čez mejo: zdaj pa se tudi to ne izplača.
Vse govori in čaka, da se bodo razmere izboljšale, kakor hitro bo priš'o do izvoza v Italijo. Septembra se je sestavil «a Rakeku odbor za postavitev primernega spomenika Viteškemu kralju, ki naj bi s>tal na trgu pred postajo na Rakeku. Spomenik mislijo odkriti drugo leto za Vidov dan, z deli in z izkopavanjem pa so začeli že zdaj. Sneg jc nckoplko preprečil nadflVimje delo. Pozdraviti moramo to akcijo odbora, saj se bodo tako tudi Notranjci primerno oddolžili snominn kralu rrmčenikn.
Avtom<*biH$ti ne morejo čez Planino v Trst
Avtomobilski klub je prejel dopoldne s Planine obvestilo, ia je cesta iz Ljubljane proti Planini in dalje v Italijo prevozna za avtomobilski promet. Po nak-
nadnih Informacijah pa sD očistili cesto samo na italijanski stranit dočim »o lmeh avtomobilisti med Vrhniko ln Logatcem velike sitnosti in je ostalo več vozil v Logatcu, med njimi tudi več inozemskih, Ker se cesta po informacijah avtomobilskega kluba ne bo očistila snega s plugom, temveč se bo počakalo — tako se glasi informacija — da sneg skopni, opozarja Avtoklub avtomobiliste na opisano oviro. Vsekakor se posveča prevoznosti te najvažnejše tranzitne ceste v naši banovini premalo skrbi. Kakor pravijo avtomobilisti, ki so obtičali v snegu, je treba očistiti le kratek odsek, dočim je cesta na vsem ostalem poteku prevozna.
Smrt otroka v vlaku
Ljubljana, 9. oktobra Potnikom, ki so se vozili davi v Ljubljano. se je nudil v skupnem oddelku III. razreda pretresljiv prizor. Z vlakom je potoval v Ljubljano tudi neki posestnik iz Kranjske gore, ki je držal v naročju svojega petletnega fantka Očividno je bilo, da muči dečka zavratna bolezen Dušilo ga je v grlu, in s slednjimi vzdihi je mogel otrok še izreči besede: »Domov bi rad ...« Pa mu ni bilo usojeno, kajti še preden je pripeljal vlak do Reteč, je posegla po njem bela žena Vprav ko je vozil vlak minto Crodešiča. je dotrpel. . Oče. globoko skru-šen, je kakor okamenel in ni bilo besede iz
njegovih usti Potike, ki to opazovali smrtni boj malega dečka in tugo očeta so obli-le solze, saj je bila tragika, v kateri se Je poslovilo ljubeče dete od rednika, le prevelika, da bi mogel kdo hladno mimo nje.
V	vagonu je bilo tiho, kakor da je prazen.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 10.: Kralj Lear. Red A Nedelja 11.; Florentinski slamnik. Izven.
Tragedija »Kralj Lear« spada med največje umetnine svetovne literature. Sodelu= jejo dame Saričeva, Mira Danilova in Boltar. jeva, ter gg. Levar. Skrbinšek, Ce6ar, Jan, Jerman, Stupica, Gregorin, Lipah, Debevec, Potokarin Sancin. Režiser- Ciril Debevec.
OPERA Sobota 10.: Dvojno knjigovodstvo. Premier«
ski abonma. Nedelja 11.: ob 16 uri Lucia di Lammer-moor. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Ve« sela vdova. Izven.
Griinoia opereta »Dvojno knjigovodstvo«
ima posrečeno dejanje, v katero se vpleteni šlagerji s 6premlievanjem jazz orkestra.
V	glavnih vlogah Marica Brumen—Lubeje-va. Vali Smrkolova. Gabrijelčičeva, Brcarje> va in Japlieva, ter gg Peček. Gorski. Janko. Zupan, Frelih. Režiser; prof Še6t. Vodstvo |azz orkestra: Zebre.
Mariborsko gledališče:
Sobota. 10. oktobra ob 20. uri: »Prva l«*gijat.
Premier«. Blnkj Nedelja, 11. oktobra, ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini sentflorjanskic.
laangi
Sence preteklosti	PREMIRRA,
H E L E N A
Lulse UILrich — Gustav Dlessl
IDOL OPERE
Prvak tenorjev NINO MARTINI
MUŠMm
GRAD HUBERTUS
Po Ganghoferjevem romanu

Prirodoslovno društvo namerava lotos obnoviti svoja poljudno-znanstvena predavanja, ki jih je že imelo z lepimi uspehi pred dvema letoma. Posrečilo se je pridobiti zanje vrsto sodelavcev, katerih imena jamčijo za splošno zanimivost in temeljitost predavanj. Predavanja se bodo vršila ▼ dvorani Delavske zbornice vsak torek ob 20. D>o konca leta so na programu naslednja predavanja: 13. t. m. univ. doc. dr. ing. Anton Kuhelj: Jadralno letalstvo; 20. m 27. t. m. univ. prof. dr. Jovan Hadži: Kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele L in It (regeneracija in transplantacija); 3. novembra primarij dr. Božidar Lavrič: Transplantacija tkiva pri človeku; 10. novembra dr. Ljudevit Kuščer: Naše gobe; 17. novembra univ. prof, dr. ing. Alojv.ij Kral: Moderni švicarski mostovi iz železobetona; 24. novembra upokojeni apelacijski sodnik dr. Edvard Pajnič: O zdravilnih rastlinah; 30. novembra gimnazijski profesor Miroslav Ad-lešič: Izkustvo in hipoteza v naravoznaav stvu; 7. decembra univ. asistent Gabrijel Tomažič: Kako rase les; 15. decembra priv. docent dr. Oskar Reya: Kako nastane vremenska napoved. Vstopnina k predavanjem znaša 6 in 2 Din.
u— Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da je na svoji poslednji seji določi i za posamezne odielfc« nasledili umik: člani v torkih in petkih ob V*2L do 1lt22. ure, moški naraščaj v torkih in petkih od V« 19. do l/»20. ure, moška deca v torkih in sobotah od 17. do 18. ure, članice v ponedeljkih in četrtkih od '/»20. dio V«21. ure. ženskj naraščaj v ponedeljkih in četrtkih od l/il9. do ^30. ure, ženska deca v ponedeljkih in čertkih od 17. do 18. ure. starejši člani v sredah in sobotah od Vt 19. do V*20. ure. Vpisuje se pri vseh oddelkih le do 31- t. m.» kar naj se upošteva.
u— Mladji nski pevski zbor Sokolskega društva Ljubljana - Šiška. Starše in šišensko mladino obveščamo, da bo ustanovljen mladinski pevski zbor, ki bo vadii pod strokovnim vodstvccn br. Lajovica Albina. Prosimo starše, da dovolijo svojim otrokom v ta zbor. Sprejemajo se dečki in deklice v starosti od 8 do 16 let. Pouk bo brezplačen. Prijave sprejemamo v nedeljo 11. v dvorani Sokolskega doma ob 10. uri dopoldne, ko bo prva sestar.dk mladinskega pevskega zbora.
u— Dobrotniki efečka-junaka Bartola, Darovali so g. ravnatelj Avgust Praprotaik iz Ljubljane 200 Din, zobozdravnik g. dr. Jože Rant, Ljubljana Gajeva l/II — nebotičnik, pa 100 Din. Kakor te dva darova je deponiran pxi blagajni »Jutra« tud; zavoj obleke za pogorelce iz Drage od neznanega dobrotnika.
a— Film o kavarniški violinistki Heleni, ki ga je pridobil Elitni kino Matica in bo danes prvič igran v Jugoslaviji, ima nenavadno, skoro drzno zaieto vsebino. In vendar je film izdelan tako, da prevzame gle« dalca z neizprosnim razvoje»m in zapletom dogodkov. Nemški naslov filma je >Sence preteklosti«: Helena je bila na podlagi in-dicov obsojena na tri leta ječe. Ko jo predčasno odpustijo iz kaznilnice, se zateče k svoji sestri, ki ji je podobna in je slavna gledališka zvezda na dunajskem nebu. Po. tem... no, da, po nesrečni smrti sestre stopi Helena v njene 6topinje, bila bi lahko crečna toda sence žalostne preteklosti jo venomer zasleduiejo. dokler ji po burnih dogodkih ne zašije sreča. Heleno igra Luiza Ullricho. va, ki smo jo najbolje spoznali v prelepem filmu »Viktorji«. — Naposled je treba oZna* niti novico, da je v Matici odpravljena poslednja nevšečnost, zaradi katere 60 gledalci od zadnjem mrazu godrnjalL Centralna kurjava je v redu! Nihče pač ni pričako« val, da bo zima tako naglo nastopila, zato 6e je instalacija zavlekla. Zadnje tri dni in noči pa so se instalaterji potrudili z vsemi močmi in zdai je v Elitnem kinu Matici zares prijetno sedeti.
u— Tečaj za češki jezik v šiški. Sokoh sko društvo Ljubljana - Šiška prične v to-r^k, 13. L m. ob 19. uri z brezplačnim tečajem za pouk češkega jezika. Tečaj bo v šišenski šoli ob večernih urah enkrat tedensko! Kdor se ga namerava udeležiti, naj se prijavi še pravočasno v Sokolskem domu v Šiški pri hišniku Maziju ali pa pri blagajničarki ob kino predstavah.
u— Bežigrajska osnovna šola bo otvorjena 11. t. m. Otvoritvena službi božja bo v nedeljo ob 8. v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški, nato bo ob 9. blagoslovitev nove šole.
u— Društvo »Feniksovih« zavarovancev v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor drevi ob 8. uri pri Mikliču. Feniksovi zavarovanci vabljeni!
a— Drevi oficielni otvoritveni plesni ve-fer Jenkove šole v Kazini — z revijo letošnjih plesnih novosti- Vlicdno vabljeni. Jutri ob 4. prvi popoldanski ple-sn; tečaj — vežba. Članarina inižana.
u— Nenadoma smo se znašli v času čajank. družinskih in drugih večernih prireditev in sestankov, na katerih so izvrstni čaji, nimi, likerji, narezki, izborne salame, imenitna namizna domafa vina in vina v buteljkah, merijo ne le gostiteljevega a'i prircditeljevega okusa, marveč tudi merilo gostoljubnosti. Za vse te odlike zna pač najbolj poskrbeti delikatesna trgovina. V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti poleg opere, ki je pitala zaradi vedno velike izbire najboljših specialnih iestvin in vina od'ič-na dobaviteljica z-\ ljubljanska družinske in društvene prireditve. Za telefonska naročila kličite štev. 34-55.
a— Plesna Ma na Taboru se otvori t nedeljo 11. t. m. ob 20. pod vodstvom plesnega mojsitra br. Košička. Vstop le proti va= bilu. Kdor po pomoti ni prejel vabila, naj izvoli reklamirati v društveni pisarni vsak dan od 19. do 20. ure. Vaje bodo v veliki dvorani, ki je najdepša v Liubljani. Svlral bo izvrstni »Falcons — jazz« K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Celja
e— V okviru prireditve Kluba koroških Slovencev bo drevi ob 8. v Nerodnem domu »Koroški večer« z zelo pestrim programom. Na večeru bo govoril Celjanom g. dr. Janko Arnejc, sodeloval bo oklet »Ljubljanskega Zvona« in vprizorila se bo dramatska slika iz življenja koroških Slovencev »Kres«. Po končanem programu prava koroška zabava. — V nedeljo, 11. t m. bo ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi maša za umrle člane kluba koroških Slovencev, ob 8-30 pa v Narodnem domu klubov letni občni zbor.
e— Celjski mestni svet je imel 6inoči oh 19.30 komemorativno sejo v počastitev spo. mina blago pokoj nega kralja, redna seja pa ho v četrtek 15. t. m. ob 18.
e— Razpust občinskega odbora v Škofji vasi razveljavljen. Banska uprava je letos y marcu razrešila občinsko upravo občine Škofja vas pri Celju- Občina je vložila po ■svojem pravnem zastopniku g dr. Kalanu pritožbo na upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi v polnem obsegu ugodilo in razrešitev predsednika občine in občinske uprave razveljavilo.
e— Brez izpada ne gre! Upravo Mestnega gledališča v Celju je vsa leta po pre- ra; tu vodilo Dramatično društvo. Ko je sedanji mastni svet Dramatičnemu društvu oklonil podaljšanje najemne pogodbe, je upravo gledališča prevzel g. katehet Lukman. kj oskrbuje tudi reklamo in vabi abonenle in mte* resente na obisk gledališča. »Slovenec« gra ja prejšnjo upravo, češ da ie vsako le-So objavila program za sezono, ki se pa potem nikdar ni izvršil, kar je povzročalo v občin--s?vu nezadovoljstvo. Gosp. kat^hetu kot se-daniemu predstavniku Mestnega gledališča očividno ni bilo znano, da ie program za sezono bil objavljen vedno sporazumno z opravo Narodnega gledališča, ki je gosto; "^ania prevzelo. Nepredvidene ovire pa po včasih močnejše, kakor še tako dobra volja. Ovi.r in nepriiik pa v gledališkem življenju ne manjka, ako je treba misliti tudi na blagajno in računati z dejstvom, da javni in privatni nameščenci, ki so nam v glavnem .gledališče moralno in armotno vzdrževali doslej, ne žive v takem izobilju, da b mogli povsod biti in za vse kulturno življenje v Celju doprinašati denarne žrtve Občina doslej ni nosila odgovornosti za deficitne predstave, dvomimo, da bi jih sedaj, ko 1110= ra že itak velike vsote investirati za ureditev gledališča. »Slovenec« bi storil gledališki blagajni boljšo uslugo, ?ko bi prejšnji upravi ne delal nezasluženih očitkov in nam mnogim tako očitno in javno ne zapiral vrat. v gledališče, k; smo ga toliko i<=>' dostojno vodili, ker bomo gledališču v Cel.u še kedaj zopet potreom bolj- kot »Slovenec« danes misli.
KINO METROPOL. Danes »MODERNI ČASI« in najnovejši Merkurjev tednik. — Ob 16. uri Matineja »CIGANSKO DEKLE«. Vsi prostori po Din 3.—.
Kino Union. Dane« ob 18.30 velefilm »Kleopatra«, ob 20.3'» velefilm »Na straži ve. lemesta« z Gustavom Frfihlichom in dve predigri
Iz Maribora
a— Zadnje sp-emstvo zaslužnega moža.
V čertrtek popoldne je bil v Limbušu pogreb blagopokojnega uglednega posestnika Alojzija Sela. ki je 30 let županova! v Zrkovcih pri Mariboru in ki je tudi v vrstah vodilnih delavcev Zveze kulturnih društev užival veliko spoštovanje. Številna udeležba na pogrebu uglednega narodnjaka je izpričala veliko priljubljenost, ki si jo je rajnki pridobil v svojim vzorno požrtvovalnim delom.
a— Pogreb plemenite žene. V četrtek popoldne je bil v Rušah pogreb gospe Antonije Lasbaherjeve. ki je vse svoje premoženje zapustila ubogim otrokom. V mrtvaškem sprevodu so stopali številni njeni znanci in predstavniki humanitarnih organizacij. katerih se je plemenita pokojni-ca spomnila v svoji poslednji volji. Pred občinskim domom kjer je rajnka stanovala, jj je spregovoril tople poslovilne besede ruški župan g. Lesjak. na grobu pa ruški župnik F. Pšund.^r in nadučit. Rajšp, preds. Učiteljskega doma v Mariboru, ki je zlasti poudarja! dobrotljivost blage po-kojnice, ki se je v svoji oporoki spomnila tudi revnih otrok iz učiteljskih rodbin. Domači pevci so pred Občinskim domom in pri grobu odpeli turobni žalostinki.
a— Šimultanka Vasje Pirca s sokolskimi šahisti. Po uvodni komemoraciji v počastitev spomina velikega kralja Uedinitelja, o katerem je spregovoril tople spominske besede načelnik šahovskega odseka Sokola Maribor I br. Oskar Falk! je bila v četrtek zvečer v mali dvorani Narodnega doma šahovska šimultanka našega mariborskega šahovskega velemojstra Vasje Pirca. ki je po dveinpolurnem času absolviral 23 partij, od kaiterih je samo eno izgubil, in sicer proti br. Miru Marottiju.
a— Pobreška volilna politika. Na Po-brežju bodo za bližnje občinske volitve tri liste. Nosilec gospodarske liste je dosedanji župan Matija Volk, nosilec liste JRZ je Karel Stržina, nosilec tretje liste pa je g-Železnik, na čigar listi so združeni predstavniki socialistov in Požarjeve ter Koba-Ijeve nacionalne skupine.
a— Bogata dediščina. Včerajšnji »Večer-nik« poroča pod »Studenškimi novicami.«: »Neki posestnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zapustil vse svoje premoženje cerkvi sv. Jožefa v Studencih in frančiškanski cerkvi v Mariboru. Zapuščina, veliko posestvo na Pohorju, je bilo te dni prodano za 4-40.000 Din, od katerih dobi
•— Gledaiigke norice. Danes ▼ soboto
premiera »Prve legije«. V torek gostovanje ljubljanske opere. Jutri v nedeljo ob 9. dopoldne; začetek dTiimatske šole. Vsi' interesenti naj se zbero v gledališki dvorani in se sprejmejo v šolo vsi, ki se želijo na novo prijaviti.
a— Zaradi malomarnosti povzročena so-jetnikova smrt. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, se je včeraj dopoldne zagovarjal 23-letni delavec Ka man Vrečic, ki je svojemu sojetniku delavcu Antonu Urajniku v času od 18. avgusta do 6. septembra zadal v celici številne lažje in težje telesne poškodbe, mu zlomil prsni koš, tako da je Urajnik 7. septembra tem poškodbam podlegel. Pokojni Urajnik je odsedaval v zaporih okrožnega sodišča 5 mesečno kazen v skupni celici. Zaradi pritožb ostalih kaznjencev in, ker je kazal očitne znake umobol-nosti, ga je uprava jetnišnice dala v samotno celico. V to celico je bil dodeljen kasneje tudi drugi jetnik, obtoženec Kal-man Vrečic kot strežnik. Vsa prizadevanja. da bi ustvaril v celici red. so ostala brezuspešna. Ker je Urajnik onesnaževal celico, ga je obtoženi večkrat premikastil-Glasnejši šum in ploskanje so slišali pazniki iz te celice šele 6. septembra zvečer. Urajnik je ležal na slamnjači. Vrečic pa je stal poleg njega in ga tiščal z glavo ob zid. Ko so naslednjega dne zjutraj odprli celico, so našli Urajnika mrtvega. Obdukcija je ugotovila, da je nastopila smrt zaradi strtega prsnega koša in otrpnjenja možgan. Obtoženi Vrečič je pri preiskavi in tudi pri razpravi izpovedal, da je trikrat udaril Urajnika s posteljo, ker se je ponesnažil v posteljo in uganjal razne neumnosti. Obtoženi Kalman Vrečič je bil zaradi malomarne povzročitve smrti obsojen na 8 mesecev zapora
a— v', redna letna skupščina Ipavreve župe bo 10. oktobra t. 1. ob pol 18. uri v prostorih Glasbene matice (Un on) 7. običajnim dnevnim redom. Pevce pri župi včlanjenih pevskih društev vabimo, da se tesia občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
a— Društvo >Jadran« priredi dane« zvečer v Narodnem domu vinsko trgatev. Čisti dobiček je namenjen za zimsko pomoč brezposelnim in siromašnim rojakom. Zato vsi, ki ste dobrega srca, pridite!
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Boccaccio«. Med dodatki poleg dveh zvočnih tednikov tudi še glasbeni film »Dijak - prosjak«. —
Sledi velefilm Chaplina »Moderni časi«. *
KAMNIK. V Čitalnici je bilo žalno slavje, ki ga je priredil kamniški Sokol. Dvorana je bila |>o!na članstva, v velikem številu pa so prisostvovali meščani, častniški zbor in predstavniki naše javnosti s »reškim nas čelnikotn g. Koijein in županom g. Stergar-jem. V lepih govorih sta slavila delo in žrtev blagopokojnega vladar,a starosta So= kola br. Kazimir Gnus in prosvetar br- Emil Rus. Slavje je zaključila deklamacija in živa slika. NTa najvišjem vrhu kraljevega lovišča, v katerem se je blagi vladar tako rad mudil na prijetnem lovskem razvedrilu, na 2247 metrov visoki Brani, sta. še preden je zapadel sneg, kamniška planinca Berto Cerer in Tone Eriavšek postavila spominski križ, kj ga je lansko zimo podrl vihar. — Počastitev koroške žrtve M;heja Habiha bo v nedeljo 7 mašo ob pol 11. v frančiškanski cerkvi in z govorom v čitalnični dvorani. Po. eastitev organizira »Lira«.
€*ospodarstvo
Vloge pr! državnih denarnih zavodih
V zadnjih letih smo pogosto opozorili na naglo naraščanje hranilnih vlog pri državnih denaruih zavodih (Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki), ki »e stekajo iz Slovenije. 0 višini teh vlog je težko dobiti točnejše podatke. Državna hipotekama banka objavlja v svojem letneau poročilu specificirano na posamezne podružnice le privatne hranilne vloge na knjižice, ne navaja pa nikakib podrobnih podatkov o hranilnih vlogah po tekočih računih in o višini naložb pupiluega denarja ter fondov in kapitalov javnib ustanov. Privatnih hranilnih vlog na knjižice je bilo lani pri podružnici Državne bipotekarne banke v Ljubljani za 35.5 milijona Din in je verjetno. da naložbe pupiinega denarja ter fondov in kapitalov javnih ustanov skupaj z vlogami na tekočih računih pri ljubljanski podružnici še znatno presegajo višino privatnih vlog na knjižice.
Pri Poštni hranilnici pa so znane le čekovne vloge pri ljubljanski podružnici, ki so lani ob koncu leta dosegle skoro 200 milijonov Din. Kakšna pa je višina hranilnih vlog s področja posameznih podružnic odnosno postnih direkcij, pa tudi Poštna hranilnica ne objavlja. Višino teh vlog moremo le približno oceniti na podlagi podatkov iz statistike pošte, telegrafa in telefona. Pravkar je izšla taka statistika za leto 1935. ki navaja zanimive številke o hranilnem prometu Poštne hranilnice, ki je izvršen preko pošt. Lani je bilo preko pošt v dravski banovini vplačano na knjižice Poštne hranilnice 47.fi milijona Din. izplačano pa 35.1 milijona Din. tako da so vplačila presegala izplačila za 12.5 milijona Din. Zadnja leta so ta vplačila in izplačila na knjižice preko pošt v dravski banovini gibala takole:
65 milijonov Din 200 « « 35 « «
1031
1932
1933
1934
1935
vloge 13.2 177 26.0 35.7 47-6
dvigi 7.9 8.1 9.8 14.2 35.1
razlika + r.3 4 9 6 +16.2 +21.5 + 12.5 se vsota Presežek
Kakor kažejo gornje številke, vplačil (vlog) vsako leto dviga, vlog nad dvigi pa je lani nekoliko nazadoval pred vso m zaradi znatnejših
dvigov.
Skupaj so v zadnjih petih letih vplačan« vloge presegale dvige za 65 milijonov Diii. V teh številkah pa niso upoštevani podatki centrale in njenih podružnic. Iz statistike novih vlog in izplačil pri centrali in vseh podružnicah (brez pošt) je razvidno, da je presežek vlog nad dvigi zabeležiti kkoro izključno v prometu preko pošt, kajti pri centrali in podružnicah je bilo lani vplačanih novih vlog 166 milijonov, izplačanih pa 161 Zato lahko sklepamo, da znašajo hranilne vloge Poštne hranilnice iz Slovenije okrog 65 milijonov.
Skupna slika naložb iz Slovenije pri obeh državnih denarnih zavodih je torej naslednja:
hranilne vloge pri PH čekovne vloire pri PH hranilne vloge pri DHB_
skupaj	300 milijonov Din
Brez pupilnih vlog ter naložb fondov in kapitalov javnih ustanov pri Državni hipotekami banki znašajo pri t<*h dveh zavodidi naložbe, ki izvirajo iz Slovenije, že 300 milijonov Din. s pupilnimi vlosmmi ter fondi in kapitali javnih ustanov pa se ta vsota še znatno poveča.
Vsiljuje se nam vprašanje, koliko je od t«>ga denarja, ki sta ga oba zavoda prejela iz Slovenije, prišlo zopet nazaj v Slovenijo. Pogosto se v naši javnosti čuje. da bi morala oha državna denarna zavoda v obliki posojil vrniti Sloveniji vsaj oni denar, ki se «teka pri trh dveh zavodih iz Slovenije. Ta zahteva j<» crotovo skromna zlasti rrl/nle Državne hipotokarne banke, ki ima znatne vloge tudi od skupnih državnih fondov in hi morala bili tudi Slovenija deležna pri naložbi takih sredstev. Upoštevati pa je še da je Državna hipotekama banka v povojnih letih najela tudi znatna posojila v inozemstvu katerih vsota š* danes znaša preko 800 milijonov Din. in da od teh SIwl<;tev Slovenija ni dobila skoro prav nič. čeprav bi ji pripadal znaten delež. Državna hipotekama banka je nedavno po dolgotrajnih prizadevanjih odobrila posojilo ljubljanski občini v višini 30 milijonov Din. S tem posojilom pa Slovenija gotovo 5e dale? ni izkoristila on<*gn kontingenta posojil, ki bi ji po pravici pripadal.
Razdelitev lesnih kontingentov za izvoz v Italijo
Preteklo nedeljo smo na tem mestu objavili točne podatke o višini izvoznih kontingentov v Italijo kakor so dogovorjeni z novim trgovinskim sporazumom. Navedli smo. da od skupnega lesnega kontingenta ne prihaja za Slovenijo v poštev oni dol kontingenta v višini 4.5 milijona lir, ki je določen za izvoz v italijanske kolonije in je namenjen predvsem za Bosno (Šipad). Kontingent za rzvoz mehkega lesa v Italijo (brez kolonij) pa znaša komaj 7 milijonov Ht, to je le 1/6 ali 16.7% prejšnjega
izvoza. Slovenska lesna produkcija, ki je bila zaradi sankcij gotovo najtežje prizadeta. je prav zaradi tega slabo odrezala, ker je ravno ta kontingent za izvoz mehkega lesa zelo majhen v primeri s kontingenti za ostali les. ki znašajo 7-5 milijona lir. Razmeroma majhna sta tudi kontingenta za drva in oglje.
Glede na majhen obseg kontingenta za mehki les smo že zadnjo nedeljo poudarjali. da pričakujejo naši izvozniki, da bodo bolje odrezali vsaj pri razdelitvi kontingentov na posamezne pokrajine. Upravičeno zahtevajo, da dobi Slovenija, ki je utr-
ZKD
Predavanja ZKD. Predavatelji ZKD bodo imeli naslednja predavanja: Pri Sokolu v Sodražici bo predaval v nedeljo, dne 11 t. m. ob 15. uri predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar o »Jugoslovenski misli«. — Pri okrožnem odboru ZKD v Kočevju bo pa predavala v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri gospa Marija Tsuneko-Skušek Kon-do in njena hčerka gdč. Erika o »Japonskih in kitajskih običajih, glasbi in petju«.
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov
p (Nadaljevanje) Prevzem dolgov od strani PAB
a d i o
Sobota 10. oktobra
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45. Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program na ploščah. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Avtomobilske ceste drugod in pri nas (inž. Porenta). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O delovanju dubrovniške-ga srbskega pevskega društva »Sloga«. — 20: Zunanja politika (dr. A. Kuhar). — 20.20: Novi prerok, vesela zvočna igra — II. del: »Sprava«. (Napisal g. J. Vombergar, igrajo člani rad. dramske družine). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Za konec tedna — vesel drobiž (igra Radio orkester).
Beograd 1720: Koncert orkestra. — 18.30: Pesmi — 19.50: Srbski večer. — 21.30: Zborovski koncert. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 23: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: OTkester in solisti. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.55: Češka narodna glasba. — 20.45: Pogovori ob ploščah. — 21: Baletna muzika. — 22.15: Pester program. — Varšava 10 30: Rustove skladbe. — 21: Cerkveni zbori. — 21.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.45: Plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 15.40: Zborovsko petje. — 16.50: Plošče po željah — 19.25- Humoreskimi pojo. — 20.05: Brucknerjeva proslava. — 22.40: Lira dunajske glasbe. — 24. Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Godalni kvartet in so-
vsaka cerkev polovico. Studenčani so lahko veseli, ker se bo s tem denarjem popravila cerkev, če dobijo samostojno žup-	j listi. — 20.10. Zvočna igra. — 22.30: Zaba-nijo.«	j ven program s plesom.
Žrebanje srečk državne razre$.tse loterije
L RAZREDA 33. KOLA
bo dne 13. in 14« t. tn.
Izžrebani bodo sledeči večji dobitki:
1 premija v znesku Din 200.000,-1 dobitek v znesku Din 80.000,— 1 dobitek v znesku Din 50.000.— in 68 vsCjih dobitkov od Din 36.000 do Din 1.000; poleg tega še 1930 manjših dobitkov. Vse izžrebane številke naših igralcev bomo objavljali v časopisju. Posebej bomo obveščali s pismom tudi vse one. katerih srečke bodo izžrebane. Kdor se želi udeležiti igre. naj pohiti z nakupom pr:
ZADRUŽNI HRANILNICI - Dalmatinova ul. o.
Denarnim zavodom (bankam, zadrugam itd.) odobri Privilegirana agrarna banka po izročitvi upniških listin, po ugotovitvi višine dolgov in po znižanju osnovnega dolga za 25%. na tekočem računu polovico (50%) osnovnega dolga z obrestmi do 20. aprila 1932 in ves znesek ne plačanih in ne zastaranih obresti od 31. spr la 1932 d« 15. novembra 1936, skupaj s pravdnimi in drugimi stroški upnika. Za ostanek v višini 25% skupne ne znižane terjatve pa izda država denarnim zavodom preko Privilegirane agrarne banke obveznice, ki se obrestujejo po 3% na leto in amortizirajo v roku 20 let v enakih letnih obrokih. Vsebino, obliko in način izp'ačila obveznic prediplše finančni minister s pravilnikom.
Denarni zavodi smejo potem bilancira-ti v svojih knjigah terjatve po tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki in dobljene obveznice po minimalni vrednosti. Denarnim zavodom priznane terjatve v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki in obveznice, ki jih za račun države izda PAB, so terjatve proti državi in jamči za njih plačilo dTŽava. Pričenši s prihodnjim proračunskim letom in za ves čas odplačevanja zavaruje finančni minister s finančnim zakonom vsako leto potrebno pokritje za plačilo anuitet in vstavi v državni proračun potrebne vsote za obrestno in amortizacijsko službo izdanih obveznic.
Ko ugotovi Privilegirana agrarna banka višino terjatev denarnih zavodov, izda vsakemu posameznemu denarnemu zavodu potrdilo v višini teh terjatev n;a tekočem računu. Če ugotovi Privilegirana agrarna banka ob prejemu upniških l stin od strani denarnih zavodov in po ureditvi dolžniških razmerij v teku enega leta po prejemu teh listin, da je kaka listina ali terjatev s katerekoli strani pomamjkljiva. ali da do-tični dolg ni obsežen s predpisi te uredbe, tedaj vrne tako listino denarnemu zavodu, od katerega jo je prejela, in sorazmerno zniža priznano terjatev denarnega zavoda v tekočem računu- Ko Privilegirana agrarna banka vrne take listine upniku, začne za upnika, teči od dne prejema teh lisrtin novi rok zastaranja po veljavnih zakonih, če ni bila terjatev že zastarana v trenotku izročitve Privilegirani agrarni banki.
Amortizacija terjatev pri PAB
Terjatve, priznane denarnim zavodom v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki, se izplačajo denarnim zavodom v 14 letih z letnimi obrestmi 3% v enakih letnih obrokih. Prvo anuiteto plača Privilegirana agrarna banka denarnim zavodom 31. decembra 1937.
Podaljšanje roka za od'og plačil denarnih zavodov
V uredbi o zaščiti denarnih zavodov je. kakor znano, predvideno, d* se lahko odobri cd'o<> p!ač!| do največ 6 let Ker pn bodo teriatve nasproti kmctr.n i/plačane denarnim zavodom šsle v 14 letih od strani
Privilegirane agrarne banke in v 20 letih na podlagi dobljenih obveznic, določa člen 14. te uredbe. da smeta trgovinski in kmetijski minister dovoliti denarnim zavodom, ki so pod zaščito in se jim bodo terjatve likvidirale po tej uredbi, podaljšanje roka za odlog plačil
Sklad za plačevanje kmečkih dolgov
Da se zavaruje redno odplačevanje terjatev po tekočih računih pri Privilegirani agrarni banki, se Dri tej banki ustanovi sklad za odplačevanje kmečkih dolgov, ki ga upravlja upravni odbor te banke. V ta sklad se stekajo naslednje vsote: a) vsota pobranih letnih obrokov, ki jih prejme Privilegirana agrarna banka od kmetov dolžnikov: b) vsi drugi prejemki po obveznostih kmetov dolžnikov: c) proračunska dopolnitev vsakoletnega obroka od strani države, kolikor dohodki Privilegirane agrar ne banke od plačil knetov dolžnikov ne bi zadostovali za izplačilo dospele anuitete denarnim zavodom.
Stroški, ki jih bo imela Privilegirana agrarna banka v zvezi z ureditvijo, pobiranjem in v zvezi z ostaPmi posli zaradi prevzetih terjatev, gredo v breme sklada za odplačevanje krne?lk:h dolgov (predvsem se bodo krili iz obrestne razlike, ker bodo kmetje-dolžniki plačevali banki 4.5% obre-sti. banka pa denarnim zavodom le 3% Višino teh stroškov predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke finančni minister. Znesek prvih stroškov za organizacijo tega poslovanja določi finančni minister v sporazumu s Privilegirano agrarno banko, ki bo založila to vsoto v breme sklada za odplačevanje kmečkih dolgov.
Boni PAB
Privilegirana agrarna banka bo terjatve denarnih zavodov, kakor rečeno, knjižila na posebnih tekočih računih. Uredba pa jo pooblašča, da na podlagi teh terjatev po tekočih računih izda denanvm zavodom na njihovo zahtevo bone do višine njihovih terjatev. Ti boni se imenujejo: »Bon za odplačilo kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« in bodo služili denarnim zavodom, da si lahko preskrbijo denarna sredstva z bombardiranjem teh b«nov.
Kmetje lahko odplačajo dolgove z boni
Kmetje-dolžniki. ki postanejo po tej uredbi dolžniki Privilegirane agrarne banke. lahko odplačujejo bnnki svoje dolgove tudi z odkupom takih bonov od denarnih zavodov in se jim boni priznajo po nominalni vrednosti. Za znesek bonov, prejetih v odplačilo * dolga, zniža Privilegirana agrarna banka dolg posameznega kmela-do'žn!ka in obenem vsoto terjatev dotiČ-nega denarnega zavoda v tekočem računu. Natančnejše določbe o tem bo še predpisal trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom s posebnim pravilnikom.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Vofetok	Zt ugodno
boste obvarovali %	l .JI! - ■ » — — _ uTUK HlffiHiffJiutf z/ M
ERASMIK	ERASMIK
HHOHINMSID	MILO ZA
ZA ZOBE	BRIUE
pela zaradi sankcij tako veliko Škodo, relativno večji del kontmgenta, nego bi }i to pripadalo po svoji prejšnji udeležbi pri izvozu v Italijo. V sredo je nato »Slovenec* objavil članek, ▼ katerem pravi, da je državno podjetje Sipad že pričelo izvažati ▼ Ttalijo in izraža bojazen, .da bodo kapitalno močna podjetja r prvi vrsti Sipad pohitela z izvozom, ostali pa ne bodo prišli na vrsto, ker bodo medtem kontingenti že izčrpani. Na gornje informacije »Slovenca« odgovarja včerajšnji »Jugoslovenski Llovd« in objavlja v zvezi s temi vestmi. da je trgovinsko ministrstvo že prejšnji teden izdalo odlok, po katerem Šipad in ostale velike tvrdke ne bodo partidpi-rale na kontingentu za Izvoz mehkega lesa v Italijo in bo ta kontingent v celoti odpadel na Slovenijo in Gorski kotar. »Jugoslovenski Llovd« prinaša tudi informacije glede klirinškega tečaja za liro in pravi, da je bil tečaj že v teku pogajanj določan na 3.40 Din za liro. pa ga je Italija v zvezi * dpvalvacijo lire morala preklicati ter bo na novo sporazumno določ«n.
Gibanje zaposlenosti
Naraščanje zaposlenosti v Sloveniji se je v septembru nekoliko ustavilo. Od avgusta na septembei se je povprečno število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani zmanjšalo za 182 na 91.313. dočim smo lani zabeležili povečanje zaposlenosti za 396. V tem gibanju se deloma kažejo posledice stavke v tekstilnih obratih, ki pa v statistiki OUZD sploh ne bo prišla docela do izraza, ker se gornje številke nanašajo na. povprečno število zavarovancev in so bili stav kujoči delavci vsaj v začetku meseca pri OUZD še zavarovani.
V primeri z lanskim letom je bilo skupno število zavarovancev za 8.121 večje; ta letni diferencial je bil v avgustu nekoliko večji in je znašal 8699. Odstotek bolnikov ie v primeri z lanskim letom narasel za 0.34 na 2.92%. Povprečna dnevna zavarovana mezda pa je bila v septembru enako kakor v prejšnjem mesecu za 0.47 Din večja nego v istem mesecu lanskega leta in je znašala 22.98 Din. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je v primeri z lanskim septembrom narasla za 226.000 na 2,099.000
Gospodarske vesti
= Likvidacija naših starih terjatev » Italiji. Kakor je znano, imamo iz dobe pred sankcijami v Italiji za 220 milijonov Din terjatev deloma v kliringu deloma izven kliringa. Glede likvidacije teh terjatev je bil dosežen poseben sporazum, ki bo baje v kratkem objavljen, čim bodo rešene nekatere podrobnosti med našo držaVO in Italijo. Po vesteh iz Beograda bomo polovico salda mobilizirali z državnimi nabavkami v Italiji. Približno eno četrtino bomo sčasoma porabili za izdatke naših turistov v Jugoslaviji, in bo na ta način mogoče porabiti 8 do 10 milijonov lir. Preostala četrtina pa se lahko uporabi za finančna plačila. Naše gospodarstvo namreč dolguje znatne zneske Italiji za donos italijanskega kapitala v denarnih zavodih, zlasti pa v zavarovalni stroki. Znatna finančna plačila imamo tudi za pomorske prevoz-nine in slične izdatke.
Borze
9. oktobra V naši državi danes borze niso poslovale zaradi komemoracij za pokojnim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem. Ker tudi ▼ soboto borze, kakor vedno, ne poslujejo, je Narodna banka sklenila, da bo jutri krila eventualno potrebo po devizah neposredno pri centrali in pri podružnicah v Zagrebu in v Ljubljani, kjer bodo pooblaščeni denarni zavodi dobili devize, ki jih potrebujejo za svojo klientelo. Vse te transakcije bodo potem v ponedeljek izvršene preko borz.
Na zunanjih tržiščih tudi ni bilo danes večjih sprememb. V Curihu se je nekoliko okrepila deviza London. Praga včeraj v Curihu še ni notirala. Tudi newyorška borza je včeraj zabeležila okrepitev devize London.
Devhf
Curih. Beograd 10, Pariz 20.27, London 21.2625, Newyork 434, Bruselj 73.10, Milan 22.85, Amsterdam 231, Berlin 174, Dunaj 71« Stockholm 109.50, Oslo 106.80, Kobenhavn 94.90, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Newyork. London 4.9030, Berlin 40.15, Amsterdam 53.08, Pariz 4.6706, Bruselj 16.81, Milan 5J2625, Curih 23.04.
Glej »Jutro« št. 238, 230 in 232.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 9. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.25, u maj 112.875. aa julij 107.75; koruza: za dec. 95.125, za maj 90.75, za julij 87.25.
+ Winnipeg, 8. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 108.75, za maj 109.75, za okt. 110.375.
+ Budimpeštanska terminska borza (9. L m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 11.96 — 11.97.
BOMBA2
+ Uverpool, 8. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 6 69 (prejšnji dan 6.64). za dec. 6.67 (6.60).
+ Newyork. 8. oktobra. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za okt 11.99 (11.96), za dec. 11.85 (11.86)
Sonce in njegove pege
Pred novim 11 letnim obdobjem — Mir pred viharjem
Naš vojni minister v Parizu
Nove poštne znanke /
Tež;* rekomandirana pisma, ki jih prenaša letaJska pošta iz Francije bo opremljena z znamko, ki je njena vrednost še sedaj po devalvaciji precejšnja, vredna je namreč 50 frankov. Ta znamka rumeno zelene barve je izrinila dosedanjo znamko po 50 frankov, ki je bila podobna bankovca.
Madžarske znamke imajo sedaj izredno velik format, ki so zanimive tudi po svojih risbah. Znamke po 10, 16, 90 in 32 fillerjer so izšle za 2501etnico osvoboditve Budimpešte iz turških rok.
Španija postaja velika skrb todl ca filitr teliste. Zadnja znamka, ki so jo tam uradno izdelali, je bila zelo lepa Velasquezova znamka. Odtlej se pojavljajo na vsakem španskem piemu. ki gre skozi cenzure, znamke z natisi najbolj čudne vrste. Strokovna raziskava in registracija teh znamk bo mogoča pač šele v mirnih časih.
Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo „2ivljenje in svet44 zastonj.
Gombosov naslednik
bo po vsej priliki Koloman D a r a n jr t, kt je bil minister že v pokojnikovi vladi
Angleška vlada
proti reklami v radiu
Kakor poročajo francoski listi je stopila angleška vlada z vladami sosednih držav v stik, da bi se odpravile reklamne oddaje po radiu. Francoska vlada je odgovorila, da je na takšne oddaje naložila že davek 48 odstotkov. kar naj bi bil prvi ukrep za zmanj« Banje reklamnih oddaj. Nemška in holandska vlada pripravljata takisto ukrepe zoper prepogosto oddajo reklam.
Upor gobavcev
Med gobavci leprozorija San Lazaro v Manili na Filipinih je nastal upor. 3C0 go« bavcev je ostavilo hoepital in so Sli pred guvernerjevo stanovanje, kjer so zahtevali, naj jih takoj izpuste, češ, da njih bolezen ni nalezljiva. Nosili so lepake z napisi; »Dajte »am svobodo ali 6mrt!«
»Moja hči ima dvajset let in dobi zai vsako leto tisoč Din dote«.
»Zelo obžalujem. Zame je še močno pre« mlada«.
' ""	{»JudgecJi
Naš vojni minister, general M a r i č polaga v Parizu venec jugoslovenske vlade na grob Neznanega junaka
Astroi.omsk: svet pričakuje z napetostjo naslednji maktimum sončnih peg, ki bo I. 1938. FaKor inano. so ugotovili, da sede-livanje pe^ ca soncu giblje v neki llletni periodi. Zadnji veliki pojavi teh peg so bili vsi v preteklem stoletju, do 1. IS7O-7I bo bili res izredni, potem so plahneli in edino 1. 1927 je bil njih maksimum še omembe vreden. Naslednji se bo zgodil, kakor rečeno. leta 1938. Ze zdaj je od pomladi 1936 opaziti od časa do časa hude izbruhe na sončni površini, ki so vsi v zvezi z bližnjo maksimalno fazo. •
Kakor mano, obstoji neka določena zveza DK-d Številom sončnih peg in magnetski-mi {<r'avi na zemlji. Cim se prične število peg večati, pokažejo tudi magnetski instrumenti na zemlji živahnejše delovanje. Pojavljajo se določeno motnje, ki so včasih tako hude, da jih registrine igle občutljivih instrumentov ne morejo več beležiti V preteklem poletju so severne magnetske opazovalnice ponovno ugotovile takšne močne motnje. V zadnjih tednih je stanje peg na sonc-u videti spet normalno, toda to je le mir pred viharjem.
Na poročni dan dobila štiri otroke
Nenavadna poročna ceremonija francoskega tvoraičarja
V Montieru-emDer na Francoskem bj se j morala vršiti poroka 24Ietne Emilije De pui« 60ve s tovarnarjem Renejem Chabriandom, ki je 20 let starejši od nje. Ko sta se ženin in nevesta s številnim spremstvom pripeljala pred mestno hišo. kjer naj bi se izvršila civilna poročna ceremonija, se je siromašna žena s štirimi majhnimi otroki prerila sko« zi množico in zastavila s histeričnim kričanjem paru pot.
Zaman so skušali spraviti 6tran ženo, ki je bila očitno znorela. Nenadno je potegnila samokres in preden so ji mogli to prepre« Čiti, se je pred očmi svojih otrok in obeh zaročencev ustrelila. Prestrašena nevesta je 6edaj zvedela, da gre za ločeno ženo njenega bodočega moža, ki si ni znala pomaga« ti na drug način. Ko je svojo grozo premagala, je najprvo pogledala moža, potem otro.
ke, nato je prosila, naj poročno ceremonijo izvrše. Prijela je nato otroke za roke jn ob* ljubila, da jim hoče postati dobra mačeha.
Ambulanta v letalu
V malem avstralskem mestu Wyndhamit so si omislili letalo, s katerim naj bi zdrav« niki obiskovailj slabo naseljene in težko dostopne predele zapadne Avstralije. Vlada je s svoje strani v razmh majhnih, oddaljenih naseljih postavila trideset oddajnih postaj, ki eo tako preprosto zgrajene, da morejo z njimi ravnati tudi otroci- Rabile bodo za to, da se prikliče letalo z zdravnikom v samo> to, kjer bi ga potrebovali. Vlada je nadalje določila vsoto 5000 f mi tov letno, da bo mogla . ta leteča postaja v redu obratovati.
Z letalom lz New Torka v Stockholm
Švedski pilot Bjorkvall se je v New Torku dvignil z letalom, da preleti Atlantski ocean. Pristati hoče v Stockholmu. Odletel je sam, kajti neka švedska baronica ki ga je hotela spremljati, se je skesala v zadnjem trenutku. Bjorkvall je vzel le malo provianta a seboj.
Skrivnost dobrega in zdravega spanja
V nekem ameriškem listu izdaja neki Robert Daviš skrivnost dobrega in zdravega spanja. Recept za to spanje si je napravil Daviš sam z lastno izkušnjo.
Včasih, pravi, je lahko šel v posteljo, kadar se mu je ljubilo, in se je redno prebujal po treh, štirih urah spanja. Neke noči se je opazoval v zrcalu in je bil presenečen nad izrazom tega obraza. Sklenil se je takoj obriti, s čimer se je popolnoma prebudil. Nato je spet odšel v posteljo in zaspal. Naslednje dni, kadar se je spet ponoči prebudil, se je isto tako obril, nato 3 do 4 ure bral in odšel spet spat za tri ure.
Ko je prakticiral tako že šest mesecev, je prišel do prepričanja, da šest ur nočnega spanja popolnoma zadostuje. Dvajset let je nato tako živel in trdi, da dotlej ne pozna več nespečnosti, neprijetnih sanj in more. Po drugi polovici svojega spanja, V3taja čil in veder, pa se spravi na delo. O pravilnosti svojega recepta je tako prepričan, da ga priporoča vsemu človeštvu. »Spi v obrokih« je geslo, ki ga propagira. Pogoj za spanje, kakor ga prakticira on, je seveda ta, da moraš, če hočeš zgodaj vstati, oditi tudi zgodaj spat.
Katastrofa s svetilnim plinom v Varšavi
šest oseb je umrlo, sedem se p!i bori s smrtjo
V	Varšavi se ie zgodila težka katastrofa s svetilnim plinom, ki je zahtevala 6 smrtnih žrtev, 7 oseb pa se bori s smrtjo.
V	jutranjih urah so zaznali stanovalci višjih nadstropij nekega poslopja na Opolzkem trgu močan duh po svetilnem plinu. Obvestili so policijo, ki je skupaj z reševalci vdrla v pritlična stanovanja, potem, ko je ugotovila, da ie bil plin med tem izvršil katastrofalno delo. Vsi člani družine nekega
učitelja in nekega rokodelca so bili že mr« tvi. ostale stanovalce pritličja, sedem oseb, pa so morali z znaki hude zastrupitve spraviti v bolnico in nimajo upanja, da jih bo* do utegnili rešiti. Plin je presenetil nesrečneže v spanju. Nesreča je bila zato tako velika, ker so stanovalci višjih nadstropij začutili plin šele tedaj, ko je bila pomoč že prepozna.
Vse zavoljo miši
Razdrte kupčije, nazadnje pa še tožba
V Havvardenu v srednji Angliji je tamkajšnja električna družba sklenila pošiljati svoje zastopnike po krajih svojega okrožja, da bi ljudem predvajali vsakovrstne elek« trične aparate in jim jih prodajaU Zastopnik ki naj bi predvajal sesalce za prah, je imel očitno smolo. Ko je v neki hiši razkazoval svojo pripravo, je skočila iz nje miš in izginila.
Stanovalci eo postavili vsepovsod pasti, toda miš se ni da^a ujeti na dišečo slanino, rajši ee je potuhnila v klavir. Tam je od časa do časa skakljala po strunah in sprav« ljala ljudi v strah in bes. Pri lovu nanjo je šel najprvo klavir na kose, potem je tr« pela tudi knjižna omara, toda miš je uštla. Zgodilo ee je, da je zašla v gospodarjeve hlače, mu stekla po hrbtu navzgor in ga ugriznila. Trenutek nato jo je prijela nje« gova roka in sin, ki je pribite' z ognjiščni-eii kleščami, jo je še malo stisnil ter ji upihnil luč življenja. Mož je odšel nato k sodniku in zahteval odškodnino za škodo,
V rešilnem čolnu posvetu
'ki jo je živalca povzročila. Toda električna družba mu je izrazila samo svoje obžalovanje, drugače je menila, da ne more biti odgovorna za to škodo. Temu mnenju se je priključil tudi sodnik, ki je vodil razpravo.
Ribe na klobukih
Najnovejša moda, ki jo poskušajo lansi-rati v Parizu, garnira ženske klobuke z — ribami. Gre za prave rioe. ki jih na poseben način preparnjo da ne segnijejo, in potem zlakirajo. da ohranijo svoje naravne barve. P' sebno so priljubljene neke tropske ribo, ki jih ta cas prodajajo v Parizu po visokih cenah. TskŠni klobuki pa so »stilno pravilni« le za primer, da jih nosijo k obleki z ribjimi slikami ali vsaj s slikami vodnih rastlin. Seveda morajo biti tudi ročne torbice garnirane z ribjimi luskinami.
Največja razstrelitev
V marmoriščih v Rovaccioneju pri Carrari, kjer lomijo svetovno znani beli marmor, pripravljajo ta čas »največjo razstrelitev v zgodovini«. Mina naj bi pognala cel vrh hriba v zrak in razgalila marmor. Temu do« godku bodo prisostvovali številni zastopniki oblasti in fašistične stranke-
Smrtni objem
Madžarski orožniški častnik dr. Arpad Higety se je vračal po večtedenskem službenem potovanju v Sarvar, kjer ga je čakala žena. Ko je stopil iz avtomobila in ženo ob» jel, se je sprožila pištola v njegovem žepu, ki ni bila zavarovana. Krogla je zadeta mlado ženo v trebuh, da ee je zgrudila na tla in v nekoliko minutah izdihnila.
»HHMMIMMHIIIHIHMMII
Dvojna zaroka na perzijskem dvoru
Z velikimi svečanostmi se je na dvoru v Teheranu izvršila zaroka obeh hčeri ranskega šaha. Ena se poroči s sinom ministrskega predsednika Džama, druga s sinom visokega dostojanstvenika.
.............»»»»»I ««
števila in ljudstva
Slovani imamo najrajši število sedem
Na TemeTju označbe vrednosti na denarju, znamkah in po drugih merilih, meni pariški »Matin«, je lahko sklepati za najrazličnejše dežele, katerim številkam dajejo prednost. Vsa ljudstva kažejo posebno nagnjenje do števil 2, 3 in 5. kakor tudi za njih mnogokratnike. Izjema pa obstoji za število 3 v mohamedanskih deželah, kajti niti v Turči« ji niti v Perziji ne naletiš nanj, v Egiptu pa le redkokdaj. Ofleus različnih ljudstev za omenjena števila in njih mnogokratnike, ni razdeljen enakomerno.
Tako dajejo Francozi in druga romanska ljudstva prednost številu 2 in 5. Angleži so naklonjeni spet 2 in 3, Nemci 3 in 5. Kar se
tiče azijskih ljudstev, se nagibajo Indijci k številu 2 in njegovim potencam, Kitajci so kakor Romani naklonjeni 2 im 5. Število 7 srečujemo prilično povsod, najčesče pa, kakor se zdi. v Rusiji in drugih slovanskih deželah. Kakor je za Turke značilen odpor do 3, tako je za Ruse značilna simpatija do števila 7.
Kar ee tiče višjih števil, jih le poredko* ma uporabljajo, dobimo jih češče skoraj samo v nekih španskih deželah; 11 r San Sal« vadorju, 17 v Mehiki, 19 v Španiji in 31 na Filipinih. Zanimivo je, da so na Havajih precej naklonjeni 13. Tam tudi nikakor niso mnenja, da bi to število prinašalo nesrečo.
Madrid se pripravlja na obrambo
Komunistični fantiči v Madridu, ki jih je ondotna vlada v propagandne namene oborožila s puškami in jih z vojaškimi čepicami poslala na ulico
Tudi vzrok za ločitev
191etna Edith Longo iz Maseachusettsa je vložila tožbo za ločitev svojega zakona z utemeljitvijo, da je nje mož brutalen. Pred sodnikom je pojasnila svojo trditev in jo skušala dokazati e tem, da je njen mož nekega dne. ko je odšel lovit ribe, vzel iz akvarija tri majhne zlate ribice, ki naj bi mu rabile za vabo.
Kupuj domače blago S -
Tri dekleta in trije mladi možje, med njimi princ Nikolaj Galicin, se pripravljajo v Londonu, da odpotujejo z nekdanjim re-feilnim čolnom »Onvvardom« okoli sveta. Čoln je dolg 12 m in bo dobil motor 14 k. s.
Mladi ljudje menijo ostati tri leta na po« tovanju. Pot jih povede skozi Rokavski preliv v Bi6kajo. potem v Sredozemsko morje, nato preko Atlantika v Ameriko, slkozi Panamski prekop in preko Tihega oceana v Avstralijo. Pot nazaj še ni določena. Upajo, da bodo preživeli tri zanimiva leta na kro« vu male ladje.
Ti prav gotovo ne bodo rešili Madrida
Pred Špansko prestolnico kopljejo noč in dan jarke ^ vojaštvo, ki naj napadaM«
čimbolj zagreni prodiranje proti Madridu
Novi londonski župan
V veliki dvorani londonske mestne uprave so z vsemi predpisanimi starimi eeremoni« jami azvolili novega lord-imajorja. To je 67-letni sir George Brodbridge, bivši veletrgo« vec. Funkcije dosedanjega župana prenehajo 9. novembra. Tradicija zahteva, da se ne sme novi župan kazati tam, 'kjer bi utegnil srečati svojega predSodnika. To se pravi 1 drugimi besedami, da mora ostalti lord« major 41 dni ▼ prostovoljnem zaporu doma-9. novembra pa ga povedejo v svečanem spre •vodu skozi londonske ulice do mestne hiše. Ta tradicionalni sprevod, ki se konča z banketom, bo Brodbridgea stal mnogo denarja. Tudi za reprezentanco bo moral v letu dni izdati visoke vsote.
AN £ K D O T £!
Dva" kirurg* sta se dvobojerala. To so povedali Tristanu Bernardu. »Stvar je bih* zelo huda, na vsak način sta se hotela po* biti do smrti«. — »O«, je vzkliknil Tristaal Bernard, »ti zdravniki! Ali jim ima ne za* i d os tujem o več?«
VSAK DAN ENA
ŠPORT
Spet prvenstvena nedelja
Jutri se bodo na vseh straneh nadaljevale prvenstvene tekme vseh razredov
Po 14-dnevnem odmoru Be bo jutri spet začel prvenstveni ples na veliko. Razen li-gaških klubov, ki nastopijo na. Štirih krajih do zadnjega vsi, se bodo po vseh podsa-veznih nadaljevale tudi prvenstvene tekme nižjih razredov.
Med ljubljanskimi prireditvami bi bilo občinstvo opozoriti najbolj na naslednje:
Reka—Hermes
Na igrišču Reke se bosta jutri ob 15. prvič pomerila v prvenstveni tekmi stari in rutinirani borec iz L razreda, šišenski Hermes, in najmlajši, pa ne najslabši nasprotnik tega razreda. Rečani imajo letos to srečo, da igrajo skoraj vse te tekme na svojem igrišču in polagajo seveda veliko važnost na to, da bi jih vsaj te odločili v svojo korist. Vsekakor bodo morali jutri za.igrati malo drugače kot proti kranjskemu Korotanu, ker jim sicer preti nevarnost, da bodo spet zdrknili nazaj v II. razred.
V predtekmi bodo igrali juniorji Ljubljane in juniorji Reke.
Na igrišču Primorja bo ob 10. dopoldne Kinimiva drugorazredna prvenstvena tek-voa med
Svobodo In Jadranom.
Tekma bo brez dvoma zanimiva, ktr bo hotela Svoboda dokazati, da je bil njen poraz v nedeljo samo rezultat minljive nogometne sreče, Jadran pa, ki je resen kandidat za prvenstvo tega razreda, ve dobro. «da je Svoboda njegov najmočnejši na-
sprotnik. Svoboda bo morala topot nastopiti t nekaterimi mlajšimi bilami, kar pa ne izključuje, da bi ne zaigrala prav tako kot prej.
V predtekmi bosta nastopili v prvenstveni tekmi mladini Svobode in Korotana.
Na igrišču Mladike na Kod el je vem bo jutri ob 10. prvenstvena tekma
Mladika—Mars
Obe moštvi igrata lep nogomet in sta tudi zelo disciplinirani, tako da bo ta tekma gotovo zanimiva. Vabijo se prijatelji nogometa, naj pridejo gledat to igro na Kodeijevo, da bodo tudi gmotno podprli mlada nogometna društva v njihovem stremljenju. Tekmo bo sodil sodnik g. Vidie.
Amater—Slovan
Na Igrišču Slovana v Mostah bo jutri ob 15.30 prvenstvena tekma med Amaterjem in Slovanom. Obe moštvi, posebno Slovan, bosta skušali napeti vse sile, da bi se izognili zadnjemu mestu v prvenstveni tabeli — tudi do prihodnje nedelje. Vodstvo tekme je poverjeno g. Ramovžu.
Atletik—Maribor.
Jutri ob 15.80 se bo pričela na nogometnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju pod-savezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in ISSK Mariborom. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo tekma gotovo zelo zanimiva in napeta. Sodil bo g. Čamer-nik iz Ljubljane.
Izredna glavna
skupščina JZSS
JZSS sklicuje izredno glavno skupščino, ki bo v nedeljo, 25. oktobra ob 17. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, Mestni trg, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev izredne glavne skupščine,
2.	Ukrepanje o spremembi pravil in pravilnikov v smislu zaključkov kongresa.
I. kongres
zimsko-sportnih delavcev v Jugoslaviji
V jineiiu JZSS sklicuje njegov kongresni odbor za 25. oktobra ob 9. dopoldne v gejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani L koaglres zimsko-sportnih delavcev v Jugoslaviji.
Namen kongresa je poiskati in določiti smernice, po katerih naj se spopolni delo ta razvoj našega spoTta. izboljša njegove organizacije, spopolni tehnični ustroj dela, pritegne še v večjem številu mladina, vzbudi za športno delo zanimanje širokih množic, uredi športno udejstvovanje v korist naroda in slednjič preustroji delo v vrhovni organizaciji JZSS. Glavni cilj vsega tega prizadevanja je pa, da bi se mladina tesneje oklenila športnih organizacij in zaživela v pravem duhu, ki jo bo izpopolnil ne samo telesno, temveč tudi duševno, tako da se bo zavedala svojih bodočih nalog in se prav pripravila nanje.
Spored I. koDgresa obsega naslednje točke; otvoritev po predsedniku JZSS, referat kongresnega odbora, izvolitev raznih sekcij in določitev dela za nje, in sicer mladinske, tehnične, propagandne in organizacijske.
Nadaljevanje kongresa bo ob 15., In si-irer s poročili sekcij ter zaključnimi resolucijami. Na kongres so poleg zimsko-spoTtnib delavcev vabljeni tudi vsi, ki so se in se še borijo za enake cilje v drugih športnih panogah.
V nekaj vrstah
O naši udeležbi na VII. banlkanskih igrah v Atenah, kjer smo — kakor znano — za
las in le nekaj točk pred Rumuni zasedli II. mesto, t>e zdaj na široko razpisujejo vsi naši listi. V splošnem prevladuje mnenje, da se je naš letošnji nastop v Atenah končal z velikim neuspehom. Kakor po vsaki važnejši prireditvi, ki se konča tako, se tudi po tej vse križem razpravlja o vzrokih, ki so zakrivili ta naš neuspeh. Kratko bi se dalo reči, da nam je za nastop v Atenah manjkalo prav za prav vsega in moramo biti navsezadnje zadovoljni, da nismo doživeli še hujšega. Naša reprezentanca ni bila kompletna, ni bila pripravljena, ni imela sredstev (kam je šla ona visoka subvencija?) i.t.d. Zelja vseh, ki jim je na srcu naša lahka atletika, je gotovo le ena, da bo dale letošnje Atene odgovornim faktorjem zadnji migljaj, da je treba razmere v našem lahkoatletskem športu temeljito sanirati.
Kakor smo poročali, je nas Bavez razpravljal z Madžarsko glede meddržavne nogometne tekme, za katero pa so Madžari stavili zelo visoke finančne pogoje. Med tem so bili angažirani za važne tekme na Angleškem, in tako so se pogajanja za tekmo z nami razbila — iz tehničnih razlogov.
Jutri igra BSK v Zagrebu ln, kakor poročajo beograjski listi, bo v enajstorici modrih nastopil tudi njihov večletni vratar Glaser, ki je bil nedavno obsojen na dve leti zapora Zagreb je tik pred nastopom Beograjčanov sprožil javno vprašanje, ali je sploh dopustno, da bi ta igralec še oblekel nogometni dres.
Medmestni lahkoatletaki dvoboj Maribor— Celje, ki bi se moral jutri vršiti v Celju, je zaenkrat odpovedan, ker Maribor ni mogel pristati na ta termin.
Službene ob]ave LNP
(6. seja p. o. dne 7. L m.)
V	smislu objave v Jutru od 9. septembra t. I. se prične 11. t. m. prvenstvo podmladka. Za to prvenstvo velja v celoti pravilnik o prvenstvu podmladka, objavljen v »Sportisti« od 11. marca t. L, službeno 15. Ta pravilnik se spopolnjuje še z naslednjimi določbami:
1. prvenstvo podmladka se igra v dveh sezonah, jeseni in spomladi; 2. pravico nastopa na prvenstvu podmladka imajo verificirani igralci rojstnih letnikov 1919 do vključno 1922; 3. juniorski prvak podsave-za se dobi na naslednji način: v prvem kolu igra prvak Ljubljane s kranjskim Koro-tanom; prvak Celja igra z Amaterjem; prvak Maribora igra s CSK; v drugem kolu igrata zmagovalca med prvakom Celja in Amaterja ter prvaka Maribora in CSK; finale igrata zmagovalec poslednje skupine z zmagovalcem v tekmi med prvakom Ljubljane in Korotanom.
Spored prvenstvenih tekem 11. L m.: V Ljubljani igrišče Reke, ob 14. Reka—Ljubljana jun., ob 15. Reka—Hermes, službujoči Kačar, Reka in Hermes po 5 rediteljev; igrišče Slovana, ob 15. Slovan—Amater, službujoči Galof, Slovan rediteljstvo; igrišče Primorja, ob 9. Svoboda—Korotan jun., ob 10.15 Svoboda—Jadran, službujoči ing. Kobi, Svoboda in Jadran po 5 rediteljev; igrišče Mladike, ob 9. Mladika—Hermes jun., ob 10 15 Mladika—Mars, službujoči inž. Kuljiš, Mladika in Mars po 5 rediteljev; igrišče Hermesa, ob 10. Slavija— Grafika, službujoči Kosirnik, oba kluba po 5 rediteljev; igrišče Most, ob 15. Moste— Korotan, službujoči Kunaver, oba kluba po 5 rediteljev.
V	Mariboru igrišče Železničarja, ob 14. Železničar—Rapid jun., ob 15. Železničar —Celje, službujoči Skrabar, Železničar rediteljstvo; igrišče bivše Svobode, ob 10. Slavija—Gradjanski, službujoči Joštl, Slavija rediteljstvo.
V	Celju igrišče Atlet&ov. ob 14. Celje —Atletiki jun., ob 15. Atletiki—^Maribor, službujoči Hrastnik, Atletiki rediteljstvo; igrišče Olimpa ob 10.30 Žalec—Hrastnik, službujoči Svetek, Olimp rediteljstvo;
V	Cakovcu igrišče CSK, ob 15. C5K— Rapid, službujoči prof. Jeiačič. CSK rediteljstvo. V Kranju ob 15. Korotan—Olimp, službujoči Hafnar, Korotan rediteljstvo. V Kamniku ob 15. Sparta—Kamnik, službujoči Svetličič, Kamnik rediteljstvo. V Mengšu ob 15. Mengeš—Domžale, službujoči Lipar, Mengeš rediteljstvo. V Ptuju igrišče Drave, ob 15. Drava—Ptuj, službujoči Šalamon, oba kluba po 5 rediteljev. V Murski Soboti ob 15. Mura—Lendava, službujoči ravn. Lipič, Mura rediteljstvo. V Krškem ob 15. KSK—Radeče, službujoči Istenič, KSK rediteljstvo. Na Jesenicah igrišče Kovinarja, ob 15. Kovinar—Bratstvo, službujoči Smo-lej, oba kluba po 5 rediteljev. V Zagorju igrišče Zagorja, ob 15. Zagorje—Trbovlje, službujoči Čopar, rediteljstvo Svoboda in Sloga.
Preloži se za 11. t. m. določena tekma DASK—Sloga na prvi termin po koncu jesenskega tekmovanja. Ugodi se predlogu o.
0.	Celje glede preložitve tekme Olimp— Amater 18. t. m. v Trbovlje, v kolikor na to pristane Amater. Popravlja »e v Jutru od 13 septembra po tiskovni pomoti pogrebno objavljeni 4. termin celjske skupine drugega razreda, ki se pravilno glasi: Rudar—Žalec, Laško—Hrastnik.
Izžrebajo se termini in pari prvenstvenega tekmovanja podmladka: Ljubljana, 1. termin Reka—Ljubljana, Mladika—Hermes, Svoboda—Korotan. 2. termin Reka—Slovan, Ljubljana—Mladika, Hermes—Svoboda. 3. termin Slovan—Mladika, Svoboda—Ljubljana, Korotan—Hermes. 4. termin Svoboda—Slovan, Mladika—Reka, Ljubljana— Korotan. 5. termin Slovan—Korotan, Reka —Svoboda, Hermes—Ljubljana 6. termin Slovan—Hermes, Korotan—Reka, Mladika —Svoboda. 7. termin Ljubljana—Slovan, Hermes—Reka, Korotan—Mladika. Maribor
1.	termin Železničar—Rapid, 2. termin Maribor—Železničar. 3. termin Maribor—Ra-
Kultura! pregled
Lisztov »Kristus" v Ljubljani
10. avgusta 1862 leta je dokončal Liezt svoj prvj oratonii >Sv. Elizabeta« in si je
nato dovolil nekaj tednov oddiha. Začetkom novembra istega leta pa je že spet začel novo, še večje delo, ki naj bi kronalo njegove kompozicije; oratorij >Kristus«, katere« ga je dokončal 1. oktobra 1866 Polna štiri leta dela je bil posvetil oratoriju, ki smo ga v Ljubljani prvič culi. Celo vrsto usodnih dogodkov, veselih in žalostnih _ poslednjih znatno več kot prvih _je bil med tem
doživel. Poleg triumfov, mnogo zlobne zaslepljenosti, zaradi katere je zlasti trpel, odkar se je bil posvetil duhovniškemu stanu. Živel je pretežno v Rimu, kjer je bil v do* brih odnošaiih s Papežem Pijem IX., kateri ie visoko cenil Li^zta kot umetnika in človeka. Pripravljal se je za mašniško poeveče-nje in kaj naj bi mu balo bližje, niemu, ki se je že v zgodnji mladosti tako rad iz polne* ga življenja potapljal v cerkveno mistiko, kot da da duška svoji verski vdanosti s tem, da e skladbo poveliča življenje in trpljenje samega Boga? S tem oratorijem ni hotel le prispevati uporabne nabožne skladbe največjega formata, temveč podati svojo veroizpoved. Vendar tega velikega dela publika ni kmalu razumela in bati se je, da sploh nikdar ne bo postalo last človeštva, kot sd je bil to Liszt zaželel. Prva izvedba prvega dela oratorija je bila o Božiču leta 1871 pod taktirko Rubinsteina, toda tako publika, kot kritika sta bila zelo nezadovoljna. Sam Brahm6, od katerega bi vsakdo pričakoval še največ razumevanja za Lisztovo kompozi* cijo, je menil, da tako dolgočasnega in nesmiselnega večera še ni bil doživel, kot pri izvedbi »Kristusa«. Prav tako prva integralna izvedba dela, ki je bila 29. maja 1873. v Weimaru vzlic najoiličnejšim solistom ni zapustila trajnega vtisa in še danes dela ne moremo smatrati, kot hvaležno za izvajalca in uspešno pri publiki. Tem večja je zato po* žrtvovalna zasluga Glasbene Matice, ki sj je nadela nad vse častno in poleg tega težavno nalogo, izvesti ta oratorij v celoti in s tem otvoriti prenovljeno dvorano Filharmonične družbe.
Izvedba dela je bila v rokah artističnega vodje pevskega zbora Glasbene Matice, direktorja opere, g. Mirka Poliča, ki je zasta-
vil vso evojo energijo, delavnost, ambicijo, in znanje v službo izvedbe. Da je delo vzlic svojim nespornim dolžinam pred poslušalci oživelo, je njegova zasluga. Solistični parti so bili v rokah — pravzaprav bolje; v grlih — sopranistinje, ge. Zvonimire Zu pevčeve, mezzosopranisLke. ge. Milene Štrukljeve. te* norista g. Antona Drmote, baritonista g. Alek« sandra Kolacia in basista g. Toneta Petrov-čiča. V&i so rešili svoje naloge na odličen in smislu 6ikladbe adekvaten način. Orkestr* ska spremljava, ki se v mnogih točkah povzpne do samostojnih simfoničnih programat* skih mediger, je bila poverjena Ljubljanski filharmoniji, ki je znova dokazala, da združuje v svojih vrstah najodličnejše naše god* benike. Zborovski del je pa seveda oskrbel polnoštevilni mešani zbor Glasbene Matice, ki je imponiral z discipliniranostjo, točnostjo inionacije in zvočnostjo. Nekoliko je bilo opaziti intonacijskega nesoglasja med harmo nijem, M naj bi markiral manjkajoče orgle in pa orkestrom, pri katerem je zavoljo nara= ščajoče splošne temperature v dvorani uglasitev rasla navzgor. Vobče bi bil nedostatni nadomestek orgel lahko brez občutne škode odpadel, ker je barva harmonija le tako prodorno neplemenita napram orgelski, da višjiem umetniškim zahtevam ne more ustrezati. V celoti pa je ogromno delo doživelo zelo zaokroženo in lepo izvedbo, ki je bila v čast vsem sodelujočim, predvsem pa dirigentu.
Koncert ee je vršil v novi dvorani Fil. harmonične družbe, o kateri krožijo sedaj najrazličnejše vesti po Ljubljani zaradi adap tacijskih prenovitev, ki jih je podvzela Glasbena Matica na pobudo in po načrtih arh. Jože Platneria. Ker me dunajske operete v sladkobnih in sentimentalnih filmskih pri* redbafi ne zanimajo, sem imel šele pri generalni vaji za Kristusa prvič priložnost, da se sam prepričam o resničnosti tako naspro* tujočih si vesti, ki osporavajo ali poveličujejo prikrojitev nove dvorane za koncertne evr-he. Pri tem sem bil nad vse prijetno prese* nečen. Ni mogoče vzdržati trditve, da bi bila dvorana Filharmonične družbe s prenovitvijo izgubila nekaj svoje slavne akustionosti, pač pa bi nasprotno prav lahko trdil, da je je
celo mnogo pridobila. Popreje ne bi bilo mo* goče v ozkem okviru te dvorane prirediti simfonične ali celo zborovsko-instrumenlal« ne koncerte ter smo imeli tudi pri manjših takšnih poskusih vedno toliko tehničnih, pa tudi zvokovnih neprilik, da je bik) na» stopanje z orkestri v takratni dvorani ri-skantna in nehvaležna zadeva, ki se je je izogibal vsak dirigent. Danes pa vzdrži dvo. rana ravno zaradi smiselne akustične preu» reditve, ki temelji na kolikor možno točnih računih, največje koncerte, za kar je bila najlepši dokaz ravno zvočnost te prireditve. Da je zaradi adaptacij nekoliko spremenjena videzna zunanjost dvorane, je samo po sebi umevno, čeprav je morda spočetka ne« kam suha napram prejšnji barvitosti. Toda to so malenkosti, ki jih bo z lahkoto premostiti. V glavnem pa je pridobila Ljubljana z novo dvorano prvo pravo koncertno dvorano, ki bo lahko nadomestila nekdanjo unionsko. — Uvodno besedo le pri koncertu spregovoril predsednik Glasbene Matice, pod* župan dr. Vladimir Ravnihar. Obisk koncerta je bil odličen.
Zapiski
»Življenje in svet«, ilustrirana tedenska revija, ki izhaja kot priloga ponedeljske izdaje Jutra, bo vsebovala v prihodnji številki; migljajo zvezde? — Uharica (Anton Kappus) — »Pasja grofica«, Napoleonova ljubica (Fr. Govekar) — Vaška legenda (Zmago Štajgar) — Nadaljevanje Dumaao* ve<$a romana Trije mu5ketir}i z Norretran-dereovimi ilustracijami — Jubilej šaljivca Munchausna CDr. P. Karlin) — Spominske besede Hermanu Wendlu (Iv. Podržaj) — Mednarodno v narodnem blagu (Dr. A. De-beljak) — Jajčne jedi v Belgiji — Most med Evropo in Azijo 6 Praktične novote — Šah — Uganke (Craasus) — Za bistre glave. »Življenje in svet« 6e naroča pri upravi; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 ter stane skupno s ponedeljeko izdajo Jutra mesečno samo 4 Din.
»Katalog zgodovinskih del o revoluciji«. Te dni je izšel v Parizu prvi zvezek velikega znanstvenega dela slovitih pariških knjižničarjev Andr$ Martina in Gerarda Walterja, ki naj v bodeče nudi pregled preko vse literature, ki je v zvezi b francosko revolucijo. Delo bo obsegalo pet zvezkov. Doslej je že katalogiziranih nad 50.000 spisov, ki so izšli o francoski revoluciji in ki so dostopni znanstveniku v raznih francoskih knjižnicah.
pid. Celje, T. lermfei Celje—AtJetfH, 2. termin Olimp—Cdje. 3. termin Atletiki— Olimp.
Naroča *e službujočim odbornikom ki sodnikom, ki so določeni k nedeljskim mladinskim prvenstvenim tekmam, da tekme, kolikor bi bile vremenske prilike morda za zdravje mladine škodljive, na terenu odpovedo. Ce se tekme ne bi po sporedu odigrale, pridejo na vrsto koncem juniorskega tekmovanja — U. o. se predajo Maribor, Olimp, Mladika, Atletiki Korotan-Kr., ker niso dostavili seznama juniorjev. Pozivajo se, da v roku treh dni po objavi sezname dostavijo naknadno.
SK Ljabljana. Drevi ob 20 v klubskem tajništvu obvezen sestanek moštva, ki potu. je v Zagreb. Juniorji igrajo v nedeljo ob 13.30 prvenstveno tekmo na igrišču Reke.
Postave ao razvidne na efcnt v lajnfftr«.
ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija).
Opozarjajo 6e vsi juniorji (zlasti oni iz Celja in Kranja), da je juniorski mitmg, ki bi se moral vršiti jutri, preložen na poenejBi termin, ki bo pravočasno objavljen. Pozivamo jih, da nadaljujejo z rednim in ve6tnim treningom!
SK Slovan: Jutri ob 14. mora biti I. moštvo v garderobi na igriš&L Ilovar, Grm, Kljuiee sigurno, juniorji pa najpozneje ob 13-30.
S.K. Reka. Pozivam igralce I. moštva na sestanek, ki bo drevi ob 19 v klubsiki garderobi. Načelnik. — Članstvo, aktivno in podporno, se poziva da nemudoma poravna članarino pri blagajnku g. Pišlarju. ker sicer ne bo imelo pravice glasovanja^ na občnem zl>oni, podporno pa ne znižane vstopnine pri tekmah.
SK. Mar9. Drevi ob 20. sestanek vseh no* gometasev v gostilni Zajca Antona.
Goriško Alojzijevišce ukinjeno
TržaJko glasilo fašistov ske stranke
»Popolo di Triestec je v četrtek objavilo kratko vest, da je goriški šolski skrbnik z dekretom št. 645 z dne 1. oktobra ukinil slovensko Alojzijevišče v Gorici, ker je konvikt zašel v gmotne težave in so nje" govi upniki pričeli izterjavati svoja hipo-tečna posojila, ki so bila vienjižena na poslopje zavoda. V Gorici kakor tudi po deželi je izzval ta dekret veliko pozorno^, ker 90 ljudje tudS letos kljub spremenjenim razmeram oddali v zavod več svojih otrok, da bi se v njem pripravili na srednješolske študije in eventualno na duhovniški stan.
Konvikt so ▼ Gorici ustanovili leta 1891 slovenski duhovniki z namenom, da bi se v njem zbirali dečki do starosti 14 leta in pripravljali na srednješolske Študije pod vodstvom kleriskih vzgojiteljev. Alojzije-višče se je tudi v preteklem desetletju spočetka nemoteno razvijalo. Po konkor-datu z Vatikanom pa ga je država 28. oktobra 1930 leta zaplenila in odslovila i t njega dosedanjega upravnSka, vodstvo konvikta pa poverila posebnemu lajdškemu
komisarju. Zaradi pritožb pri papeškem vizitatorju, ki je bil tedaj na Goriškem, so komisarje odstavili in imenovali za upravnika konvikta italijanskega duhovnika Marcela Antoninija. Novo vodstvo je s privoljenjem nadškofijskega administratorja Sirottrja odslovilo slovensko studijsko ravnateljstvo, slovenske prefekte, učiteljice, ki so bile nameščene ▼ konviktu, vse usilužbence in nazadnje še vse usmi-Ijenke,
Kmalu nato so bile r konviktu prepovedan e slovenska pesmi in pridig«, profesorju Pavlici, ki je dotlej opravljal službe božje v zavodu, pa je bil prepovedan vstop vanj. Pričefikom leta 1933 je bilo gojencem prepovedano, da bi med seboj občevali v slovenskem jeziku. Končno so pričeli sprejemati v zavod tudi italijanske otroke, dasi že obstoja v Gorici podoben italijanski konvikt. V šolskem letu 1934/ 3o je bilo v zavodu 45 italijanskih in 35 slovenskih gojencev. Konvikt je bil ukinjen sedaj, ko se je baš pričelo novo šolsko leto.
Drobne novice
V Trstu je pretekli ponedeljek po dolgi bolezni umrl mladi slovenski intelektualec Hanibad Skerlj. Pokojnik se je intenzivno bavil z moderno glasbo, a bo lezen mu ni dopustila, da bi se v svoji stroki popolnoma uveljavil. Hanibal Skerlj je imel mnogo prijateljev v vrstah poslednje generacije slovenskih študentov v Trstu, Ici se je nanjo navezal z vso dušo. Bil je star okrog 30 Ie«. Njegovi materi in bratoma ter zaročenki gdč. Furlanovi naše iskreno sožalje
Snežni zameti na Gorjem. Tudi po goriški deželi je te dni zapadel sneg, ki^ga je bilo v gornji Soški dolini, v Trnovskem gozdu in ponekod na Vipavskem toliko, da je bil promet na cestah deloma prekinjen. Zlasti na Vipavskem je burja napi-hala v posamezne dolinice toliko snega, da so nastali zameti, visoki po več metrov. V Ajdovščini sta bila v obratu že dva snežna pluga, ki »ta očistila cesto proti Vipavi in St. Vidu vsaj za silo, da se je lahko spet obnovil avtobusni promet med Gorico in Postojno, ki je bil dva dni prekinjen. Tudi v Gorah so bile nekatere vasice odrezane od sveta. Kmetom pa je povzročil prezgodnji sneg veliko škodo na poljih in po vinogradih, kje se trgatev še ni povsem končala. Posebno so prizadeti kmetje na Golu, v Podkraju, v Dolu, Otel-ci in sosednjih vaseh, pa tudi po vsem Cerkljanskem, na Banjščioi in v zgornji Soški dolini.
Puljska občinska uprava je najela novo posojilo v znesku enega milijona lir za regulacijo nekih cest in ulic. Pokrajinski upravni svet je prav te dni pristal na to njeno novo zadolžitev.
Tržaška občinska uprava je kakor običajno vsako leto tudi letos prepovedala javno prodajo novega vina vse do 31. oktobra.
Za sleherno razpečavanje mostov si bo treba preskrbeti posebno dovoljenje tržnega odseka mestnega higijenskega urada.
Nova ureditev cestnega omrežja v Istri, ki je tudi v tem pogledu še zmerom med najbolj zanemarjenimi deželami, se jc pričela, kakor znano, z obnovitvenimi deli na cestah Trst—Koper in Izola—Portorož. Kakor poroča tržaški »Piccolo«, nameravajo istrsko cestno omrežje obnoviti v treh etapah. V glavnem bodo nekatere pokrajinske ceste podržavljene, druge državne pa bodo prešle pod pokrajinsko upravo. Zanimivo je, da bodo podržavljene predvsem one ceste, ki vežejo italijanska mesteca ob istrski obali s Trstom in Pulo. List ugotavlja, da bo preureditev cestnega omrežja služila posebno vojaškim svrham, tako zlasti cesta med Trstom in Porečem, ker je bila stara železniška proga med njima po pristanku vojaških oblasti končno opuščena. Dela v prvih dveh etapah sc imajo izvršiti do konca 1938, ostala pozneje. Ceste, ki jih bo država prevzela v svojo upravo, bo: do bržkone asfaltirane.
Pri Sv. Lovrenca Pazenatičkem v Istri
ao pred dnevi ustanovili novo krajevno organizacijo fašistovske stranke, ki bodo v njej organizirani vsi fašisti iz omenjene in sosednih 3 vasi. Za tajnika nove organizacije je bil imenovan neki Izaak Rocco.
V Zgornjem Cerovema Je padel 241etmi Andrej Komljanec že pred dnevi v domači vodnjak. Njegovi starši bo ga ve« čas pogrešali, vendar nitiče ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Sele v ponedeljek eo ga našli mrtvega v vodnjaku. Mladi Komljanec je, kakor kaže, črpal vodo iz vodnjaka, pri čemer mu je postalo slabo, tako da je padel vaoj m v njem utonil.
Vsaka dama in vsak gospod
želi, da so rokavice lepe, čiste in mehke. Nošene rokavice, ki jih doslej nismo mogli čistiti doma, pere v tem trenutku
idealno čudežno sredstvo za pranje brez luga in mila
Barva, voljnost ln mehkoba občutljivih predmetov ostanejo nespremenjene. TEKU. je takisto posebno pripraven za pranje ln čižčenje volnenih, svilenih stvari itd.
Pere tudi v najtrši vodi.	Dobiva se povsod.	Originalni zavitek Dtn 2.50.
Glavna prodaja za Jugoslavijo: Htnko Mayer in drug, Zagreb.
f
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretresljivo vest, da je naš iskrpnoljubljeni, srčnodobri soprog, oče, brat in stric, gospod
ANTON MENCINGER
BANSKI SVETNIK, odlikovan z redom sv. Save in C.S.R. redom Belega leva
po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v četrtek, dne 8. oktobra ob 23. uri v 58. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Blagoslovitev trupla bo v nedeljo 11. oktobra ob 11. uri pred mrtvaSko vežo sploSne bolnišnice v Ljubljani, nakar se prepelje na Krško, kjer bo istega dne pogreb ob 17. uri na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, 9. oktobra 1936.
IRMA MENCINGER, soproga; MARJANCA, LJUBICA h JELENA, hčerke; DR. JANKO MENCINGER, advokat in ING. LEO MENCINGER,
tehn. viš. svetnik, brata.
A. Pottzer:
15
Pot brez cilja
Roman
Najbrže se je pričela Williamsova zločinska pot ob tistem časn, ko je sodišče izreklo razporoko Mi-ličanih roditeljev. Wflliams, ki ie znal mnogo let voditi ameriške redarstvene oblasti za nos. je bil nenavadno previden človek. Spravil je svoo to-varišico v Philadephijo, kjer je živela Miličina mati naslednja leta v največji samoti. Williams je znal tako ravnati, da ni nihče ničesar zvedel o njegovih pogostih obiskih v Philadelphiji.
Gospa Negrijeva — to ime si je bila vzdela gospa Borgholmova po razporoki — ni niti slutila, da hodi VVilliams po krivih potih. Verjela mu je vse, kar ji je pripovedoval, in nikoli ni poizvedovala, odkod jemlje Williams sredstva za svoje dokaj potratno življenje.
Sama je ostala skromna, čeprav ji je Williams spet in spet vsiljeval velike vsote. Njen mali, prijetni domek v enem izmed philadelphijskih predmestij ie bil Williamsu oboje hkratu, pribežališče in krai oddiha, kadar se je — česar gospa Ne-grijeva seveda ni slutila — po novem uspešnem podjetju nepričakovano oglasil pri njej.
V Miličini materi ni bilo hrepenenje po hčeri nikoli umrlo; vendar se ie stanovitno premagovala in se ni skušala približati Milici. Ta pogoj ji je bil prejšnji mož že pri razporoki naložil. Šele ko e
slučajno zvedela, da je BorghoHm umrl. je prelomila dano besedo.
Milica je bila že odraslo dekle, ko se je mati, ki jo je imela za mrtvo, nenadoma oglasila. Milica jo je sprejela z razprostrtimi rokami.
A mati je izginila, kakor je bila prišla. Milica je zaman poizvedovala po njej. Šele čez dve leti jo je nepričakovano spet videla. To je bilo, tik preden je gospa Negrijeva na Williamovo povelje odpotovala v Evropo. Nagib tega obiska je bila pretresljiva izpoved: mati je priznala Milici, kakšen je VVilliamsov pravi poklic.
M lica mi ni mogla povedati, ali je bila mati po naključju sama odkrila Williamsovo skrivnost, ali se ji je bil Williams sam razodel.
Dasi je \Villiamsovo razkrinkanie gospo Negrijevo globoko presunilo. ji vendar ni prišlo na misel, da bi ga zaradi tega zapustila. Ljubila ga je preveč! Bila je in ostala ie poslušno orodje v njegovih rokah.
Milica si je na vso moč prizadevala in nagovarjala mater, naj ga zapusti. Da bi ušla hčerkinemu nadlegovanju, se je gospa Negrijeva na vrat na nos vkrcala za Evropo. Toda Milica je imela trden namen, da jo reši.
Na stričevi jahti je odpotovala za materjo čez morje. Našla ie gospo Negrijevo v Švici, kjer je čakala VViliiamsa, ki je bil še v Združenih državah, a je hotel priti za njo.
Morda zato, ker gospa Negrijeva zdaj ni bila neposredno izpostavljena pogubnemu Williamsovemu vplivu, je imeia Milica to pot več sreče. Mati ji je obljubila, da prepusti Williamsa usodi, ki jo zasluži, in se zateče v kak skrit kotiček na jugu.
AK prva VVilldamsova vrstica — malopridnež je bil med tem prišel v Nemčijo — je zadostovala, da je gospa Negrijeva pozabila vse dobre sklepe in vse obljube, ki jih je bila dala hčeri. Odpotovala
je še tisti dan.
Milica.se je odpeljala za njo. Sled je vodila najprej v Monakovo in odtod v Berlin.
Ta čas, ko je Milica v berlinskih hotelih poizvedovala po materi, je srečala dvojdco na cesti.
Ker je Milica slutila, da se bosta mati in Willi-ams iz previdnosti takoj spet razšla, je sklenila ostati materi za petami. Vendar je morala za vsako ceno tudi zvedeti, kje stanuje Williams. kajti hotela je iti k njemu in ga z grožnjami prisiliti, da pusti mater pri miru. Ker je računala s tem. da ji mati, ki je bila spet vsa pod Williamsovim vplivom, ne bo izdala njegovega skrivališča, ie naročila meni. naj grem za njim.
Milica je pa krenila za gospo Negrijevo in jo še na ulici ogovorila.
Mati se je nepričakovanega srečanja bolj ustrašila kakor razveselila. Rotila je Milico, nai jo prepusti usodi in naj ji ne napotuje. Milica, obupana nad materino trdovratrosfco, se je vsa v solzah ločila od nje.
Ko so večerni listi objavili novico o neznančevi zagonetni smrti v taksiju, ie Milica po opisu takoj spoznala v mrtvecu VViliiamsa. Neutegoma je hitela k materi.
Milica mi je zamolčala, kako je gospa Negrijeva sprejela novico o Williamsovi smrti. Nedvomno jo je morala nepričakovana smrt moža, s katerim je bila preživela dvajset let in ki ga je še zdaj, ko
je vedela, kdo de v resnici, resnično in globoko B«" bila, strahovito presunitL
Milica je bila usodi kar hvaležna za to rešitev.
Zdaj je bila mati prosta in je mogla začeta novo življenje. Gospe Negrijevi je balo šele dva in štirideset let, in kakor sem se sam prepričal, H človek ne bi bil prisodil niti petintrideset.
Ko sem zvedel vse to, sem rekel Milici, da ne razumem, zakaj bi se bilo gospe Negrijevi bati oblastev. V vsem. kar mi je bila povedala, ni bilo ničesar takega, da bi jo bili mogli poklicati na odgovor.
Ždai mi je Milica po kratkem obotavljanju razo-dela, da je bila gospa Negrijeva tista, ki je — ne da bi kaj slutila o tem — prinesla uropani zaklad v Evropo. Šele v Monakovem je bil VVilliams prevzel dragulje, prevejano skriie v dvojnih stenah njegovih kovčegov. Odkod so bili, ii ni nikoli povedal.
Gospa Negrijeva je dva dni po Williamsovi smrti odpotovala, ne da bi se poslovila od Milice. Milica je vedela samo toliko, da ie bila namenjena na riviero.
Kako se )e detektivu Boltonu posrečilo, da .ie tudi on odkril ta namen, je bilo Milici in meni uganka. posebno še, ker je bilo nedvomno, da gospe Negrijeve ni poznal.
Zanimalo me je seveda, koliko je J. B. L.awrencu znanega o tej stvari. Vendar je bila Milica o tem kaj skopih besed. Tudi drugače je postala Milica ta-koi zelo udržana. če sem ji Lawrenca le omenil.
Nobenega vzroka nisem imel. da bi bil dvomil o resničnosti t»ega. kar mi je bila povedala o gospe Negrijevi.
TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAUUNA
KER LAHKO DOKA2EMO, DA SO NAŠI PLAŠČI NAJLEPŠE IZDELANI IN DA UPORABLJAMO LE PRVOVRSTEN MATERIJ AL
DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, ZVEZDA.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8.— sa šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, č« zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|f|
odgovor, priložite
3*" T mamfcah
Vee pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer m zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuiacijska
pristojbina Din 5.—.
▼sa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau, LJubljana«
[i[ii ii
Ekiseda 1 Din. davek S Pin la Miro aLi dajanje naslova 6 Din. Kaj man jS zneeek
17 Din
Izvežbane pletilje
•pre jmem. Ponudbe na ogl. o<M. Jntra pod »Stalno m »sto«.	34179-1
Cvetličarko
voi&iko, pomožno moč, takoj sprejmem. Naslov v vjieii r>oei. Jutra.
3*137-1
Pekovski pomočnik
speci jafet-mišar, ki bi bil zmo-žon voditi vse delo v pekarni s pariK) pečjo, dobi tajpoj laesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
3S6&J1
Manufakturista
bvežbanega tudi v ostali mešani stroki, prvovrstno moč, i daljšo prakso, — zmožnega aranžiranja izložb, sprejmem. — Jnrej JUerk, Vin;ca pri Črnomlju. Bela Krajina.
24325-1
Krojaškega
pomočnika
pomožno moč. sprejme — f"u6nik. Selenburgova.
23341-1
Službe išče
Vsaka beseda dO par; (Lavek S Din. ea lajanje naslova 5 Din. najmanj^ mesek 1? Din
Frizerka
veiča v damski in moški stroki, trajni ondulaeiji, manikrranju itd., išče me-»1» za takoj. Ponudbe pod šifro »Frizerka« na ekspozituro Jutra Ljubljana VII.
34338-2
(Vajenci (Gg)
Beseda i Din. lavek Din &a šiiro al! dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Učenko
Ea cvetličarno, poštenih staršev, ki stanuje doma, sprejmem takoj. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra.
34349-44
Poiik
Beseda 1 Din, davek 3 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl tnesek 17 Din
Akademija rka
absolveinfcinja klasič. gimnazije, išče instrukcije. Prevzame tudi vsakovrstna ročna dela, volnpno pletenje io umetne svile v izdelavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33388-1
Penzionat na Gradu
Koča vas, pošta Stari trg pri Rakeku poučuje: nemščino, francoščino in angleščino. (Nemka. Francozinja in Angležinja v hiši.) Najboljši pouk v klavirju in gospodinjstvu. Prilika za vsakovrstni šport.
24094-1
Beseda 1 Din. lavek 3 Din ia šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia
Šivilja Leopoldina Sternad, Žabjak
6/1., fe priporoča o-nj. damam. Celotna obleka Din 40 — 50. boljše ln večerne Din 80 — 90, kostume, plašče Din 100 — 125. Sprejemam vsaka popravila.
23929-30
Oblačila
Beseda : Din, lavek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dic
2 moški črni suknji
ena zelo fina. druga bolj navodna. ugodno naprodaj. Sv. Petra c. -iS.
34248-18
Beseda 1 Din. lavek 8 Din za šifro ali dajanje laalova " Din Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroji
»Singer«, »Pfaff«, ki odgovarjajo novim, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti k rižanske cerkve).
34330-29
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
35
Gospod Kozamurnik je vzdihnil. Počitnice so se bile res lepo začele! A zaslišanje je bilo vendarle skrajšalo čas, in kmalu je pridrdral naslednji vlak. Kozamurnik, Kozamurnica in potniki so se oddahnili, eden glasneje od drugega. Preden so se pa odpeljali, je prelil gospod Kozamurnik nekatero kapljo znoja, da je spravil svoj veliki koveeg v mrežo za prtljago.
Parma
Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din
Kolesa
vseh vret prodajamo zaradi končane sezije po neverjetno znižanih cenah. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36 — /"nasproti Gospodarske zveze.	21041-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Kupujemo klade
orehove, jesenov«, javo-rove, hrastove in rezan materijah »CER«, Zagreb, Tomašičeva 30. — Telefon 36-79.	j 34334-15
Jesenov les
Ia. okrogla debla od 30 cm debeiine navzgor, kupuje in plača najvišjo dnevno ceno franko vagon nakladalne postaje. Podrobne informacije zahtevajte od Kolb & Predali«, Ljubljana. Kongresni trg 4.
24243-15
Beseda 1 Din. davek S Dui za šifro %li lajanje -aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Bančne, kreditne
in denarne posle, na.kup in prodajo hranilnih vlog, iz-posluje najugodneje takoj v gotovini
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14. Telefon 35-10.
214-16
Zagrebška agent.
poslovalnica
specialne vrste, konceeio-niTanaj izvrstnodoča in rentabilna, uvedena po vsej državi, posluje zelo mnogo s Slovenijo, išče radi potrebnega razširjenja kom-panjona (kompanjonko) z Din 100.000. Polovica more biti v hranilnih knjižicah. Garant ran letni čisti zaslužek najmanj 150.000. Izvrstna prilika za upokojence, uradnike (uradnice) in slično. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Red-ka priložnost«.
34130-16
Bančno kom. zavod
Maribor. Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk.
340-16
Besed* 1 Dtn. lavek .. Du, o Šifro «lt dajanje jaslova 5 Din Najmanjši inesek '7 Din
Lokal
na prometni točki centra, odstopim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24350-19
Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro »11 lajanje oaslova 5 Din Najmanjši tneoek
!7 Din
Različne hiše, vile
e hipotekami, event. tudi za same vložne Bjižiee imam ugodno naprodaj. — Pristavee Franjo. Ljnblja na. Erjavčeva c. 4a. Na sprct dram ?ledali3ča.
: 23-20
Parcela
500 m! ob Tyršev. cesti, vogalna, naprodaj "oslov v vseh posl. Jutra.
•■3-1200-20
Beseda 1 Din, davek 8 Din šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Enosob. stanovanje
oddRm za november stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34347-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam M november. Istotam podstrešna soba s štedilnikom. — Ogledati od 9—1,1. in 3—1. Langusova nI. 5.
34366-31
1 Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, - Jdam boljšemu gospodu ali zakonskemu pa-u 15. oktobra ali 1. novembra v Dukiče-vem bloku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34252-28
Sobo odda
Beseda ! Din, da/ek 8 Din m šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
elegantno, v vili pri Tivoliju, oddam stalnemu gospodu. škrabčeva 13.
34060-23
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, v centru, oddam 2 osebam z dobro hrano po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34Č71-23
Beseda 1 Din, davuk 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
ZA JESEN SMO | zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din I 375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-1 parce izpod Din 100.—. V ogromni izberi modne hlače'
P R E S K E R,|
Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
Opremljeno sob°
z vso oskrbo, oddam dvema dijakoma ali gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34346-33
Opremljeno s°bo
se.parirano. oddam v jentru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24256-23
Med mestom In deželo
Dosreduje Jutrov mali oglasnik
KEEPI ORGANIZEM
»Kaleflnid« (fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali). »Kalefluid« se uporablja pri preutrujenosti, pri slabih živcih in popolni nevrasteniji. — Brezplačna detajlna literatura. — Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»Kalefluid« se dobiva v lekarnah.
Reg. Sb. 5300/32
Prisilna dražba
hiše v Ljubljani
Poljanska cesta 12 in odnosnih
stavbišč vse vp. v zemlj. knj. vi. št. 40. k. o. Poljansko predmestje in štev. 278. k. o. Poljansko predmestje v Ljubljani
se bo vršila dne 15. oktobra 1936.
ob 11. uri pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. Va soba št. 16. Draž-beni pogoji na vpogled pri sreskem sodišču v Ljubljani Va. 393/35-/32.
IŠČEMO spretne zastopnike
za Dravsko banovino s sedežem v mestu banovine za prodajo sanitetnih potrebščin za bolnice in zavode.
Prednost imajo oni, ki so že delali v tej stroki ter imajo strokovno izobrazbo event. gg. vpokojenci, ekonomi bolnic, magistri farmacije itd.
Ponudbe poslati na: Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod >4205<.
j2e tiso« so si rešili lase s
ii kozmetično tekočino
ffM ORAN A"
^KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in [nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, fevse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, [izpadanje las preneha, LASJE zrastejo
na golem mestu. [ PoSljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7.
MODERNA KOZMETIKA, Split.
jCe ne boste z rezultatom zadovoljni, j vrnemo denar!
Ob vsaki priliki — se spomnite
da ao .Jotrorl* .Malt ogtart* % Sloveniji naj of peSneji«, naj-cenejša la najhitrejša po«re<lo-valnio* trn aiatb« vseh vm, » prodaj« ta nakup neb »t vari, sa napramltalna, lokal«, podjat]*. kapital, to-lUtvt lo aa vm drago
Globoko potrti od žalosti sporočamo, da je včeraj, 8. oktobra, zjutraj umrl naS soprog, oziroma oče, stari oče, gospod
MUNDA ANTON
POSESTNIK V OBREŽU
Pogreb blago pokojnega bo v soboto ob 14. uri popoldne iz hiSe žalosti na pokopališče v Središču.
OBREZ, 9. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
f
Preminul Je naš dobri in zvesti tovariš, gospod
Mencinger Anton
BANSKI SVETNIK
Nepozabnega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu.
LJUBLJANA, 9. oktobra 1936.
URADNI8TVO KB. BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so obsulf našega ljubega sina in brata s cvetjem In ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno čestiti duhovščini, gospodom častnikom za vojaško spremstvo, Zdravniški zbornici, Društvu zdravnikov in gospodom zdravnikom internega oddelka ' ikajšnje bolnice.
Najiskrenejšo hvalo izrekamo še posebej rodbinam Antloga, ing. Mihevec, gdu. dr. Jemcu in prijateljem pokojnika, Id so nam ob teh težkih urah stali ob strani.
Rodbini
dr. Frlan — ing. Jernej čič
Urejuje Davorin Ravljen, <— Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — 2a inseratni del je odgovoren Atojs Novak. <— Vsi v Ljubljani.