u   POD" l
v tO
SLO«. 'JAS :
za:OZ^gSTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik III. 18Ö3. Sešitek 4.
Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti.
(I'o virih kranjskega dež. arhiva spisal A. Koblar.) (Dalje.)
to zimi leta 1591/92. je zagrebški kapitelj utrjeval Sisek. Nadvojvodo je prosil, da bi mu poslal smodnika, krogel, svinca, pušic in vsaj tri velike tope, ker z malimi topiči (Falkonetlein) se pač odganjajo sovražne čete in ladijc od mestnega zidovja, nikakor pa ni mogoče ustavljati streljanja na trdnjavo iz velikih topov, kakor.šne so bili minulo poletje pred Sisek pripeljali Turki. Dotlej je bila siseška trdnjava kaj slaba. Zunanja mestna ograja je bila spletena iz šib in zamazana z blatom. Treba bi pa bilo napraviti zid in okope.1 Kanonika, ki sta ondi zapovedovala, sta želela imeti tudi stalne straže ob zidovju trdnjave in ob bregovih Kolpe. Zagrebčanom se je pa nujno potrebno zdelo, da se utrdi ne-le Sisek, ampak tudi mesto Zagreb, ki bi moralo precej za Siskom okusiti turško silo. Zato so poslali troje prošenj do nadvojvode, pričakujoč pomoči.'2
Ban Tomaž Erdedi je zgodaj zvedel o Hasanovih naklepih za 1. 1592. in je obvestil o njih nadvojvodo. Koncem februvarja je nadvojvoda že opozoril deželne stanove kranjske, da se obramba Krajin ne sme več zanemarjati in da bode treba
1 Kapitelj je pisal nadvojvodi v Gradec: «Deinde dignetur Serenitas Vestra cum iisdein inelytis statibus inire rationem quomodo antemurale Castri ipsius Sisciensis, quod mine ex uirgultis extat utcunque contextum, lutoqtle linitum, inuro et propugnaculis reformari ipieat.» Zv. 125 a.
2 Pisali so: I.) «Judex et Jurati totuscpie communitas Ciuitatis Mnntis-graecensis Zagrabiensis.> 2.) «Vniuersitas statuum et ordinum Kugnorum Croatiae et Sclauoniae.» 3.) «Vniuersitas Regnicolarum Kegni Sclauoniae et Croatiae in Civitate Uegia Moniisgraecensis Zagrabiensis.»
I 2 2
poslati topov in vojakov v Sisek Zagreb in Brest. Kranjci so se vnovič izgovarjali s svojo revščino, češ, da so zadnje štiri topove posodili v Bihač. Posebno zatö so se branili pomagati Sisku, ker so imeli z utrjevanjem svoje (Hrvatske) Krajine dovolj posla. Še predno se je tedaj kaj izdatnega storilo za Sisek, je že prišlo naznanilo od vrhovnega oskrbnika Slovenske Krajine, Štefana Grassweina, v čigar nadupraviteljstvu je stal tačas Sisek, da je poslal Hasan Begler-bega k turškemu cesarju v Sofijo s prošnjo za dovoljenje, da se do tal podere Sisek in izropa Turopolje, poprej pa še nasproti Brestu ob Kolpi na Petrinji sezida nova trdnjava. Štajerci so obljubili poslati v Sisek dva topa in 200 mož. Nadvojvoda je pa zopet pritisnil na Kranjce, da naj store\ kar morejo. Pristavil je, da se na pomoč od cesarja ni zanašati, ker ima cesar dovolj opravka z varovanjem državnih mej do Mure, od Mure do morja naj pa skrbč za brambo dotične dežele same.1
Hasan je začel na tihem in zvijačno izvrševati svoje naklepe ob bregu Kolpe. Ravno je mislil Andrej Turjaški Hrastovici poslati na pomoč 50 mož, kar izve, da so vojaki sami Hasanu izdali to trdnjavico brez boja. Svojega grajskega grofa so 15. aprila zvezali in ga izročili Turkom. Pol milje od Hrastovice na oni strani Kolpe, kjer se Petrinja izteka v Kolpo, je pa začel Hasan z veliko naglico graditi novo trdnjavo, ki naj bi po reki dobila ime Petrinja.
Kranjci so sklicali v Novo Mesto pod orožje konjico in pehoto. Pod vodstvom deželnega oskrbnika in upravnika Krištofa barona Turjaškega ter deželnih odbornikov Krištofa pl. Galla z Rožeka in Friderika pl. Wernecka z Brega (Willingrain) so poslali svojo deželno vojsko v Krško in Brežice. Od kranjske dežele je tirjal karlovški poveljnik Andrej Turjaški 2000 gld., a poslali so mu stanovi le 600 gld. Zato so se pa bolj izkazali Korošci, ki so mu 6. aprila po Juriju Adamu Ravbarju z Reinecka izročili za vojsko 27.000 gld.
1 V istem pismu (z dne 21. marca 1592) je nadvojvoda potrdil novega kranjskega deželnega glavarja Ivana Kobenclja Proseškega, ki je pa vžival to čast le jedno leto.
Ko je Krištof Turjaški izvedel, da namerava Hasan premostiti Kolpo in oropati Turopolje, pomaknil se je s kranjsko vojsko niže doli k Brestu. Tjekaj je prišlo tudi 300 goriških strelcev od Metlike, kjer so taborili od 14. marca pod stotnikom Baltazarjem Raschauerjem. Da so kmalu dospeli tudi Hrvatje pod vodstvom svojega bana, se razume. Pogum sta jim dajala zagrebški škof Gašpar (Stankovački) in siseški poveljnik kanonik Mikač (Micatius), ki sta osebno prišla v tabor k Brestu. Pričakoval se je tudi Budijanec (Wudianitz) s 3000 možmi, grof Zrinjski s svojo četo, nov nabor vojakov z Metliškega in Krasa, ki bi znašal kakih 200 mož, ter stotnija ali banderce 1 (Fähnlein) Korošcev pod vodstvom stotnika Krištofa Wölchingerja. Korošci so res došli 25. aprila, drugih obljubljencev menda ni bilo.
Dne 18. aprila 1592 je gledalo zidovje nove Petri nje že l'/a sežnja iz tal. Teden pozneje so noter postavili topove, nataknili po zidovju 20 turških zastav in o poludne ukazali v znamenje veselja s puškami ustreliti tritisočkrat. Plaho so gledali Kristijani veselo napredovanje in šumno grajenje nove trdnjave. Kranjski vojskovodje sklenejo tedaj s 4000 pešci, ki so bili dobri strelci, iti čez vodo pri Sisku in napasti sovražnika. Toda z malimi ladijami si ne upajo čez močno naraslo Kolpo in šlo bi tudi prepočasi, ker gre v jeden čoln samo po 12 vojakov. Čez most iti pa tudi ni kaj varno, ker Turki nalašč plavijo po vodi doli hlode, ki butajo ob most, da se maje. Vrh tega pa tudi vojaki nimajo posebnega veselja spopasti se s Turki, ker so preslabo plačani. Gregor pl. Taufferer jc bil sicer prinesel iz kranjske deželne blagajnice 1500 gld., a to je bilo premalo za konjike in pehoto, ker je bila tačas draginja'2 in so morali Kranjci preskrbljevati z živežem tudi koroško vojsko. Poslednja se je bila pomnožila za jedno banderce pešcev, in 30. aprila je dirjala mimo Ljubljane proti Krajini tudi koroška
1 Mesto «stotnija» rabimo tudi besedo «banderce», ker stoji v tem pomenu v slov. narodni pesni o Kavbarju.
2 Star rii je stal leta 1592. na Kranjskem 40 reparjev (1'atzen) in star pšenice 52 reparjev. 1'rimeri vrednost denarja in ceno žita v dr. Kosovem sestavku «Mera in denar» v «Izvestjih» II. 23.
deželna konjiča pod vodstvom ritmojstra Friderika pl. Para-deiserja ž Neuhausa. Do odločilnega boja pa tedaj ni prišlo. Hasan je odšel v Banjaluko nabirat novih vojakov, kranjska in koroška deželna vojska sta se pa odpravili domov.
Na sultanovo povelje je 500 Turkov prišlo v Repič, da so to trdnjavico postrojili. Ključ Hrvatske Krajine je bila pa na levem bregu Une ležeča, močna trdnjava B i h a č, 1 za katero so skrbeli Kranjci, ker jim je varovala južno mejo dežele. Sultan je ukazal vzeti tudi Bihač z okolico. V začetku junija je prišel Begler-beg k Hasanu v Banjaluko, da sta se domenila potrebno in odposlala topove proti Bihaču. Ko je to izvedel Jurij pl. Paradeiser, stotnik pešcev in namestnik Andreja Turjaškega v Karlovcu, je poslal oklic na Kranjsko.-s katerim je opominjal prebivalce, da naj bodo pripravljeni, ako bi sovražnik vdrl v deželo. Ivan Ludovik Sauer na Kozjaku je bil že prej dobil povelje od deželnega glavarstva, da naj bode pripravljen, če bode treba oditi s 300 kranjskimi strelci na mejo. Za glavarja v Bihaču je bil pa od kranjskih deželnih stanov predlagan in od nadvojvode potrjen Ivan Josip pl. Lam-berg, ki je precej spoznal nevarno svoje stališče. Ko je videl, da Turki v loki ob vodi pri Pokoju, tedaj blizu Bihača, postavljajo šatore in da se pomikajo proti njemu tudi od Krupe, je milo prosil pomoči A. Turjaškega, ki se je tačas mudil na Reki in vmeščal za Senj novega glavarja Jurija Lenkoviča. • Bojim se,» je pisal 12. junija, «da nas bodo Turki kmalu napadli. Brez posebne pomoči božje mala peščica naših ne bo zmogla take vojske. Kot očeta vojakov Vas prosimo, pošljite nam pomoči, da nas ne zadavijo. Mi storimo vse mogoče; ako nam pošljete pomoč, zmagamo.» Imel je namreč Lamberg v Bihaču le  150 »nemških«'1 vojakov; drugi vojaki so bili
1 Listine o bojih pri Bihaču obsega stanovski oddelek arhiva v Rudol-linuniu, zvezek 164, 5.
* Postaje za oklicanje so bile: Mehovo, Novo Mesto, Mirna Peč, Trebnje, Višnja Gora in Ljubljana.
3 liili so ti vojaki večinoma Slovenci, a v istem času so jih sploh imenovali Nemce, ker so se slovenske dežele prištevale nemškemu cesarstvu.
—   i25 —
Hrvati, ki so stanovali po svojih hišah in imeli svojo hrano. Kranjski deželni stanovi bi bili radi pomagali z denarjem, a tako so bili pri koncu, da 12. junija 1592 niso imeli 100 gld. v blagajnici. Le z veliko težavo in proti visokim obrestim so dobili na posodo 6000 gld., da so jih poslali v Senj in ž njimi poravnali Uskokom 1 trimesečno zastalo plačo. Stiska kranjskih stanov je bila tedaj velika. Naročili so sicer isterskemu glavarju Ivanu pl. Barbu, da naj bode pripravljen za odhod, in dobremu poznavatelju Krajine, Krištofu pl. Obračanu, da bode, ker deželnega glavarja ni doma, z oskrbnikom Jurijem Kisel-om peljal domači nabor na Krajino, ko bodo zagromeli trije streli (Kreutschuss). A po drugi strani so vendar zaradi praznih blagajnic odlašali nabor in še 14. junija tolažili pl. Lamberga, da bode Hasan pustil Bihač pri miru in znabiti le Repič pozidal. Zalibog, da so bile to prazne nade. 17. junija je že pisal gradnik Nikolaj Barbarič iz Slunja uskoškemu glavarju Petru Erdediju, da se je le z veliko nevarnostjo oddalo pismo v Bihač, ker ga Turki oblegajo od vseh stranij. V daljnem poročilu pravi: «Z gore Plešivice in s Polese so naši videli, da Turki neprenehoma streljajo na Bihač s topovi od dveh stranij. Pokanje velikih topov se sliši danes k nam. Včeraj ga nismo mogli slišati, ker je vlekla huda burja («VVurija»). Paša pravi, da pride nad Slunj, ko bode vzel Bihač. Naj le pride, pričakujemo ga z veseljem. Borili se bodemo za krščansko vero dokler nam Turki na vratu ne raztolčejo gradü. V Drežniku imajo komaj za pet strelov smodnika za puške. V nedeljo (14. junija) so Turki vzeli trdnjavico Izačič. Vojvoda Gašpar
Oil nekdaj so bili glavarji Uskokom kranjski plemenitniki. Zato Kranjcem ni bilo nič prav, ko je po smrti Volfa Kngelberta barona Turjaškega nadvojvoda imenoval dne 24. januvarja 1592 za glavarja Petra Erdedija pl. Kberau, grofa Krumberškega. Vsak uskoški glavar je dobil 50 huzarskih konj. Podložnih mu je bilo 200 plačanih Uskokov s poročnikom, vojvodo in poveljniki, ioo Uskokov in 12 »nemških hlapcev« je bilo za posadko v Slunju. Kazun tega so bili glavarju pokorni vsi neplačani Uskoki, ki so morali v času sile iti na vojsko za tri dni brezplačno. Zaradi vladanja teh Uskokov je imel njih glavar kot vžitek grajščino Zumberk, z vsemi dohodki. Uskoški glavar je mora] biti pokoren dvornemu vojnemu svetu v Gradcu in obristu Hrvatske Krajine v Karlovcu, ki je bil po navadi Kranjec.
- I 2 6 -
Babonožič jo je branil v prvem naskoku, tako da sovražniki nekaj časa ničesar niso opravili. A vojaki njegovi so izgubili pogum in so se z vojvodo vred po noči spustili ob zidu doli pod mostom in zapustili grad, katerega so' potem zasedli Turki. Ker beguni iz Izačiča niso več mogli priti v Bihač, prišli so v Slunj.»
Jurij pl. Paradeiser bi bil rad šel pomagat Bihaču in Slunju, a tresel se je za Karlovec, ako bi ga napadli Turki. Imel ni niti jednega stota smodnika v zalogi, vojaki so pa godrnjali zaradi pomanjkanja živeža. In Karlovec, katerega listine zovejo «unbefestigt, unerpauet und unbewart», naj bi pri teh nadlogah zalagal še druge trdnjave! «Bog odpusti tistemu, kdor je tega krivl» — tako je tarnal v svojem pismu Paradeiser, proseč nekoliko tovorov smodnika. Kranjski deželni stanovi obljubijo precej postaviti na noge deželno vojsko, ki bode pripeljala seboj smodnika tudi za Karlovec, ako ga med tem časom ne pošljejo od dvora.
Dne 21. junija deželni oskrbnik Jurij baron Kisel v resnici pripelje kranjske brambovce, ki so se bili dan poprej nabrali, v Metliko, a je že prepozno. 19. junija 1592 so Turki vzeli stari kraljevski Bihač. Hasan ga je dobil v pest s silo in podkupom. Zadnje dni je z velikimi topovi strahovito streljal na mesto s treh stranij, s četrte strani pa na grad. V petek, dne 19. junija, so vrgli Turki na zidove lestvice, začeli na-skakovati in plezati na ozidje. Trije mestni sodniki pridejo h glavarju Lambergu in mu rekö, da se bodo meščani rajši podali sovražniku na vero, kakor da bi pahnili sebe, žene in otroke v pogin, kajti turška moč je prevelika in pomoči ni pričakovati od nikoder. Glavar se sam čuti preslabega in zato se napoti s sodniki k paši. Hasan obljubi, ako se uda trdnjava prostovoljno, da lahko vsak odide iz mesta in odnese svoje, če pa ostane notri, ne bo se mu zgodilo nič zalega. Podaril je tudi Lambergu, sodnikom in nadstražniku Tomažu Gallu krasne atlasaste suknje. Gall jo je na mestu dal nekemu Turku. Ko seje Hasan temu čudil, ga je drug Turek izgovoril, češ, da Nemec ne ve, kaj bi počel s tako suknjo, in da bi
rajši vzel par tolarjev za pijačo. Nato je Hasan, smehljaje se, potrkal Galla na ramena in mu podaril 20 trdih tolarjev. Glavar Lamberg in ž njim okoli 25 do 30 nemških hlapcev z ženami in otroci je potem odrinilo s svojim imetjem iz Bihača. Častno spremstvo jim je dal sam paša z mnogimi Turki 1l/, milje daleč do gore Čelopeka (Tschellobeckh). Ko se je paša vrnil, je ukazal nekemu vojvodi, da naj jih s 400 turškimi konjiki spremi proti Drežniku in Slunju. Komaj je paša odšel, napadejo Turki Lambergovo četico pri Mečiniču, da bi jo oropali. Ta se postavi v bran. Tomaž Gall ustreli imenitnega Turka Beli-ago. Nato pa Turki začno sekati «Nemce», da je Lamberg komaj utekel. Še bolj vcrolomno so pa delali Turki v Bihaču, kjer so posekali okrog 2000 prebivalcev, ko so zasedli mesto. Uskoki, katerih je bilo za vojsko 5000 mož, so bili zaradi Bihača zelo potrti. Nadvojvoda se je celo bal, da bodo potegnili s Turki, a vendar je bil ta strah neopravičen. Hasan je nato sklenil vzeti Slunj in Sisek, bega iz Like in Hlevne je poslal proti Otočcu, sam je pa šel najprej pogledat, kako mu grade Petrinjo. Za njim je šla tudi kranjska deželna vojska zopet k Brestu.
V ti skrajni sili so se kranjska, koroška in štajerska dežela tesneje sklenile proti skupnemu sovragu. «Diese drei Länder sind für ein Corpus zu halten» — tako so pisali štajerski deželni stanovi kranjskim. Velikodušni Korošci so precej obljubili, da bodo zopet sklicali deželno vojsko, ki bode dne 3. julija s pešci in konjiki že stala v Ljubljani, in za Karlovec so dali 10 stotov smodnika. Vojni svet v Gradcu je poslal doli smodnika 20 stotov. V Celju, «in der fürstlichen Burg», so se pa 29. junija 1592 zbrali odposlanci vseh treh dežela in se posvetovali o pomočkih za skupno brambo.
V začetku julija je Hasan-pa.ša dozidal trdnjavo petrinjsko, ostavil notri posadko pod Rustan-begom,' s svojo vojsko pa odrinil h Krupi. Vsled tega je tudi kranjska vojska zapustila tabor pri Brestu in odšla na Metliško varovat deželno mejo.
1 V kranjskih listinah stoji po navadi pisano «Hrustan-beg».
Poveljniki so ji bili: deželni oskrbnik Jurij baron Kisel na Fužinah in v Konjicah, Andrej pl. Paradeiser z Neuhausa in Gradišča in Krištof pl. Obračan s Starega Grada. Liki je postavil Hasan za bega bojevitega Ibrahima, ki je precej po nastopu službe pridrl pred Senj in odvedel nekoliko kristijanov v sužnost. Fzkazati se je hotel tudi novi načelnik petrinjske posadke, Rustan-beg. Udaril je na Brest, mnogo ljudij potolkel in odvedel saboj 150 mož.
Na banovo željo je prišla dne 16. julija 1592 štajerska vojska, ki je bila nabrana iz judenburške, ennsthalske in celjske četrtine (drugi štajerski vojaki so bili odšli proti Kaniži) k Brestu. Načelniki njeni konjiči in pehoti so bili nastopni stotniki: Viljem baron pl. Windischgrätz, Baltazar Wagen, Karol baron pl. Teuffenbach, Ivan baron pl. Saurau, Viktor baron pl. Windischgrätz, Jona pl. Wilfersdorf, Jurij Andrej pl. Gleisbach, Ahac pl. Hohenwart in Sebastijan Putrer. Imeli so 400 konjikov in 1600 pešcev. Tudi ban je s svojo vojsko zapustil tabor v «Bunse Senik-oše-, dve milji pod Zagrebom, in prišel pred Brest dne 16. julija. Rustan-beg je bil ravno dodelal s 1000 možmi most čez Kolpo pri Petrinji. S tem je položaj Štajercev in Hrvatov postal nevaren in to tem bolj, ker se je 18. julija po noči vrnil Hasan-paša s svojo vojsko v Petrinjo. Viljem pl. Windischgrätz in Baltazar Wagen sta prosila Andreja Turjaškega, katerega je bil ravnokar nadvojvoda Ernst imenoval vrhovnim načelnikom (Director) štajerske, koroške in kranjske deželne vojske (Lands-Aufbott) ter redne graniške vojske (Gränz-Kriegsvolk), da bi prišel iz Karlovca s Kranjci in Korošci na pomoč. A zastonj so čakali pomoči. Turjaški jim je bil že poprej svetoval, da naj gredö od Bresta, in sedaj se je čutil žaljenega, da ga niso hoteli poslušati. Vendar je poslal 19. julija Viljema pl. Lamberga nalašč v Ljubljano stanove opominjat, da naj postavijo oddelek deželne vojske v Zagreb v zaslombo Štajercem. Toda ta opomin ni-le prišel prekasno, ampak je našel tudi hladna srca vsled zadnjega imenovanja. Kisel in Paradeiser bi bila namreč rada sama postala vrhovna načelnika deželnih vojska. Ker je pa ta čast doletela
Turjaškega, prosila sta deželne stanove dovoljenja, da bi se vrnila v Ljubljano in vodstvo domače vojske, ki je ležala tačas pri Metliki, izročila Obračanu, češ, da kot važna deželna dostojanstvenika vendar ne moreta biti pokorna Andreju Turjaškemu. Ni torej čudo, da so dobili Štajerci na svojo prošnjo neugoden odgovor od Turjaškega, ki je pisal, da zaradi pomanjkanja denarja in živeža ne more nikamor.1 In še ta odgovor so prejeli kasno, namreč še le 21. julija, ko so pobiti bežali mimo Suseda. To nesrečo so Štajerci pripisovali banovi drznosti in nepremišljenosti. V resnici so bili pa oboji jednaki. V nedeljo dne 19. julija zjutraj so bili Štajerci in Hrvatje še-le dobili priprave za delanje okopov in topove iz Ivaniča. Takrat je bil pa že zadnji čas, da bi se bili umaknili od Bresta. Isti dan opoludne se je začela turška vojska pod Hasan-pašo, ki je štela nad 15 tisoč mož, pomikati po mostu čez Kolpo. Banov tajni vojvoda, imenovan Vojin Belojevič (Vuin Wilociuitsch) in sluga Koloper, ki sta pobegnila iz Zagreba k Turkom, sta izdala kristijane in še Turke prisilila, da so naglo napravili napad, preden so naši izgotovili okope. Ko zagledajo banovi huzarji in pešci Turke, brž stopijo poleg štajerskih čet v bojni red in vname se boj. Hrvatski pešci začno streljati. Turki zasedejo ugodno mesto na neki višini, odkoder ji ti prepodč štajerski topovi. A naenkrat se prikažejo turbani skozi vinograde za hrbtom Štajercem, ki so imeli Kolpo ob desnici. Na vsak način hočejo Turki naše obkoliti in zmeti. Ban razvije kraljevi prapor, katerega je dobil od cesarja. Z dobrim uspehom je bil tako storil prejšnji ban, Krištof baron Ungnad, 1. 1578., ko je bil v veliki nevarnosti. Ko ban Tomaž vidi, da tudi kraljevi prapor ne pomaga in da je Turkov tolpa prevelika, zamenja konja in pobegne čez vodo. Za njim zbežč huzarji in štajerski pešci. Najhujše pa zdaj kosč Turki štajerske konjike. «Die Steyrischen l'ferdt sind maistenthails in rauch aufgegangen» — tako je pisal
»F. Hefele:  «Tristogodisnjica u spomin boja sisačkoga god. iS93.» se moti, ko trdi na str. 35., da so bili v tej bitvi navzoče tudi kranjske čete.
o tej nesrečni bitvi drugi dan (20. julija) Andrej Turjaški kranjskemu deželnemu oskrbniku Kiselu v Metliko in rit-mojstru Ravbarju v Novo Mesto, ko ju je prosil, da naj brž prideta z vojsko v Sipak na Hrvatsko, kamor pojde tudi on, da ne bode Turek poropal Turopolja. A vse je šlo prepočasi. Hasan je kakor blisk preletel Turopolje in izropal nesrečno okolico. Rabil je pri tem napadu že štajerske in hrvatske topove (Štajercem je vzel 5 večjih topov) in puške in strelivo. Dobil je vsega tega pri Brestu veliko v pest. V taboru je nagrabil tudi veliko denarja in živeža. Ostanek štajerske vojske je na vso sapo pribežal mimo Zagreba in Celja domov. Osramočeni so pisali štajerski deželni stanovi nadvojvodi, da s tem trpi «des ganzen hochlöblichen Teutschen namens Reputation» in da naj vendar za božjo voljo že cesar pomaga ugnati Turka. Nadvojvoda Ernst je poslal barona Teufenbacha poročat o tem cesarju. Cesar je obljubil poslati 7 stotnij pod obristom Reiten-auerjem v Celje in, če bo treba, še dalje proti Krajini.
Hasan paša je po teh srečnih uspehih šel izvrševat svoj naklep. Na vsak način je hotel imeti Sisek. Oblčže ga tedaj z veliko vojsko. 25. julija 1592 je pisal siseški poveljnik (kanonik Mikač) polkovniku Štefanu Grassvveinu v Koprivnico nastopno pismo: «Danes so Turki trikrat naskakovali zunanja vrata Siska in zamazo ograje. Nekaj hlapcev so postrelili in smo jih pokopali, nekaj so jih pa težko ranili. Med njimi je tudi vojvoda Berlian, kateremu smo izrezali kroglo. Vse je Turek zlomil in pokončal. Zdaj strelja s Kacijanarico, z velikimi topovi banovimi in drugimi 16. topovi tja, kjer leži naš smodnik. Podrl je že pri stolpu zidu 12 komolcev na daljavo. Tudi kos novega zidu je že porušil. Na bregu Kolpe proti gradu je naredil 16 močnih okopov, da strelja iz njih na zidovje ves dan. Tudi iz drugih okopov, napravljenih na poti pri stražnem stolpu, je naredil veliko škode. Osemdesetkrat je ustrelil danes notri s topovi. Pet naših je mrtvih, brez onih, ki so na brambišču, tudi ne štejem žensk in otrok. Smodnika in živeža so Turku prinesle kamele 40 tovorov. Prisegel je, da ne odide, dokler se ne udarno in dokler se bode poznalo,
—    i3i —
kje da je stal Sisek. V takem slovesu ne maramo biti, kakor Lamberg. Slavno ime hočemo ohraniti pred svetom, kakor smo je imeli doslej. Pomagajte nam, za božjo voljo, Vi, polkovnik Hrvatske in upravitelj Slovenske Krajine. Vemo, da nam ban ne more pomagati, ker nima denarja in mu dežela ni pokorna. Tudi bratje na kapiteljnu ne morejo ničesar storiti, zato nam še odgovora ne dajo. Nocoj po noči je vpil Turek k nam, da bode vsem pustil življenje, ako se udajo, samo meni ne. Ako se kaj zgodi, mi nismo krivi.» Grasswein sam ni vedel, kam bi se obrnil, da bi pomogel Sisku. Svojih vojakov ni smel vzeti od Kaniže, ker so pazili na ogerske Turke. Stanovi ogerski so pa Hasanovo počenjanje imeli le za igračo.
A vendar Hasan ni mogel niti s silo niti z grožnjo dobiti Siska, ker so ga branili taki junaki. Zato ustavi obleganje in gre rajši zopet pustošit ubogo deželo hrvatsko.
Od Bresta do Save so se mu udali vsi kmetje. Vzel je Drenčino in požgal vse gradove in utrdbe ob Kolpi. 3000 Turkov je drlo proti Karlovcu in 5000 proti Slunju. Povsod so ropali, požigali in odvajali ljudi v sužnost. Andrej Turjaški je sicer šel s 1000 možmi, med katerimi so bili tudi koroški konjiki in pešci, v Kerestinec, a ni si upal napasti Turkov. Zaradi pomanjkanja živeža se je moral vrniti in še celo svoje arkebuzirje poslati iz Karlovca na Metliško, da so dobili paše za konje. Tako se je Turek brez skrbi sprehajal po Turopolju, in dasiravno ban v bitvi pri Brestu ni izgubil nič vojakov, je pa toliko več sedaj trpela dežela hrvatska.
Štajerci so nabrali 27. julija 100 «nemskih hlapcev« in 200 haramij, da so popolnili oni dve banderci, ki sta bili potolčeni pri Brestu. Dalje so poslali proti Krajini tudi še deželno brambo iz drugih dveh četrtin. Še celo Goričani so dovolili 1. avgusta 500 strelcev-pešcev, ki so prišli na Krajino pod vodstvom Aleksandra pl. Dornberga in Frančiška plemenitega Athemsa. Toda Štajerci so se vrnili septembra, Goričani pa oktobra meseca, ne da bi bili kaj izvedli. 1 Andrej Turjaški
1 Arh. v Rudolf., stan. odd., zv. 133, 7.
je šel 20. septembra s svojo vojsko in koroškimi konjiki v St. Ivan, a se je moral vrniti v Karlovec, ker si vojaki niti hleba kruha niso mogli več kupiti. Bilo je to po bitvi pri Petrinji, kjer so Turki baje 17. septembra strahovito pobili ogersko vojsko Nadaždijevo. Pridrl je zopet Hasan, pokončaval Turopolje in odvedel seboj več sto ljudij in mnogo živine.
Te nezgode so nagnile cesarja Rudolfa, da je poslal polk Tirolcev proti Krajini. Ivan pl. Bonhomo iz Volčjega Potoka in Mengša ter Jurij Andrej Katzianer iz Begunj sta privedla polk izpod Korena v Ljubljano dne 16. oktobra 1592, naprej proti Krškemu ga je pa spremil Ivan Ludovik Sauer s Kozjaka. Polk, katerega je v imenu Karola grofa Burggau-skega vodil polkovnik Ivan Gaudeniz pl. Raitenau, je imel 7 stotnij po 400 mož , tedaj je štel skupaj 2800 vojakov. Nastopilo je dolgo deževje in potem zima, tako da se ni moglo storiti ničesar proti Turku. Ves polk se je vrnil 28. novembra iz Krškega in Brežic skoz Kranjsko proti domu. Razcepil se je na dva dela: nekaj vojakov se je vračalo mimo Šent-Jerneja in drugi mimo Litije ob Savi. 1 Kranjci, posebno Novomeščani, so tožili, da so bili tirolski vojaki surovi ljudje. Zima je naredila konec nesrečnemu bojevanju v letu 1592., ki je stalo kristijane toliko krvi in denarja, Slovencem in Hrvatom pa zapustilo strah in trepet za bodočnost.
(Konec pride.)
Nekoliko črtic o turških vojskah.
Spisal dr. Fr. Kos.
Dne 29. avgusta leta 1526. je bila bitka pri Mohaču na južnem Ogerskem, kjer je bil premagan Ludovik II., kralj češki in ogerski, ki je žalostno končal življenje v močvirju. Po nesreči pri Mohaču se je pridružila turški nevarnosti še nova nadloga. Smrt Ludovikova je izpraznila prestol ogerski in češki. Čehi izvolijo Ferdinanda, brata cesarja Karola V., za svojega vladarja;
1 Zvezek 125 a.
na Ogerskcm je pa močna stranka za crdeljskega vojvodo Ivana Zapoljo. Med protikraljcma se vname vojska, katera je rodila veliko nesreče po Ogcrskem.
Ivan Zapolja je prosil, da bi ložje dosegel svoj namen, turškega sultana Sulejmana II. pomoči. Tudi Ferdinand je poslal v Carigrad dva poslanca, Ivana Habordanskega in Sigismunda iz rodovine Višnjagorskih. Odgovor, katerega sta mu prinesla poslanca iz Turčije, je bil ta, da je sultan napovedal vojsko Ferdinandu, kralju slovenskemu («König der Wenden»).1
Leta 1529. se je napotil Sulejman z veliko vojsko proti Dunaju. Začel je oblegati mesto, a hrabra posadka pod poveljstvom grofa Nikolaja Sahna je odbila turške naskoke. Med branitelji dunajskega mesta je bilo mnogo vitezov in junakov iz slovenskih pokrajin.
Tri leta pozneje (1532) je prišel Sulejman iznova na Ogersko ter je bil namenjen proti Dunaju. Vendar tudi takrat ni dosti opravil ter še male trdnjave Kisek, katero je branil Hrvat Nikolaj Jurišič z neznatno posadko, ni mogel vzeti. V naslednjem letu je Ferdinand sklenil s turškim sultanom mir, ki je pa le malo časa trajal. Ker se je vedelo, da se kmalu zopet prične vojska, utrjevali so razna mesta po Slovenskem.
Akoravno je bil mir sklenjen, vendar sovražniki niso mirovali. Napadali so posamezne kraje po Ferdinandovih deželah. Osvojili so si do trideset utrjenih mest, med njimi dalmatinski Klis, kateremu je zapovedoval hrabri Peter Krušič. S sultanom se je zavezal francoski kralj Franc I. ter začel leta 1536. tretjo vojsko zoper Karola V. Pretila je nevarnost Otočcu in Senju, mestoma v hrvatskem Primorju. Znano je bilo, ako bi Turek vzel ta dva kraja, da bi potem brez težave pridrl na Kranjsko in tudi še dalje. V nekem pismu do papeža pišejo avstrijski stanovi, da so Turki vzeli že toliko kristijan-skih pokrajin, da morejo priti v enem dnevu na Kranjsko, v dveh na Štajersko in v treh na Avstrijsko.
1 Krönet, Iliindb. der Gesch. Österreichs, III., str. 192.
Nazadnje se kralju Ferdinandu posreči, da nabere po raznih deželah kakih 24.000 mož, in sicer 16.000 pešcev ter 8000 konjikov. V tej vojski so bili Čehi, katere je vodil grof Albert Schlick. Hrvatom sta zapovedovala Ljudevit Pekri in pa Pavel Bakič. Štajercem je ukazoval njih deželni glavar Ivan Ungnad, Avstrijancem grof Hardeck, Korošcem Erazem Mager, Kranjcem pa Ivan Katzianer, kateremu je kralj izročil vrhovno poveljstvo nad vso vojsko. Kralj je upal, da doseže s temi trumami lepe uspehe. Prepiri med posameznimi poveljniki, neredno dovažanje hrane za vojsko in druge neprilike že precej v začetku niso obetale nič prida. Vojska se je pomikala čez Koprivnico in Virovitico po Hrvatskem in Slavonskem ter je dospela do Oseka. Tu se je morala kristijanska vojska večkrat v manjših praskah bojevati s Turki. Do odločilnega boja ni prišlo, ker se je Katzianer s svojim oddelkom prezgodaj umaknil Z bojišča. Kar je še ostalo kristijanskih vojakov blizu Oseka, uničili so jih Turki.
#
V svoji zbirki starih listin imam deset izvirnih zgodovinskih dokumentov, kateri omenjajo takratne turške boje. Mislim, da ne bode odveč, ako tu v glavnih potezah navedem vsebino dotičnih aktov.
Št. 1. 1536, dne 20. aprila. Ljubljana. Vsled cesarskega ukaza naznanja Ivan Katzianer, baron v Katzenstainu in Smledniku, najvišji vojni glavar na Ogerskem in deželni glavar na Kranjskem, vsem prebivalcem po Kranjskem, Slovenski Marki, Metliškem, Isterskem in Krasu, da namerjajo Turki, ki so v zvezi s Francozi, vojskujočimi se že dalj časa s cesarjem, napasti njegove dežele. Zaradi tega naj bo vsak pripravljen na napad divjih sovražnikov, kadar se bo dalo znamenje z zvonovi in ognjem.
Št. 2. 1536, dne i J. maja. Ljubljana. Ivan Khatzianner, baron v Katzensteinu in Smledniku, najvišji vojni glavar na Ogerskem in deželni glavar na Kranjskem, naznanja vsem prebivalcem po Kranjskem, Slovenski Marki, Metliškem, Istri in Krasu sklep deželnega zbora z dne 8. maja (ponedeljek po Jubilare), kako naj postopajo zaradi preteče turške nevarnosti. Vsled cesarskega ukaza je sklenil
deželni zbor, da se naloži polovica zemljiške davščine od vsakterega dohodka («die halb gult eines jeden einkhomen anzeschlagen») 1 Z enim delom tega davka bo mogoče vzdrževati dvesto «slabih» (?), konj («geringe pfert») štiri mesece dolgo, drugi del se pa pošlje v Krajino («Granitz»), kjer se nahajajo mesta in trgi v veliki nevarnosti, ker vsak dan jih lahko napade sovražnik. Omenjena davščina se bo pobirala o sv. Jakobu. Tudi je sklenil deželni zbor, da je treba poplačati vse davčne zastanke. Ako bi kdo tega ne storil, vzame naj se mu posestvo.
Ker se je zvedelo, da se je zbralo mnogo Turkov, ki hočejo napasti Senj in druga mesta ter da potem priderö v kranjsko deželo, zato treba tem krajem pomagati, kolikor je mogoče.
Da ne bodo Turki v manjših četah napadali dežele, sklenilo se je, da naj vzdržuje red kot četrtglavar («viertlhauptman») Ivan z Brneka («von Wernegkh»), glavar v Kostanjevici, po metliškem, mehovskem, kostanjeviškem, novomeškem, žuženperškem in krškem gospostvu in njih bližnji okolici. Izvzeti so Uskoki, katerim zapoveduje Ivan vitez Püchler, oskrbnik najvišjega vojnega glavarstva. Viljem Schnitzenbaumer naj kot četrtglavar skrbi za red po Kostelu, Poljanah, Ribnici, Ložu, Orteneku in drugih tamošnjih krajih, Jakob iz Raven («von Raunach») pa po Istri in Krasu. Ti četrtglavarji so dobili oblast, da zasledujejo sovražnika in, ako bi kje naleteli nanj, da se mu postavijo v bran. Drugi deželani naj jim skazujejo pokorščino in jim pomagajo, da se lažje reši domovina. Kdor ne bo ubogal, bo kaznovan, naj si bo posvetnega ali pa duhovskega stanu.
Ako bi nastala kaka posebna nevarnost na Dolenjskem, na Notranjskem ali pa po Istri in Krasu, prišlo  bi na pomoč dotič-
1 Besedo «Gült, Gult» sein tu poslovenil z izrazom »zemljiška davščina«. • Gosposka zemljiška davščina« (Herrengült) je pomenjala letni davek, katerega je moral zemljiški posestnik plačevati v deželno blagajnico. Ta davščina je bila za vsako posestvo zapisana v davčni knjigi (Gültenbuch). Navadno je bila davčna svota zaznamovana z večjim ali manjšim številom funtov denarjev ali funtov penezov. En funt denarjev ali en funt penezov je znašal en goldinar renski. Ako je dežela naložila kako kontribucijo za vojskine ali druge potrebe, pomnožili so svoto zemljiške davščine. Ako je tedaj kranjski deželni zbor leta 1536. dovolil polovico zemljiške davščine («die halb gult«), razumeti moramo to tako, da je moral vsak plačati prvič navadno zemljiško davščino in drugič še polovico te davščine kot kontribucijo. Včasi so zahtevali še večjo kontribucijo, katera je znašala celo zemljiško davščino, ali pa tudi poldrago, dvojno, poltretjo itd.
nemu četrtglavarju tisoč kmetov z Gorenjskega. Da ne bo nikakih zaprek, dobi naj vsak kmet po 5 kr. na dan, ko pojde drugim pomagat. Ako bi se kateri kmet odtegnil svoji dolžnosti ter bi rajši za tisti čas zapustil deželo, kakor pa šel zoper sovražnika, izgubi naj svojo dedinsko pravico.
Ker se gode' na cerkvenih sejmih na deželi razne nespodobnosti, kakor: pretepi, uboji itd., zato se sejmi prepovedo. Le sv. maša se sme brati, ne sme se pa plesati, pijančevati in kupčevati. Ako bi kdo temu ukazu nasprotoval, kaznuje naj ga selški sodnik («Lanndt-richter»), krčmarjem in prodajalcem pa naj vzame njih blago.
Po tistih krajih, kjer še ni nobene nevarnosti, da bi se kmalu prikazal sovražnik, prepovedano je prebivalcem nositi puške in drugo orožje. To velja posebno za Gorenjsko in severni del Dolenjskega. Vendar je pa dobro, ako se prebivalci preskrbo z orožjem, katero naj imajo potem spravljeno v svoji hiši in v katerem naj se včasi tudi vadijo na prostem. Tistim ljudem pa, ki so blizu meje, dovoljeno je nositi orožje, ker so vsak dan v nevarnosti, da bi jih ne napadli Turki. To velja posebno za prebivalce po Istri, Krasu, Kočevskem in Metliškem, a tudi za stanovalce okoli Ribnice, Loža, Orteneka, Mehovega in drugod.
Št. 3. 1537, dne 18. marca. Ljubljana. Vsled cesarskega ukaza naznanja kranjsko deželno glavarstvo, da je bila krščanska vojska, katera je hotela rešiti Klis, popolnoma premagana. Turki sedaj še ne mislijo mirovati, temuč se zbirajo in hočejo še druge kraje napasti. Zato ukazuje deželno glavarstvo, da se osebno pripravi plemstvo in viteštvo, h kateremu se prištevajo tudi zakupniki («phandschaften») in oskrbniki («phleger»); prelatje, mesta in trgi pa naj oboroži svoje ljudi, kateri naj se zberö peš in na konjih, kadar se jim da znamenje z zvonenjem, ognjem in streljanjem, in sicer Gorenjci v Ljubljani, brambovci Slovenske Marke v Novem Mestu, Istrijani in Kraševci pa v Šilertabru, in v rečenih krajih naj čakajo daljnih ukazov.
Št. 4. 1537, dne 4. aprila. Dunaj. Kralj Ferdinand piše Ivanu Caczianerju, kranjskemu deželnemu glavarju, in Sigmundu von der Durr, kranjskemu vicedomu, ter jima naznanja, da namerava v bodočem poletju vojskovati se s Turki. V ta namen potrebuje veliko število konj in voz, da bo mogoče voziti na bojišče topove, provijant in druge vojskine potrebščine. Zato naj se popiše in naznani, koliko
konj in voz bi mogli pripraviti in proti odškodnini vzdrževati prelatje, gospostva, podložniki, nadduhovniki in župniki, mesta, trgi in drugi ljudje po kranjski kneževini, po pokrajinah k njej spadajočih in po goriški grofiji. To poročilo naj se pošlje v kratkem avstrijskemu komornemu svetovalstvu v presojo.
Št. 5. 1537, dne p. aprilu. Ljubljana. Andrej pl. Lamberg iz Crnelega («Rotenpuchl»), deželni upravitelj («Verweser») kranjski, naznanja vsem duhovskim in posvetnim stanovom, zakupnikom, oskrbnikom in uradnikom («ambtleuten») po kranjski kneževini, Slovenski Marki, Metliki, Istri in Krasu, da je sklenil stanovski odbor vsled poročil, katera prihajajo vsak dan o Turkih, da skliče na stanovske stroške 4000 mož, kateri naj bi varovali domovino. Tudi je odbor vsled velike nevarnosti, katera preti Senju, Otočcu in drugim krajem, odkar so Turki zmagali pred Klisom, dovolil imenovanim gradovom podpore in v naglici poslal tjekaj nekoliko brambovcev v svesti si, da bo cesar potrdil in pospeševal njegove (odborove) naredbe. Ako bi pridrli Turki v deželo, pripravi naj se plemstvo in viteštvo osebno, duhovščina, mesta in trgi pa naj skličejo svoje ljudi, da se zberö peš in na konjih na povelje višjega vojnega in deželnega glavarja. Gorenjci naj pridejo v Ljubljano, brambovci Slovenske Marke v Rudolfovo, Istrijani in Kraševci pa v Silertaber, kadar bi se dalo znamenje z zvonjenjem, streljanjem ali pa ognjem. Tudi sme sklicati vsak selški sodnik v svojem okraju ondotne kmete.
Št. 6. 1537, dne p. aprila. Ljubljana. Andrej pl. Lamberg iz Crnelega («RottnpUchel»), deželni upravitelj kranjski, in Sigmund van der Dür, viceddm kranjski, naznanjata vsem zakupnikom, oskrbnikom in uradnikom po kranjski kneževini, po Slovenski Marki, Metliki, Istri in Krasu, da je sklenil stanovski odbor, kateri je bil še pred kratkim skupaj, gledč na to, da Turki zmagujejo vsled pregrešnega življenja kristijanov, opominjati vse duhovske in posvetne gosposke, posebno pa nadduhpvnike, župnike, vikarje, pridigarje in druge dušne pastirje, da naj privedb ljudstvo na pravo pot krščanskega življenja. Posvetna gosposka naj kaznuje vsak javni prestopek ter zabrani na cerkvenih sejmih ples in drugo nedostojno raz-veseljevanje.
Stanovski odbor je tudi sklenil, da napravi nasipe za hrambo («khager») na meji od .Mokric do Krasa, da bi Turki ne mogli tako lahko prodreti v tleželo. To podvzetje izvršč: Ivan Piichler,
oskrbnik najvišjega vojnega glavarstva; Erazem pl. Scheyer, Ivan pl VVernekh in drugi, ki se snidejo prihodnjo nedeljo v Rudolfovem. Ljudstvo naj rečenim gospodom pomaga pri napravljanju nasipov ter robotuje nekoliko dnij, ker to delo bo vsi deželi na korist. Kdor bi se protivil in ne bi hotel delati, kaznuje naj se takö, kakor zasluži.
Št. 7. 1537, dne i. julija. Ljubljana. Andrej pl. Lamberg iz Crnelega («Rotenpuechl»), deželni upravitelj kranjski, poroča, da so se baje zbrali štirje paše («wascha») s 40.000 možmi peš in na konjih v Glamoču ter da mislijo napasti bližnje pokrajine. Zato ukazuje v imenu cesarjevem in deželnega glavarstva, da se pripravi plemstvo in viteštvo osebno, duhovščina, mesta in trgi pa naj bi imeli svoje ljudi na razpolaganje, da bi šli peš in na konjih na določeno mesto, kadar bi se jim ukazalo ali pa dalo znamenje z zvonjenjem, streljanjem ali ognjem.
Dalje ukazuje deželni upravitelj v imenu deželnega glavarja, da treba cigane, kateri mnogo škodujejo s svojo prepovedano in zlobno umetnostjo posebno ubogim ljudem, izročiti sodnijam in gospostvom. Tudi naznanja, da so nekateri Italijani, ki so služili kot vojaki na Dolenjem Avstrijskem, postali nezvesti ter ušli. Vsled povelja deželnega glavarja ukazuje, da treba te Italijane, ako bi se prikazali v kakem kraju, izročiti dotičnemu gospostvu ali deželnemu glavarstvu.
Št. 8. IS37> 'l"e 4-julija. LJubljana. Andrej pl. Lamberg iz Crnelega («Rotenpuchl»), deželni upravitelj, in Sigmund vonn der Dur, vicedom kranjski, dajeta na znanje kraljev ukaz z dne 4. aprila leta 1537. (gl. štev. 4.) ter velevata vsem prelatom, zakupnikom, oskrbnikom, uradnikom, nadduhovnikom, župnikom, mestom, trgom in kmetom po kranjski kneževini, po pokrajinah k njej spadajočih in po goriški grofiji, tla naj naznanijo v desetih dneh po prejemu tega ukaza, koliko voz in konj bi se moglo v tem ali drugem kraju pripraviti za prevaževanje topov, provijanta in drugih vojskinih potrebščin.
Št. 9. 1537, ilne 28. oktobra. Loka. Anton baron v. Thurrm vnd Khreucz, oskrbnik, in Leonard pl. Sigersdorff, žitničar loškega gospostva, poročata frizinškemu škofu o nesrečnem izidu Kaczia-nerjeve vojske pri Oseku in o deželnem zboru, kateri se snide meseca novembra v Gradcu.
Med drugim pišeta, da se je zbralo veliko število vojakov iz petih avstrijskih kronovin, a tudi s Češkega in Saškega, v Slavonski deželi («Windischland»), da bi se bojevali z dednim sovražnikom svete krščanske vere. Za vzdrževanje te vojske, katera je štela 20.000 konjikov in pešcev, potrosili so se vsi dohodki. Glavni poveljnik je bil Ivan Kaczianer, ki se je napotil s svojo vojsko pod trdnjavo Osek. Tu so se morali kristijanje vsak dan biti s Turki v manjših praskah. Odločilnega boja Turki niso hoteli pričeti, temuč so se jeli še celo nekoliko umikati, da bi spravili svoje nasprotnike v nered. Kristijanska vojska je mnogo trpela vsled pomanjkanja hrane. Dne 9. oktobra po noči je Kaczianer popolnoma izgubil srce ter se je obrnil s svojo vojsko proti domu. Zakaj je to storil, ne V6 nihče. Čehi, Saši, Avstrijci, Štajerci in Korošci se niso hoteli umakniti, temuč so bili pripravljeni, da bi se kot hrabri vojaki bili s sovražnikom. Ko so videli Turki, da je zbežal Kaczianer s svojim oddelkom, pritisnili so z vso silo na ostalo vojsko, ki je bila pa že vsled velikega stradanja in prestanega truda jako opešana. 1'remagali so jo popolnoma. Veliko vojakov je padlo med begom.
Potem naznanja oskrbnik frizinškemu škofu, da je prišel ukaz deželnega kneza, da naj se skliče dne 12. novembra v Gradcu zbor deželnih zastopnikov s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Goriškega. Oskrbnik pravi, da pride tudi kralj za ta čas v Gradec.1
Št. 10. 1538, dne 2. januvarja. Loka. Loški orkrbnik Anton baron Thurn in žitničar Leonard pl. Sigesdorff poročata frizinškemu škofu, da je dovolil kranjski deželni zbor, kateri se je sešel dne 10. decembra v Ljubljani, polovico zemljiške davščine («die halb gullt»), katero naj podložniki izplačajo. Dalje je dovolil deželni zbor, da naj pride en konj na vsakih 200 funtov denarjev. Za vzdrževanje in opravo konj naj se naloži po 5 kr. od enega funta denarjev. Omenjeno davščino je treba izplačati in opravo oskrbeti do sv. Jurija tekočega leta. Štajerci, Korošci in Kranjci naj se pogovora in potem cesarju naznanijo, kako si hočejo med seboj pomagati proti Turkom, dokler se ne postavi na noge kaka večja vojska. Ako bi sovražnik prodrl na kakem mestu v deželo, hiti naj vsak na mejo ter jo brani, kolikor mu je mogoče.
1 Glej Notuenblatt d. kais. Akademie d. Wissenschaften in Wien, 1858, str- 357—359> kjer je poročilo natisnjeno od besede do besede.
Slovenska osebna imena v starih listinah,
Spisal J. Scheinigg.
(Dalje in konec.)
Kakor briksenski, isto tako so gospodovali frizinški škofje po slovenskih pokrajinah. Pod njihovo oblast je spadal Otok z okolico ob celovškem jezeru, kjer je stala že koncem 9. stoletja cerkev, posvečena sv. Primožu in Felicijanu. Dandanes se ji pravi cerkev sv. Device Marije na Otoku. V listini okoli leta 880. imenuje se, seveda v nemški prestavi: «locus, qui dicitur ad Uueride». Staronemška beseda ueride = Werde, Wörth pomenja to, kar slovenski otok. Nadalje je bila frizin-škim škofom podložna okolica med Trušnjami in Grebinjem na Spodnjem Koroškem. Največ posestva na Slovenskem so pa dobili frizinški škofje okrog Loke, ki nosi od onih časov ime Škofja Loka. Cesar Oton II. je obdaril frizinško cerkev in škofa Abrahama 1. 973. z mnogimi posestvi ob Zabnici, Sovri in Sovrici, kojih glavni kraj je bila Loka, ali kakor piše listina z nosnikom: «Lonca». V Loki je zapovedoval poseben škofovski oskrbnik dvorni marki loški (Hofmarchia de Lok). Mnogo zemlje so imeli isti škofje v Wölzu na Gorenjem Štajerskem in okoli Waidhofena na Nižjem Avstrijskem. Vendar so iz teh krajev slovenska imena kmalu izginila. Listine, obsegajoče frizinskih škofov posestva, kar so jih imeli po Avstrijskem, nahajajo se v Zahnovem zborniku: Codex diplomaticus austriaco-frisingensis, L, II. in III. zvezek. Iz tega so nabrana sledeča osebna imena slovenskega pokolenja :
1. ) Bato (Watto) je bil priča, ko je okoli 1. 1000 frizinški škof Gotschalk zamenil s svojim podložnikom Waldmannom nekaj posestev v Hörbersdorfu na Bavarskem za druga v Innichenu in Niederndorf v pustriški dolini. (Zahn, Cod. austr.-fris. I. str. 52.)
2. ) Branislav (Branizla), kmet, podložen frizinškemu škofu; bival je 1. 1291. «aput Inticherios» (Vinharje pri Poljanah na Gorenjskem, conf. «Izvestja» I. 72). Menim, da so «Inticherii» tisti naselniki, ki so prišli iz Innichena na Tirolskem (v listinah Intica, Inticha, Intihha), kateri kraj je isto tako spadal v frizin-
.ško področje. Pomen imena Branislav je : a defendendo (braniti) nomen habens. (Ravno tam III. str. 200.)
3. ) Cvetišič (Zvvietisich), fri/.inški kmet-podložnik ob celovškem jezeru, je imel okoli 1. 1150. dve posestvi (hubae) v lasti; (III. str. 11). Ime je takozvani patronymicum in pomenja sina ali potomca Cvetiševega.
4. ) Čako (Zacco). Dva moža tega imena sta bila priči, ko je okoli 1. 975. Abraham, škof frizinški, s svojim klerikom Ruodharjem zamenil nekatera posestva, sužnje in cerkve v Belah in Stallu na Gorenjem Koroškem za druga v istih pokrajinah ; (I. str. 40). Podstava imenu je čak - == exspectatio.
5. ) Dobrost (Debrost, Dobrost, Dobroschen oče in sin), (Debrost der alt vnd Dobrost der iung), logaška tržana; jamčila sta za druge tržane iz Logatca, kateri so se pogodili zEmchom, škofom frizinškim, 1. 1307. (II. str. 40 in 4L)
6. ) Godemir, suženj na Gorenjem Koroškem v listini, katero smo omenili pod imenom Čako. (I. str. 40). Ime je sestavljeno iz debla god - = babilitas, pulehritudo -|- mir = nomen in pomenja: a pulehritudine nomen habens.
7. ) Gostibil (Goztibil), suženj, kakor Godemir. (I. str. 40). Izvaja se od besede gosti = hospes. Bržkone je zapisano namesto Gostimi!.
8. ) Gostila (Goztizai), suženj, kakor prejšnja dva. (I. str. 40). — Drug Gostiša (Gosdissa, Gosdisse, gen. Gosdissen) navaja se v listini, ki smo jo navedli pod imenom Dobrost; bil je Logačan. (II. str. 40 in 41.)
9. ) Imica (Imizi), suženj, kakor Godemir. (I. str. 40.) — Drug Imica (Imuza) je bil isto tako suženj, in ga je zamenil s tremi drugimi vred Wolfram, škof frizinški, okoli 1. 930. za dva druga sužnja v Innichcnu. (I. str. 27.)
10. ) Ivan (Ybanus) je imel okoli 1. 1291. tri posestva v Orehku (Nuzdorf) v Slovenski Marki, katera si je po krivici lastil Ortolf Čreteški. (III. str. 149 in 244.)
11. ) Janec (Jantz), kmet, podložen frizinški cerkvi v okraju koroškem pri Loki («in officio Karinthianorum»). (III. 213.) Ime je takozvani hypocoristicum iz imena Johannes.
12. ) Janez (Jannes), priča v jednajstcm stoletju, ko se je pogodila frizinška cerkev z nekim Grimoltom o planinah na Tirolskem. (I. 92.) — Drug Janez (Jannes) je med pričami okoli 1. 1215., ko je Bernhard, vojvoda koroški, podaril frizinški cerkvi 30 posestev pri Loki v odškodnino. (I. str. 127.) • -Janez (Janes) je med istimi logaškimi tržani, ki so jamčili leta 1307. za svoje sotržane Gostišo in Dobrosta. (II. str. 4L) — Neki Janez (Jannes) je bil okoli 1. 1150. kmet-podložnik frizinški cerkvi ob celovškem jezeru. (III. str. 11.) — Sedem Janezov je bilo posestnikov, frizinškim škofom podložnih, v okraju koroškem pri Loki 1. 1291. (III. str. 212, 213 in 214.) Zanimivo je, da je šestkrat pisano ime pravilno, kakor pišemo sedaj: Janez. Seveda se je zgodilo po naključju, da je naletel zapisnikar enkrat tudi na s, ker so rabili za slovenski sičnik različna znamenja. Vsak izmed teh 7 podložnikov je imel po 1 posestvo.
13. ) Janše (Janše), podložnik, kakor prejšnji; imel je leta 1291. le '/, posestva. (III. 213.)
14. ) Janž (Jans), 1. 1291. podložnik v Luši nad Loko. (III. str. 220.)
15. ) Jelen (Gelen), kmet-podložnik ob celovškem jezeru okoli 1. 1150.; imel je dve posestvi v lasti. (III. str. 12.) — Drug Jelen (Geleim) je bil podložnik, kakor Janž. (III. str. 214.)
16. ) Jurij (Juri), porok v zadevi, ki smo jo omenili pod imenom Dobroš. — Drug Jurij (Jvri), podložnik 1. 1318., je imel v lasti neko novino (novale) pri Loki in plačeval od tega posestva na leto po 4 kopunc (cappones). (III. str. 182.) — Jury (Juri), podložnik, 1. 1291. (III. str. 212.)
17. ) Kazne, suženj, kakor Godemir, okoli 1. 975. (I. str. 40.) 1'odstava imenu je kaz- == docere; prim. Miki. X., str. 279, št. 158.
18. ) Krasa (Krazza), sužnja, kakor Kazne. (I. str. 40.) Beseda krasa pomenja krasoto. S tem lepim imenom naj bi se slovenili grški KctDJag in latinska Pulcherius in Pulcheria.
19. ) Kristan (Christanus) je bil tržan muravski na Gorenjem Štajerskem 1. 1320. in je imel v lasti od frizinške cerkve tri
kmetije v Koegelwurfu, jedno v Rvdneku in jedno v Zer-nigelu (III. str. 163 in 164.) - ■ Drug Kristan je bil podložen kmet; 1. 1291. je imel v lasti jedno kmetijo pri Loki. (III. str. 214.)
20. ) Kupec (Chuptz), kmet-podložnik. (III. str. 213.)
21. ) Ljuba (Liupa), sužnja, kakor Krasa. (I. 40.)
22. ) Ljubej (Lubci), kmet-podložnik. Imel je v lasti jedno kmetijo. (III. 213.)
23. ) Ljubičič (Lubitzizin), isto tako. (III. str. 214.)
24. ) Ljutica (Liutza), sužnja, kakor Krasa. (1.40.) Izvaja se iz pridevnika ljutü = saevus.
25. ) Lunota isto tako. (I. 40.) Podstava mu je luni = vultur. (Miki. Et. VVb. str. 176.)
26. ) Malej (Malei), dva kmeta-podložnika. (III. str. 212 in 213.) Jeden je imel poltretjo kmetijo, drugi pa četrtino kmetije (quartale) v lasti.
27. ) Malovec (Malautz, Molautz). Leta 1315. se omenja o njem, da je bil «theloniarius» v Loki. (III. 125, 129.)
28. ) Marin, podložen kmet 1. 1291., kakor Janž, lastnik dveh kmetij. (III. 220.) — Drug Marin je bil podložnik, kakor Branislav. (III. 200.) — Tretji Marin pa je kmetoval v kraju «in dem Holtze» na treh posestvih. (III. 219.)
29. ) Marše (Marse) 1. 1291. podložnik, kakor prejšnji, na jedni kmetiji. (III. str. 214.) Zadnja dva imena izvajata se iz debla mar —.
30. ) Martinec (Martintz) je bil naseljen na podložni kmetiji 1. 1291. v okraju koroškem pri Loki. (III. str. 212.)
31. ) Misel (Maeusel) je bil porok za 5 mark, ko sta se pogodila 1. 1286. Emcho, škof frizinški, in šmartinski župnik Viljem Starološki o nekem dolgu. (I. str. 431.)
32. ) Mulec (Multz) je jamčil z Logačani za Dobroša in Gostišo. (II. str. 41.) MulTci pomenja mutilus.
33. ) Nedel (Nedeil), podložnik, kakor Martinec; kmetoval je na tričetrti kmetije. (III. 212.) Beseda pomenja v staro-slovenščini nedelavnega človeka (w'ojw) in še dandanes po Koroškem: praznik.  V zadnjem pomenu se nahaja že v frizinških
spomenikih: «ili ježe jesem ne spasal nedela, ni sveta večera« i. t. d. (Dr. J. Sket: Slovenska slovstvena čitanka, str. 28.)
34. ) Negomir je bil vazal frizinških škofov. Cesar Oton II. obdaril ga je, naprošen po škofu Abrahamu, 1. 965. s posestvi v Virčah v pustriški dolini. (I. 31.)
35. ) Pero priča okoli leta 1030., ko je Egilbcrt, škof frizinški, zamenil s svobodinom Popom nekatere kmetije, med temi «dotales hobas Sclavaniscas tres«, v Routkerasdorfu (sedaj Rangersdorf), v Stalin, Resnici («Lesniza») in Dobrozfeltu (sedaj Obergottesfeld) za druge v Malentinu (sedaj Maltein in Malta) na Gorenjem Koroškem. (1. 73.) — Drug Pero je pričal v isti zadevi, kakor Bato. (I. str. 52.) — Tretji Pero nahaja se leta 1160., ko je frizinški škof Albert obdaril nekega Ezelina in sina njegovega z gradom in dvorcem Godego pri Trebižu (Treviso) na Laškem. (I. str. 108.) —■ Pero nahaja se kot priča v listini od 1.1181., s katero je potrdil frizinški škof Albert neko pogodbo Dietmara Lichtenstcinskcga z Berengerom, opatom samostana sv. Lamberta na Gorenjem Štajerskem. (I. str. 116, 117.)
36. ) Pilh. Ta priimek je imel neki Oetlinus, kojega hči je bila 1. 1314. svobodinka frizinške cerkve v Loki. (III. str. 129.) V staroslovenščini se glasi ta beseda: plfihü.
37. ) Predimir priča okoli 1. 900, da je podaril neki Jožef svoje posestvo v Stiefernu (Stiunina) pri Kremsu na Nižje-avstrijskem frizinški cerkvi. (I. str. 27.) Predimir pomenja to kar Predislav = HfjOntKng.
38. ) Premisel Friderik (Permvsel) se čita med pričami, ko je 1. 1246. prepustil Konrad, grof Neuburški, frizinški cerkvi vsa svoja posestva na Bavarskem in Avstrijskem. (I. 145.) Ni treba misliti, da je bil ta mož češkega rodu, kajti tudi med Slovenci se nahaja ime Premisel. Na Koroškem so bili mini-sterijalci krške cerkve v letih 1245—1261. s priimkom Per-müsel, Permeusel (Weiß: Kärntens Adel str. 110), in v krškem urbarju koncem 15. stoletja je zapisan ein officio Straßburg« kmet Caspar am Primos, genannt am Primschel. To je Premisel.
39. ) Prodan, podložnik, kakor Branislav; imel je jedno kmetijo. (III. str. 200.)
40. ) Prosilo (Prožilo) in Prosila (Prožila), priči v isti zadevi, kakor Predimir. (I. str. 27.) Ime se mora izvajati iz debla prosil = petitio.
41. ) Radogost (Radagozt), suženj, kakor Godemir. (1.40.) Pomen imena je: alacrem hospitem habens.
42. ) Sebegoj (Zebegoi). Nemški kralj Oton III. podaril mu je 1. 993. dve kmetiji na Gorenjem Štajerskem v vaseh Podinauuiz (sedaj Donawitz), Duchumuzlidorf (= Tihomišljevo Selo), Suarzdorf, Gumalachi in Donplachi. Listina ga imenuje izrecno Slovana (Slavus). (I. 47.)
43. ) Semigoj (Zenugoi), kmet-podložnik, ki je imel leta 1291. pol kmetije v bavarskem okraju pri Loki. (III. str. 214.) — Isto tako je bil drug Semigoj (Zemigoy) v Luši nad Loko. (III. 219.)
44. ) Sobeslav (Zowzla, Zowüzla, Zobuzla), podložnik v Vinjvrhu v Slovenski Marki okoli 1. 1291. (III. 149.) Bil je tudi «scultetus» = Schultheis, kar se na drugih mestih škofjeloškega urbarja zaznamuje s slovenskim izrazom: supanus. Ime je sestavljenka iz sobfi (adiumentum) -{- slava (nomen), torej: ab adiu-mento nomen habens in odgovarja grškemu sJQitfojv.
45. ) Stančo (Ztantzo), podložnik, kakor Semigoj; imel je 3 kmetije v lasti. (III. str. 219.)
46. ) Stojan (Stoian), kmet-podložnik ob celovškem jezeru, kakor Cvetišič; imel je 1 kmetijo. (III. str. 11.) — Drug Stojan (Ztoyan), podložnik kakor Branislav, z 1. kmetijo. (III. str. 200.) — Tretji Stojan (Ztoyan) pa je posestvoval kot podložnik pol kmetije v okraju Bavarcev pri Loki okoli leta 1291. (III. str. 214.)
47. ) Svetec (Zvvetz), kmet-podložnik, kakor Martinec; gospodaril je na 1 kmetiji. (III. str. 212.) — Isto tako še drug in tretji Svetec (Zwetz). (III. str. 213.) Prvi izmed teh dveh je imel l'/*, drugi pa samo !/„ kmetije.
48. ) Svetogoj (Cwetugoi), podložnik ob celovškem jezeru, kakor Cvetišič; imel je 1 kmetijo v lasti. (III. 12.) —■ Drug Svetogoj (Zwetogoy) je bil podložen kmet, kakor Semigoj; kmetoval je na dveh posestvih. (III. 220.)
49. ) Svobodin (Zobodinus), podložnik frizinški cerkvi pri Loki, je imel okoli 1. 1291. svojo kmetijo in bil župan (supanus) godeškega okraja. (III. 184.) — Drug Svobodin (Zobodin) je bil podložnik, kakor Martinec, in je kmetoval na dveh posestvih. (III. str. 212.) — Isto tako tretji Svobodin (Zobodin), ki je gospodaril na jedni kmetiji. (III. 214.) — Četrtega pod-ložnika Svobodina (Zobodinum) nahajamo tam, kjer je kmetoval Semigoj. (III. str. 219.) — Svobodin (Zobodim, Zobodin) je imel v okraju Strmici nad Loko dve kmetiji okoli leta 1291. (III. str. 221.) — Po Koroškem živi to ime še dandanašnji v pokvarjeni obliki: Zebedin.
50. ) Tihica (Tibca), sužnja, kakor Krasa. (I. str. 40.)
51. ) Tihodrag (Tichodrab), suženj, kakor Radogost. (I. str. 40.)
52. ) Tihomir (Tihmar), kakor prejšnji. (I. str. 40.) Pomen imena je: a tranquilitate, hilaritate nomen habens.
53. ) Trdoslav (Tridozlau). podložnik ob celovškem jezeru, kakor Cvetišič; v lasti je imel jedno kmetijo. (III. str. 11.) Ime pomenja: a firmitate nomen habens.
54. ) Trebegost (Tribagos), priča, kakor Predimir. (I. str. 27.)
55. ) Trebemir (Trebemer) je pričal okoli 1. 1160., da je frizinški duhovnik Ivan podaril 14 svojih podložnikov, ki jih je imel na Kranjskem, frizinški cerkvi. Brat Trebemirjev nosi pristno nemško ime : Herewic. (I. str. 109.) Prvi del imena je deblo treb- = idoneum esse, torej njegov pomen: nomen idonei (probi) habens.
56. ) Tunica (Tunza), hči Vitoglavova, je bila bogata posestnica ob celovškem jezeru. Brat njen Heimo ji je bil dal v last posestva ob koncu jezera (in summitate laci ipsius). Okoli 1. 900 podaril je njen soprog Jurij vsa posestva, kar jih je imela Tunica od brata, na altar sv. Primoža in Felicijana na Otoku (qui locus ad Uueride vocitatur) v roko frizinškega škofa Waldona in njegovega oskrbnika Vadalhoha. (I. str. 25.) Ta listina je v dvojnem oziru jako pomenljiva. Iz nje razvi-dimo, kako krivično sodijo oni nemški učenjaki, ki pravijo, to je nemška kulturna zemlja, ker so tukaj gospodovali nemški
i47
.škofje. Drugič pa potrjuje, kar smo že večkrat omenili, da se iz nemških osebnih imen ne da sklepati na nemško narodnost dotičnikov. V naši listini imamo Slovenca Vitoglava in hči mu Tunico, a sin slovenskega očeta in brat slovenske Tunice pa nosi nemško ime Heimo. Ime Tunica je izvajati iz debla tum = qui gratis datur; pr. Miki. Et. Wb. str. 365.
57. ) Valhun (Walchvn) med pričami v listini okoli 1. 1070., ko je gospa Ita s frizinškim škofom Ellenhardom zamenila svoje posestvo v Kapli na Koroškem za drugo v Faningu («Vaniccha»). (I. 88.) — Drug Valhun (VValchunus) Dirnsteinski je pričal 1. 1181. (I. str. 116.) — Valbuna (Walchvn), kmeta-podložnika pri Loki, kakor Martinec; imel je prvi v lasti pol, drugi pa ;"4 kmetije. (III. str. 213 in 214.)
58. ) Večegoj (Wetschego^), porok iz Logatca v zadevi, ki smo jo omenili pod imenom Dobrost. (II. str. 4L)
59. ) Vido (Wido), priča v isti listini, kakor tretji 1'ero. (I. str. 108.) Podstava imenu je vidu = visus.
60. ) Vitina, suženj, kakor Gostibil. (I. 40.) Ime se izvaja iz debla viti = lucrum.
61. ) Vitoglav (Uuitagauuo) je med pričami 1. 827., ko je neki Quartin bogato obdaril samostan v Innichenu. (I. 14.) — Drug Vitoglav (Uuitagouuo) je priča v listini, omenjeni pod imenom Cako. —• Vitoglav (Vuitagouo), oče že zgoraj napo-minane Tunice. (I. str. 25.)
62. ) Vlastimir (Lazdimir), suženj, kakor Goztibil. (I.str. 40.) Ime je sestavljeno iz vlasti = dominium, possessio -f- miru (nomen) in znači: ab imperando, possidendo nomen habens.
63. ) Volkonja (Uulconga), suženj, kakor Goztibil. (I. str. 40.) Podlaga je vülkü = lupus, kakor tudi drugi narodi pogostoma to zver uporabljajo za osebna imena.
64. ) Vrabelj (Rabel) priča v isti listini, kakor drugi Janez. (I. str. 127.) Razlage ni treba.
65. ) Vseljub (Cvveliub), kmet ob celovškem jezeru okoli 1. 1150., je imel od frizinških škofov jedno kmetijo. (III. str. 12.)
66. ) Žitovit (Zidebit), suženj, kakor Godemir. (I. str. 40.)
67. ) Živina (Siuina) isto tako. (I. str. 40.)
68.) Župan (Supanus). Listina iz 1. 1272. nam pripoveduje, da je imel Konrad, škof frizinški, dva Korošca, Zupana in njegovega druga (supanus et eius socius), v zaporu v Skofji Loki, ker sta delala škodo frizinškim posestvom na Koroškem. Vitez Albertus de Zeyselberch (še dandanes Zeiselberg, 2 uri od Celovca) potegnil se je za jetnika, da ju je škof izpustil, in je jamčil za nju, da ne bodeta nikoli več nadlegovala frizinškc cerkve na Koroškem. V listini je beseda «supanus» pisana z malo črko; a kakor navedena vsebina kaže; nimamo dvomiti, da je ona beseda osebno ime in ne apelativ. (I. str. 317.)
Kranjski mahovi.
Spisal S. Robič. (Dalje.)
Družina XXII. Leskeaceae.
73. Myurella Schimper.
176. M. julacea (Vili.) Bryol. eur. Na vlažni zemlji in skalah v okolici olševski in preddvorski; v kokriški dolini; v Korošici Kamniške Bistrice.
177. M. apiculata Bryol. eur. Na skalovju mej drugimi mahovi v Suhi poleg Preddvora.
178. M. Careyana Sulliv. V dolomitnih razpokah in na zemlji z dolo-mitnim peskom poleg Polajnarjevega klanca v kokriški dolini; v bistriškem grabnu in v Suhi poleg Preddvora; na Zaplati. Prvi v Evropi je našel ta mah pisatelj tega članka 1. 1869.1
1 Gospod lireidler v svoji maski flori (Laubmoose Steiermarks) trdi takoj na prvem listu in zopet na strani 166., da je dr. H. \V. Reichart ta mah že leta 1859. na Solčavskih Planinah (Sannthaler Alpen) prvi dobil v Evropi. A tega doslej ni bilo še nikjer drugod citati in tudi ne more biti resnično. Ko je pisatelj tega spisa leta 1871. ta mah z drugimi vred poslal gospodu Juratzki na Dunaj, da bi jih determiniral, mu je takrat čestital, da ga je prvi dobil v Evropi in je 6. dan decembra tistega leta v seji govoril takole: «Unser geehrtes Mitglied, Herr Curat - Iieneliciat S. Robič zu Olševk in Krain hat mir jüngst eine Partie Moose zur Iiestimmung gesendet. Unter denselben fand ich zu meiner nicht geringen Überraschung ein bisher nur aus Nordamerika bekanntes Moos, u. zw. die Myurella Careyana Sull. Herr Robič, von dem ich sofort nähere Nachricht über den Fundort erbat, schreibt mir nun, dass er dieses Moos sowohl in der Niederung im Kankerthale bei beiläufig 1400 Fuß, als auch auf der benachbarten Kara-vankenalpe Zaplata bei etwa 4000 Fuß Höhe in Kalkfelsspalten gesammelt
74. Leskea Hedwig. (Im. po Gottfr. Leske, prof. v Lipskem, um. 1786.)
179. L. polycarpa Ehrh. Pri dnu bukovih debel v okolici olševski in preddvorski; pri tleh starih vrhovih debel poleg Zaloga pri Cerkljah.
180. L. nervosa (Schw.) Myrin. Na deblih starih sadnih dreves na Olševku; na starih drevesnih deblih v Suhodolnikovi dolini v Kokri.
75. Anomodon Hook & Taylor. («Anomos» == nepravilen in «odous» = zob.)
181. A. rostratus (Hedw.) Schimper. Na peščeni zemlji, kraj listovcev, na skalovju, pokritem s prstjo, v kokriški dolini, na Kriški Planini, v Koro-šici i. t. d.
182. A. attenuatus (Schreb.) Hartmann. Na dnu drevesnih debel, na drevesnih koreninah, na osojnih skalah v nižavah in planinah splošno razširjen; v okolici olševski in preddvorski, v kokriški dolini, na Kriški Planini, na Šenturški Gori in drugod.
183. A. viticulosus (L.) Hook & Tayl. Na gozdnih drevesih, zlasti na bukvah, med kamenjem, na vlažni zemlji po ložah, na osojnih skalah v okolici olševski in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod splošno razširjen mah.
76. Pseudoleskea Br. & Schimper. («Pseudos» = napačen in Leske.)
184. P. atrovirens (Dicks) Bryol. eur. Na apnenku na Grintovcu in na Veliki Planini kamniški.
185. P. catenulata (Brid) Schimp. Na hallinskein apnenku na Šenturški Gori in na Veliki Planini kamniški.
77. Thuidium Schimper. («Thuja» radi ličnosti s tujo.)
186. Th. tamariscinum (Hedw.) Bryol. eur. Po ložah, na drevesnih koreninah v nižavah in višinah razširjen mah.
187. Th. delicatulum (Hedw.) Lindbg. Pri drevesnih koreninah na tratah in mokrih travnikih v okolici olševski in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod.
habe, wo es jedoch seines Erinnerns nur sparsam, d. i. in einzelnen Iluscholchen, zwischen anderen Moosen oder auch für sich allein vorkommt. Diese Art ist durch mitunter wimperig-gezahnte und auf dem Kücken stark papillose lilätter sehr auffällig und dadurch leicht von der sonst ähnlichen Myurella apiculata zu unterscheiden.» (Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, Jahrgang 1871, Seite 81.) Ako je dr. Reichart ta mah, kakor lireidler trdi, že leta 1859. našel, kako je to, da takrat pri tisti seji, ko je bil sam navzoč, ni svojih ust odprl ter Juratzki segel v besedo in ga zavrnil? Si li moremo misliti, da-bi bil ta mah, ako so ga že leta 1859. imeli na Dunaju, Juratzki, tako slovečemu bryologu, celih 12 let popolnoma neznan?
—    i5° —
ISS. Th. abietinum (L.) Bryol. eur. Na suhih solčnatih bre7.in.ah, na skalovju in zidovju na Šenturški Gori in drugod, toda navadno brez ploda.
Družina XXIII. Hypnaceae.
78. Pteriginandrum Hedwig. («Pterix = penita, «gyne» = žena in «aner» = mož.)
189 Pt. filiforme (Timm) Hedw. Na drevesnih deblih in koreninah, posebno na bukvah na Šenturški Gori in drugod.
Var. heteropterum Bryol. eur. Na bukovih deblih v Kamniški Bistrici.
79. Lescuräa Schimper. (Imen. po Lesquereuxu.)
190. L. striata (Schw.) Bryol. eur. Na drevesnih deblih, koreninah, med rušjem v okolici olševski in v Močilah poleg Kranjske Gore.
80. Platygyrium Brid & Schimper.
191. P. repens (Br.) Bryol. eur. Na drevesnih deblih in koreninah na Olševku.
81. Pylaisia Schimper. (Po «De La Pylaie», slov. Bryolog.)
192. P. polyantha (Schreb.) Bryol. eur. Na drevesnih deblih in koreninah, v okolici olševski in preddvorski.
82. Climacium Weber & Mohr. («Climax» = gred.)
193. C. dendroides (L.) W. & M. Na mokrih košenicah, na vlažnih pašnikih, na skalah, porašenih z mahom, pri ograjah v nižavah in višinah.
83. Isothecium Brid. («Isos» = enak in «theke» = pu.šica.)
194. I. myurum (Poll.) Br. Na drevesnih deblih in koreninah na skalah in po kamenju v nižinah in višinah.
84. Orthothecium Schimp. («Orthos» — naravnost in «theke» = pust ca.)
195. O. intricatum (Hartm.) Bryol. eur. Na skalah in na kamenitih tleh v kokriški dolini, na Zaplati, v Kamniški Bistrici.
196. O. rufescens (Dicks) Bryol. eur. Na vlažnih in mokrih skalah in na kamnitih krajih na Zaplati, Krvavcu in Korošici.
85. Homalothecium Schimper   («Homalos» = pokončen in «theke» = pu.šica.)
197. H. sericeum (L.) Bryol. eur. Na zidovju, na poljskih in gozdnih drevesih, po kamenju v okolici olševski in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod prav navaden mah.
198. H. Philippeanum (Spruce) Bryol. eur. Na osojnih apnenih skalah in po kamenju na Krvavcu, v Korenu, na Grebenu.
—    i5i —
86. Camptothecium Schimp. («Camptos» = skrivljen in«theke » = püsica.)
199. C. lutescens (Huds.) Bryol. eur. Na osojnih skalah in zidovju, po grmastih brežinah; posebno na apnenku, v okolici olševski in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori.
Var. fallax Philib. V Slaparjeveni grabnu v kokriški dolini in na planini Grebenu.
200. C. nitens (Schreb.) Schimp. Na neki močvirni senožeti poleg Preddvora.
87. Ptychodium Schimp.
201. Pt. plicatum (Schi.) Bryol. eur. Med rušjem (Pinus Mughus) na
Krvavcu in Korenu.
88. Brachythecium Schimp. («Brachys» = kratek in «theke» = pušica.)
202. Br. salebrosum (Hoffm.) Bryol. eur. Po ložah, na kamenitih bie-žinah, pri dnu dreves, na trohljenih štorih v okolici olševski in preddvorski in na Šenturški Gori prav navaden.
203. Br. Mildeanum (Schimp.) Mild. Na mokrem travniku v Stagnjah poleg Olševka.
204. Br. velutinum (L.) Bryol. eur. Na drevesnih deblih in koreninah po ložah in grmovju, na zemlji in po kamenju v okolici olševski in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod.
205. Br. rutabulum (L.) Bryol. eur. Na drevesnih koreninah in trohljenih štorih; na kamnih in skalovju v okolici olševski in preddvorski; v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod.
206. Br. campestre Bryol. eur. V Kamniški Bistrici.
207. Br. rivulare Bryol. eur. Kraj studencev in potokov; na vlažnih travnikih v okolici olševski in preddvorski, v kokriški dolini, v dobliškem jarku Šenturške Gore in v Kamniški Bistrici.
208. Br. populeum (Hedw.) Bryol. eur. Na drevesnih deblih in koreninah, po kamenju in zidovju v nižinah in višinah navaden.
209. Br. plumosum (Swartz) Bryol. eur. Na mokrih krajih pri studencih in potokih na Olševku.
89. Eurhynchium Schimper. («Eu» = dober in «rhynchion» dim. besede «rliynchos» = kljun.)
210. E. striatum (Schreb.) Bryol. eur. Na vlažni zemlji v Ustnikih na Šenturški Gori.
211. E. Vaucheri Schimp. Po kamenju na Močilah poleg Kranjske Gore. Var. julaceum Schimp.  Na vlažnem kamenju v ledenici Vetrnici na
Veliki Planini kamniški.
—       IS2 —
2 12. E. cirrhosum Schwäger. Na vlažnem kamenju v ledenici Vetrnici na Veliki Planini kamniški.
213. E. piliferum (Schreber) Bryol. eur. 1'od grmovjem in po ložah na Olševku, poleg Senljurija in na Šenturški Gori.
214. E. praelongum (L.) Schimp. Na vlažni zemlji, zlasti po njivah v okolici olševski in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod prav navaden mah.
Var. atrovirens Bryol. eur. V dobliškem jarku Šenturške Gore.
215. E. abbreviatum Schimper.   (Jednozn.: Schleicheri Hartm.) Na zemlji in kamnitih tleh v Mlaki nad sv. Lenartom poleg Šenturške Gore.
(Konec pride.)
IVi.'ili  zapiski. .
Poročila z Grškega, /z AteH, j. julija iS 93. (Najnovejše izkop i ne na Grškem.) Razven na dveh krajih (Asklepieion in Delfi) prenehali so povsodi zasledovati starogrške starine za čas velikanske vročine, ki vlada tu štiri poletne mesece. V Atenah je kopal tudi letošnjo pomlad, kakor že lansko leto, arhitekt Viljem Dörpfeld, ki se je izuril v tem delu pri razkopavanju Olimptje. Sklenil je preiskati dolino med Areopagom in Pniksom ob veliki cesti, ki vodi od \>ire skega kolodvora mimo takoimenovanega «Theseiona» (sedaj sodijo, da je bil to Ileraklov tempelj) proti jugovzhodu in potem proti vzhodu okoli akropole. Že Curtius in drugi preiskovalci so trdili, da mora biti tu pod zemljo starogrška ulica, in Dörpfeldovo razkopavanje je to potrdilo. Ob tej cesti se je našlo tudi dozdaj neznano Asklepijevo svetišče in v njem vse polno posvečenih darov ter obešenih spomenikov v zahvalo za ozdravljenje. Ti spomeniki so podobni tablicam po naših božjih potih, le da so v kamen vsekani in da imajo vzbočene podobe. Dalje je odkopal Dörpfeld velik tolmun, ki je dobival svojo vodo iz gorenjega Ilisa po starinskem kanalu, ki je bil položen okoli grada na južni strani Akropole. Iz tolmuna se je odtekala voda v glavni kanal, katerega so zasledili pod ravnokar odkopano ulico. Dörpfeld misli, da je prišel tu na sled slavnemu studencu «Knneakrunos», katerega so drugi slutili do sedaj blizu izvira Kallirhoe pri Ilisu. Imenuje se pa Knneakrunos zato, ker so ga bili dali Peisistratidi napeljati skozi devet cevij. — V bližnji Levsini (stara Kleusis) nadaljeval je tudi letos tamošnji nadzornik starin gosp. Philios svoja preiskovanja ter odkril velik del starega zida, ki je vodil okoli tamošnje akropole. Našel je tudi blizu velikih propilej globok vodnjak, v katerem je spoznal tisti xaXt/üfov fpsao, katerega Pausanias omenja. Blizu jugozahodnih vrat eleusinskega svetišča so kopali prav do dna zidovja ter našli nekaj vzbočenih podob in arhitektoničnih fragmentov, katere hranijo v tamošnjem lokalnem muzeju.
Najobsežnejše so peloponeške izkopine. Tu nadaljuje nadzornik Tsundas že  več let svoja razkopavanja v Mykenah.  V zadnjem času je našel neko
kiklopika poslopje, ki je izvestno spadalo k tamošnji kraljevi palači. Dalje je odkril več poslopij nad levljimi vrati, nov vodnjak na inykenskem griču iu več dozdaj še ne poznanih skalnatih grobov. Ti skalnati grobi iz druge dobe «niykenske kulture« se nahajajo na zahodni strani dolenjega mesta in imajo ozke vhode, ki vodijo do precej obširnih grobnic, v katerih je vedno po več grobov skupaj. Vse je vsekano v peSčenčev konglomerat, torej ni bilo posebno težko delo. V grobih so našli le malo priložkov, nekaj zlatnine in nič posod. — V Epidauru, ali prav za prav tri ure daleč od njega bolj proti zahodu, vodil je razkopavanja gospod Kavvadias, a nadomestoval ga je v njegovi odsotnosti gospod Karamanzolos (grški Pečnikl). V zadnjem času so odkrili tu veliki gimnazij (vzhodno od Stadija) in malo gledališče (odeionj v dvorišču njegovem, potem so očistili ves prostor med gimnazijem in Artemidinim svetiščem. Sedaj kopljejo severovzhodno od Asklepijevega svetišča in tu se je prikazalo na dan več temeljnih zidišč, zlasti mnogo polokroglih ekseder ter podstavcev za kipe in posvečene spominske tablice, na katerih je bilo v kamnu izklesano, kako so se razni bolniki ozdravili v tem svetišču. Vse dosedanje najdbe v Asklepijevem hijeronu opisal je omenjeni gosp. Kavvadias v nedavno izšli knjigi: «Fouilles d'Epidaure (z 11, tablicami), Athčnes 1893.» Le škoda, da kaže pridejani načrt izkopine, kakoršne so bile že leta 1886., in da novejši temelji na njem niso zaznamovani.
Tudi v Mtgalopoht (zahodno od Tripolice) našla je angleška arheologična šola v Atenah zelo važne ostanke, zlasti starogrško gledališče, katero je zadnji dve leti popolnoma odkopala. To gledališče ima velikansk okrogel prostor «orchestra«, na katerem so v starih časih igralci plesali Dijonizu na čast. Poleg tega prostora stalo je v starogrškem času nasproti poslušalcem, tam, kjer so pozneje napravili oder, posebno pročelje, «scaenae frons», visoko okoli 8 m in sestavljeno iz 14 doriških stebrov. Izvestno je, da se igralci niso predstavljali na teh stebrih, ali med njimi, nego prid njimi, t. j. na okroglem prostoru. Ona steberna lopa je bila le prirodni konec, umetniško ozadje, in se je dala tudi pregrniti ali zakriti s kako dekoracijo, ki se je pred njo postavila. Ko pa je prišlo kolo (kör) iz navade, tedaj niso več potrebovali okroglega prostora ter sezidali so mnogo bližje središču gledališča nov oder in takošen «proskänion» se nahaja ne le v Megalopolu, nego skoro v vseh poznejših grških gledališčih iz prve rimske dobe. Tako je tudi to gledališče podobno epidaurskemu, in tudi tu se je zopet potrdila Dorpfeldova teorija, da so imela vsa starogrška gledališča v sredi okrogle prostore, na katerih se ni igralo v našem smislu, nego plesalo na čast bogovom. (Primeri: Dörpfeld, Mittheilungen des kais. deutschen archäolog. Institutes zu Athen, 1891, str. 258.) Angleško poročilo o izkopinah v Megalopolu je izšlo te dni.
Skoro jednako gledališče izkopala je «amerikanska arheološka šola« v Sykionu, ki ima pod odrom vhod k orchestri in je torej v tem podobno starogrškemu gledališču v Kretriji. — Ravno ista šola kopala je letos v Ileräonu, t. j. na mestu, kjer je stalo blizu Myken preimenitno svetišče argivske Herc.
t s
Ko je bilo 1. 423. pr. Kr. pogorelo starejše svetišče, v katerem je Agamemnon navdušil peloponeške kneze na vojno proti Trojancem, sezidali so 10 m nižje nov, še lepši tempelj, v katerem so častili preimeniten kip boginje Here, katerega je bil Polyklet izdelal i/, zlata in slonove kosti, kakor 1'liidias svoji dve znani sobi. Oba tempeljna sta sedaj popolnoma odkopana, ali poleg dobro ohranjenih temeljev, potem dolge lope med obema in nekoliko skalnatih grobov, našli so le malo kiparskih in arhitektoničnih ostankov boljše vrste. Tu izkopane starine hranijo večinoma v lokalnem muzeju v bližnjem mestu Argos, ki se je ohranilo še od starega veka zmerom na istem prostoru.
Najvažnejše najdbe pa se pričakujejo v Delfih. Tu je pokupila francoska vlada vso vas Kastri, ki je štela okoli 250 hiš, z namenom, da jo popolnoma podere in pod njo razkoplje ves prostor, kjer je stalo nekdaj tako imenitno Apollonovo svetišče. Dosedaj se je o njem jako malo poznalo: jugovzhodni del okrožnega zidovja, jeden podporen zid, deli zida Apollonovega hrama in • stod» Atenjanov. Letos pa je začela francoska arheologična šola sistematično razkopavati pod osebnim vodstvom svojega voditelja gosp. Homolla. Podpirajo ga pri tem delu člani Sole: gg. Couve, Ilourguet in Convcrt ter arhitekt Tournaire, a od grške vlade nadzira izkopavanja gosp. Kontoleontos, kajti vsi najdeni predmeti se morajo izročiti grškim muzejem, Francozi imajo le pravico, da prvi opišejo in razglase najdene starine, med katerimi je posebno mnogo nadpisov o osvobajanju sužnikov; še celo na kapitelih stebrov se nahajajo nndpisi.  Mnogi izmed teh so že delj časa znani, a še nikjer ne obelodanjeni.
Francozi kopljejo sedaj na južni strani Apollonovega templja in so našli poleg že imenovanega podpornega zida še drugi zid (med prvim in templjem). Posebno pa razkopavajo takoimenovane zakladnice («0-riaoc'jf,oi»), katerih je bilo v Delfin sedem, kakor nam je sporočil Pausanias. To so bila majhna, templjem podobna poslopja, v katerih so obešala razna mesta tiste darove, katere so posvetila božanstvu. V zadnjem času so odkopali večji del atenske zakladnice in v nekem poznejšem zidu zunaj nje so našli zadelan arhaičen kip, ki ima popolnoma tipus znanega Apollona iz Teneje. Ta tipus se je ohranil v mnogih izvodih, ki izvirajo iz VI. stoletja pr. Kr. in segajo tudi v peto, celo v dobo po perzijskih vojnah. Podobni so si ti kipi v tem, da so še neokretni, malo gibčni. Stasjimje trd, pokončno vzravnan, leva noga je malo naprej postavljena, vendar so stegna skoro pritisnjena drugo drugemu in ravno tako obe roki trupu, ki imata vrh tega še zaprto pest. Pozna se jim, da se je moralo tedanje mramorno kiparstvo še zelo boriti s sredstvi, ali da je vendar polagoma napredovalo. Čeravno so pa vsi ti kipi izdelani po jednem kopitu, vendar se razločujejo med seboj po izobrazbi glave in obraza, po razmerju udov in v tem, kako da izražajo gole oblike. Zato ne gre vse te kipe krstiti z imenom Apollo, nego oni predstavljajo tudi druge mladeniče, zlasti tekalce in borilce. (Overbeck, Geschichte der griechischen Plastik, 1893, str. 115.)
O kipu, ki so ga v Delfih našli, pa ne moremo dvomiti, da predstavlja uprav Apollona, ker so ga našli blizu njegovega svetišča in je morda celo stal
v starem templju, ki je pogorel 1. 54S. pr. Kr. Ohranjen je precej dobro, le nogi ima v stopalih odbiti. Izkopali so tudi že drugo glavo, ki je Apollonovi podobna, in zlasti mnogo metop od zakladnice Atenjanov. Podobe na metopah so vse arhaične in predstavljajo zlasti vojake, potem Herakla in Ateno. Od zakladnice so našli skoro vse kamne, tako da bi jo mogli prav lahko zopet sestaviti, kakor so sestavili tempelj Nike na akropoli v Atenah. Med razvalinami so pobrali vse polno posodnih črepinj in celo dve zlati peresci, sicer pa le malo dragocenosti. Vsi ti predmeti so shranjeni v lokalnem muzeju v Delfih poleg že poprej znanega Apoxymena, reliefa z dvokolnim vozom in bustrofedonnadpisa iz zahodne nekropole delfske. Dne 15. junija so izkopali imeniten nadpis od 100 vrst, na katerem je sestavljen ves račun stroškov za dovazanje in postavljenje posameznih delov novega delfskega templja. Ta nadpis bodo v kratkem objavili skupno z drugimi.
Sploh gojijo veliko nado, da bodo našli v Dellih še premnogo zanimivih stvarij in da postane ta kraj druga Olimpija, če ne glede kipov, pa vsaj glede nadpisov in arhitektoničnih nakraskov.
Te dni so izkopali v Pireju spomenik, posvečen Hermesu in nimfam, na katerem je v reliefu izklesan bradat mož s tremi vilami. Nadpis pod podobo naznanja, da je nek Achilos ugrabil devojko Jasile (imeni sta v grški mitologiji neznani) s pomočjo Ilermesa, ki mu je voz pripravil. Učenjaki sodijo, da izvira ta vzbočena podoba iz V. stoletja pr. Kr. in da je delo kakega Phidijnega učenca.
Pripis. V Troji je izkopal profesor Dorpfeld letos na stroške udove Schliemannove novo (šesto) pobočnato ozidje, o katerem sodi, da je bilo ozidje Homerjeve Troje iz mykenske dobe (ne ono drugega mesta, kakor je Schlieinann mislil), ker so našli ob njem vse polno posod te dobe. Potem, ko je bila Homerjev« Troja razdejana, nastalo je vrh nje starohellensko mesto, za tem hcllenistično (ob času Aleksandrovih naslednikov) in nazadnje (kot deveto) rimsko mesto, od katerega so se ohranili najlepši ostanki. Letošnje kopanje v Troji je popolnoma ovrglo Schliemannovo hipotezo o drugem mestu in spremenilo ves načrt stare Troje. S. Rutar.
Podobi sv. Jurija in sv. Ahaca v cerkvi sv. Radegunde v Srednji Vasi v šenčurski fari pri Kranju. (Glej na str. 157.) Srednja Vas ima nekaj posebnega, namreč dvoje vštric stoječih cerkva, med katerima prosto stoji zvonik. Prva cerkev je posvečena sv. Katarini, druga sv. Radegundi. Zgrajeni sta bili v prvi polovici 16. stoletja. In zakaj dve cerkvii druga poleg druge? Zgodovina molči. Ljubljanski šemati/.em je letos po ncijativi podpisanega prvikrat omenil cerkev sv. Katarine (na str. 62.), dasiravno stoji ista že nad 300 let, a še sedaj le tak<5, kakor da bi bili sveta Radegunda in sv. Katarina pod jedno streho. Ljudje trdijo, da je bila prva cerkev premajhna in da so zato sezidali še drugo. A to ne drži. Bolj verjetno bi bilo, kar trdijo dalje, da so nekdaj nune iz Velesovega hodile k sv. Radegundi na božjo pot. Velesovske nune so res imele v oblasti šenčursko
faro in, kakor povedo beležke v Vidmu, v začetku 16.stoletja dovoljenje, da so smele precej svobodno hoditi iz samostana. Tudi ime RadegunJa kaže na samostanski izvir. Recimo tedaj najprej nekoliko besedij o teh zanimivih cerkvicah in potem o naših dveh podobah. Med cerkvama in bližnim gričem — govori narodna pripovedka — je nekdaj stalo jezero, na griču pa grad, od katerega se še danes vidijo ostanki vodnjaka. Še celo staro vas Visoko stavi pripovedka na ta grič. Mogoče je, da je bila ondi kdaj kaka naselbina, ker se je pred leti udrlo kmetu, ko je oral na njivi med cerkvama in gričem. Gotovo se mu je strla pod nogami vrlina plošča kake rimske ali prazgodovinske gomile, ker so iz globine pobrali nekaj starih črepin. 1'red gotskim vhodom cerkve sv. Katarine je bila nedavno odnesena lopa. Ladija ima samo v zgornjem delu dvoje štirivoglatih oken, kateri so mesto starih gotskih oken vzidali v 17. veku, ko so po Kranjskem sploh spravljali v cerkve svetlobo.,Na sredi lesenega in ravnega stropa v ladiji je naslikana sv. Katarina. Veliki altar iste svetnice je bil še precej okusno izdelan 1. 1642. in prenovljen 1. 18S7.; le škoda, da že prvi izdelek ni videl gotskega sloga. Zadej za njim je v svetišču troje gotskih oken z ribjimi mehurji; srednje ima še lepa okrogla stekla. Svetišče je dobro ohranjeno. Sklepnika na oboku sta velika in kamenita. Na večjem so izklesane podobe sv. Katarine in sv. Radegunde, med njima je Marija z Jezuščkom v naročju in spodaj letnica 1531. Na malem sklepniku sta pa sv. Jurij in sv. Marko. Vse te podobe, kakor tudi rože na odsekanem rebrovju, so umetno delo. Svetišče meri na daljavo 6 m, ladija, ki nima kora, je pa 14 m dolga in 7 "' široka. V njenem altarju na moški strani, katerega so postavili 1. 1634., sta stala nekdaj sv. Štefan in sv. Lovrenc, danes sta pa sv. Ahac in sv. Dominik. V altar na ženski strani, ki je iz leta 1Ö35., sta mesto Marije Device dobila sv. Mohor in Fortunat. —■ Cerkev sv. Radegunde ima lopo pred velikim gotskim vhodom. Ladija ima dvoje velikih oken. Na daljavo meri ladija 15'S "'. "a širjavo 7'5 'n svetišče je dolgo 7 m. V ladiji stoji prižnica, izdelana v rokoko-slogu. Prepeljali so jo iz" kranjske farne cerkve. Altar sv. Štefana je noveji, star je pa renesanski altar Matere božje v ladiji na ženski strani. Svetišče je gotsko. Rebra slone na stebrih, ki segajo do tal. V glavnem sklepniku je Jezusova glava. Čisto nov je veliki altar, katerega je 1. 1886. izdelal Valentin Šubic, podobo svete Radegunde v njem je pa na platno naslikal slavni umetnik Jurij Šubic. Za altarjem je troje gotskih oken z ribjimi mehurji in barvanimi stekli. Jedno tako okno je tudi na strani svetišča, kateremu se poznil, da je bilo nekdaj vse preslikano, a sedaj je pobeljeno. V tem svetišču visita na stranskem zidu podobi sv. Jurija in sv. Ahaca. Ljudje pravijo, da sta stali na vrhu starega velikega altarja te cerkve. Kdaj sta bili narejeni, ne vemo. Gotovo sta pa stari blizu 400 let. Po obliki soditi, bi bili iz 15. ali začetka 16.stoletja. Visoki sta po 92 cm in prav dobro ohranjeni, odlomljen je le konec sulice pri sv. Juriju. Izdelani sta iz lipovega lesa, a ne na okroglo, ampak sta ploska reliefa, ki se dvigata le 35 cm nad ozadjem. Podobi sta barvani, deloma tudi
pozlačeni. Barve so bile v novejšem času prenovljene, le zlato je neizpremen-jeno. Tehnika je jako jednostavna in najivna, vendar pa ne okorna. Nekatere partije jasno kažejo, da je vodila dleto izurjena roka. Proporeije in konture so precej pravilne, če tudi po značaju stoletja okorne.   Podobi je blagovolil
Sv; "Jurij. Sv. Ahac.
poslati šenčurski župnik, č. gosp. A. Kukelj, v Ljubljano, da sta ji prerisala za naš list dva učenca obrtne šole pod vodstvom gospoda ravnatelja Šubica.
A. Koblar.
Vrata iz leta 1638. v Kranju.1 Kranjska dežela nima ravno veliko umetno-obrtnih starin, ki bi bile vredne posebnega spomina. Nekdaj se je pač nahajalo mnogo biserov te vrste v deželi, a ker ni bilo nikogar doma, ki bi se bil zanimal za take stvari, odnesli so jih razni ljubitelji starin, kupci-starinarji in njih agentje ter raztrcsli po slovečih zbirkah izven naše domovine.
1 Gospod ravnatelj I. Šubic nam je blagodusno dovolil, da smo povzeli sliko kranjskih vrat in njih popis i/ »Letnega izvestja C. kr. strokovne žole za lesno industrijo v Ljubljani, 1. 1893/93». VrtdniHvo.
üsobito lesenih izdelkov dobivamo prilično malo. Največ jih hranijo še naše cerkve in naši samostani, a posvetni domovi so skoro brez izjeme ubožni na pričah onih minulih dob, ko je tako lepo cvela umetno • obrtniška produkcija. Morebiti bivajo na gradovih naših plemenitašev tam pa tam še zanimljivi ostanki hišne oprave, a ti so občinstvu večinoma nepristopni in torej nepoznani. Meščanske hiše pa, ki so drugod (na pr. na Nemškem) prave zaloge za proučenje umetnega obrta nekdanjih časov, imajo pri nas le skromen pomen za zgodovino te stroke. Častno izjemo nahajamo v tem oziru v starodavnem Kranju. Hiša štev. 2 na Glavnem trgu hrani še vrlo lepe ostanke renesanske dobe iz leta 1638. Bogat, lesen, najbrže mecesnov strop in dvoje zanimljivih vrat je sijajen dokaz, da je tudi naša domovina na umetno - obrtniškem polju nekdaj častno in uspešno tekmovala s sosednimi deželami. Imenovana hiša, sedaj last gospice Marije Ogrinčeve, zgrajena je v velikih merah. Prostorna veža, široke stopnice, prostorne in visoke sobe, razsežne kleti in sploh vse razmere pričajo, da je bila že od pričetka namenjena bogati in mogočni rodbini. Ustna kronika tudi trdi, da so v tej hiši stanovali nekdanji kranjski mejni grofje, ko so rezidirali v Kranju. Zgodovinski viri nam o tem ničesar ne povedo; celo to je dvojbeno, če so mejni grofje sploh kdaj stalno bivali v Kranju. A tudi sedanja zgradba je dokaj mlajša kakor navedena zgodovinska doba. Oni deli hiše, ki so ohranjeni še v prvotni obliki, pričajo, da je zidana za propada gotskega sloga. Vezna vrata z zavihnjenim lokom (zavihnjeni lok, geschweifter Spitzbogen, tudi oslovski hrbet, Eselsrücken, imenovan), nizki vezni obok s slepimi mrežami in še nekateri drugi deli kažejo na rečeno dobo. Pozneje so hišo predelovali na razne načine. Nad hišna vrata so naredili okoren kamenit balkon, v drugem nadstropju pa okrog srednjega okna kamenite okvire. Leta 1811. je drugo nadstropje pogorelo, in tedaj so bili uničeni lepi njegovi leseni stropi in vsa vrata. Ogenj se je že prijemal stropov prvega nadstropja, a vendar so ga še pogasili pravočasno in s tem rešili ono sobo, ki je sedaj jedini ostanek nekdanje krasne hišne oprave. Dotična soba ima dvoje različnih vrat in bogat lesen strop. Jedna vrata prinaša priložena slika. Vrata so iz orehovega lesa, ki se sosebno na stranskih lizenah odlikuje z lepimi žilami. Intarzije so javorjeve na orehovem, ali pa orehove na javorjevem dnu. Zelo lični so tudi železni okovi. Na vratih je vdelana letnica 1638. Mojstrovega imena nisem zasledil nikjer. Delo je v obče dobro ohranjeno, le intarzije so po nekod izpadle; žal, da so dotična mesta povsem brezukusno in primitivno popravljena. Večkratna prevlaka z lakom in lirnežem je močno zalila Ornamente in profile. Gotovo bi bilo jako hvaležno delo, ko bi se odpravila ta skorja in vrata popravila v duhu in zmislu njih izumitelja. Obojna vrata s stropom vred so natančno prerisali učenci IV. letnika c. kr. obrtne strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani pod vodstvom gosp. E. C i g o j a, ki je tudi priloženo sliko narisal na kamen. Ivan Šubic.
Dva stara zvonova visita v zvoniku podružnice sv. Lovrenca v Rado-hovi Vasi v šentpeterski duhovniji na Notranjskem. Bila sta poprej pri sv. Pri-
možu nad Kadoliovo Vasjo. Ko so pa to cerkev razrušili, premestili so ju v sedanji zvonik. Večji ima zgoraj napis z gotskimi miuuskuli: « s an te . pri moti . ort . pro . nobif»; nekoliko nižje z majuskuli napis: «OI'VS . IOANES . ALBINI . I 5 7 7».  Nad spodnjim robom je v sredi križ, in
Manjši zvon ima zgoraj isti napis z ravno takimi črkami, kakor prejšnji, pod njim pa bereš zapisano: «OI'VS V . I, O DO VI CI» in letnico 15 T 77 s križem v sredi. S.
Ostanki neke vrste retabel-altarja se nahajajo v podružnici sv. Trojice v Gradcu, v šentpeterski duhovniji na Notranjskem. Ta mala in revna po družnica hrani mnogo znamenitih cerkvenih starin. Zidana je v gotskem slogu. Strop v ladiji je lesen in kasetiran, a svetišče je zidano in ima gotsko rebrovje. Sedanji altar je kamenit, narejen v začetku prejšnjega stoletja. Pred njim je bil lesen altar, kateri je imel mesto nastavka leseno tablo. Ista je razdeljena v tri enako visoka in zgoraj zaokrožena polja. V vsakem polju je po jedna podoba na les z h temperabarvami slikana. Srednja predstavlja podobo Matere božje z Jezusom v naročju, stranski pa podobo sv. Marjete in sv. Lucije. Ta tabla je sedaj nad omaro za altarjem. Prej ko ne je to jedini ostanek retabel-altarjev na Kranjskem. S.
Soha sv. Petra v dvorski cerkvi. Med najstarejše sohe krščanskega izvora na Kranjskem smemo prištevati soho sv. Petra v dvorski cerkvi, farc polhograške. Soha je izklesana iz peščenca. Sv. Peter je vpodobljen sedeč na sedežu (cathedra). Vsi podobi, zlasti pa obrazu, je vtisnen znak bizantinske, deloma romanske dobe. Kakor kažejo sledovi, je bila ta soha polihromovana. Narodno poročilo trdi, da je bila to prvotna soha sv. Petra v dvorski cerkvi, stoječa izprva baje sredi cerkve med starinskima lopama. Skoda, da ni spravljena na kakem boljšem kraju; sedaj je za velikim altarjem na tleh v imenovani cerkvi. S.
Črna štorkla (Ciconia nigra L.). Na hribu Jesenovcu, dve uri hoda od liistre, na posestvu gospoda Galleta, se je našlo 7. julija gnezdo črne štorkle s tremi mladiči. Kolikor vem, se dotlej še ni opazilo, da bi bila štorkla gnezdila na Kranjskem. Na pol suhi vrh bukve je nosil gnezdo, ki je imelo v premeru 95 cm. Gnezdo je bilo sestavljeno iz jelovega in smrekovega dračja in prevlečeno t mahom. Na mahu so sedeli trije že precej odrasli mladiči, ki so se čvrsto branili pri jemanju iz gnezda. Požrli so pri tem napenjanju vso zalogo golžunovo, namreč 10 do 20 cm dolge ščuke, katere jim je starka prinesla najbrže iz bližnega cirkniškega jezera. Samec je gotovo tačas iskal hrane, ker ga ni bilo videti,  samica je pa potem še hodila sedet na gnezdo.
zraven stoji zapisano:
.SVLE . FEC . FAR
CASPAR  SVLE FCE KAK..
Schulz.
—    i6o —
Dve opazki k Vrhovčevi »Zgodovini Novega Mesta«. Na .str. 97. omenja cenjeni g. pisatelj, da je »odstopil 1. 1753. neki Filip Grebbin novomeškemu frančiškanskemu samostanu svojo terjatev pri dunajskem državnem banku v znesku 1000 gld.» Ta Filip pl. Grebbin je bil, kakor sem omenil v svoji »Zgodovini šempeterske fare pri Novem Mestu» str. 23., dvorni tajnik v liruseljnu. Mož je moral biti pobožen, ker je dal slikati na svoje stroške stene stranske kapelice sv. Izidorja pri cerkvi na Trški Gori s podobami iz življenja sv. Izidorja. — Na str. 101. pa omenja g. pisatelj mestnega sodnika in slikarja Ivana Koclia, ter pripomni po Dimitzu IV., 112., da je bila izmed njegovih slik »posebno slavna slika sv. Tomaža v kapelici gradiča Weinhofen (?) pri Veseli Gori». Ta slika, in sicer narejena na bakreni plošči, je bila, kakor sem omenil v isti »Zgodovini« str. 41., v kapelici v Bajnofu (Weinhof) pod Trško Goro v šempeterski fari. /. šaielj.
O izkopinah na Gori pri Šmariji na Dolenjskem se nam poroča: Gospod Pečnik še vedno nadaljuje razkopavanje gomil na Gori pri sv. Magdaleni. Izkopal je že čez 200 mrličev in samo \ gomili št. II. premetal čez 2000 m3 zemlje. Prsti je bilo v tej gomili nasute 4 do 5 M visoko. Naenkrat zapazi pri kopanju, da nasuta zemlja sega še globokeje. Ko pride na 6 m globočine, naleti na konjsko glavo. Jama, v kateri je ležala, je bila 4 m dolga in 2 m široka. Konj je ležal v jami na hrbtu z glavo proti vzhodu, kakor mrliči. Zraven glave na desni strani je stal bronast kotel in na koncu konjskega okostja je ležala človeška glava, obrnjena tudi proti vzhodu. Konjev lastnik je moral biti bogat vitez. Na prsih mu je ležala bronasta čelada z dvema grebenoma, a slabo ohranjena. Okoli života je imel dva železna pasova, lepo okinčana z bronasto pločevino, na kateri so bile podobe,, toda od zemlje zelo snedene. Dalje sta se našli dve sulici, jedna sekira, konec nog lepa igla za-lasnica in čez 50 bronastih pušic z votlino za strup po sredi. Konec vitezovih nog so ležali obeski konjskega komata, lepe bronaste kolute, podobne našim sedanjim, le še bolj velike. Posebno lepe so bile živalske podobice, našite na konjski opravi, a vse so bile močno razjedene od mokre ilovičaste zemlje. Slednjič sta stala konec nog dva piskra z bronastimi pokrovi, tudi vse končano. Vitez in konj sta ležala v debeli krsti, narejeni iz hlodov. Debeli les, ko je začel gniti, je še bolj razjedal železo in bron. Na drugem kraju je našel gosp. Pečnik otroški grob in lepo fibulo s konjičkom. Zraven fibule je bila človeška glavica iz stekla, krasno delo, s katerim se bode ponašal dvorni muzej na Dunaju, kamor gosp. Pečnik (žalibog!) zadnji čas pošilja vse izkopine kranjske. Pred kratkim je prišel k Sv. Magdaleni ogledat kopanje gospod Szombathi z Dunaja, kustos dvornega muzeja, ki se ni mogel na-čuditi lepim najdbam. Tako velika gomila, kakor je št. II., se doslej še ni kopala na Kranjskem in sploh ne na Avstrijanskem.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko«. Tiskala Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani.
1693
FEC. E, . C iCXO j