DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 6, 1943 LETO XLVI, — VOL. XLVI. US*'' I* K ■A m JUGOSLOVANI SO VZELI 0tOK BLIZU PULJA >don, 5 kt ,- • 0Kt—Jugoslovan- so se C8"6 6dinice' ki - ?SV0b0dilni armadi, ac^ otok Lušinj' V Čajanko 50 milj fK T r°Jne^a Pristanišča ia ak0 oznanja, danes Jugoslovanska radij- l* bila tukaj zabel e-Jerja in zatrjuje, za posest otoka na otoku 258 Nemcev. Lušinj je eden izmed verige otokov, ki se vrste ob dalmatinski obali in leži 90 milj južno od Trsta. Črnogorski uporniki so okupirali, glasom poročil, mesto Prijepolje. Glavni stan partizanov pod poveljstvom Josipa Broža (Tita), je zopet obdolžila generala Dražo Mihajloviča, da sodeluje so dobili z Nemci. k,llrl je doživel »rahovita napada Tudi cigaretam grozijo Trgovinski oddelek vlade pravi, da. grozi Ameriki po-manjkuje cigaretnega tobaka. Sodijo, da bodo kadilci popvšili letos do 300 bilijonov cigaret in da izdelovalci segajo že po zalogah tobaka, ki je namenjen za leta 19 hU in 1945. Letos bodo pokadili Amerikanci do 50 bilijonov cigaret več, kot je pa zanje na razpolago •tobaka. Mnogo cigaret gre zdaj tudi preko morja zaveznikom. Naciji si prizadevajo ustaviti Amerikance V kongresu je predlog, da se vpelje splošni prodajni davek P* ^ Prank. ; t Hmbniv; ?nhrumeli ans,e" ' •T'VJ*' oma.i 12 ur po- lti*! S\i K?Z8Lajali nad mestom t* S«! ki' Nem^ 6 povzroče- ^ >Suhbk°ombah VČeraj % »», 0 so se Prika" ^evat-1 bombniki in na mesto težke letal«- Nelw alci P°r°čajo, da je sa važnega industrij-v Plamenih. Tudi tfta priznal> da je , X Vni|/ Po stari navadi w'i v svet, da so bom- Rusi napredujejo kljub dežju in blatu proti Beli Rusiji London, 6. okt.—Kljub blatnim cestam in jesenskem deževju, se vali ruska armada naprej proti Beli Rusiji in je dosegla točko, 30 milj od Vitebska, ki je ena glavnih nemških postojank na tej fronti. Berlinski l-adio je poročal, da se je nemška armada ustavila ob Dnjepru in da bo tam ostala. Nemci se umičejo 8 polotoka Taman v Kavkazu in beže na Krim. Neka poročila vedo povedati, da Nemci zapuščajo tudi že polotok Krim. -o- Republikanska stranka bo morda izbrala za j Washington. — Kongres je položil na mizo predlog zakladu i-, škega tajnika, da se naloži na-: rodu za $10,500,000,000 izredne-'ga davka, rekoč, da bi narod ta ; davek ne zmogel v očigled seda-| njih davkov in drugih dajatev, -0--;kot kupovanje vojnih bondov. Senat bo ta leden do-1 °eion*res z?aj peča s p/ed- logom, da se vpelje za vso deze- ločil glede klicanja i.8^ p^ajni davek>ki.bi 9 * bil v visim 10% za vse stvari. očetov v armado i Ta davek bi priiiesel vIadi naJ- „, , . . .. manj 6 bilijonov dolarjev, poleg Washington.-Vsenatu poje- yseh sedanjih davkov. Predsed. njuje debata, ce se naj rekruti- nik RooseveU je u prodajne. ra družinske očete v armado ali mu davku> toda y kongresu jih ne. Voditelji so namenjeni, da je mnogo kJ migB da b- ^ izvedejo se ta teden o tem vpra- tQ edjna rešitey šanju glasovanje, ki naj enkrat__ za vselej konča to pereče vpra- KT , 77, . v . Napad na ameriško ob- sanje. v • • v -w Senat ima pred seboj več! rezje Je maščevan ,, . , j „ , i London. — Iz Nove Zelandije predlogov oziroma dodatkov k . . J Ji T^ • se poroča, da je korveta Tui po- predlogu. Eden je senatorja .. ... .J 1 . , • • QT. 'topila veliko japonsko podmorni- Wheelerja, naj se ne klice v ai- r ' mado očetov do 1. januarja 1944. jco, o kateri se trdi, da je v fe- Potem je senatorja Tafta, naj se br,uarJu Irskega leta bombardi-rekrutira samo očete pod 30 le- J*J" iSanta Barbara, tom. Zopet drug predlog govori, Kalifornija. Podmornica je ime-_ .. „oini.pi la navadno posadko 97 moz. naj se kliče v armado najprej očete z enim otrokom, potem z dvema itd. -o- Romunija in Bolgarija mce m da konvencijo Cleveland zasutih 150. ji v j i« i { r Je bil videti 300 Washington.—Clevelandski žu- j Kažeta VOIJO, (la pan Frank J. Lausche je obis-1 zapUStita Nemčijo kal prestolico z namenom, da i r . - zagotovi Clevelandu republi-! Cangrad.-Iz Romunije pri- no uro in $4.25 kansko narodno konvencijo pri- lajajo poročila, da bi bila deze-hodnje leto. Ker prinese taka konvencija mestu gmotne in moralne koristi, se župan Lau-.... 1 , Ameriške in sche zelo trudi, da bi to dosegel. t fctf a Je so se ne- obiskal je vladnega direktor- »i!;ir.dovJe Q Nemce Pocestni rop V pondeljek zvečer se je ustavil Frank Kenik iz 8908 Union Ave. z avtom na 55. cesti in Central Ave.,' da počaka spremembo signalne luči. Takrat je skočil i pa na avto ropar, mu vzel zapet- NOVI GROBOVI William Snyder Po sedem mesecev trajajoči bolezni je umrl na domu staršev William Snyder, star 31 let, stanujoč na 1264 E. 172. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano roj. Dražba, očeta Matevža, doma iz Bloške police in mater Uršulo roj. Jurca, doma iz Cerknice, brata Ernesta in Laddie, sestro Emo omož. Strancar, strica Jerry Snyder v Barbertonu in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Truplo bo položeno v četrtek popoldne na mrtvaški oder. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. John Yasnar Včeraj popoldne ob eni je umrl John Yasnar, stanujoč na 3658 W. 58. St., star 77 let. Doma je bil z Gorenjskega, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Tukaj zapušča soprogo Marijo, sina John 2/C MM. pri mornarici, hčere Pauline Stepic in Mary Sanj ur. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Sustar-jevega pogrebnega zavoda, 5300 Denison Ave. pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim sožalje. -o—- Zadušnica V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Pečavar. Zračne trdnjave so z bombami zablokirale prelaz Brenner. Nemci trdijo, da so vzeli Angležem otok Coo v Dodekanezih. Alžir, 5. okt. — Nemška vojska v Italiji, ki šteje štiri do pet divizij, se vedno močneje upira proti napredovanju zaveznikov. Kljub vsemu odporu je osma angleška armada napredovala za 10 milj severno od Termoli ob Jadranskem morju. Zavezniki tudi poročajo, da je zdaj ves otok Korzika v njih rokah. Tudi Nemci priznajo, da so izpraznili Korziko ter odpeljali s seboj vso bojno opremo. Zavezniški bombniki so danes ' z veliko silo udarili na železniško progo čez prelaz Brenner pri, Bolzano in napravili prelaz za i Nemce rteraben, vsaj za nekaj; časa. Nemške divizije so zdaj v 15— J ni ji preko vse Italije, od obrežja! Mornarica je potopila Japoncem 40 bark, ki so vozile vojaštvo Južni Pacifik, 5. okt. — Ja-do obrežja. Ameriška 5. armada |Ponci si na vso moč prizadeva-je prodrla devet milj nad mestom'J o. da bi se umaknili iz osred- Benevunto. Amerikanci so okupirali dvoje najvažnejših vojaških letališč v južni Italiji. Ameriški bombniki so danes prvič poleteli z italijanskih letališč nad Grčijo, kjer so bombardirali nemške tarče. Na otok Coo, ki je del grških Dodekaneških otokov, katerega so Angleži zasedli 22. septembra, so prišli zadnjo nedeljo Nemci. Naciji trdijo, da so po dveh dneh joja dobili popolno oblast nad otokom. Poročila iz Kaira pa zatrjujejo, da divja na otoku še vedno boj. Ameriški bombniki, ki so bom-aardirali Bolzano ter uničili ko-odvor in mostiče, so naleteli na hud odpor od nemške zračne sile. Od 20 nemških letal, so jih Amerikanci sklatili štiri. okt,-00 j ne so se ne-ob norveški hP>ale le nemško trgov- iSr VfCe, AmeriŠki — z s „ ^mi ^ bo J!4 °<*ločilno / // y 7 K več nemških tudi nek tan- v; naže- ^>broHi2Vedli ta napad ^ S?0Vjeblizu Lofo-0k°neAPad i« pad je bil izvr-no, d m na pomoč niti 1>e,»H!P»« ' "" niS0 m°" "e l !m na Pc ,n,ti letala. X'Hok person, je N S te* 0 1944 odločil- X Ced!e da s še konca 'm T m obi> -Smrdel letnice njegove j a za transportacijo, Joseph Eastmana, ki je nekoč izjavil, da bi bila Chicaga pripravnejša za konvencijo, ker bi imeli delegati do tje bližje in bi prihranili na potovanju. Toda župan Lausche mu je dokazal, da bi imela večina delegatov bližje do Clevelanda kot do Chicaga in da bi prihranili pri potovanju 19,483 milj. Direktor Eastman je po obisku župana Lauscheta izjavil, da Cleveland ni izključen za prostor republikanske narodne konvencije. Kave ne bodo za enkrat racionirali Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da je kave dovolj v skladiščih in tudi bodoč uvoz je zagotovljen. Urad izjavlja, da kave ne bo racioni-ral in da je dobila tiskarna naročilo, naj tiska kavne kupone v knjigi št. 4 še prej, predno je vlada vzela kavo iz racionira-nja. Jt V sč&P VIDELI NAŠI SOBOTO LEPE SLIKE H, » Gonevi le-^ %ič v garaži, kot b, Ni er r«vno v tem aJih trgajo ^ bo S« v stari do- Mr Grdina po- kazal tozadevne slike poleg drugih zanimivih. Pripravite se torej, ondotni rojaki, na to zanimivo slikovno predstavo in povejte o tem še drufeim, da bodo prišli. Kakor se nam poroča, bo Mi- la pri volji odstopiti Besarabi-. jo in Bukovino Rusiji, ako bi| dobila v zameno Sedmograško, i ki jo je dal Hitler Madžarski, j Romunija bi bila pod temi po-| goji pripravljena prenehati z! vojno. Tudi iz njene sosede Bolgarije prihajajo poročila, da bi se rada oprostila Nemčije in prenehala z vojno. V Romuniji se vrše po mestih zadnje dni velike sabotaže proti vojni industriji od strani domoljubov. -o- Danska policija uhaja na bližnjo Švedsko Stockholm. — Med tisoči Židov, ki beže na Švedsko, da se umaknejo nacijem, je tudi veliko število danskih policijskih stražnikov. Nemški Gestapo je začel namreč z aretacijo danskih policajev, ker niso hoteli pomagati nacijem loviti sabo-tažnike. Včeraj je pribežalo na Švedsko 20 danskih policajev v polni uniformi. Ti so bili v enem čolnu, dočim so drugi čoln Nemci potopili. -o- V delu so novi davki za luksuzne stvari Washington. — Vladna administracija bo vprašala kongres, naj naloži večje davke na stvari, kot so: žganje, pivo, mehka pijača, žvečilni gumij, tobak. Davek naj bi bil tako velik, pravijo, da bi znašal pri enem kozarčku žganja 12Vj> centa. -o- Naši vojaki V spremstvu svojih staršev, Mr. in Mrs. Matt F. Intihar iz 21491 Nauman Ave., Euclid, O. nas je včeraj obiskal Pvt. Edward Intihar, ki je prišel za 13 dni na dopust. Prsa mu krasi odlikovanje radi dobrega streljanja. No, Eddie je bil že doma fin lovec, zato mu je bila vojaška puška že kar domača stvar. Njegov naslov v armadi je: Pvt. Edward M. Intihar, 624 Ord. Co. (Amunition) APO 184, c/o Postmaster Los Angeles, Calif, n m Po 9 mesecih je prišel na dopust Pvt. Tony Hegler, sin Mr. in Mrs. Louis Hegler iz 765 E. 236. St., Euclid, O. Dobil je dopust za 7 dni. Na 10. oktobra se bo vrnil nazaj v Arizono. Prijatelji ga lahko obiščejo. Tony služi skupaj z Edwardom Intihar-jem in sta skupaj prišla na dopust. Njegov naslov je: Pvt. To. ny Hegler, 624 Ord. Co. (Amu- Stanley Centa, sin Mr. in Mrs. Joseph Centa iz 1175 Addison Rd. odide v soboto 9. oktobra v armado Strica Sama. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. I« I* M August Kristančič, sin Mr. in Mrs. August Kristančič iz 3408 W. 63. St. je prišel 7-a dva tedna na dopust iz Virginije, kjer slu. ži Strica Sama pri topničarjih. Stanuje pri svoji soprogi in hčerki na 9009 Union Ave. So proga je hči poznane Rusove družine iz Union Ave. Razumljivo je, da družinica komaj čaka, da bi prišel za stalno domov, čvrst in zdrav. ■l Mv ta Joseph F. Dolinar Jr. sin Mr. in Mrs. Joseph Dolinar iz 6737 St. Clair Ave. odide v soboto 9. oktobra v službo Strica Sama. Vso srečo, Joe, in zdrav se vrni! m m m Pvt. Joseph A. Franck, sin Mr. in Mrs. Franck iz 9206 Prince nition) APO 184 c/o Postmaster Ave. je prišel domov za 10 dni Vrnitev iz bolnišnice John Yanchar, 16309 Park Grdina najbrže drugi dan jemal'grove Ave. se je vrnil iz bolni-! William F. Drenik, F 2/C U. S slike na Klausovi farmi in sicer šnice. Rad bi videl, če bi ga pri- S. L. S. T. 311, Fleet Postoffice, Los Angeles, Calif. Njegov brat John se pa nahaja nekje na južnem Pacifiku in starši niso slišali od njega že več mesecev. Njegov naslov je: Pvt. John J. Hegler, 35286506, Btry B, 64th F. A. Bn. APO 25, c/o Postmaster San Francisco, Calif. Njiju prijatelj BiH Drenik se nahaja pa nekje na Atlantiku pri mornarici. Njegov naslov je: pravo vinsko trgatev. jatelji ob priliki obiskali. New York, N. Y. na dopust. V pondeljek se bo vrnil nazaj v taborišče Campbell, Ky. Pred odhodom bi še rad vi del svoje prijatelje. Iz Lincoln, Nebraska, je pri šel za 7 dni na dopust Frank Judnick, sin Louis Judnjča iz 1041 E. 74. St. Služi pri zrako-plovcih kot mehanik. Nazaj se bo vrnil 10. oktobra. Njegov na. slov je: Pfc. Frank A. Judnick, 12th H. B. Hdq. Army Air Base, Lincoln, Neb. Japonci bodo drago plačali svoje grozovitosti Washington.—Državni oddelek je dal danes razumeti, da x>do odgovorni japonski uradniki po vojni plačali za obglav-ljenje ameriškega avijatičarja. Izjava državnega oddelka je prišla potem, ko je general MacArthur poročal o tej najnovejši japonski brutalnosti, za katero so izvedeli iz zapisnika nekega japonskega vojaka pri Salamua. Kakšne korake bo zdaj zavzel državni oddelek, še ni znano. Morda podobne kot 12. aprila, ko je poslal oster protest v Tokio, ko je prišla vest, da so Japonci obglavili nekaj ameriških avijatičarjev, ki so bombardirali Tokio in prišli pri tem v roke Japoncem. nih Salomonov. Več kot en mesec skušajo v malih barkah odpeljati svoje vojaštvo z otoka Kolombangara, kjer imajo kakih 10,000 vojakov. Toda ameriški letalci so vedno na straži in pošiljajo barke na dno morja. V septembru so jim potopili več kot 100 bark. V noči od 1. do 2. oktobra so hoteli Japonci odpeljati večje število čet z otoka. Toda nakano jim je preprečil admiral Hal-sey, ki je poslal bojne edinice na lice mesta. Te so zajele celo japonsko flotilo bark in jih začele drobiti. Več kot 40 bark so uničili, na stotine japonskih vojakov je bilo ubitih, ali pa so izginili v valovih v temni noči. Danci odgovarjajo z bombami novim nemškim nasilstvom Stockholm. — Nemške oblasti nameravajo izseliti iz Danske vseh 10,000 Judov, ki se tam nahajajo. V ta namen hodijo Nemci od hiše do hiše ob danskem obrežju, vse od Copenha-gena do Helsingoerja. Danci so odgovorili na te naj. novejše nemške nasilnosti s tem, da so z bombami razstrelili nemške vojašnice, dalje so uničili dve tovarni za izdelovanje vojnega materiala in dve elektrarni. Nemci so izpustili bivše danske vojake, ki so se bili uprli proti nacijem 29. avgusta. Zahtevali so od vojakov, da se zavežejo, da ne bodo pomagali upornikom, toda vojaki niso hoteli dati te besede. K molitvi Članice društva Kraljica Miru št. 24 SDZ naj se zbero v četrtek zvečer ob sedmih na domu sestre Agnes Kužnik, 3623 E. 81. St., da se poslove od nje; v petek ob desetih zjutraj naj se pa v največjem številu udeleže pogreba. Prememba pogrebov Pogreb Katarine Strel bo v petek ob osmih in ne v soboto ob devetih; pogreb Agnes Kužnik bo pa v petek ob desetih in ne ob 8:30 kot prvotno p o r o č a n o Spremembo sporoča pogrebni zavod Louis Ferfolia. Nov sodnik za Bedford Guverner Bricker je imenoval mestnim sodnikom v Bedford, O., 62-letnega odvetnika Lucius Landfeara, ki je znan v republikanskih krogih. Prejšnji sodnik Bell je odstopil in šel v armado. Tudi zapad bo dobil manj gazolina Washington. — Oljni administrator Ickes je izjavil, da bo tudi za zapadne države manj gazolina, kakor je za države vzhodno, od Rocky gorovja. Na zapadu je danes 10 držav, ki niso bile še prizadete od zadnje vladne odredbe za manj gazolina. Krompir cenejši Lokalni urad za kontrolo cen naznanja nove maksimalne cene za krompir in zeljnate glave. Ohijski krompir bo v okraju Cuyahoga od jutri naprej pet funtov za 22 centov, zeljnate glave dva funta za 8 centov. Druga obletnica V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Rose Sibert v spomin 2. obletnice njene smrti. 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOM E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROdNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poiti, celo leto 97.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pom četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po r&znaialcih: celo leto $6.50, pol* leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $850 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CT. s. and Canada $3.60 tor fl month«. Cleveland by mall $4X0 for 8 months U. s. and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Kuclid by carrier $6.50 per year. $1.50 for fl months, $2X10 far • months _Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 235 Wed., Oct. 6, 1943 Italija je zakurila sedanji svetovni požar Tukaj priobčujemo značilen govor, ki ga je imel 12. septembra dr. Miha Krek na radiu v Londonu in v katerem je ponovno izjavil, da je rešitev Slovenije samo v: združeni Sloveniji v federativni Jugoslaviji. Dr. Krek je poudarjal sledeče: "Po vrsti kot so hiše v Trsti, pravi naš kmetski pregovor. Italija je bila prva, ki je ob protestu skoro celega sveta nasilno napadla svobodno Abesinijo. Italija je bila prva, ki je uničila evropski mir in podjarmila ubogo, malo, neoboro-ženo Albanijo. Italija je sedaj prva morala pasti na kolena. Nedvomno je poraz Italije za nas Jugoslovane najvažnejši izmed vseh dosedanjih dogodkov v tej vojni. Os, ki je smrtno zgrabila v svoje klešče vso našo domovino, je zlomljena. Drugi najmočnejši sovražnik, ki je leta 1941 zahrbtno napadel Jugoslavijo, je premagan. Drugi največji med roparji, ki so razgrabili našo zemljo in jo okupirali, je na tleh in se je moral na milost in nemilost izročiti zmagovitim zaveznikom. Italija, država-mučilnica našega naroda, je premagana. Italija, ki je organizirala atentate proti Jugoslaviji, Italija, ki je celo desetletje vzgajala morilce naše države, organizirala in financirala vsako sovražno podjetje proti nam, je sedaj brez moči prva premagana sila osi. Nemci bodo sicer skušali nadomestiti fiašiste na naših tleh. Morda bodo začasno tudi uspeli. Morda so posebno za Slovenijo, pa tudi za mnoge druge dele Jugoslavije še težke postaje križjevega pota v neposredni bodočnosti. Namesto fašistov, bo Gestapo še divjal nad našim narodom. Toda nobeno divjanje ne more izbrisati dejstva, da so sedaj vse sile zaveznikov združene proti enemu samemu velikemu morilcu človeštva: proti Hitlerjevi Nemčiji. Tako je prešla druga evropska vojska v zadnje poglavje. Nemčija, naj bo še tako močna, je vendar po štirih letih vojne temeljii-to^izčrpana. 'Koncentriranih napadov Sovjetov, Angležev in Amerikancev vzdržati ne more. Z ruske fronte in Apeninskega polotoka se bo bojna linija nevzdržno bližala nemškim mejam, ki so tudi znotraj vse ranjene in razdejane, ker ni več kotička nemške zemlje, ki bi ne bil dostopen za zavezniške bombe. Obenem pa morajo Nemci biti v neprestanem strahu in pripravljenosti, da odprejo še nadaljne fronte, da se vsak č'as pojavijo novi udari v nemško trdnjavo. Vsakomur je jasno, da Nemčija sama ne bo vzdržala obrambo Evrope, niti Nemčije. Naj se Nemci še tako trudijo, da bi zadržali napredovanje zaveznikov na Apeninskem polotoku (Italiji), že dosedanje bitke kažejo, da so zavezniki v Italiji tako močni, da z lahkoto odbijajo napade in premagujejo ovire, ki se stavijo na pot njihovim bojnim načrtom. • Da to spoznanje dozoreva tudi v Nemčiji sami, je najbolje dokazal Htiler, ko se je odločil, da postavi svojega največjega krvnika Himmlerja za notranjega ministra in mu dal neomejeno oblast na takozVani notranji fronti. Ali ni to prav isti razvoj, kot smo ga opazovali v fašistični Italiji? Mussolini se je skušal rešiti z barbarskim strokovnjakom za ricinsko olje Scorzom. Hitlerja rešuje Himmler. Kje je danes Scorza? Kako naglo je odrevenela njegova železna pest, na katero se je fašizem zanašal. Himmler v Nemčiji je javen dokaz slabosti. Nemška notranja fronta se več ne drži s prepričanjem, kaj šele navdušenjem ljudstva, ampak samo še s Himmlerjevim nasiljem. Podjarmljeni narodi Hitlerjeve Evrope pa samo čaka jo na znamenje zavezniške komande, da stresejo smrtonosen jarem suženjske okupacije. General Wilson je ponovno naročil: ne nasedajte nobenim nacističnim lažem in intrigam. Poslušajte samo naročila zavezniškega poveljstva. Ni čas za prezgodnje nepremišljeno prelivanje krvi. Prišel pa bo ta čas splošnega odpora, prišel bo čas, ko bodo zavezniki pričakovali sodelovanje vseh protinacističnih narodov. Za tisto uro bodimo vsi pripravljeni. Če izvzamemo trenutno sedanje grozno trpljenje našega naroda in gledamo razvoj s stališča naše bodočnosti, moramo reči, da nam zgodovina nudi izredno srečno priložnost, da utrdimo, izpopolnimo, razširimo in ustalimo našo državno in narodno življenje. Potrebno pa je vedno iznova poudariti, da bomo zmožni uresničiti naše ideale samo, če bomo složni, enega srca, ene misli: — za združeno Slovenijo v federativni Jugoslaviji! • * * TO IN ONO Nekateri mili naši rojaki in rojakinje zelo radi primejo za poleno, da zamahnejo po našem listu. Ne samo, da ga ne podpirajo ne z naročnino ne s čem drugim, ampak poskušajo vse, da bi mu škodovali in če mogoče — spravili s tega sveta. Toda prav ti ljudje pa zahtevajo ob vsaki priliki od prav tega lista brezplačno propagando za svoje namene. O, takrat pa priznajo, da jim je list potreben, takrat pa zahtevajo od njega vse — zastonj, seveda. Ako kdo ne mara našega lista, je to njegova stvar in zadeva. Za njim ne bomo letali, absolutno pa jih tudi ne bomo poznali, kadar bodo letali za nami za brezplačno postrežbo. Takim ljudem pravijo — klopi. Louis Adamič noče nič vedeti o drugi strani slike P. BERNARD AMBROŽIČ OFM. Adamič nam je podal v "Harper's Magazinu" silno črno sliko o slovenskih "klerikalcih" ali o Slovenski Ljudski Stranki, ki je baje izsilila zase vso oblast v Sloveniji in to oblast izrabljala na najbolj ogaben opurtunističen način. Vse druge stranke so bile potisnjene v kot, tak vtis naprav-lja Adamič, vendar tudi o teh strankah ne ve kaj prida dobrega povedati. Zato je v njegovih očeh vse staro izgubilo vso vrednost in v enem poglavju svoje knjige, ki smo ga vnaprej brali v lističu "Yugoslavia," z vso navdušenostjo piše le o "The New Leaders in Slovenia." Sem spadata zlasti Boris Kodrič i;i Josip Vidmar. Dobimo vtis, da so vsi prejšnji voditelji v Sloveniji izginili iz pozornice in prepustili radi ali neradi vsako iniciativo tem "novim voditeljem v Sloveniji." Nič pa noče vedeti o tem, da so vse ostale stranke, ki niso hotele sodelovati s "'Komunistično Partijo Slovenije," stopile skupaj že v septembru 1941 in si začrtale prav čeden program za skupno delovanje v prid boljši bodočnosti Slovenije. Bile so to naslednje prejšnje politične stranke: 1. Slovenska Ljudska Stranka; 2. Jugoslovanska Nacionalna Stranka (dr. Albert Kramer, inž. Vinko Vrhunc etc.); 3. Narodna Radikalna Stranka ; 4. Samostojna Demokratska Stranka; 5. Socialistična Stranka Jugoslavije (novinar Pete j an). Njihov skupni narodni program, sprejet v septembru 1941, ko je bila že na delu Osvobodilna Fronta, je izražen v naslednjih točkah: 1. Obnovljena ifFTražširjena kraljevina Jugoslavija; 2. Samostojen in ravnoprav-ni sestavni del Jugoslavije bodi svobodna Slovenija z vsem njej na podlagi narodnostnega načela pripadajočim gospodarsko in prometno zaokroženim ozemljem; 3. Notranja ureditev obnovljene Jugoslavije se mora izvršiti v soglasju vseh njenih sestavnih delov na podlagi enakosti pravic in dolžnosti — na federativni osnovi. 4. ,Nalpga skupne države bo: urejevanje mednarodnih odnosov, obramba državne samostojnosti in nedotakljivosti ozemlja ter odločanje splošnih smernic za skladno sožitje vseh njenih delov; vse drugo naj urejajo v svoji pristojnosti federativni državni deli. 5. Jugoslavija tvori enotno državno področje. Njen gospodarsko socialni sistem mora podrediti sebične težnje posameznika narodni in javni koristi. Njena in vseh njenih sestavnih edinic politična ureditev mora sloneti na načelih demokracije. 6. V duhu polne ravnoprav-nosti naj se v sporazumu z bolgarskim narodom izvrši združitev Jugoslavije in Bolgarije. 7. Za važen pogoj bodočega miru in blagostanja Evrope smatramo ustanovitev Balkanske Unije, ki naj ji bo Jugoslavija hrbtenica. Ta proglas je bil takoj vržen med ljudstvo, seveda skrivoma, in je bil zelo ugodno sprejet. Razširil se je tudi po Hrvatski in Srbiji, kjer je tudi zelo dobro vplival. Splošno se je priznavalo, da so ravno Slovenci kot narodna celota bili prvi, ki so vrgli na papir nekaj res kon-strukiivnega za bodočnost in tudi pokazali voljo, da v tem smislu gredo na delo. V decembru istega leta je skupni "Slovenski Narodni Odbor" še bolj podrobno izdelal svoj program ter objavil na- slednji dogovor: 1.) 1. Združiti vse politične sile slovenskega naroda pod enotnim vodstvom; 2. Pod tujo okupacijo bodriti duha v narodnih masah, jih obveščati o pravem stanju voj-no-političnega razvoja, jih miselno pripravljati na osvobodilni boj, jih opozarjati na nove naloge v bodočnosti, ter skrbeti za duhovno povezanost vseh delov naroda doma, v emigraciji in v izgnanstvu. 3. Organizirati in voditi boj pyoti okupatorjem, njihovi vojni sili, njihovim oblastem in njihovemu vplivu, kjerkoli in kakorkoli se pojavlja. 4. Organizirati in izvesti borbo za zedinjenje vseh zemelj, kjer Slovenci sedaj bivajo ali so bivali kompaktno naseljeni v teku zadnjega stoletja. 5. Pripraviti in izvesti organizacijo državne oblasti, civilne in vojaške, na ozemlju osvobojenem Zedinjene Slovenije. 6. Pripraviti in izvesti vključitev Zedinjene Slovenije kot državnopravne edinice v jugoslovansko državno skupnost vseh Južnih Slovanov — v Veliko Jugoslavijo. Določitev državnega ustroja je prepuščena narodni volji in narodnemu sporazumu. 7. Istočasno z osvobojen jem slovenskih zemelj izvesti radi kalne spremembe v političnem, gospodarskem in socialnem ozi ru, s katerimi naj se zagotovi slovenskemu narodu varnost in neodvisnost njegove narodne eksistence, slovenskemu delav skemu človeku pa življenje v svobodi, blagostanju in socialni pravičnosti. II. Cilji navedeni pod I., bodo sporazumno precizirani v posebnih ukrepih po potrebi, ki naj jih narekuje splošni načrt osvobodilnega boja ter prevzema in izvajanja oblasti. III. Sestava skupnega narodnega vodstva je pridržana posebnemu sporazumu. Vendar vsaka skupina že sedaj izjavlja, da se bo narodnemu vodstvu v vsem podredila, izvajala po svojih močeh njegova navodila z vsemi razpoložljivimi sredstvi moralne, gmotne in or-organizatorične prirode, krepila avtoriteto vodstva v narodnih masah, pridržujoč pri tem svoja posebna programska sta lišča, v kolikor ne nasprotujejo pod I. navedenim načelom. IV. Vsaka skupina se odpove svečano in nepreklicno vsaki posebni akciji. Razpustitev skupne fronte mora biti izrecno sklenjena potem, ko bodo pod L navedeni cilji doseženi. * Ta sporazumno od vseh i strank, razen komunistov, sestavljeni in soglasno sprejeti | program je edini, ki zasluži i ime "Slovenski program." Za i njim je stal res ves narod — razen komunistov in seveda tistih, ki so jih komunisti zavedli proti njihovi volji na druga pota. V zgornjih točkah je imel narod program za svojo bodočnost, ki mu mora pritrditi vsak narodno čuteč in misleč Slovenec, pa naj bo doma ali v tujini. Komunisti, to se pravi Komunistična Partija ali Osvobodilna Fronta, niso nikoli objavili kaj takega, ampak le neke meglene proklamacij.e o slovanstvu in — internacionali. Vsa njihova propaganda je obstojala iz mogočnih dnevnih udarnih gesel, ki so sicer uži-gala čustva, za trezen razum pa niso imela nobene prave hrane. Vprašal bo kdo, zakaj nismo skoraj nič slišali o izvajanju tega programa od strani "Slovenskega Narodnega Odbora," pač pa smo slišali in šq slišimo le o delovanju partizanov in Osvobodilne Fronte, zraven pa o delovanju "Komunistične Partije Slovenije." Vedeti je treba, da je bila Osvobodilna Fronta pod vodstvom komunistov že oborožena tiste dni, ko so drugi predstavniki naroda miselno delali. Osvobodilni Fronti je šlo sicer po vseh njenih javnih izjavah za osvoboditev izpod okupatorske oblasti v prvi vrsti, kar se pa tiče domačih zadev, niso imeli drugega programa ko revolucijo in podiranje vsega, kar je doslej veljalo. Kaj bo zraslo na razvalinah, to so imeli v mislih samo komunistični voditelji in je narodni masi smelo šele prav polagoma prihajati do zavesti. Tako polagoma, da bi bilo prepozno, kadar bi se narod zavedel, kam je bil zapeljan. Zdi se, da je Osvobodilna Fronta ta svoj cilj v dobršni meri tudi res dosegla . . . In dosegla ga je še na neki drug način. V isti številki "Slovenskega Poročevalca," ki sem zadnjič iz nje navajal in je navajal tudi Adamič glede Ehrlichia, beremo na sedmi in zadnji strani naslednje besede, ki pač mnogo razlože, ako ne vsega: "No, povedati je treba še nekaj. Ta izdajalska druhal (pro-tikomunistična organizacij a— opomba moja) se moti, če mi sli, da ji bo uspelo zanetiti v Sloveniji bratomorno vojno. Slovensko ljudstvo ve: Uničenje teh izdajalcev je prvi pogoj zmage nad okupatorji. Zato jih bomo brezobzirno uničili že pri njihovih pripravah! Slovenci! Budno pazite na gibanje teh ostudnih plazilcev in javite o vsem organizacijam OF in NZ." Podčrtano že v "Slovenskem Poi-očevalcu" samem ... In to je veljalo vsej takozvani "Združeni okupatorsko-belogardistič-ni-mihajlovičevski svojati," kot pove "Slovenski Poročevalec" na strani 6. Lokalni odbor št. 2 JPO-SS V mesecu septembru t. 1. smo nabrali zopet lepo vsoto denarja za v pomoč bednim v stari domovini, kakor hitro bodo dane razmere. V torek, 28. septembra se je vršila redna seja zastopnikov in zastopnic društev. Udeležba je bila povoljna in tudi dosti dobre volje za delo je bilo opa žiti med navzočimi. In ker se je ta čas ravno mudil v mestu gl. tajnik pomožne akcije, brat Joseph Zalar, se je tudi on udeležil te seje in spregovoril veliko lepih in vzpodbudnih besed, za kar mu je zbornica živahno odobravala njegove nasvete. V priznanje mu je zbornica odobrija, da naj on ponese, kar smo imeli v blagajni pripravljenega denarja, ki smo ga lahko oddali. Torej, mu je bil na tej seji izročen ček za $600 tako, da ta oseba, ki je v resnični besedi mož, ne bo prišel domov praznik rok. Poročati imamo zopet neka. imen kakor tudi zahvalo javnosti, za darove od naših zavednih rojakov. Imena so sledeča: Mrs. F. Novak, ki je vdova po pokojnem Novaku, direktorju S. N. D. in zavednem narodnem delavcu, je darovala $32. Zavedni ženi prisrčna hvala; delež od razpusta Slov. sekcije za brezposelno akcijo $20; po $5 so darovali: John Stopar, John Lozar in Frank Klemenčič. Po $4: Carl Dekleva in odbor dr. Ribnica št. 12 SDZ. Po $2: Joseph Gregorich, Anton Klobučar, John Tavčar tajnik SND, Frank Preveč in Frank Pernač. En dolar je daroval Frank Vadnal. Nabiralci pa so sledeči: Mrs. Josephine Zakrajšek, Ludvik Medveš^k, John Krebel, Mrs. Cecilija Šubelj, John Tavčar, Jos. Okorn in Mrs. Josephine Petrich. Vsem dai'ovalcem kakor tudi nabiralcem prav lepa hvala in to v imenu celokupnega odbora. Odbor je tudi prišel do zaključka, da se napravi v mesecu oktobru kolekta po vsej na- selbini. Odbornica Josephine Zakrajšek bo načeljevala ženskemu oddelku. Zato pa vas, dragi Slovenci in Slovenke, prav vljudno prosimo, da kadar potrka ena ali druga teh žensk na vaša vrata, sprejmite jo kar mogoče vljudno. Vedite, da če jih sprejmete s prijaznim obrazom, da jim s tem zelo olajšate njih težavno delo. Potrkala bodo na vrata in dal Bog, da bi se jim tudi vsaka odprla; potrkala pa bodo tudi na vaša usmiljena srca in Bog daj, da se jim tudi tam ne bo odreklo. V današnjih časih si vsak lahko odtrga par dolarjev, da vsi kot en mož priskočimo na pomoč. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Pokažimo se, da nismo še pozabili in da tudi nikdar ne bomo pozabili naših ljubljenih domačinov v stari domovini. Tudi v njih se pretaka nam sorodna kri, kri ki je naša slovenska in katero smo pripravljeni tudi žrtvovati, če ne bo šlo drugače. Na dan, Slovenci in Slovenke, mož in žena; na dan slovenski fant in dekle! Vzhaja že sonce, zdrami se, spomni se, da danes živiš in da danes lahko pomagaš, jutri te mogoče že ne bo več med živimi. Torej danes je čas, danes je dana vsa prilika in ko nas ne bo več, denar pa bo še vedno ostal. Narod, bodi združen in pozabi na pogu-bonosno prekljanje; ako ti je dana prilika zidaj in nikdar ne omahuj, ne podiraj, če prav je lažje podirat kot pa zidat. Z narodnim pozdravom vam kličem: "Na pomoč!" Joseph Okorn, blagajnik. Zveza dr. Najsv. Imena Cleveland, O. — Zveza dru-štve Najsvetejšega Imena vabi vse svoje članstvo k skupnemu sv. obhajilu prihodnjo nedeljo. Kakor vsako leto, bomo tudi letos pristopili skupno k mizi Gospodovi. Člani vseh društev Najsvetejšega Imena iz vseh slovenskih fara clevelandske škofije ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite v velikem številu in tako storite svojo versko dolžnost. Kakor je menda že vsem znano, se snidemo k skupnem sv. obhajilu vsako leto v drugi slovenski cerkvi. Za letos je prišla vrsta na faro sv. Lovrenca. Vsi člane prav vljudno vabimo, da pridete vsi od vseh društve in iz vseh krajev v naš lepi New-burgh. Bratje, bodite že ob 8:30 v cerkveni dvorani, da bomo skupno odkorakali v cerkev. Sveta maša se prične točno ob 8:45 in po maši pa se zopet zberemo v spodnji dvorani, kjer bo vsa član dobil nekoliko zajtrka. Člani, ne prezrite te prilike in vabila. Naše društvo Najsv. Imena pri fari sv. Lovrenca je sklenilo na zadnji svoji seji, da se vas povabi vse in od povsod. Čim večje število bo navzočega članstva, tem bolj bomo zadovoljni in veseli. Saj ni lepšega kot veliko število zbranih pravih katoliških mož in fantov. In prav sedaj, ko nas kliče skupaj naša verska dolžnost, bi bilo jako lepo videti skupaj veliko število mož in fantom, ki smo vsi člani velike družine Zveze društev Najsvetejšega Imena. Bratje, skrbimo, da se bodo naše vrste množile in večale. Dajmo dober vzgled vsem tistim, ki se še boje vstopiti v naše vrste. Dajmo jim ta vzgled pri skupnem sv. obhajilu, da bodo tudi oni pristopili v vrste pravih Kristusovih voj-ščakov. Sedaj je čas in prilika, da se nam pridruži vsak, ki še ni član našega društva Najsv. Imena. Saj ni treba drugega, kot da v nedeljo pristopite k skupnemu obhajilu in potem pa pridite na prvo sejo in se tam vpišete. Tako lahko postane vsak član te velike organizacije. Društva Najsvetejšega Imena so razšir- jena po vsem vesoljne® s_ in članstvo te organizacije s je že preko deset milij°n0Vt" n0V" • nikit- Rojaki, Slovenci, sinovip liškega naroda, kaj je vB** niste še člani slovenskih štev, saj vas vedno vjbJ kličemo v naše vrste. Ziv« naše je kratko in prip^. moramo za večnost. ^ bomo pripravili na tem taka bo pa naša večnost' pa bomo v nedeljo P«S,F: skupno k mizi Gospof1^ prejeli angel j ski kruh, vse sladkosti v sebi. ^ (Dalle na 3 stran« arj .............f ft : verier ............. SJ. Oni dan sva se dodobra^ J gala z Jevnikovo ^ vrihrala je v naš otie a molila pod nos ulti®» • ljjf, že enkrat pridem v ^ ^ kempo in tam zakuri® vj^ bo pa nekaj narobe. i najbolj izbranih besed p la iz njenih ust na o glavo, da sem žeiskai je ni »bilo pri roki- j ■ torej stati v hudem na"1 $ -V sem bil in čakal, da se I io. v 7„Drleri2! No, ko so se končno ^ ? tvornice in je Tončki P^ ; da, sva se vsedla k » ^ 1; ferenci in se P°menllJ $ J to spodobi med ™ jep< * sem umaknil jaz, ^Jj 5 stila Tončka in ^ ^ ^ pravi pater Bernard- ^ k kije imel biti sv. Jurju drugo leto-toliko, da ga bom ^ -p .epežnega dneva en je pogodbo P°dPlsae'bom krat zažugala, ce n ^ besede, dala mojem pri pijačo, kot seto jP> f ki kupčiji in oast . globokim preprica'Jja je ko zavestjo v srcu, ^ 1 mnogo dobrega za geji ^ :akljive vrstnice, l* mile viže gnjavi ^ ne konca ne k^p0 ^ i M ae Konca *— , n0 n Torej pojdimo frP^ se bom mogel sp° e„ včeraj ostal. Aha, * ^ je treba vzeti aa znanje ^^ ponudbo za brezP18 no njegove kemP* rel Vidiš, France , iestV 3 F V luia, ■*■ * jemu adjutantu, bi bil namojemJ na njegovih^ sladke ginje^ .nadljiv, da w jo h vMk o kempo. v-ja poloSaV> {A misliti. ' Vidiš, ' rl i j li,t. strategija P» J vjjfk Leo bi bil res f r ^J gaminvslad^!1 ef njegovo ple^10 « ce, ki se ^ venskih X teljev, pajf^biP0'^!, H prostora, kamor ^ ,v |t je trudne 2laf w tnalo in borja^. ^ Sprostili in z1 gmajni. KJeI j/ ; Etrat^y v; S t trače. čeprav va hvaležnosti /lnbl'0 ■ njegove u°u- »10J Ah do na športa-" * ,ni V1 se delal, kot ^ ^J po alipan«; njegovih mi*1 kakLahrbno^oP Ravnal se črednikaM^V« mo Kushian- ^ m ljo prosil,^1;^^^ navzgočno*tjo „ i f H slavo njef^'jV^ ' kovečena za I j ne® lizacij^ Llijonov čls sinovih je vffA enskih , vabim0" e. Ž*' jripra"^ Kakor^u/j v" J al'P1! - ..........' odob« nončk<>' k mško=pol jske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard čenstohovi smo videli tuija-, zadnjega poljskega Pristavil je nek mo-ino cerkvi-^st-ZfiaAlek^1^ ^omenik o pristop eruska vlaL I" katerega 3 P kviJ0 v Censtoho- ^JPaliŠČU sem jim Po- tak°TZVa"i grob peterih ■ašen f °b je Prazen, ČJika t brez v^kega ^Varša Vsak Prebi" vpriarfhpoii6;da je t0 grob W .hn/rn vsak Poljak, +obišče'ak0 ■ Ta rngKr°b Peterih pole-$ V +,3e Vedno pokrit »obetlPl1Cami- G1 , ZunanJega Eusl^ ^ Mladi n j ^ Taka Pie m"1" —zna~ ■ Zrtev iz vstaje leta >b„ ;n"r'..ki P°čivajo tSsv t l U UstrelJ'eni Prvem spo-ffojou'% 1 ln Poljaki. < V Xtve,fl kaj časa kot mrt se Halj -orlef ^zal/ Pa So samo tako na> način. H kraS ila, ^ J ne fll So molili za du- ; tli V Do| 11k$ S. ,?60 mogel dati f da bi ne ča- skaj,a "iiini v, na trebu- li vtis. Po stenah so visele sli ke raznih slavnih pradedov na-š^ rodbine v živopisanih narodnih nošah in v francoskem baroku, z bulavami in drugimi od-znaki svojih častnih služb, katere so nekdaj izvrševali v polj skem kraljestvu in resno gledali doli na potomce. Gostje so se zbirali v velikem živordeče opremljenem salonu. Zahajajoče solnce je metalo skozi okno svoje žarke, ki so se odbijali od rdeče oprave in napolnili celo dvorano s krvavim bleskom. Resni lakaj, ki je stal pri vratih, je vpuščal goste, ka kor so prihajali, v salon in gro fica Antonija Radzijevska je stala blizu vrat v salonu in jih sprejemala. Tako so prihajali možje iz ukrajinskih ravnin in podolj-skih gričev, iz krajev malo pristopnih in od kulture še skoraj nedotaknjenih, ter se srečavali v našem salonu. Na vseh obrazih je bilo čitati zadovoljnost in veselje, da se je izlet po mnogih težavah vendar le posrečil in da so našli v hiši prijazne grofice tako lep sprejem. DELO DOBIJO mu 3do< nela dat, i svoj* j-naj kanejo, ker 1 domov. P>°5ahverega sem Pe" Vrii e:sem slučaJ- Nk »ie mi Državljanstvo ni zahtevano nič dela v nedeljo Zavijalke Lepa prilika tudi po vojni Prijetne delovne razmere V m Odgovo- n«ko starejšo 1 Odgovorila Vn?6v razume, ker sal sem anka . injelebila Prej pra-°ljaštv0 nedavno d0" Vi se šp '• ■ Opravičevala k V »o t,'6.111 imela časa ^ CKker 'na" *i b<®toličanka « S i rekla mi i^1' , Hi j Mizice £ ■ k* Dnu! ,26 Znal"," že 111 i Si iiiu1 " je šele Je, Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delovne razmere Zglasite se v 8. nadstropju Employment Office The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. (236) MALI OGLASI Dragi prijatelji in čitateljikora p°trebujemo in želimo>da se nam pridruži mnogo žensk ter nam pomagajo izvršiti delo, ki mora biti narejeno. Zlasti Ameriške Domovine! Cleveland, Ohio je znan po vseh Zed. državah, ne samo, da je eno največjih mest, ampak tudi radi fakta, da je kozmo-politsko mesto. Tukaj je mnogo narodnosti in vi, Slovenci, ste ena izmed onih narodnosti, pa potrebujemo takih, ki so zmožne kakega inozemskega je. zika. Take potrebujemo za službo preko morja, kot da vrše tujezemske komunikacije v tej deželi. Ravno tako potrebuje- ki ste mnogo pripomogli kul-!mo drugih talentov, zmožnosti turi in izboljšanju mesta s tem, da ste postali ameriški državljani in sicer eni najboljših. »1 s Jt knjižico. >>? K Ali enll-5 PU kakšnem i M Je rekla Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (256) Stanovanje se odda Jaz sem iz Oddajo se 3 sobe in kopalni-uju- v A Jltft. - s » 'V* - --Af\y~ i £ a- mm mmMMin To je bil en vzrok, zakaj so osiščniki pobegnili iz "italijanskega škornja," kajti zavezniki so jih obdelavali z bombami in granatami, ki so dobro opravile svoje uničujoče delo, kot nam kaže gornja slika prizor na kolodvoru v Reggio Calabria. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62^ na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (240) DEKLETA ki bi se trenirala za PUNCH PRESS OPERATORICE Druge potrebujemo za splošna tovarniška dela. Garantirana plača na uro~-v času, ko ;c vadite dela, na podlagi dela od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. (235) KOVAŠKI POMAGAČI BRUSAČI 0DP0ŠILJAČI PACKERJI POMAGAČI PRI OGNJU P0LIŠERJI MODELOV Važna aktivnost Plača od ure. Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (235) Ako želite DELATI PO VOJNI kakor sedaj? Delo dobite v HOTELU STATLER Mi bomo trenirali neizkušene moške v začetku dela. kot: BUSMEN ELEVATOR OPERATORJE HOUSEMEN POMOČNIKE V KUHINJI * ČISTILCE V LOBBY ZA POMOČ V PRALNICI Za ženske imamo: DELO V KUHINJI ČISTILNA DELA Zglasite se v ozadju hotela na E. 12. St. vhod za služabništvo med 9 zjutrai in 5 »opoldne (235) OSKRBNICE Ameriški vojaki na Novi Gvineji dobe topove v kosih, katere potem sami zlože skupaj aN sliki vidimo vojake, ki sestavljajo topovske dele v Nassau Bay na Novi Gvineji. MOŠKI Mnogo del odprtih Ne zahtevajo predznanja Lepa prilika, da služite dober denar, dočim se učite koristnega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih Dosti overtime Potrebujemo tudi mizarje pomagače pri kleju. \ pomagače pri formiranju WILLARD STORAGE BATTERY CO. 246 E. 131. St. (blizu St. Clair) (238) Fein čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. e DELNI ČAS— 6513 Guthrie Ave., blizu W. .65, St. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt cd 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 _,__(238) ŽENSKE za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje. (236) Hišne in čistilke Jako ugodni delovni pogoji in lepa okolica Stalna služba za zanesljive osebe. Počitnice s plačo. Privilegije zavarovalnine 6 dni v tednu. PLAČA. Zglasite se pri oskrbnici Mrs. Storž od 8 do 9 zjutraj ter 12 do 6 popoldne. W1 DE PARK MANOR HOTEL E. 107. St.. severno od Euclida. _(238) ženske se sprejme želim dobiti priletno žensko, da bi pazila na otroke. Delo je za ves dan, ali pa samo za nekaj ur dnevno. Zglasite se na 1126 E. 79. St. spodaj, zadej. (235) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE vam vsak dan prinaša v hišo Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo Pa je bil na njen naskok vsekakor že naprej pripravljen, ker se mu je umaknil še pravočasno z dolgim skokom vstran, prestregel spretno s svojo veliko in krepko roko šibko dekličino zapestje ter jej izvil z bolestnim zavinkom njene lakti orožje, še predno se je moglo dekle tega prav za prav zavesti. Nato se je vnel med njima sicer kratek, toda hud boj. Dasi se je branilo dekle divje in se mu izkušalo izviti iz klešč, ki so jo davile trdo za vrat in jej lomile ne usmiljeno zapestje, ni bilo se veda niti zdaleč kos orjaški te lesni premoči v boju in napornih vojaških vežbarvjih docela utrjenega polkovnika, ki bi pa tudi sicer odtehtal s svojo zastavno postavo ne dosti manj kot dvakrat pičlo težo Palomiti-nega shujšanega in že naravno nežnega telesa. K5 jo je tako imel brez moči in že napol nesvestno pod seboj na tleh, ji je zamašil z rokavom svoje površne suknje, ki jo je potegnil med rvanjem z naslonjača, trdo in varno usta, jo deloma zavil v površnik, potem pa šiloma odvlekel v sosednjo manjšo, zdaj že docela temno sobo, ki mu je služila navadno le za spalnico in ki je bila zvezana edinole s prejšnjo po nizkih in ozkih vratih, sicer pa popolnoma odrezana od kakršnakoli druge zveze z zunanjosto. Tu je hitro snel raz steno dolgo, tanko in še čisto novo reato ali konopno vrv, ki jo te bil komaj te r prejšnji dan v mestu kupil za OTVORITVENI KONCERTI CLEVELAND ORCHESTRA Eiich Leinsdoitf, dirigent Severance dvorana: ČETRTEK 7. okt. 8:30 SOBOTA 9. okt. 8:30 $1.10, $1.40. $1.65, $1.80, $2.20, $2.75 Severance Hall CE-7300 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. i na svoje sedlo, povezal z njo Palomito silovito in zanesljivo | po vsem telesu ter jo nato zako-, talil s krepkim sunkom svoje noge v najtemnejši in najbolj skriti kot svoje spalnice, kjer je stala njegova visoka in široka postelj. Ko je z njo na ta način opra vil, se je najprej ozrl z naglim in nezaupnim pogledom proti vratim, da bi se z (gotovostjo prepričal, če je kdo opazoval njun boj, ker pa se mu je zdelo tam vse mirno, tiho in varno, pa si je začel gladiti hitro svoje razkuštrane lase in otepati ter popravljati svojo (zmefčkano obleko, močno sopeč zaradi dolgega in napornega rvanja, obenem pa zmagoslavno se posme-hujoč onesveščeni deklini, rekoč: "Prav iz srca mi je žal, golo-bičica predraga, da nimam zdaj malo več časa, da bi se še malo skupaj povijala ali kako drugače pozabavala. Moraš mi oprostiti ,srček, nevljudnost, da te zapuščam za nekaj časa v tej puščobni izbi samo in pa še v tako nerodnem položaju, saj upam, da ne za dolgo, ker se vrnem, o tem ne dvomi nazaj prav kmalu, nakar poskusiva še nekaj novih, nekoliko udobnejših in dosti slajših poprijemov. Moja žena je — kakšna šmen-tana sreča vendar to! — čisto po naključju zadosti daleč proč od tu, tako da se nama ni niti malo bati, da bi naju nocoj nadlegovala-, še mary pa seveda tvoj sladki—o da, saj res, komaj sem se spomnil, upam, da ne ze rajni i"! avstrijski ka- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) valir. Med tem, sirotica uboga, pa se zabavaj sama, kakor pač najboljše veš in moreš, pa čakaj hrepeneče na najino nocojšnje svidenje, ko te gotovo potolažim — da — prav prisrčno po-to-la-žim — ha-ha!" Široko in zadovoljno se je za-krohotal !v svoje košate brke:,! da je odmevalo naglas prav do! hodnika, potem pa zaloputnil tr-j do mala, pa težka vrata sobe in! jih zaklenil, snel ključ iz ključavnice in si ga vtaknil previdno v suknjič, nakar je obdrzel z največjo naglico proti onemu delu samostana,kjer je bilo cesarsko stanovanje. XXI. Novo iznenadenje. Pretekli so bili že skoraj trije meseci, odkar je vkorakal cesar s svojo vojsko v Queretaro. Dasi so se kretale cesarske čete sprva še dokaj svobodno in obširno po okolici, se je začel krčiti njihov delokrog očitno že naslednji mesec, začetkoma sicer počasi, komaj opazi j i vo, kmalu potem pa že vidneje in hitreje zaradi vedno močnejših j in številnejših, zato pa tudi čim-! dalje bolj predrznih in nestrpnih repukličanskih čet, ki so se pričele zgrinjati od vseh strani nad mesto in ga oklepati trše in trše v svoj jekleni obroč, dokler mu niso koncem aprila docela odrezale zveze z zunanjim svetom. O generalu Marquezu, katerega je bil povišal cesar s posebnim odlokom v čin "vrhovnega namestnika cesarstva" -Lugarteniente del Imperio — in ki je bil zapustil v noči ?3. mar ca 1867 ogrožano mesto z enajst sto možmi izbrane cesarske konjenice na poti v staro glavno mesto z izrecno nalogo, da poišče in najme tam na kakršenkoli način dovolj veliko posojilo, da more potem zbrati in odgovarjajoče oborožiti novo armado ne manj kot petih tisoč mož, s katero naj bi se potem čim najhitreje mogolče zopet vj-nil1 naravnost nazaj v Queretaro, ni bilo še vedno niti najmanjšega glasu, tako da bi se kmalu zdelo, kot da se je pogreznil kje med potjo z vsem skupaj brez sledu v zemljo. Ker ni bMo mesto vkljub vsem nasprotnim zatrdilom cesarskih generalov že o.d vsega početka zadosti pripravjjleno na daljšo oblego, ni seveda čudno, da so pošle kaj kmalu nizke zaloge živil, obleke, kurjave, krme in vsakovrstnih drugih nujnih potrebščin, s katerimi je razpolagalo prebivalstvo ob cesarjevem prihodu v mesto. In kakor da bi še ne bilo že z vsem tem zadosti zla, so pa odrezale oblegajoče liberalne čete pred kratkim tudi šfe glavni in poslednji zunanji dotok pitne vode v mesto, tako da je bilo navezano prebivalstvo odslej naprej edino še na redko-številne in plitke javne ali pa zasebne vodnjake, kar se jih je že nahajalo raztresenih tu pa tam po mestu. Ker ni bilo v mestu nikakih vojaških tvornic ali orožnih popravljalnic, je tudi začelo vojakom kmalu primanjkovati streljiva, da so morali z njim štediti, kar najbolj se je dalo, medtem ko je obenem postajalo njihovo strelno orožje bolj in bolj nerabno vsaki dan. Četudi je prenašalo civilno prebivalstvo svojo hudino, trpljenje in pomanjkanje še dovolj vdano in potrpežljivo, pa je začela postajati armada čimdalje jeznoritejša, vsak dan bolj ne-potrpežljiva, nezadovoljna in manj zanesljiva. Med višjim častništvom se je pojavila neutolažljiva prepiri j ivost, z ozi-rom na nižje rede in pa preprosto moštvo pa je postala že kar nekam navadna, nikogar več presenečujoča javna tajnost, da je začelo prehajati čimdalje če-šče ter v vedno znatnejšem številu na nasprotno, republičlin-sko stran. V začetnih tednih obleganja je napravila cesarska armada večkrat vsaj kak poskus izpada na sovražnika, ččtUdi št> se ti o-' bičaj no konča val i s kaj dvomljivimi, kadar ne naravnost poraznimi uspehi za njihovo stvar,1 zadnje čase pa so se morali zadovoljevati cesarski že samo s tem, da so vsaj srečno odbijali sovražnikove napade, nadejajoč se še vedno, da bo morda le še prišla prej ali slej kaka neznana pomoč od zunaj, ki jih bo rešila iz drugače naravnost že obupnega in nikakor ne več dolgo znosnega položaja. i Tudi cesarjevo osebno stanje je postalo v teh časih na enak način ali pa še bolj obupno kot pa koga drugega, četudi ga je on sam prenašal junaško z občudovanja vredno dobro yol.jo in skoraj neverjetno potrpežljivostjo, ne da bi ga kdaj kdo slišal, da bi se o čem pritoževal. Navajen in razvajen kakor je bil že od rojstva na vse mogoče človeške udobnosti in dvorna razkošja, se je vsekakor moral najbrž precej težko vžiiveti v svoje skromne nove razmere in izhajati s povprečno petdesetimi pesi na dan, kakor se je dogajalo sedaj že nekaj tednov, iz katerih je moral kriti poleg vseh svojih običajnih osebnih stroškov še plačo svojega poklicnega osobja kot tajnika, zdravnika, kuharja in nekaj strežajev, kakor tudi stroške vzdrževanja svojih edinih dveh konj, ki sta mu še preostala in ki ju je bil pripeljal s sabo iz glavnega mesta za svojo osebno rabo, medtem ko je nekoč znašala samo njegova civilna lista nad trideset tisoč pesov na me- sec, ki je bila kasneje sicer znatno znižana, ki pa je navzlic temu celo še v marcu tistega leta znašala še vedno več kot tretjino prej imenovane svote. Kratko pred odhojdom iz glavnega mesta je bil ukazal prodati vse svoje številne in fine konje, sedla, kočije, podo-be, umetnine, dragocenosti, zlatnino in sploh vso ono zasebno lastnino, kolikor je ni neobhodno potreboval za svojo vsakdanjo rabo, da bi pomagal kriti z njihovim izkupičkom vsa jone nujne vladne stroške, ki bi se nikakor ne dali odgoditi. Sedaj pa, tesno stisnjen v svojem malem stanovanju ter obden g od uradov ali pa zasebnih stanovanj svojega spremstva, ni imel v resnici nikdar prilike, da bi se vsaj malo odpočil ali si le za trenutek pomiril prenapete živce, ki so močno trpeli pod neprestanim pritiskom tako važnih in nikakor ne preložljivih uradnih poslov kakor tudi obdajajoče ga hrupne ter duho-morne okolice. Le z največjim naporom je vsaj še za silo vzdr- ževal na čimdalje pogostejših, ne redko čez dostojno mero burnih in nerednih posvetovanjih, ki so se vršila najraje kar v njegovem stanovanju, če že drugega nič, vsaj še zunanji videz svojega nekdanjega osebnega ugleda ter svojega visokega cesarskega dostojanstva. Tudi ta dan — bilo je 14. mar ja 1867 — je bilo sklicano s povsem nepričakovano naglico tako nujnostno posvetovanje, ki pa se je imelo vršiti zbog nenavadne važnosti zadeve, ki mu je neposredno dala povod, v okviru najstrožje tajnosti, zaradi česar je bil tudi povabljen nanje le jako ozek krožek cesarjevih najzaupnejših prijateljev m posebnih svetovalcev^ stri®'' II da i so se slišale tu in tam stne govorice, ni vendar vedel za gotovo, kajn81 v resnici bilo; komaj M zaznalo kot gola dom^ ko, da se je baje poJ^ popoldne iznenada v o ^ kak visok, suh pa mM ^ stradan in razcapa" r ki se je pretolkel na £ način skozi goste W V^ vražne vrste in baje P . sarskim izredno važne glavnega mesta Weriti Ml' >°00 Ameriški bombniki v formaciji nad zr> ■okop11 Mali Johnny Lambert Jr. iz Philadelphij e s skrbjo gleda v bodočnost, kaj bo če ne bo mogoče dobki plenic in bo moral hoditi okrog v taki opravi, kot ga vidimo na sliki. ljem pri Amiens-Glisy v Franciji. Prav 3asn , u dvigajoč se dim z letališča, kamor so ~a bombe. UČITE SE AXGLE<f iz Dr. Ker novega ANGLEŠKU-SIG VENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE R£.»I>W5' kateremu je znižana cena in stane samo: »Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0 6113 St. Clair Ave. Clevela*10' ■ POZOR GOSPODARJI ^ ifalt0®®,^. 0 NOVIC E- „ i vsega sveta NOVIC E- . ki jih potrebujete NOVIC E- „ ki jih dobile se sveže NOVIC E- . popolnoma nepristranske NOVIC! E- H kolikor mogoče originalne NOVICI E- . ki so zanimive Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo ol? " 0gim s že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi nx« Plačate lahko prav na lahke obroke. _ The Elaborated Roofing MElrosc 0033 6115 LORAIN AVE. ^ Kadar pokličete, vprašajte za MR-A^^