#W dblribate^ ndar penoK No. 728) aatEor. By Um Aet of OetoScr #, 1S17, ob ffle »t Um Port Oific« of Ckvelmmd!, OUo. By order of the Pretideot, A. S. Barletoii, Poetmuter Gem. ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO ^ BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA - SOUTH AMERICA, ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WnH UBERTY AND JUSTICE FOR ALL." V—LETO V. fCopy 3c, CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 16., '22, ŠT. (NO.) 62. 1» 'K. M Entered as Second Clas* Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. REKA JE MRTVO lESTO. Olanek, katerega je napisal JAVxt ^®™ALEN trgovec za ameriško ^^vnost kot posledica svojega poto-anja po jugoslaviji. 'I'^arca. — Ko je D'Annunzio zasedel Reko, zavedal, da ji bo dal ime ene izmed nje-njig^ "Mrtvo Mesto". Kajti Reka je danes mrtva, more'biti. btglr^j trgovskih oijiravkih po Balkanu sem nekoč kr Pi^išel nisem v mesto direktno, temveč o potovanju po Dalmaciji. Priti danes v Re- V ahajai potom, je sploh nemogoče. Za mestom se a |)i Ki ^^Soslavenske čete, ki absolutno ne dovoljujejo, ® ali kaj prišlo v mesto. Nq, isfj ^ ^ ®^(lani se je ubilo še eno dalmatinsko mesto, i^^poln ^esto Dalmacije, Zadr. Mesto je trgov- ko 1 A^'iJL'lnry^Y, 1 . v* • : Italjjg umrlo, in živi le na živežu, ki se ga pošilja ^ ^rtev^ balkanski strani je mrtev. Celo Trst je na- ^'ang^o ' bi imeli Jugoslovani kako drnfm va- bi imeli Jugoslovani kako drugo ja- z dobrimi železniškimi zvezami, bi tudi ^ inzio^ torej celo boljši vzrok, kot pa D'An- f )ke. pride Reka v jugoslovanske i ^®ta;ko ^ ^ reška ali boroška luka, ki jo imajo ^vije^ italijanski vojaki, prešla v roke Jugo- ' P^tal v • ^zgT-ibil še tisto malo prometa, kar ga ima, 1 drugo mrtvo mesto. '3a zg^ b Jugoslovanom zaprta, vsled česar je '^koriiv . tako strogo zastražena, da bi ne moda Ulfl 1 1 v ' tako (i KOKOS. Srbi imajo vojaštvo ob vsem Jadra-italijanske posadke na vzhodni strani Ja-in pomena. 4\)da Italijani vseeno vztra- Dalmacije, ki so bili dani Jugosla-kot nekak "casus belli'*, kadar ' ^ vojna zažoljiva. ^ W p.' voL ^ človek ddbi od te meje je, da vsebuje še ^ Revarnost kot pa v Albaniji. !«' , italijansko-jugoslovanske meje nudt Zftva > ^ zibajočo albansko mejo. Albanija je sa- Se vo^ ^ "'^^^sko-jugoslovanskega spora. Ob albanski Delavstvo zahteva konec moriie v južni Afriki. Cape Town, Južna Afrika, 14. marca. — Delavski zastopniki v poganski zbornici so danes zahtevali^ da vlada nemiudoma začne pogajanja s rudarji, in da se napravi konec grozoviti moriji, ki je posledica rudarskega štraj-ka. Delavski člani zbornice izjav-l;ajo^ da je boj navzel revoluci-jonaren značaj šel i potem, ko je vlada pričela rnbiti silo, in pol'-m, ko je r.!lo ubitih že veliko število delavcev v napadih na mirna delavska zborovanja. London^ 15. marca .— Kot se poroča, se nahajajo še samo vTotovi deli Johannesburga v rokah upornikov, medtem ko so ostale pokrajine že popolnoma pod kontrolo vladnih sil. Johannesburg, 15. marca. — Bankir priporoča preklic zavezniških dolg#>y. Washington, 15. marca. — Znani new-yoriki bankir, Otto Kahn, je danes držal pred Advertising klubom govor, v katerem je priporočal, da Zedinjene države cdpu'ste vse zavezniške dolgove in 'sicer pod gotovimi pogoji za umirovljenje evropskega položaja. Ta evropski položaj je po njegovem mnenju posledica raznih mirovnih pogodb, ki tvorijo podlago velikih nesporazumov. S temi pogodbami ge je samovoljno uničilo zgodovinsko lo-piko desetletij," je dejal Kahn. Razdelilo se je narode, ki spadajo skupaj, in spravilo skupaj narode, ki niso za skupaj. Prinesle so razmere, ki so oškodovale ali celo uničile ponekod, moč nakupovanja, medtem ko so drugod Turški problem ogro- Požigalci zakrivili ža mir med zavezniki. London, 15. sklepa premirja — Izza silni požar v Chicagi? Chicago, 15. marca. — Kot se Poročila pravijo, da <'o vladne čete zvišale oziroma zni- V popolni, kontroli ForJ.sburga, produkcijsko moc. in da so vojaki dobili tudi dosti ujetnikov, medtem ko so se poraženi uporniki umaknili proti reki Langlaagte. Predno se je mesto pričelo bombardirati^ se je vrglo iz zrakoplovov veliko število letakov, v katerih se je svarilo ženske in otroke, da zapuste mesto. Takoj nato se je videlo veliko število beguncev, ki so hiteli na vse strani iz mesta. General Smuts je o-3<*bno n^dzoTTval gibanja vladnih čet in bombeurdiranje Fordsbur-ga. NEMŠKA ADMIRALA STA IZGUBILA TOŽBO PROTI DELAVSKEMU LISTU. ° '^ekaj kuha, medtem ko je sovraštvo na ita i ^ ^Usča ^^^^^vanski meji le pasivno, V albanskih gorah ^ ^®dsebojnega sovraštva, ki bi brez dvo- .. Slu^ai! ^^^P^ozije. ,r I'sltji bil priča, ko se je prigodila znana šibe- Parhju se mornarji nekega italijanskega boj-1 bo ■ ^ Pi'ebivalci Sibenika spopadli v več ur tra -Do boja je prišlo, ko je več italijanskih mor- i J / Jev PJ..V tat^ ^^^adirati po mestu ter klicati "Živela Ita-da sg , Račin, da so Dalmatine! njih klice tolmačili ^ K:, "Doli z Jugoslavijo." Vgolp' J J do streljanja, da možnost je vedno tu. 0 •, Jadranu nrinesti mir, tedaj bi bilo za •ajbolišp. ------- se V A nskega parnika v dalmatinsko prista-e vic 1 'Znamenje, da se bo nekaj skuhalo. Sicer A. 1 ' tnČ" » ho h,, ^ . ^ni odpovedo svojim pretenzijam n piv ^^cata ^ edini izgovor obstoja v tem, da s nahajajo peščice italijanskih trgovcev, h He ^^^j^ivalstvo izključno jugoslovansko. Ako se Ij^^sloy^^.^^^dajo, pomeni to zanje finančno izgubo, kajti ^itl najmanjšega namena podati se 0. R^iroljuhno italijanske posesti od Trsta pa do "VG. Reke, Zadra in Trsta odhajajo iz mes' niCT^^ Italijani, in potem ne bodo imeli Italija izgovora več. 2e sedaj zapuščajo i tali ^^^niatinska mesta. Najmanj polovica tržaš-So je že za vedno odpotovalo. Nekateri ^ I'pjeni tamkaj. Oni, ki še niso odšli, samo ® prodali svoje imetje brez prevelike fij'« ^ 8tra K ^^^Soislovani v trehotku, ki poči, pomaknili Hamburg, 15. marca — Admiral Von Schroeder, ki je tekom vojne poveljeval mornariškim silam v Belgiji, in pa admiral von Jasper, ki je bil poveljnik su'bmarinskih sil, sta izgubila tožbo radi obrekovanja, katero sta naperila proti urednikom tukajšnjega gocijalističnega lista "Arbeiter Zeitung"', Sodišče je namreč odločilo, da urednistvo^i prestopilo meje u-pravičenega kritiziranja, ko ju le imenovala morilca. Dognano je namreč, da je von Jasper u-strelil nekega nilžjega časnika, ker mu ni salutiral, medtem ko ie von Schroeder odklonil vsako posredovanje v slučaju dveh mornarjev, ki sta bila obsojena na smrt. -o- POINCARE SE NE VDELEŽI KONFERENCE. Pariz, 15. marca. — Petit Pa-rizien poroča, ja je izvedel iz po zitivnih virov, da se ministrski predsednik Poincare ne !bo vde-'ežil genovske konference. Največje teškoče povzroču-joča izmed vseh bolezni, ki so jih prinesle mirovne pogodbe, je visokost nemške odškodnine. Pogoji nemške odškodnine niso 1« zlo iz ekonomskega stališča, temveč tudi s stališča pravičnosti, kajti z njimi se je prelomilo pre-mirne pogoje, kot jih je označil Wilson, in pod katerimi so Nemci odložiti orožje. "Po mojem prepričanju, ni od-Skodnins^. jračun Nemčije le večji kot ga opa zmore temveč je tudi zlo za ves svet. Ako hočemo, da se bo v našo deželo povrnila prosperiteta, tedaj moramo v naši zunanji politiki nastopiti pot pametne prijaznosti. Treba je, da se zavire, ki prepreči,'jejo proste zveze med Rusijo in civiliziranimi narodi, odstranijo. Duh boljševizma bi ne mogel dolgo obstojali, ako bi se odprla vrata." •--o--- PRI PRIHODNJIH PAPESKIH VOLITVAH BODO ZASTOPANI TUDI AMERIŠKI KARDINALI. Rim, 15. marca. — Paipež Pij XI. je danes objavil spremembo papeške konstitucije, glasom katere se bo konklave za izvolitev nove,ga papeža sešel 15 dni po smrti prejšnjega papeža, mesto 10 dni. Glasom te sipremembe bodo ,pri prihodnjih papeških volitvah lahko navzoči tudi ameriški kardinali, dva iz Zedinje-nih držav, eden pa iz Kanade. -O-- AR^UCLOVA OBRAVNAVA. San Francisco, 15. marca. — Zdaj je v teku že tretja obravnava komedijanta Arbucla, ki je bil obtože nv zvezi s smrtjo i-gralke Rappe. Dosedaj se je izbralo že 11 porotnikov, od katerih so tri ženske Turčija še nikdar tako velikega vira za možen spor med zavezniškimi ailamij ali večjo nevarnost za integriteto angleške države, kot ravno sedaj. Prihodnji teden se bodo sešli v Parizu zavezniški zunanji ministri v prizadevanju, da najdejo rešitev tega problema. Tu vlada o tem sestanku j ako velik pesimizem, kajti med francosko in angleško politiko glede Turčije obstoja očividno nepremostljiv propad. Zahteva indijske vlade^ da se ponovno oživi nekdanjo Turčijo, je povzročilo, da se oči vseh mo-hamedanskih podložnikov Anglije obračajo z zanimanjem proti Parizu. Ako se angleška vlada pred snidenjem pariške konference ne odloči svoje stališče temeljito predelati, tedaj ni niti najmanj pričakovati, da bi se ugodilo zahtevi angleške vlade v Indiji. Angleško stališče o tem vprašanju je sledeče: Carigrad bodo imele zaseden zavezniške čete toliko časa, da se ugotovi, da bo turška vlada izvedla svoje obveznosti. Zavezniki naj obdrže kontrolo' Dardanel. Smirno naj se izroči Turčiji, kadar bo ista dala prjvnerne garancije za varnost krščanskega prebivalstva, do takrat pa naj o-stane pod kontrolo Grkov. Adrianonel se nima izročiti Turkom, toda dovolilo naj bi se ji gotove koncesije v obliki mednarodne supervizije. Sveta mesta mohamedancev, Meka in Medina, se ne morejo vrniti Turkom, ker pripadajo državi Hejaz. Predno bo pariška konferenca sploh mogla kaj ukrepati mora med zavezniki priti do sporazuma, kaj da je pravzaprav turška vlada v Carigradu, ali V nacijonali-atična vlada v An gori. Francija bi očividno rada, da pe zavezniki cirn preje umaknejo iz Carigrada Anglija pa je temu direktno nasprotna. Angležki pravijo, da je okupacija Carigrada edina garancija, ki jo imajo zavezniki^ da bo Turčija izpolnila obveznosti mirovne pogodbe. Tu se izraža mnenje, da naj bi se v slučaju razbitja pariške konference poklicalo na pomoč .Ameriko kot posredovalko, toda vlada tega naziranja ne jemlje resnim. ni predstavljala'domneva, je velikanski požar v tem mestu, ki je povzročil smrt ene 'osebe, ter napravil za najmanj pet milijonov dolarjev ško de, delo požigalcev Velikanski požar, ki še sedaj do docela ni ngaišen, je uničil vse zaloge in vse rekorde 250 raznih tvrdk, vštevši glavni urad Chicago, Burlington & Quincey železniške družlbe, poleg tega pa je okrog 25,000 oseb, ki so bile uposljene ipri teh tvrdkah, izgubilo svoje delo. To je največji požar, kar jih pomni mesto Chicago izza leta 1871, ko je ogenj uničil vse mesto, ki pa takrat seveda še ni bilo veliko. Uničen je ves blok, rneječ na Jackson bulevar. Van Buren, Clinton ter Canal ulice. Ognje-gasci so še vedno na delu, ja takoj pogasijo od časa do časa po- Trdo-premogo\Tii rudarji predložili zahteve. New York, 15 marca. — Danes gO se zbrali na skupni konferenci predstavniki trdo-premogo vnih rudarjev in pbdjetnikov. Rudarji go predložili zahtevo za 20-.procentno mezdno zvišanje, kot je bilo sklenjeno na zadnji rudarski konvenciji, ter razložili še 19 di'Ugih zahtev, nakar se je seja zaključila. Konferenca se snide zopet v petek, ko bodo pod jetniki podali svoj odgovor na zahteve rudarjev. Da bodo podjetniki zahteve ru darjev za mezdno zvišanje zavrnili, je gotovo. Kot posledica, bo ipolo&aj v trdo-premogovni industriji ravno tak kot v mehko-pre mogovni. V tem se strinjajo tudi podjetniki kot rudarji. Obe strani vidita štrajk kot popolno gotovost, toda unijski vodje niso podvzeli v tej mer] še nobenega koraka, in ga tudi ne bodo, dokler podjetniki ne podajo svo- Ob obstoja ravno sedaj samo vsled tega, bi bil konec vojne. Italija- vojne. Italija- "J 2 i- v irenoiKu, ki poci, pomaKnii; m da bo skoro nemudoma pričel Ks Pa ^ "^^^Soslovani na drugi strani, ki so brez ^jih dalmatinska mesta, ki so J^na, nemudoma predmet bombardiranja. r -mm Slika predstavlja oklopen vagon, ki se nahaja na mehikan-ski meji za slučaj kakih vpadov od strani mehikanskih bandi-tov, ali pa, kadar bi ameriške kapitaliste pričelo že jati po mehi-kanskem olju javljajoče plamene, ki se tu pa sem dvignejo iz razvalin. Pri gašenju je izgubil življenje član požarne brambe, James McGovern, katerega je zadela neka padajoča stena. Težke po-'škodibe je dobil tudi William E-verett Izvor ognja je povsem nepoznan, tudi domneva se, da je delo požigalcev, kajti iz več v^rov se je izvedelo, da se je ogenj pojavil na več krajih hkratu. Mrs. Clarence Wendt, žena ka %irja pri Mercantile Savings and Trust banki pravi, da je videla sedem ali osem moških, ki go bežali od poslopij nekoliko preje, predno se je pojavil požar. Danes zutraj je bil prijet neki osumljenec, toda je bil vsled pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen. Velikanska vročina požarja je povzročila, da so.stene in cementni stropi Burlington poslopja p^okali ter 2 velikanskim truščem padali na tla, ter pn tem poslali mogočne utrinke po več sto čevljev visoko. Ti utrinki so zažgali več sto drugih ibli-zu se nahajajočih poslopij, toda se jih je hitro zatrlo s pomočjo prostovoljskih gasilskih poma-gačev. OKo se je .pc^ar nekoliko u-gnal, se je okrog poslopij nastavilo stražo 200 policistov, da pre prečijo ropanje, medtem ko st, je med razvalinami takoj pričelo KAKO SE JE BUDAPEŠTA IZ-NEBILA PODGAN. Budapešta, 16. marca. — Zad njo ^imo se je v Budapest! pojavilo silno število podgan. Podgane so se pojavljale na oblekah žensk pri belem dnevu celo po najboljših restavrantih mesta. Tedaj pa se je pojavil moderni piskač iz Hamlina, o kakršnem pripoveduje stara nemška pravljica, kako da je s piskanjem na flavto očistil podgan vso mesto. Ta moderni hamlinski piskač se poslužuje precej slične metode, razlika je le ta, da on ne piska, temveč izpušča ig sebe čuden 'glas, ki je napol podoben petju, napol joku. On garantira, da vsa ko hišA v 24 urah očisti vseh pod gan, ter je s svojim poslom v 14 dneh zaslužil 32,000 avstrijskih kron. Njegova metoda je ta: Najprej gre v klet hiše, ter gku ha tamkaj veliko posodo raznih s kopanjem, da se najde rekorde , je odločitve. Washington, 14 marca. — Danes se je predsednik rudarske unije, John L. Lewis rryadil pri delavskem tajniku Davisu. Po-govarjala sta se dalj časa p obstoječem sporu, 'Po konferenci sta se oba izjavila, da je štrajk očividno neizogiben. Lewis je dejal, da so podjetniki direktno prisilili rudarje, ciAr^astavkajo, da pa ya -sa to pl* čala javnost v obliki višjih cen, Belaire, O., 14, marca_ — lihi j ski uradnik Frank Ledvinka je danes na pod-distriktni konvenciji izjavil, da .ni nikakega dvoma, da "ho 1. aprila prišlo do generalne stavke v rudarski In-dustriji. Nekateri delegat je, navzoči na konvenciji, so danes izjavili, da ib'odo jutri predložili resolucijo, v kateri se bo zahtevalo resig-nacijo Lewisa, ter nastavitev Howata predsednikom kansas-kih rudarjev. --O-i-— MOŽ S 13 ŽENAMI BI BIL RAD PRIDIGAR. Indianapolis, 15. marca. — laaija Moore, ki je bil tu danes obtoen od velike porote vsled bi-gamie, tatvine in poneverjenja pravi, da ibo po prestani kazjii po stal evangelist oziroma potujoč pridigar. Moore je priznal, da je bil 13-krat oženjen, ne da bi se od katere ločil. UMOR IN SAMOMOR. Warren, O., 15. marca. — Da- raznih tvrdk, ki so bile žrtve po-Ižarja. Ko pi^Žne ima zakrito s črno zaveso, so rastline pripravljene, spuščati ig setoe oni čudni glas, in nemudoma se pojavijo iz kotov svetle podganje oči ter majajoč z glavo in ramami vabi podgane, ki se zbirajo kroig njega, da poskačejo v kotel, kjer se nemudoma zastrupijo. Ko je delo opravljeno, nese kotel ter vsebino vrže v Donavo. Ker je & tem poslom zaslužil veliko denarja, so izdelovalci raznih stru pov za podgane zahtevali, da se ga visoko obdavči. Vsled tega se je umaknil v neki mali trg nedaleč od Eudimpjbšte. Njegovo ime je Peter Dallos. Doma je iz neke male vasi na madžarski pla njavi, kjer žive ostanki rodu Kunsov. Ljudstvo pripisuje te- nes popoldne je ustrelil 60-letni mu rodu posetbne čudodelne mo strupenih rastlin. Kotel in glaVb jči. Dan Phillips 42-letno Mrs. Mary-Thompson, potem pa je pognal še sebi kroglo v glavo. Glasom izjave sestre ubite ženske, je Phillips Mrs. Thompson že večkrat grozil s smrtjo, ako se ne poroči ž njim. , Pojoč DE VALERA USTANOVI NOVO STRANKO. Dublin, 15. marca. — De Va-lera je nocoj naananil, da bo u-stanovil, novo politično stranko, katere namen bo, zavreči predlo, gano poravnavo z Veliko Britanijo, ker jo smatra ponižujočo in uničujočo pravice, da katerih je Irska upravičena. LLOYD GEORGE ODSTOPI? London, 15. marca. — Tu se širijo govorice, da bo Lloyd George položil svojo resignacijo takoj, kakor hitro se povrne iz Walesa, kamor se je podal ea kratek odpočitek. V takem slučaju bo Churchill edini liberalec, ki bo ostal v kabinetu. STKAN 2. aiC9> "ENAKOPRAVNOST" **Ei]iiaLlcopra-vnost*^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND H0LIDAT8 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Psbliahed bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. iiMlnoM Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. 83.00. S mo. *2.00 Jo _____ , Cleveland, Collinvood. Newburgh by mail.......I year $6.00. 6 mo. $3.50' ' vsega, kar ga napi'a MARCH 16th. 1922- iProhibicijski koniisai* Haynes pravi, da ,bo "osušil'' Zedinjene dišave, pa naj ga stane, kar hoče Jaz imam zanj jako praktičen nasvet, če l^oče svoj namen uresničiti. Vsem kotličarjem naj ne bo nikdar več zagovarjala pro-hibicije. Vzrok: par tednov se je mudila v "pi'ohflMcijskih" Ze-dinjenih diiavah. 3 mo. $2.00 Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 9 aio. $2 00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka 3.__single copy 3c. Laatuie in izdala za Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za raebino cclaaov ni odgovorno ne uredništvo. M Doravništvo. vijo, sproti popijejo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 16., '22. REVOLTA V JUŽNI AFRIKI. Naš prijatelj Otto Mayerle, E. veleth, Minn., mi je poslal naslednjo izvirno in času primerno: Cleveland se je izkazal, in pot nam je pokazal, kako se dalo ibi dobit mokrote kakšne ga popit Zatorej, bratje, brž na ples, da prisilimo kongres, ker kongresmani so naši, Volsteadovi pristaši, kar on jim zapove z veseljem vse store! podpirajo prohibicijo in moderno inkvizicijo. Casnikai'ske vesti iz Londona prinašajo ameriškim ■delavcem, katerih je danes jako veliko brez dela in zaslužka, "razveseljivo" vest, da kampanja grozot angleške vlade v južni Afriki proti tamkajšnjim rudarjem napredujejo^! Deibsu se je izkazalo, v ' ' Ikw) nnmucroli-i ' jako usper.no . Vsa poročila se strinjajo v mnenju, da je bilo bombardiranje unijskega glavnega stana, na katerega je bilo zagnanih 23 bomb, jako junaško ter vsega občudovanja vredno delo. Zdaj je glasom poročil revolta že zadušena. Vladne sile so s puškami, topovi in bombami "dokazale" delavcem,' da jo bil njih protest proti mezdnemu znižanju izdajaWki čin, katerega je bilo treba strogo kaznovati. Zanimivo pa je dejstvo, da razna poročila pripisujejo revolto zopet nekaki "rdeči"' propagandi, oziroma "boljše-viškim agentom." Stara storija se zopet ponavlja, in 'rdeča propaganda" je zopet izgovor za izvedbo novega hudodelstva nad delavsko maso. Toda to zvračanje krivde na "boljševiške agente" ni samo zanimivo, temveč bilo bi celo zabavno, da niso posledice tako grozovito tragične. Recimo, da bi bila obdolžba resnična? Po kakšni pravici, božji ali človeški, se more delavcem odrekati mednarodno sodelovanje in medsebojno podpiranje, ko se Vendar imperijalistični in kapitalistični elementi vseh dežela družijo med seboj veliko bolj solidarno, kot pa se je sploh delavcem kdaj sanjalo. V VVashingtonu se je pred kratkim vršila mednarodna konferenca, o kateri so povsem z gotovostjo lahko ^e, da ni imela druzega namena, kot čim bolj utrditi spone kapitalizma vsepovsod ter nastopati solidno v vseh slučajih nevarnosti. In šele včeraj smo čitali, da je sovjetska vlada prišla na sled zaroti med j in on za cvili, korajižo imaš. francoskimi in ameriškimi oljnimi interesi, katerim diše'^® cn pa za grmi, oljni vrelci v Baku, in se vsled te^a pooajajo z baroncmi , 1 . . . 4. T 1 'i' • ^ ^ iZatoraj. brat, premisli se, Wrangelom, ki znaj uziva gostoljubnost jugoslovanske L ^ zapiši se, vlade, z namenom, da spomladi poskusijo svoje želje ures-1 (]ru,gače ibo vsaki reči smel, niČiti. Londonsko vesti donašajo med drugim tudi "grozovito" vest, da so imeli rudarji že povsem določen načrt, da ustanove neodvisno republiko po vzorcu Rusije. To najbrže ni resnica, temveč samo posledico razgrete domišljije kakega časnikarskega poročevalca. Vsekakor pa bi se moralo Rusiji dati vse priznanje, ako bi bila res zmožna dati moralno in materij al no pomoč v času hude notranje stiske celo delavcem tam daleč v južni Afriki. Ako je sovjetska vlada resnično imela kaj opraviti pri revolti v južni Afriki, tedaj mora angleška vlada sama priznati, da Rusi niso storili prav niČ druzega, kot da Babe Ruth je pjodpisal kon-trakt za $75,000, da bo za eno poletje s polenom v roki zbijal base4ball žogo. Jack Dempsyju ponujajo $350,000 da se gre enkrat pošteno pretepsti. Will Hays je dobil džab. ki mu nese $150,-000 na leto. Hoover ju pa ponujajo druzega za $100,0.00. — Kdo pa pravi, da se prosperiteta še ni povrnila? Kaj je odprta delavnica? — Prostor, kamor je vsakemu dovoljen vstop, izvzemal unijskega delavca. Poročajo, [la nemški kajzer pi-šd knjigo q starih razvalinah. To bo pač njegov življenjepis. --3-- Ne moram opisovati gnov Lrre :'ame, kakor tudi .posamezna dejanje, kajti če se ne motim, S' je že parkrat opisalo to dr smo v drugih časopisih Pripomnil bi le toliko, da so bili karakterji 'pri nedeljski predstavi odbr^ .1 še prilično dobro, če se oziramo na situacijo, ki se je zalezla med naše razmere. Ur h Kante, žganjar (Bošt. Trampuš) zna dobro pokazati 'kretnje gorenjskega kmdta, le da ni motila poslušalcevo uho tista nesrečna izgovorja na '"1". Saj splošno Gorenjsi ponavljajo v Clevelandu še ohranjeni orginal-ni "v", ko ponavljajte besede: ''Al' je kobiva, kej piva; mav" je požvampava, pa je sva." Ulo-ga je tudi precej dolga, in človeku je pač nemogoče, da bi se jo priučil in naštudiral v štirinajstih dneh. Drugače je je bil Kante igralec, ki je skušal s svo- u \ j kaj je pomagalo. Senatorjem pisma pišite in jih poprosite, če prošnja ne pomaga, pa dej prisilit vra,ga, ker nič jih ne skrbi, kar okoli se godi. Postave nam izdelujejo, katere sam; ne izvršujejo. Poglejte na vojake, podčastnike in prostake; kako se je-ž njftn' ravnalo se kmalu bo izkazalo če mal so veseli bili, takoj na gavge z njimi; več jih skup so uklenili in v nemški gas brez mask gonili My counthy this of thee kaj v tebi se,vse godi, lumparstvo nam podpirajo, a poštene pa zapirajo postave nove delajo kapitaliste povzdigujejo, jih zmiraj gori vlečejo, in delavce dol mečejo. Unije naj rajši bi zatrli in voditeUe zaprli Pomislite možaki; Jaz, ti, in drugi vsaki, če brco psu na ul'ci daš. Razvalina življenja" Zadnjo nedeljo, 12. marca, je vprizorilo dramatično društvo "Lilija" v Collinwoodu Finžgar-jevo drama "Razvalina življenja" Vprizbritev se je zavi-šila v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. ..Razvalinti življenja" je drama v treh dejanjih. Njen priče-{ tek nas nehote spomni na "Div-' ka na Gorenjskem, to je nekaj posebnega. Kdor jih pozna, ta se je lahko v nedeljo zvečer zahvalil za priliko, da mu je bilo dano videti »gorpnjsko potovko v Ameriki". V celoti je bila igra malo pri- Sokolnki haarščaj na kolskcm zletu. Jugoelovf' Sokolskemu naraščaju, k' vikrat pokaže v večjem hitro vprizorjena. Ni bilo časa, pri javnem nastopu, so' Iz stare domo II li da bi se igralci gpoznali med seboj po svojih značajih, katere zahteva igra. V tem se vidi tudi energija posameznega igralca ali igralke, da nam sploh toliko svojega truda in veselja doprinese na oder. Vdeložiba je bila j precejšna, kljub temu da ste ge vrnili na ono stran mosta še dve drugi zabavi Collimvobj je v tem veliko boljše polje za dramatiko, kakor naš '"slavni" Cleveland. Po iprvi prefdstavi je sledila še druga, pod imenom ''Ženska brivec''. To je burka v enem de janju, ki pa v resnici nikakor jimi možnostimi doprinesti vse . . najboljše, da zainterisira na\'zo-piitak-če. Tudi talent ima, kar ne more ° drama nobeden zatajiti, le da ge izpopol- ni in pripelje na pravo pot. svojim vedenjem in govorjenjem pridobila simpatije vsakega posameznika. S prvim nastopom je pokazala s kretnje in geste: kakšno .le njeno sorazmerje med o-četom in njenim \"zljubljenim fantom Njeri zamižljen obraz, skoro napol jokav glas, kajti tr- , , ,, , I pela je od napadov strupenih jega lovca , kar seveda tudi IT 'j. ■ ■ , , ,v . , , . :kmečkih jezikov, vse to lo le po-vpreze gledalčevo zasledovanje l , ^ .. . ' v . 7,, , stavljajo v ospredj^^ pred vse s tistim vspesnim efektom, da! , . , ' , 1. , , . ,1 druge Igralce. Semtertje se je človek poza«! na vse poosebije-J . , , . r. . r, , . . . pogreaaLO dusfevno* uzrdzanje, na imena. Snov te Finggarjejej^J^.^ drame je povzeta iz življenja ti-) . , ., 'vanja v posameznih odgovorih, v treh dejanjih je zadostovala navzočim, da bi odnesli dober vtig in pravično sodbo o posa-Lenčka, hči žganjarja, ta je s | veznih igralcih. Tudi dobo ni. če se ljuden daje preve; različnega užitka. Stem ne maram žaliti posamezne igralce, ampak povem le sodbo, ki Si jo ustvarjajo navzoči. Dramatično društvo "Lilija" I .... , . , . ■ je ve£ kot potrebno v Collinwoo- "'""".H" " t. vrsti namenjeni predzlf^ vi, to do 4 nedelje pred zletnimi dnevi, ki jih polnili nastopi članov i" Naraščajevega nastopa ži vsa sokolska mladina ^ ' movine. Poleg mladega se uvrsti mladi Prlek, ^ Šumadijec, Ličan, itd. Ves mladi zbor naj ■Združeno in ujedinjeiio 'm-, no, posejano z nežnim soP cvetjem. Moški in žensk' čaj ter deca obojega sP®'* re ta dan na zletišču, d*/ zna, da vidi, da ni raijl'^ njimi — pa bodi Jijegov sivim Triglavom ali P"' timi gorami albanske "'f' ko je zamišljen narasw. na vsesokolsk^m zletu nedelja bo joločena še ni gotovo. Smrtna, kosa. V umrl po daljši bolezni rom znane tvrdke Ant' _ g. Ivan Krisper, veletj"*^ posestnik. Po mišljenj"' je bil pokojnik značaje" ' Ji tli IS kt ki Bt pičnega gorenjskega kmeta, kjer j ne poznajo vina in pive, ampak pijejo le šnops, katerega kuhajo doma iz čespelj. jabolk in hrušk. Dijalogi v teh prizorih so ni bilo pravega naglase-v posan toda vse to je primanjkljaj k njenim nastopom, kateri so vpo- števanja vredni. Tona, rejenka žganjarja. (I- tako organahii' in končno tudli Batič) se je zamislila v dovtipični,( da ni nikjer nobene i vlogo. Izvrstno ji je šlo 1 vsiljive besede ali potrebnega irok, vsepovscdi je s svojo jpovdarjanje te ali one besede. Prefriganostjo zavfšila gvoje de- du. Okrog njega se zbirajo moči, katere bi zaslužile večje priznanje in poplačan trud, kot ga pravzaprav dobivajo. Toda v današnjih razmerah ne moremo ustvarjati nič boljšega, in veseli bodim,o, d«! ima sploh te vspehe, katere nam kaže "Lilija". Želja vsakega Slovenca in Slovenke naj bi bila pač ta, da se dramatično društvq podpira in oživlja. Za to pa Collinwoodca-ni. le naprej po začrtani poti! Janko N. Rogelj »U val splošno spoštovanj® — Pri Sv. Marjeti na polju je umrla ga. bacher, mati gimna'zij®^^ vnatelja g. dr. Josipa cherja Dosegla je leP",' 82 let.'Na Vrhniki je star ondotni sodarski posestnik g. Ivan. Obla''. Žalostna smrt kor poročajo iraški ustrelil v Gradcu genej^ jor Oskar Benkovac, vat. Zivljenske raz"^^^ prisilile v smrt. je ■.i 2tl ,V!i n ti that you can go to bell. jA'se skozi je pogovor le vkoreni-j njena in domača! govorica ka-jrakterističnega gorenjske- v kmc-i ta. Marsikateri je že videl zad-inje čase na naših odrih "Divjega lovca", "Verigo", kar je tudi Finžgarjevo delo, toda "Kaz-! valina življenja'' je nekaj ncvc- lo. Sveto^vala je, kakortudi grajala, delpla načrte, a ^onet zaobrnila iste v drugo smer. Vloga je ibila odigrana v zadovoljstvo vseh, kajti zahtevane karak-teri.rgle in oznanile s svojim krepklim kovnastim glasom, da je vstopila nevesta. Šla je s sklonjeno glavo, a prav nič plaha, čeprav nekam razburjena, ljubka in očarljiva, prava minijatur-na nevestica. Ženske so se nasmihale in šepetale, ko je sla mimo. Moški so snimrali: "Krasna, divna!" Gospod Walter je korakal 3 pretirano dostojanstvenostjo. nekoliko bled, naočnike naravnost na nosu. njima štiri družice, vse štiri v rožnatih oblekah in vse štiri lepe; b.le so spremstvo tej biser-kr^ljični. Drugrovi, skrbno izbrani, enakih postav, so šli v korak, kakor da a'> se vežbali pri baletnem mojstru. Za njimi je prišla gospa Waltcrjcva, peljal jo je oči: .njenega drugega zeta, marki de Latour-Yvelln, dvain-•sedemdesetlcten mož. Ni hodila, vlekla se je, kakor d i sc bo pri, vsakem pregibu onesvestila. Čutiti je bilo. da ji noge odrekajo, da ji razbija srce v prsih kakor zverina, ki se vzpenja in bi reda ušla Vsušila se jc bila. Beli lasje 30 delali njen obraz le še bledejši in upalejši. GIfda'a je pred se. da ne bi nikogar videla, nemara, rla bi mislila edino na to, kar jo muči. Potem je prišel Georges Du Roy s staro, neznano damo. "" ^ Glavo je držal pokonci in niti trenil ni s srepo uprtimi, t'.dimi očmi pod namrštenimi obrvami Brki so mu bili videti vznemirjeni nad utsnicaini. Ljudem se je zdel zelo zal fant. Nosil se je smelo, bil je vitkostas, rav-n'h nog. Podal se mu je frak, na katerem se je svetil, kakor kaplja kr\ i, mali rdeči trak častne legije. Na otoku Malti je profesor T. Zammit, kiirator jn razkril ostanke staroclovnih tf-mlov, ki so velik" vrednosti. Slika predstavlja prehietorične razvaline Nato so prišli sorodniki, Roza s senat"*^'^ linom. Bila je že šest tednov omožena. Yvelin je spremljal vikonteso Percemursko. ^ Naposled pisana procesija Du Royf^ik prijateljev, ki jih je bil uvedel v svojo novo dje, znani med pariško brozgo, ki so takoj če je ravno sila, oddaljeni bratranci bog«''' propali plemiči brez vsega, z madeži na svoji časti oženjcni, kar je še huje. To so bili f""' vigne, marki Banjolin, grof in grofica de voda de Ramorano, princ Kravalov, vite/ lem Waltcrjcvi gosti, princ dc Guerche, vodinja Ferrancinska, lepa markiza Duneska- ^ rodnikov gospe Walterjeve v tej povorki kakor se spodobi ljudem iz province. In ves atavbi bučne in ritmične zvoke iz svojih s vpijejo v nebo človeško radost ali tvgo. ZsP' ^ vratnice pri vjiodu in hipoma se je zmra^*'"' so vrgli solnce pred vrata. osP V'a'^ 'es čas so pele orgle ter razlival® _____i • .-L gVf" . SaJaj jc Georges klečal poleg svoje 11(0 sveti j enim oltarjem. Novi tangerski škof, s s kapo na glavi, je prišel iz zagreža, da«'" ' imenu večnega Boga. Stavil je običajna vprašanja, menjal besede, ki vežejo kakor verige, ter govor*' ročencema krščanski govor. Pridigal je o dolgo, 7. visoko donečimi izrazi. Bil je rcjc" , rasli, eden tis'Jh prelatov s čustljivimi trek^ Nekdo je na ^las zaihtel, in nekaj ^]j{ nilc. Gospa Walterj6va je plakala, obraz ^ (Dalje prih.) N« ^♦^AKOPRAVNOST STRAN S. •fosip JURCIC: ••■•■•SMMifiMnniineiminiieeieiBMMHiMiiiemiMieeieieiieieiieiiitiesiiiMeiiietMiieieneeteisl SOSEDOV SIN. POVEST tukaj na steni vi-L; . "7" kaže na puško Rl IP L,;i , ' ' ' I'D P'jsteljo obešena. ' Ustrelim, nego da bi |fe sv'^" rnislim. Zahvali ifUi -1°'' da te sinoči nisem nF°H sicer. . ' obrne proti du- CJT"' m izide. B« a XVII. Smrekar kakor i' gtal na konci svoje ^ tate tiste izbice, v "Jegova hči spavala. "Ili '. J® baš iz kašče prišla. 'I 'arica^ "^^ti Smre- "V* T- • ^ ha P°^^že mož s prstom i^i ..ij ob zidu. tori ^ "'^®sar ne vidim," odgo-jjf mati. ^azdrmki °(^P8.dki od zida r*U , ® stopinjo Zid na SilMesied j® t"di zamazan. To i;!i varjat i °. j® hodil pogo- dob%^/'^» bil jaz en. ^ kle vba ^ ^ denes ne sme de-■ *^'ljaj." " Zgoraj ji po- lide ^ Pok ima in zamišljena o-vezo. did, i'f ir>' '! sta ' hčer V oče in mati W PM (lortiu •'® '"orala biti p) kgovst^ ' hodil menj po 1^® moral 1,"^^? i" kadar ■^'^^odoiii PO-^-aibil pred loi- ter z^tiičiti, naj bo pa ;, Dei(||g^ ^ povsod oči. ,1^ *sakdania ^iho opravljala iti' in ožetn ^^regla je mate-# ^'Ggo popj, } Večjo skrbljiv'jstjo liii^ '"i Vesela ^ govorila je malo rc ji je nikdar. Z obra- ®^etoča,°rr"®/^o ane bolj ginila mladost o-žalost je biW razlita po njenem obličju. Mati je poznala črva, ki jo glo je, in v srce se ji smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je iz-kušala razveseliti, molila zanjo in jokala se, kadar je bila sama. Časih se ji je mož zdel preoster, a časih bi bila ženica vso bolečino, ki se je 1% hčere v njeno materino gi%e stakala, izlila v jezo do — Štefana, ki je bil po njenih mislih edini kriv, da ni bilo v njeni hiši — ne miru, miru, praiznote, tišine je bilo še preveč — tistega veselbpokojnega stanja, ki je kraljevalo vedno na Smrekar je vem jomu. Neko nedeljo popoludne, ko so bili šli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica sama doiija pri o-knu. sedela ter bukve vseh svetnikov in svetnic v roci držala, videla je Štefana mimo okna iti. Hitro ga pokliče v hišo. Ko je pred njo stal, začne ga žena oštevati in zmerjati, da mo re biti tako hudoben ter breg pa meti in premisleka zdražibo delati v drsžini, pa nevednemu dekle tu, ki ga ne more nikdar dobiti v zakon, z nepremišljeno ljubeznijo srce težiti. Dokler se mati Smrekarica Iiu iuje, ne odgovarja Štefan ničesar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize vprto roko glavo podsla-nja. Ko ge žena umiri, spregovori on: (Dalje pr:h.) 1^ % M Naturalizacija ino-zemcev tekom 11921. New York (Jugoslovanski Od delek F. L. I S.) — Glasom letnega paročila poverjenika za na turalizacijo (Comniissioner of Naturalization) je bilo tekom mi nolega fiskalnega leta podeljeno ameriško državljanstvo 181,292 inozemcem. 2,260 sodišč se je u-kvarjalo z naturalizacijo, izmed teh je bilo 216 federalnih sodišč, d očim 'ostala so bila di^avna sodišča. Z ozirom na naturalizacijo je vsa dežela razdeljena v e-najstero okraj ev, poimenovanih po najvažnejšem mestu v vsakem okraju. Newyorski okraj je izdal največje Število državljanskih papirjev, tik za njim prihajajo okraji; Chicago, Pittsburgh, Boston, in Philadelphia. Glavni stan ostalih okrajev se nahaja v St. Paul. St. Louis, Washington, D. C., San Francisco, Seattle in Denver. Tekom istega leta je 304,481 inozemcev vložilo prijavo b nameri, t. j. zapriseglo za pryi papir, 180,894 pa jih je zaprosilo za drugi papir. Kakor zgoraj o-menjeno, je v tej dobi 181,292 i-nozemcev dobilo drugi papir; izmed teh je bilo 17,636 inozemcev ki služijo oziroma so služil v ameriški vojski in ki imajo .posebne olajšave pri dobivanju I državljanstva. Sodišča so zavrnila 18,981 prošenj za državljanstvo in odložilo rešitev 45,483 prošenj do ikasnejšega zaslišanja. Glavni vzroki zavrnitve prošenj za di-žavljanstvo so bili 21151 prošenj je bilo zavrnenih, ker se ni prositelj pdbrigal za na-daljno naturalizacijsko postopanje, 3,058 radi neprimernih prič, I,848 radi neveljavnosti prvega papirja, 1,7336 radi tega, ker Je prositelj zahteval tekom vojne opristitev iz vojaške službe češ da je inozemec, 1,120 radi pro-siteljeve nevednosti, 719 radi '"ic-moralnega znaačja in ostalo radi drugih razlogov, kot nezadostnega bivališča, pomanjkanja spričevala o prihodu, smrti, itd. Od prošenj, odloženih v rešitev na poznejše dobo, 15,070 je bilo narešenih radi tega, ker se prošitelj ni odzval na sodnfjo, II,855 radi nevednosti o ame- sti in 17, 205 radi drugih razlogov. Ljubljane so vsi fondi že nal-iaza-11 podpore za jantiar, samo zdrav Bureau of NaturalliatiiOn se jstveni odsek še do danes ni odgo. tudi zanima za organizacijo šoljvoril na večkratne prošnje zadru-za državljanstvo. Takih šol, s ka-j!?e. !:o li sploh dajal podpore še terimi vlada sodeluje, je v 3,-iza bodočo, oziroma prve mesecc 526 krajih. Iz poročila je raz- 1922! Koliko skrbi, strada-vidno, da se tako šole za angles-{"i® drugih nadlog prinaša to čino in državljanstvo čim dalje | lepemu številu naših medicincev bplj pomnožujejo po vseh drža- j (^0), posebno onim, ki študirajo vah. j zadnje leto in bi morali napenja- --o--j li vse svoje moči za izpite! Zdrav Vseuč. prof. dr. Murko, Praga: stveni odsek je s takim birokra-BREZBRIŽNOST ALI BREZ- j tizmom ali s tako apalijo preko-VESTNOST? jsii^vse druge pokrajinske zdrav- Jugoslov. dijaštvo v Praqi jeH'^® odseke. Takega rekorda od začetka šolskega Icla vedno Ljubljane bi vendar ne pri- skrbeh in ne pride do miru, tako Ise medicinci potrebnega za študije ker splohi^ podpirani v rJoV.;,,o ___I !• -u r . Ljubljani pri ugodnejših razme- ne dooiva nodoljenin a!i pa vsaj I , . , __ „ v " v. 1^^" V prvih scmcstrih dobiva ne o pravem času. Uijaslvo pesi-1 . , Ija prošnje in spomenice ministr-!'" f "m' . ,tvn v Beograd, pokrajinskim kakor Prazani v poslednjih j__ - i JI , I siemcstnh. Pa pa se beda poseb dam m njihovim odsekam, depu-l , tacije in posamezniki se vozijo v T še bo- Beograd in druga vladna središ-l''''. ra »I 1 / vajo centralni stipendisti meseč- ta. obletavajo prasko poslanstvo, i^v , , sedanip bl-i/S - 1 J » • • , po 900 Kc. kakih 80 medicin sedanje, nivse m bodoče ministre , _ in vplivne poslance pišejo v čas- P® nike obupne krike, katerih bese- de niso vselej izbrane, imajo zborovanje za zborovanjem o svo-' jem položaju m res i?e vejo kaj j početi, ker ni najpotrebnejšega' denarja za stanovanje^ vsakda- clicija. V začetki; osemdesetih let smo na Dunaju občudovali in zavidali Srbijance, ki so dobivali mesečne štipendije do 100 goldi narje'.- in še takse, navadni Slo- je: Qcler, financa, in razmere, tretji in glavni je brezbrižnost, ki je silno vtelešena, v našo kle-velansko publiko. Nekateri tudi trdijo, da je stopnina previsoka, potem je v prvi vrsti društvu samemu, ker društvo bi rado za manjšo igralo; ali pomislite: dvorana stane ravno toliko, orkester ravno toliko, druge potrebščine ravno to liko. Potem ni mogoče vstopnine znižati. Ni namen društva, da bi obogatelo, temveč namen društva je, utrditi med narodom prepričanje, da je potrebno, da nekdo goji slov. dramo. In to je dose-daj v polni meri delalo dramatično društvo Ivan Cankar. Zatorej je naša dolžnost, da podpiramo taka društva in ustanove Dramatično društvo ti^di smatra, da je nekaj skupnega več vredno, in če ravno je malo, kakor pa dosti, ako nima narod nič za govoriti. Zato ima društvo na svojem praiporu zapisan na prvem mestu S. N. Dom, ki iudi deluje zanj. Naša '4r1-. * 1 1 ' 1' (dancs v isfi državi, posebno na, Ker pada jugoslovanski dinar, 1 i i v . , , češka krona pa naWča tako dal, J. "hprn^sti nahajajo nimajo štipendisti letos niti tre-1 J""?' 1'' P"^ilja- tjine lanskih dohodkov. Mnogi 1^° Poleg tega po 100 dinarjev dijak! odhajajo domov, celo P""'" dicinci poslednjih let in kandidati, ki ,toje ^red izpiti.!""" mnog! ,c Sopejo preselili v Kra-'"'' Tako ,c stvarja kov in Varšavo ali v Avstrijo m prevelik prepad med dijaštvom, ..... . ".o«vu aii v fAVRtriJO 111 I • • 1 . Nemčijo, kar pa v sredi semestra' r"""" ° P'^^tekciji -udi ne k.ž.. i„ .ploh n.!'"/;"'","""- mestu. V d • ^cj tudi ne smejo čuditi. al:o je ^ sami Jrrogi pa so se- « i , . luiroslovei rlški vladi 1,353 radi nepismeno- mmm rmirm iBiiiPiii 1 """"">Qiiiiiiii!int:iii<|||||||||;]||{||||||{|it]{n{||iiii:'.[]i|iiiiiij|i|[irtuiiiiiuc]iiiiiiiiu!i(iiiiiiiiii.'!iu>iitiuiiiiitjiitiiniiiii(riii'iiiiiiiiii:iHiiiiiiiiiiuiiiii:i'.'ii.<(]iirtiiiiiiunn ZAKAJ? I i Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ZATO: 7 A TTf^, ker pomeini vsak oglas v vašem listu več dohod-^ ^ A v_y # kov za vas list — y A TT^, ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena-i W « kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — / ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zz&to, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —» ^ A , Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v ^ 1 W : dnevniku <( enakopravnost In naročajte se nanj. Vedno najnovejše veiti, povc*ti itd. *•""»'111111111 Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba "'iceion 551 6418 ST. CLAIR AVE. 1 m iitve tudi na dnevnem redu, kajti gospodinje nočejo in ne morejo vedno stotr.kov in tisočakov v jnsko dijaštvo t?ko pristopno koiiiunističnim idejam. Tako seveda ne more iti dalje. um čeških kronah kreditirati. Blagori'^T njemu, ki ima vaaj nrijalelja, ki'''' ^ ga lahko sprejme na djvan aliT"'^'' ^ dobro m ootrcbno de- kako drugo Najpbož^iej-' 'T z: • t, l ilizacija upravičena. Venchr tako S.I med stotinami ubogih pa so v,< , , , v , 01 . syj. . I (inleko-^ezne rerorrr.e nai se do-lesniLi .Slovenci. Zdi se mi torei , . .. . ', J , . I r)ro pripravijo m ako je enkrat da domovmo opozo- v, , , , J . . , J. izsla tako usodepol na naredba. naj so tudi izvrši! Pri tej priliki pa jc tudi treba vprašati, je-li dobro, da se vse nalaga državi podpiranje dijaštva posojilnice, okrajni odbori, obfine .in društva? V zadnjih letih je dijaštvo samo mnogo storilo za podporno organizacijo, ali tudi tukaj S2 vpraša, je li bilo dobro, da jo je vzelo popolnoma v svoje rok'j, oziroma da so mu jo drugi krogi popolnoma prepustili in naložili^ "ANFISA". Kaj je to? Anfisa Ne potrebno rim iia to bedo in jo rr,zložim Dne 4. avgusta 1921 je izšla iiaredba ministrstva prnsvete v, Beogradu o izenačenju in centra. !• , . , . t- v . ... ... , , . lin vse oa nje zahteva. Kaj so )iz • '.y^ K## h- — Je rešila sebe in otroka. Ko je spoznala Mrs. Geo. Deitz, 3498 W. 1 19 St., da ji je izhod iz goreče hiše nemogoč, je zavila svoje osem mesecev staro dete v blan-kcte ter je vrgla skozi okno prvega nadstropja na tla in nato še sama skočila za njim. Niti njej niti otroku se ni ničesar pripetilo. Ko je zavijala otroka je gledala^ da so bili blanket! dovolj težki, da se otrok ne bi preveč pretresel ob padcu na tla. Ogenj se je pojavil v kleti, ker je bil forne/ preveč zakurjen. — Avtomobilske nezgode. V včerajšnjih avtomobilskih nezgo-. dah je bila ubita neka šestletna j deklica, štiri osebe pa so dobile I nevarne poškodbe. Ubita deklica i Josephine Roth, 7111 Grand I Ave., je našla srnrt^ ko se je igra-'k< doma pred hišo, medtem ko jc bila mati zap osi j ena s pranjem. Priletela je naravnost pred avtomobil, tako, da se ji voznik ni mogel izogniti in ga je policija takoj oprostila vsake krivde. — Nadalje je bila povožena tudi petletna Anna Bonnorrac, 2720 ' E. 92 St. Povožena je bila od ne-' kega tovornega avtomobila, ko je čakala na vogalu E. 92 St. in EUickeye Rd. svojega očeta, kdaj ' pride od dela. Deklici je izmak-i njena noga v boku in je drugače opraskana po celem telesu. Ko je prišla zvečer njena starejša sestra Helena domov od dela in je zvedela, kaj se je mali sestrici pripetilo je hotela takoj k njej v bolnišnico. Nriki avtomobilist se je prostovoljno javil, da jo popelje tja. toda nesreča je hotela, da je zadel avtomobil na potu v avtomobil Miss Grace Murray ravno na vogalu Carnegie Ave. in E 79 St.,.pri čemur je zado-bila precejšnje poškodbe še starejša sestra. Sedaj ležita obe sestri v Mt. Sinai bolnišnici. — Jako nevarno Je poškodovan 18-letr.i Max Bonsteel, dijak dnige-I ga razreda Western Reserve uni-j verze, ko je bil zadet od nekega j avtomobila, ko je stopil z rudečo kare ravno pred svojim domom ' na stop 21 Kinsman Rd. Avto-mobilist ga je takoj pobral in odpeljal k nekemu zdravniku v Warrensville, odkoder se je odpeljalo ponesrečenca v Mount Sinai bolnišnico. Kasno sinoči še ni prišel k zavesti. Zdravniki pravijo, da ima najbrže prebito čre-pinjo. Bonsteelov oče je zdravnik. McFarlanda, washingtonske-ga novinarja, o katerem smo že včeraj poročali, bo obdržala njegova druga žena. Tako je odločil sodnik Levin e potem, ko je pazno preštudiral tozadevne odločitve najvišjega sodišča. Sodnik Levine je dal McFarlandu razporoko od njegove žene še leta 1919. Žene ni bilo t6daj sploh nič na dan in mož je rekel, da ne ve, kje se nahaja. Nekaj mesecev po razporo-ki pa se je žena javila na sodniji ter ovrgla vse moževe trditve na podlagi katerih je dobil razporoko ter tudi povedala, da je on dobro vedel, kje je ona, a da tega ni hotel povedati na sodniji. Na podlagi tega je sodnik lanske- ga avgusta razporoko ovrgel. Toda ker se je med tem časom, še predino je bila razporoka razveljavljena, McFarland ponovno poročil, je njegova druga poroka veljavna in prva žen?, se mora navzlic temu, da je bila razporoka razveljavljena, umakniti. — Paket starega kraja ima v našem uradu Janez Štebljaj. — Ko sta zapazila policaja Horn in Jacobs včeraj ponoči pod novim mostom na zapadni strani Public Square in Superior zasidrano ladjo, ki je bila v.«a razsvetljena. ob bregu Cuyahoga reke pa stoječi avtomobil, sta bila takoj gotova ,da sta prišla na sled kontrabantarski ladji. Ko sta pa stvar preiskala, Vsta dognala, da se vrši na ladji celonočna krokar-ska zabava. Prijetih je bilo pet moških in dve ženski. Veseljaki so imeli na razpolago tudi precej pijače. Najbrže so bili to kaki "boljši" gospodje, kajti policija njih imen ni dala v javnost. — Dasiravno je bila zadnje dni množica, prihajajoča v Federalno poslopje, dp. izpolni listine za dohodninski davek jako številna, pa pravijo zvezni uradniki, da bo letošnji dohodninski davek za kakih 40 odstotkov nižji kot lansko leto. Če se bo nabralo v Clevelandu $100,000,000, ho že veliko. Lansko leto je znašal skupen dohodninski davek clevelnnd-skega okrožji $140,798,407.11. — $75,000 odškodnine. Mrs. Helena Bachman, 5600 Hough Ave., je bila prinešena včeraj v sodno sobo sodnika Bernona na nosilnici, da izpričuje pri tožbi za $75,000 odškodnine od družbe pocestne železnice za poškodibe, katere je dobila, ko je pričela kara, na kateri se je peljala, voziti nepričakovano. Pravi, da je od tistega časa invalid. —— Delodajalci in unije gradbene industrije so si zopet nekoliko bližje kar se tiče delovnih pogojev, kajti obe strani sta pripravljeni pogajati se. Charles Smith, zastopnik koncila gradbenih delavcev se je izrazil, da so delavci bili vedno pripravljeni na pogajanja bodisi z zvezo delodajalcev ali s posameznimi delodajalci. Zastopnik Zveze gradbenih delodajalcev, Dwight L. Hoo-pingamer, pa je rekel na to, da je bilo to vse, kar so oni hoteli vedeti. Radi bi vedeli še tudi, če so jelavci pripravljeni ukloniti se odločitvi posebnega razsojevalne-ga odbora, v slučaju, da bi direktna pogajanja ne uspela. . . . T* -»v-'-^ ........ Garrett S. Wall ig Harrisbur-ga, Pa., je pred kratkim podaril predsedniku Hardingu palico, ka lera je narejena iz lesa, ki je bil vzet iz starega pennsylvanskega Ta slika predstavlja eno iz-me^ številnih, obsežno dekorira-nih pogač, katere se je speklo ob priliki poroke angleške princese Mary g viscountom Lascelles. Milwaukee ima ipsa, ki ima neko posebno nagnenje do pošt nih raznašalceVi Ustavi se pri vsakem, ki ga Acidi, ter mu poda |dr^žavnega kapitola, ki je pogo-fivojo taco. rel 1897 Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. NASI ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. BohinCj — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski zastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik DeliSi-monovič. Caspar Logar, Nilea, O, Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, Oa Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O, Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo; Joe Merše, Box 248, Meadow I.ands, Pa. Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up. Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa< Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank HajTiy, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Paj Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa, Mike Jerina, West Newton, Pa Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa< Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa, Jos. Cvelbar. Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling. Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan. Delbeljak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Coloj John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N, Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikakft, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, III. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs. Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in PjObirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevze-' ti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O, MALI OGLASI ^nroi»i»Hwiiiit»naiiiiuii[iiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiitiiiimHttiiiBii:iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimtiiuiiiiniiiiii'iiii'iiiiiiiiiimiiiiHinti'iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiiniiinninii»iW!!!! GOSPODARJEM po CoHinwoodu m okolici sporočava, da sva pričela z najino obrtjo, t. j. da izdelujeva vse kleparsko delo, popravljava in izdelujeva žlebe, krijeva strehe,' i. t. d. Kadar potrebujete e nake postrežbe so obrnite do naju. Se vara priporočava. JOHN ANŽIC & JOHN BOSTIC __441 E. 158 St. (64) ODDA SE LEPA SOBA ~ za enega fanta; s hrano ali brez; kopališče in gbrkota. Naslov se izve v uradu tega lista. (62) PRODA SE LOT 150x40 na West Side. Cena $225. Vprašajte na 1007 E. 64 St (62) IŠCE se priletna ženska, da bi paaiia na otroke. Zglasiti se je v uradu tega lista. (63) IŠCE se žensko od 25 let, za opravljanje hišnih Plača po dogov'oru. Naslon uprava Enakopravnosti Ako potrebujete voznika ^ žanje pohištva in drugo pri meni, ker imam na razPJ* tomobU za vsakovrstno P" blaxa. LOUIS ZUPANC, 119.') NORWOOD BD M I I I I I I I I I I I I IT ad [ Old Dutch SW g NjAJjBQLjSl NA SVEt' E ■ 5914 St,, ? B , Nm debelo in'-dro^^ 1 NAZNANILO! Lepa prilika ga Sloven'* da se dobro znana sloven^^ cerija v sredi slovenska J' ne. Zamenja so tudi da se radi odHoda od se poizve na 1425 E. 55 r STANOVANJE 4 velike sobe, spodaj, elektrika, gas, klet za prati, podstreha in vse udobnosti, se odda takoj. Na jemnina je nizka. Zglasite se na 15409 Halle Ave. (63) GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znanike, živo srebro. magnetne igle, in za vsako stvar j g......................................................................" ki ima kako vrednost. Prinesite S| SLOVENSKA POPRA^ ali pošljite na Simon, Reliable 5 g AVTOMOBIL D I I . -1 /->!.• C 1.- 5# Ml varimo in ravnal" J j Droker. Lastnik Onio Smelting g g vrst železne in kovina®'® f and Refining Co. soba it. 216 H| mete. Zaloga olja, I DtJ _ 1 OiL •