ZA IZBOLJŠANJE USTA pilwttjwi Vate Mn ▼•!>«. Vaak, ki M priperečsle I a • N a r • d ali » pridobite aa naracoika. Vas h« knk-ten. Iter it« nu odprli pat k um Irpetao In zanimivemu ttiv«. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CJTATHJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove narodni-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusil j o. TELEPHONE: C He I sen —lJ-IJ Kilter«! ax hreond Class Matter September 21st, 1903 at the Past Office at New York. X. Y„ under Art af Congress of »larch 3rd. 18"». ADDRESS: 216 W. ISth ST., NEW YORK No. 101. — Stev. 101 NEW YORK, MONDAY, MAY 2, 1938— PONEDELJEK, 2. MAJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-V1. DELAVSTVO ZAHTEVA SPREJEM DE. PREDLOGE DELAVCI NAJ UVEDEJO ODLOČNO KAMPANJO,DA NAJ KONGRES ODLOČjjGLEDE PREDLOGE TAJNIK LABOR PARTY ODGOVARJA GEO. MEANEYU, PREDSEDNIKU N. Y. STATE FEDERATION OF LABOR Obhajan je prvega maja po svetu nevmesevalna politika v španski državljanski vojni. Soeijalistični voditelj in biv- ministrski predsednik Emii" VanderveSde je v svojem go voru po radiju zahteval, da nevureševalna politika opu^če-ua. Pozival je narod, da naibira živež in ga pošilja na Špa«sk«\ ker je živež ravno tako potre ben. kot vojni materijah PARIZ, Francija. 1. maja. — Navzlic dežjji in mrzlemu vremenu, je velikanska množica pariških delavcev obhajala prvi maj z zborovanjem. Polici ja je strogo nadzorovala in ni prišlo do nobenega nemira. Delavski votli tel ji so v svojih govorih zahtevali, da je obdr žana ljudska fronta in da Fran oi ja pomaga republika n s k i Španski. NEW YORK, N. Y.—1. maj. V New Yorku so delavci ob liajali svoj praznik že v soboto. Ker socijalisti ne soglašajo a komunisti, ste bili dve paradi: j>o peti Avenu so korakali soc: ja listi, po osmi Avenue pa ko munistov. Udeležba je bila ve lika. TRUE RUSKI POVELJ. NIKIV NEMILOSTI MOSKVA, Rusija, 1. maja. — General P. E. Dvbenko, ein najbolj romantičnih osebnosti iz boljševiske revolucije, je bil odstavljen kot poveljnik stra tegieno zelo važnega voja&kegr. okrožja v Ljeiiiiigra-du. Poročila, ki so pričela krožiti v februarju, da je bil odstav ljen, so bila sedaj potrjena, k » je »bil izdan ukaz za parado prvega maja in je bilo njegovo i-|me izpuščeno in je ukaz podpi i sal njegov naslednik generai jHozin. Njegovo ime je tudi opušeeuo |v seznamu onih, ki so bili ob 1-. ;obletnici rdeče armade odliko-[ rani. General Dvbenko je bivši jrnož Aleksandre Kolontajeve, ki i je bila več let sovjetska posln-nica na Švedskem. Bil je tudi 'med sodniki, ki so obsodili mar-jšala Mihaela N. Tnhačevskega | na smrt »»kupno z drugimi osmimi visokimi častniki v juniju [lanskega leta. ! General Dvbenko je leta 1917 »poveljeval baltiškemu brodov 'iu, ki je namerilo svoje topove | na carsko zimsko palačo v Lje-ningradu. Druga dva generala, ki sta fcila odstavljena, sta I. Belom in maršal A. I. Jegorov. ALBANY, N. N., 30. aprila. — Državna de lavska federacija je napovedala boj American Labor Party ter pozvala vse svoje podrejene unije in skupine naj prekinejo vse stike s to politično orga-nazacijo, ki je sedaj stara komaj tri leta in je v tem kratkem času presenetljivo napredovala, kar se tine vpliva in članstva. Predsednik Državne federacije George Meaney je pozval unije, naj uvedejo odločno kampanjo, da ne bo nihče podpiral stranke, ki si po krivici lasti zastopstvo organiziranega delavstva v državi Nev» York. Meaney je dal unijam med drugim naslednja navodila: — Sporočite članom, da je Amerjcan Labor Party podružnica Lewisovega odbora za in-dustrijalno organizacijo. — Sporočite vsem članom, da je John L. Lewis predsednik Non-Partisan League, ki se v New Yorku skriva pod imenom Labor Party. - — Opozorite vae člane, naj se nihče ne da zavesti od imena "Labor", s katerim je stranka označena. Izvršilni tajnik Labor Party, Alex Rose, je zanikal, da se njegova stranka zavzema za Lewisov odbor. Po njegovem zatrdilu skuša Delavska federacija vnovič razcepiti organizirano delavstvo v dva ločena tabora, dočim si Labor Party od svoje ustanovitve prizadeva spraviti ameriško dela\-ijf vo v enoten tabor. WASHINGTON. D. C.. I. maja. — National Advisory Organization, zveza malih trgovcev ir podjetnikov, ki je bila ustanovljena meseca februarja v Washingtonu, je brzojavila governerju Phi-lipu La Follettu, da bo podpirala vsak program nove stranke, čigar smoter bo pomagati malim trgovcem in podjetnikom. — Naša organizacija ni politična, — je izjavil Saul Modeli, podpredsednik in eden ravnateljev NAO. — kajti mali trgoves se za politiko le toliko zanima, kolikor mu gre za ohranitev podjetja, da lahko uživa zmerno prosperiteto. Podpirati mora tiste voditelje," ki bodo skušali ustvariti zanj ugodno razmere. — Po našem mnenju je governer mlad in energičen in ima jasno sliko o položaju. National Ad-visar Organization bo podpirala vsak program, ki bo skušal vrniti podjetja podjetnikom ter žabici) vladi, naj ae briga izključno le za vladne zadeve. WASHINGTON, D. C, I. maja. — "Laboi Non partisan League", politična veja Lewisovega odbora za industrijsko organiziranje je podvzelc zadnji poskus, da prisili poslansko zbornico, da odglasuje o predlogri glede delovnega časa in pla če. Voditelji kongresa pa so takoj naznanili, da bc pri sedanjem zasedanju kongresa ostalo samo pr: poskusu. Liga je naznanila, da je 23 demokratskih po slancev iz Pennsylvanije podpisalo izjavo, ki za hteva. da kongres talkoj odloči o predlogi. ICer pa v kongresu vlada splošno razpoloženje, oa bo kongres kmalu sel na počitnice, je zelo dvomljivo, ako bo o tej predlogi kongres v svojem sedanjem zasedanju sploh razpravljal. Glasilo demokratske stranke "Democratic Digest" prinaša tudi glede delavske predloge izjavo preaednikove soproge, ki pravi: "Mislim, da so letne plače industrijskih delavcev zaželjive. ker so sedanje plače na uro za delavce nezadostne, po sebno še ne za sezijske delavce." Kongres pa se pripravlja, da gre "na pašo" o-koli I. junija. _ i " - MIU0N DELAVCEV JEK0RAKAL0 i PO RDEČEM TRGU V MOSKVI j -*- Jugoslovanska vlada je prepovedala obhajan je delavskega praznika. — Belgijski delavci zahte- i vajo pomoč španskim republikancem. — Dve j paradi v New Yorku. , MOSKV A, Rusija. 1. maja. '— Sovjetska Rusija je prvega maja obhajala kot delavski praznik na najslavnejši način. [ Nad miljo« delavcev je korakalo po Rdečem rgu mimo Jo m pa Stalina, ki je stal na grobnici Nikolaja Ljenina. | Delavci so nosili naipi.se, ki so sramotili Anglijo, češ, da s -vo jimi nazadnjaškimi metodami 'pusti trpeti Evropo in Azijo. I Komunistična internacijona-la z vrača na Anglijo vso krivdo za vojno na Kitajskem, zi državljansko vojno na Špan skein, za priklopitev Avstrije k Nemčiji in za nemško ogroža -. nje ('ehoslovanke. I ; , Sovjetska velikanska parada !je zopet pokazala pripravljenost Rusije na vojno. Po Rde-' če 111 trgu je ropotalo več sto ve-1 likih tankov in topov, za njimi ; pa je korakalo nad milj on de-1 lavcev s -Irkami Stalina, Lje ' nina iu drugih sovjetskih vo ' diteljev. V zraku je bilo več ) sto aeroplanov, med njimi 2'2o ' bombnikov, 186 zasledovalnili in mnogo drugih aeroplanov. j BKOGBAD, Jugoslavija, 1. maja. — Jugoslovanska vlada 'je prepovedala praznovanje pr Jvega maja. z izjemo nemških naselbin. Jugoslovanska -narodna i j delavska zveza je sklenila, da t »bo obhajata delavski praznik i 16. maja, ki je po pravoslav-ijnem koledarju 1. maj. ATEXE, Grška, 1. maja. — * 'Slavnostnih zborovanj 1. maj;< je udeležilo v Atenah nad 1 j 100,000 delavcev. Diktator J. Metaxas je razglasil narodni i praznik ter je v svojem govoru i povdarjal, da je potrebno, da - med delom in kapitalom vlada - sogla&je- Po čeli Grški so delavci slo 4 vesno obhajali svoj praznik. - BRUSELJ, Bc4gija, 1. maja . —-Okoli 200,000 delavcev je ? priredilo veli! o praznovanje 1 - :maja. ! Delavci, ki so se ix>zclravlja' i U stisnjenimi pestmi, so nosi! napise, ki obsojajo fašizem i« zahtevajo topove in aeroplan* za republikansko Španijo. Za '.lite val i so, da je tu?di opuščeni O ■ ■ ■ ————■«■ e e spodarsko in politično popolno v uia obkrožena. 5 Toda Madžarska je zelo na ». vezana na Italijo in. M us so lin !-ffega nemškega vpliva ne bo ta a ;ko lahko dovolil. Zato pa bo ho 0 .tel Hitler z Mussolinijem raz [deliti vpjivne sfere, tako dj 1 'bo Nemčija imela na svoji str a fSini podonavske "države, Juge r- slavijo pa bo prepustil itali >- jamskemu razgovorilr med Hitlerjem iu j Mussolinijem. Med tem ko hoc.? Mussolini prirediti Hitlerju j kar najveličastnejši sprejem,^ da se mu s tem zahvali za tvoj slovesni sprejem v Berlinu, b'J ^ prišel Hitler do Mussolinija s ] trdiirn namenom, da kuje žele- j zo, dokler je vroče. j Hitler se boji, da bo nova an- i gle«tko-franeoska zveza odvrni ;. la Mussolini ja od rimsko-ber linske osi. ! j Rimsko-berlinska o^ je bila i i postavljena, ker je bila Italija jI v sporu z Anglijo zaradi Abe j] sini je in na podlagi te osi j«}|i Mussolini privolil v priklopitev j ;Avstrije k Nemčiji. Toda sedaj J, se Mus&olini zaveda, da je uio J. 'gočna soseda na Brenner ju kot . jtur na telesu. I" | Hitler bo skušal pospravili ] žito v kašče, predno se bo Riio " j odtujil Berlinu, in bo od Mu— i 'solinija skušal doseši naslednje : \ 1. Nemčija hoče imeti izhod na Jadran skozi Trst. Toda lio-ee imeti več, kot pa samo sv obodno pristanišče, kakor je Mussolini dovolil Avstriji. Hit-ler bo hotel, da bo Trst vodi! svojo pomor-ko trgovino pod' sva sti ko. Na konferenci bošta Hi! ler in Mussolini razdelila vpliv-1 ne sfere v podonavskih državah za Nemčijo in Italijo. Ko je Hitler pograbil Avstrijo, je bil njegov tek povečan in hoče sedaj dobiti kar največji vpliv po Donavi do < 'mega morja, kjer bo zadel na rusko mejo. Hitler že v duhu vidi veliko vo,i-1 no t. Rusijo, katero bo Nemčija: porazila in ji iztrgala bogato! I'krajino. Da pa to doseže, mo-1 ra Ceh oslov aaka postati vazal ka Nemčije in mora dobiti ves! gospodarski vpliv nad Madžarsko, da bo Čelioslovaska go-' ITALUA PAZI j1 NA ALBANIJO --------------—- 1 Italija ima v Albaniji velika posojila. — Od Al-j bani je je odvisna zaradi! petroleja. *— Albanija pa je tudi strategično važna. 1UM, Italija, 1. maja. — Al- jbanija je za Italijo zelo velike t j važnosti. Italija ima v Albani : |ji v raznih podjetjih naložen j | zelo velik kapital. Naj važne j- i ; še podjetje je Opera Xaziouale j .t'ombatenti, ki ima limono ai- 1 tbanskeua ozemlja, kjer je zajx>-1 ;.slenih na tisoče Italijanov in| •i • jAzienda Generale Ltaliana, kil' črpa petrol e j ske vire v tako ve-j ' like in obsegu, da bo odpeljala iz ' j Albanije v dveh letih ves pe-|. trolej. ' Italiji tudi pripa«ia >kala Sa-jj-euo ob koncu valon^kejja pri-jstanisča in nasproti italijanski izpeti*' na jugu, od koder obvladuje Otrantsko morsko oži-: no in je vsled tei^a strategično j 'zelo važna točka, ker morejo« -jbaterije z obeh strani v sluea-|ju vojne preprečiti vsakemu i;vojnemu brodovju pluti v Ja- idrau, ali pa iz Jadrana. 1 To skalo pa more imeti Italija v svoji posesti ^aino toliko časa, dokler je Albanija njena |prijateljica. .Viko bi Albanija i postala sovražnica Italije, tedaj Italija ne bi ?amo izgubil i 1 vseh svojih albanskih posestev, temveč bi ji bili tudi odrezani petrolejski viri. To je tudi vzrok, da Italija m ' opustila svojega oprijema nu . Albanijo, odkar je prevzel leti ! 1924 vlado nad Albanijo kralj > -og. _ Tega leta je Zog izgnal pred j sednika škofa Fan Xolija ter je, t uspel v revoluciji in slednjič! prišel s pomočjo Jugoslavije, ki. je bila tedaj sovražna Italiji, do prestola. « 1 V maju leta iy20 je Zog skle I - nil z Italijo prijateljsko pogo- - OToo, kateri je lete pozneje D dila vojaška zveza za dobo 20, let. Od tedaj je ostal Zo g velik i -prijatelj Italije iu ni bil v po-o jsebno dobrih odnosa jib z Jugoslavijo in Italijo, vendar Jugoslavija ni izgubila upanja, da bo kralja Zoga odtujila Italiji -iin ga bo navezala na sebe. Ako . i pa v tem ne bo uspela, ga bo rsrkušala strmoglaviti s .prestola v m na njegovo mesto postaviti ^ j drugega kralja, ki bo Jugosla-i- j vi ji naklonjen. j HUGH JOHNSON BOLAN - WASHINGTON, D. C., 29. aprila. -— General Hugh John % son, bivši upravitelj NBA se - zdravi v tukajšnji Episkopalni ► bolnišnici. Zdravniki so dognali, da ima neko bolezen v grlu. REPUBLIKANCI ODBILI FAŠISTE Boji se vrže v blatu in dežju. — Vlada v Barceloni je razglasila svoj vojni program. UEXDAYE, Francija, 1. ina ja. — Španska vladna armada >e je včeraj borila v hudem dežju in v »blatu do kolen, da odbije fašistični »presenetilni na-j pad na Halaguer, 14 »nilj sc-| vero vzhodno od Leride v vzho J u varčevali niti z moštvom,! uiti z municijo, o«lbiti s strojni i caiui ter so bili slednjič prisi | Ijeni umakniti se. , Severna armada ob francoski; meji dobiva velika ujačenja, 'ker se je bati, potom plebiscita izrazil svojo voljo. Plebiscit se bo vršil ta ;koj, ko bo končana državljanska vojna. 5. Krajevne svobode bodo vpoštevane. ne da bi to škodo- J valo edinstvu Španske. 6. .Španska vlada bo jamčila .svojim državljanom vso pravi-|co civilnega in družabnega življenja iu popolno svobodo vesti in vere. 7. Država bo priznavala vsako postavno pridobljeno lastnino. Podpirala bo iitzvoj male lastnine. 8. Obsežna agrarna reforma, ki bo opustila aristokratsko lastnino. 1 Država bo jamčila za prn-. vice delavcev. 10. Vlada 11. Španska armada, ki bo v L službi naroda, bo izven vsake politike in bo samo ščitila svo-|bodo naroda. 1*2. Španska armada po vda r ■ j ja nauk, da spor ne sme biti poravnan z oboroženo silo. 13. Amnestija za vse Špance, ' ki hočejo pomagati vladi popraviti -Škodo, ki jo je deželi po - vzročila državljanska vojna. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. 2. 64 GLAS NARODA (VOICE OF THE PBOPUS) 99 Owned and Published bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Freak SfkvJr, President j. Lupsha, Sec. PUce of buslDess of the corporation and addresses of above officers: 111 WEST 1Mb STREET NEW YORK, N. Y- 45th Year ISSUED EVEIiV DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __AdTertteemeot on Agreement Za celo leto velja list n Ameriko Za New York za celo leto . . «7 00 la Kanado ..............«6.00 Za pol leta ................$3.ro Za pol leta ................$3/10 Za Inozemstvo tm cclo leto .. I7..W Za Četrt leta................$1-^0 Za pol let« ................«3.50 ______SdbyripHu Yearly ««,— "GLAS NARODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -OLA8 NARODA", 21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea J—1242 DOPISI brea podpisa ia osebnosti ae oe priobfttJejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. FORD IN ROOSEVELT Prejšnji tee je tudi nakupna >i-ia makoma znižala Odredba General Motors je (»orazno vplivala tudi ua razne druge industrije. Fonl je bil pa drugačnega mnenja. Gospodje podjetniki določa joti." Pravijo, da j=_» izgovor dober, uiagari če ga pes na repu 7>rinese. m Vprašanje je pa: Kdo odpušča delavce iz privatnih to varn in »podjetij? Kdo veča armado nezaposlenih? Vlada go tovo ne. Iz Slovkniie posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Za $ 2.55............Din. 100 ' f 5-00............Din. 200 9 7.20............I>Ln. 300 $1146............Din. 5«j0 $23.00............Din. 1000 945,00 ............Din. 2000 Za 9 0.35............Lir 100 9 12.25............Lir 2)0 9 29.50 ............Ur 500 9 57.00 ............Ur 1000 $112.50............Ur 2000 9107.50............Ur 3000 HUDA LETALSKA NESREČA Iz Rajhonburga poročajo: Na velikonočni »ponedeljek je že na vse zgtnlaj začelo deževa«-ti, vmes so naletavale tudi snežinke. Po<|>oldne je začelo snežiti in nastala je gosta megla, ki je zastrla vse na okrog. Ob poti 3. popoldne smo zaslišali v zraku strašen lirušč avion škili motorjev, avionov ioi bilo videti, da so leteli zelo nizko. Ta hrušč jo bilo slišati precej časa m je bilo takoj jasno, da avio-na, ki sa bila dva, iščeta mesta za pristanek. Naenkrat pa je ropotanje prenehajo. Kmalu nato prihiti neki fant iz vasi Pdklcka z novico, da je tamkaj ]>adol na tla avion. Takoj je odšel na 'kraj nesreče orožnoški komsndir Brinskela s svojimi orožni/ki, dalje rudniški zdravnik Benedič.ič in kozjanski sod-nik Plauinšek. Avion je padel na tla na Po-, kl^ku, to je pribiižiw> na pol po-ta med Rajtienlbur^ram in Kozjem Pitijazna vasica je to, ki leži trk ob cesti. Približno 10 minUt v.ise od cost o na lepem gričku, ohdanem z gozdom, stoji kunečfka liišisa, okrog ikatere je polno drevja v najlepšem cvetju. Prav zraven te hišice ložij<-- m^l zgorelim razbitim ogrodjem aviona tri razmesarjena trupla. Zvedeli smo. da je avion tudi tamkaj dalj časa krožH tik nad hišami. Ljudje kmalu nafto zaslišali močne eksplozije. Oliebiski tajnik Danko je takoj prihiiel ua kraj nesreče, toda na 'reševanje ni bilo misliti, ker je padli avion močno gorel. Ugotovili iso, da je bilo letalo romunsko, italijanskega fabri-kanta Savoia. V njem so se vozi-li, kalkor so ugotovili po lisiduah, ki so ji
  • skušala ugotoviti komisija, ki \k> prišla iz Zemuna. vitstiii i vlomi v zidanice, kleti in žitnice, zadnje čase pa niso bile pred'lopovi vame več niti svete cerkvene stvari. Pred nedavnim je bila iz taibernaklja pri Sv. MikOavtžu pri Ormožu Ukradena monšbraau-a in cil>orij pretekli teden pa je postala pleni conkev na Pofleuščaku pri Ptuju, kjer so ropa rji odnesli monštranoo, relikvarij, eiborij, keKli, sveče, prte in molitve-nike. Izredna ^poscifljinost mila^lega f|*crfveljnika ivanjkovske orožnike posta je Leona-rda Radoša je spravila to tolpo na varno in ljudstvo se je globoko oddahnilo. Te dni je orožnišstvo prejelo prijave nekaterih novih vlomov in poveljnik se je vrgel na delo ter dosegal presenetljiv uspeh. V dveh dneh je razkrinkal vso druščinb in spravil na yarno sodem zVtkovcev: trgovca Ivana Cerneatfy? p> . Ivanj-kovcev, dva delavca ' Tomaži -ča od Sv Miklavtža, Orasiča in Zemljiča iz Žeroviincev, Zidari-ča iz Veličan in Grmiča, vi-ničarja Iz Litmerka. Oei k'Vi-ne stvari s Polenščaka so snašli vse zdroMjene in zakopane pri Znlariiču, pri trgovcu so našla velike količine u-kratlenega žganja in maNti, od drugod zopet (po nanosi li cele skladovnice nakradenih predmetov, dočini so monštranco od iRv. KKklar/a pnidali v Mari-iioni za 15<>0 din. katero vsoto so si razdelili Grašič in To-maižiča. Siožariie 'braan-lie, ki so pri&pcfte kmalu na lice mesta, med njimi tudi mariborski gasilci, iz sosedne Avstrije jtk priiliLtelo 6 gasilskih čot. Od \"seh strani so gasilci naipadli žarišče požara, toda šele^io večurnem gašenju se je požrtvovalnim gasilcem * it NEVARNA TATINSKA TOLPA POD KLJUČEM Že nnkaj let se*n so se jx> jeru zalems»k'di goricah in okolici posrečilo premagati .^ilo požara. ZgoreloJ je siklaidišče, v ka-tereim je bUo 20 vagonov le-perike. O ta le oUxjekto se je poročilo rešiti, ftkoda se cenii 'na 250.000 din. V sosednih skladiščih je bi4o okro^ 86 vagonov lo|)enfce, celuloze, lesa »n drugih lahko vnetljivi-h stvari, katere pa so k sreči rešili. rBla bi ocn^omina škoda, če ne bi bili gasilci prišli v najkrajšem času. Kalko je ogenj nastal, se dosletf ni ono^lo ugotoviti. Prod 900 iinžeairji in tehniki j je pretek H tede liiv New Yorkul predavalo več učenjakov, ki so| nKseawrjeini razlagali, kako bo človek živel leta 1963, torej čez' 25 let. Učenjaki so dejali, da bo takrat življenje na svetu do-' cela drugačno, kakor pa je, dandanes. V glavnem pa 30 na podlagi obetajočega se tefonič-1 nega »napredka na|>ovedova3i' te-le rspreniiembe: j Človeška oblega bo taka: Ljuklje bodo nosili dbleiko iz celuloze jili pa iz predelanega stekla. Kadar bo k-to hotel j *o vr-> v eieklriitio (peč, 'kjer jo bo velTka vročina docela očistila,' ne da bi pri tem obleka sama1 zgorela, ker blago, ki bo iz njega narejena obleka, ne bo go-' relo. Prebivati pa bodo takrat 1 ju-1 dje v hišah, k*i bodo docela za-pi'te zunanjemu svetu, zaradi česar tudi človek ne l>o imel posdbnih družaJhnih stikov z d rughiri. Te hiše bodo električno razsvetljene, električno kurjene, električno hlajene, kadar bo vroče. KI ok trik a 1k> tem hišam spravljala v >Ol>e vedno ?«vež zrak, in sicer bodo imeli v »hiši tako podnebje, kakršno *ši IkkIo poželcii. Bolezni bood skoraj zatrte, kar bo človek -mogel ibacile in druge mikrobe docela uničili iter jih s^>losoo sploh več pozna* .ue bo. Zato i udi ne bo no-lx'nih nalezljivih bolezni, ker 4m> pač ultra viol etna -svetloba vse take škodljivce takoj uničila. S(Aoh 1k> človek svoje |x>-gonske sile in pa svetiobo dobival kar naravnost od sonca. Takih Icnjig. kakršne imamo dauklaues, čez 25 let ne bodo več iiueli. Namesto "km jig bodo v knjižnici shranjena čisto mala vretenca z na-Vitimi filmom, ki (ne bodo večja, kalkor je navadna žepna ura. TV knjige pa 'bo človek 1>ral s pomočjo filmskega projekcijskega aparata, ki ne bo nič veeji kakor je dan-dafniji naufuzni telefon. VremenMke naj>ovedi bo človek dobival kar iz stratosfere, oš to med Ameriko in Evropo Ut na dwu&i strani pošto iz Aizije h» Avstralije bodo prinašale avtomatične krmarjem1 rakete, k>i bodo preletele Atlantski ocean v nekaj urah. Prav tafeo bodo rakete i« vsoinirja prinašale na zemljo vremenska .poro&la, kakšno vreane se nam obeta. Sjiloli bo čecs 20 let svet docela drugačen. Takrat ogata arheoloških izkqpnin. Tam že dalj časa iz-kcipujejo zgodovinske predmete. Sedaj so v Pančevu oiprli vel?k muzej, v katerem so spravili mnogo zg««loviaski4i pred-metOv, od katerih nekateri izhajajo še uz "trefcjojfa stoletna »pral Krksfensorn. V muzeju je aniiago rasnega orožja, zlasti iz kamene itn bronaste dobe, dalje «preduie*»i iz dObe Avarov, iz •časov selitve narodov itd. Največ zaslug za to abiik« si je rpridobi.1 upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Janknlov._ DELO DOBE — iavežbane šivalke moških slamnikov na Zig Zag in Box ma-šinali. QUALITY PANAMA HAT CO., INC., 27-29 WEST 4th STREET, NEW YORK (3x) VA2NO ZA NAROČNIKE Poteg naslova je razvidno a dva teilua na zraku, je ti\la kakor cvek. Podplif^čeve so drugačne. Skoziinskoz so prekajene in presušene, toda ko deneui košček na jezik, se kar stopi. Se škrbee bi jih lahko jedel, ne pa jaz, ki imam v ustih same štacunske zobe. Podlipec je torej zapokal re brca, klobase in Miekin krau celj ter naročil Vbdergarju: — No, Joe, zdaj pa še ti.svo je preskrbi. In Vidergar je šel in je pre-»ki^bel. Prejšnjo sredo stopi v-uredništvo -poštar in vrže na mizo velik paket: Za Petra Zgago. — Kaj je notri? — vprašam. Tako namreč vedno vprašani, ker slutim, da me bo nekoč nekdo z bombo oflxlaroval. — Žabe! — pravi poštar. — Žabe . . . frogs Mz Barbertona. — Križ božji vzdiluiezu, — kaj naj počnem ž nji&ni. — To je pa tvoja stvar. Mi na |x>šti smo veseli, da smo se jih znebili. — Ah, žabji kraki, — je oblrznil prijatelj Hud^, — to jo nebeška jed. Opremo škatl.jo. Bila je polna regrata. Med rogfaUmi je nekaj zagoinazelp. Da, bili so žabji kraki, ki so se pa držali živih žali. Jaz stan se bil ene dotaknil in sem "bil koj ves moker. — O, to ni nič, — me je po tolažil Hud^, — žaba je čisti žival. Če bi bila krota, bi bilo sevekla kaj drugega. Ugibali smo in ugibali, kaj naj storim ž njimi. Odreti jiu na mah, se skoro ni izplačalo, ker so samo kraki mžitni. — Skoda, ker ni v bližini tistega Hrvata, — sem pomislil, — o katerem so pisaji staro-krajski časopisi, da je za stavo pojedel' petindvajset živih žab. (Ta bi man prišel sedaj kakor za maslo. Po dolgem, ragmotrivanju smo sklenili, da damo živali v rejo nekemu rojaka, ki ima w hišo ena 1 o stoječe vode. Ja® bi jUi najraje poslal nazaj v $uydertown ter bi takole prosfl- Podlipea in* Vidergar ja: — Žabe imajo pre^mnern^ .krake. Najmajij petdeset, parov bi jih bilo treba, da "bi se človek nasitil. Veste kaj, imejta jih do jeseni, da se bodo malo poreidile. Že vsaj toliko, da bo žabji jtrak t^ks^n. kot je šunka srednjevelikega Podiippevega prašiča. Potem pa kMe odre žita m-mi' JUi ** Kako bo človek živel -čez| 25 let—— - SB om »DAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENI OKil PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI t Mm tapIMH« nUh mriwv kal i|Mi) rsvc^mm, Miri v atrjfc ril 1M fcwU^ MJte '(ST Izplačila v amertiHuh dolarjih Wm ' »Inm I t i— rnumit -J 1.7» •i«— ; - ______jmm - * rr ' mZ XmZ - - -------..—.J4LJI Prejemnl* dobi t attrm knja tepta«]« r dotarJUk. tpuu ■4»*W4 mluwm po cahj umi sa PBMTOJBtNO »L— SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" «# ww mm www NKW xobb. N. L " * . t ' — . ■ ■ POŠILJATELJE OPOZARJAMO. Važno za potovanje rnšm I* m—mmlm flioM * Mml k«M« - ip^iKSPtviM. J« Maka ft^ jlfaitfc. WiiaN Mt*' ; fiBirfi fca ^ilfc f jMilli lrnjtrnm m 1'fr'ta' »—h«bait Jk )mlif-|i, g|ihi ta feM«% Uk šm wm- ] apM abralto m km n m »ij>wilft. mtml 4Me. rimh to ■ ub, kar Jr » piHMlli jMi t mnMtrtJtom *^. frn kmr |»^m, *s mm^mrnj* »tal—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West WtJ. Street ^ " '"New Vor^-N. Y. r ••Of, A B V A B ODA'»- Hew Tot* Monday, May 2, 1938 ITHB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. Z. 11 i| ppp^l pp H Knaitka Dnevna Zgodba fl %m * - _ ..Idi«,, , I Hi I i n«'|- p I ' 11 Si p! • •>•»«? MARIA UODIN: vrata bodo zaklenjena! Človek ki je 'bil last leva, ne more biti laat hijene." Modro in pametno je upravljala premoženje rajnega. Najmlajšega širna Zafrovega •brata je vzela k -selbi in^az vso nežnostjo vzgajala, da je bil velikodušen in neustrašen mož, kakršen je bil njen rajni Zafer. DVA VOHUNA V FRANCO SKI UTRDBI. Iz'Straisiabaurga poročajo al-zaški listi: V St ra«sib< urgu je ■billa odkrita velika vohunska zadeva. Pretekli petek je francoska posebna policija pri mostu v Kehlu prijela strasfcboamakega (4ta\^benika, ko je ravno hotel čez mejo v Nemčijo. S selboj je nosil aktovko, ki so v njej na£li načrte ntrjevalnih del, katere je izvraiH jjo naročilu francoske vojaške uprave, kakor tudi načrte več francoskih obmejnih utrdb. Ko so ga zasliševali, je povedal tudi imena svoj vil sokrivcev. Ti so: njegov sin, ki je inženir, ter dve voja-ški osebi. Vse tri so ta'koj prijeli i=n za pri i. V zv«wi > tem utccnie bitii še tale dogodi-k. Ko so Francozi gradili veliko ki močno -utrjeno Magino- tovo črto ob nemški meji, je ta podjetnik izvrševal večja de8a te vrčtc v okolici Bblchen. Pred k rat k i*n pa se je zgodilo, da je načelnik tistega oddelka, v katerem so te utudbe, dobil i-z Paniaa sporočilo, da bosta iz Pariza prišla en polkovnik in en major, da si te utrdibe ogleda ta. Istega dne zgodaj po— prtMne je nts pni vozil juvto, ki je bil vojaškemu močno podoben. Iz njega sta ^topila polkovnik in major. S seboj sta imela pa/pirje v redu in oba sta prrnala geslo. Z velikim za niu lian jen n sta si ogledovala u trdil M", nakar sta se -poslovwln in <*1 peljala. Čez nekaj ur je pri vozil pred poveljstvo drug avto. Tudi ta je bil vojaški, ki pa je bil pravi. fcfetopi'Ia sta polkovnik in major, ki sta bila uaočno presenečena, ko sta dišala, da sta ie pred njuna dva druga ofrie-d o val a utrdbe. Takoj so začeli zatsledova-ti ona dva. Napačni vojaš-k-i avfrmrolril 50 našli v nekem g'min blizu meje. Bil je ■zapuščen. Onih dveh |>a takrat niso mogli najti. NrATtO£lTE SB NA -GLAS NAKOPA •• NA.TSYARh.ffcI SLOVBNSKI DNRVNpv V AMERIKI Utrlfwla IJauum, mlada zcua bega /Ca T in, je vsa v mislili če-1 1*4* ua blazinah. Bila je »la i 1 lepAa Jini be#a Kk»«*na, vitki-1 in sloka ku jelka Ln rjavili ! ko srna V njenih krotkih oe«di i |*a se je zdaj pa zdaj za iskri to j in razodevalo hudo strast ajcnc du>«\ ki it sicer ni nikomur od | krila. 2e vtaknit in tudi zdaj I j<* računi sijala kako da «c je 1110 rala ona, o>eiimajstlctno dek e j na aclov ukaz pon»eiti z l»e j gom Zafiom. Saj je In I velik junak. najhraihrej*i junak, nuiognn 7*i zgled in zelo boga?J a njegovi lasje so bili (»bclj^ui, od starosti. Ko je njen oe» l»eg h3tr iu, nekoč zaroč;l svojo lieer z begom Za from, ni niti črhmila, ker je vedela, r,a bi *e nrliče ne oziral na njen od|>or. Pri^a je shržabuica v Gu!i*i tlino >obo. Mladi olwaz je bil ves osu|>el in raartiurjeiu "Ocwiia." ji- naglo prenovo-rila, 44tvoj bratrance Muhd Jc pravkar prijerdil iz K m je. R«'klff xetii hlapen, tla vem, ali "prejcuia^ jfoste, Ue- je go -f»od »mi lovu . . (J jI fid j« je potegnila pajčolan z gostili, rjavili las prav na č » in prekinila služabnico: Naglo >topi in lici Mufidu, da bi rada govorila ž r.j'.iu " (tulfklu Haiium j" g'oboko zavzdihnila. Zdaj toiei je prišla tista uia. ki jo je tako dolgo, tako /cljuo pričakovala! Koj nato je vstopil be;, Mufid. Bil je visoke in meti ve 1j<- rasti, vendar ni bil tako velik in tako ntcea-n ko Zafer. A na nje^o vom licu je sevala moč stiri-indvajse.Lletne mladosti Ko je vstopil, je Gulfida čepela ua divanu iu ui vstala. 44Ali bi m ran z * najine otroke?** "Žrl« r«4<' imivsukI*' je n«'-premično odvrnila Giidida Osuplo jo je vpralšj! Mufid: "Ali 1i"rfl>ila ušla z menoj preko morja?" Giilfida ui odgovorila. 1 »ogledala ga ni. Ou pa je raizmnel, da b: iz IjuJbexni do njt-jra irtvoviil« vse. "Tudi jaz te ljuhtin." ii jesfrafctno zatrjeval in jo na^o •in vroče poljtfbil na usta. z Nič se ni tipi rala, a njen pogled je bil mrk in pozoren. Napeto je prisluškovala sama sebi, ali bo občutila tisto brca- lll!|„ii|lHIIII||,|ij||ll»HH||hj|IIIHIII|, ||HlllHH>ftjHllHl||,h,tlllll^ IIlt^rMllUtHlI"'tttmmil'1 "'Umilli^ni!:, i|H!i''i!;?mi|ilHllH„t;<,iin»t|liU;|||HH|<;„t!Mni ............................|.!M||j,||l,(,.Hj|,I|||..li:!l,i(tl.(i:};.?J|;,!.IuJ,|.M|,MMM.t,.M|,M Gozdovnik Spisal KARL MAY DVA ZVEZKA — 208 in 136 strani Spisi Karla Maya so znani na-] Šini starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih roj v 44 V padi šahov i senci",! 4Wiuuetov", "Žut" itd.—De ' janje 44 Gozdov uika" se vršiš nekoč divjem ameriškem« a padu. — Ta živahen romanj oplo priporočamo. Cena 75c. MAKKO SKN.IA.MN, SI.OVKNSKI KOBINSON MATKRINA ŽKThV. 24« Hrani. Cen ................ ZaninilTH |*»ve*i iz ditltnailnxkeKA' tlrljntj« MLADIM SUCRM (par krasnih «rtic pisatelja Meslta) ................................................... 15® m . S5e N1LMONAR BKEZ DENARJA, »pisal C. Phillip* Oppcobda. 92 strani. Cena ................ 75 lHf skrajnosti na|K:t romati Iz uiotlcrucKS življenja. Oppcuheliu je zuaol augi®5kl ro-auoplsec fKiznan |m> celem svetu. MIAM>4lVWILNJA, i v an Cankar. 230 str. Ceua M MISIJ RADARJI IN ZDRAVNIKI •Spisal Janko Kač. 110 strani. tV?u*....... ,(M| MOŽJE, spisal Emerson Ba«h. 2«S strani. Ooal.Sf Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu ^ila-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC ......................................................35« NADE2NA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. »ariUn. 112 strani. Oiu ......... JU Jtuwk: tega romsun hlodljo in larajo sktizl temo življenja. Vzbujajo se kviAku. a sredi pota omagajo. PRAI'KEtANOVE Z(.OI>BK .................................35« PRIKOlJliElEBElJCE MAJE. trd. m. ............ L— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Auicrlkc. Cena ................... Jt REVOLUCIJA NA POKTUUAI-SKEM ............. 3(k RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................~3«t PTICE SEIJVKE. Kahindranat Tagsre. Trda ves. 84 strani. Cena ................................................."5 1'rgeovuri. e-seji in misli slavnega »n«Uj*ke-ga pisatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRCII. »pisal F. K. Finigar. 8« strani. Cm -5« Naš mojstlcrskl |iri|Miveiliiik nam nudi ▼ teb d veli svojih delili obilo duševnega uillka. PRAVLJICE. Košutuik. II. zrezek. Ceua.......75 PRAVLJICE. II. Mayer. Ceua ................ k>0 TURKI PRED DUNAJEM ....................................3fr TATIC, spisal Franc« Bevk. Trda vei. 86 str. Cena .38 Naš tztxireu primorski pisatelj uam daje v tej kujlgi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. AMVATOR. roman, spisal Janko Kersnik. 09 strani. Cena £1.00 Kersnik je i»olfg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni lu smrti ui mogel zatrditi, je Kersnik usi»ešno dovršil. "Agitator" sp»>... .Jed njegova najboljša dela. Sfc [K. spisala Luiza Pesjaksva. — sna ............-............................. -R ANDREJ HOUR BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Da-stojevski. U2 airani. Cen................................ Kratke povesti Iz Življenjepis pisatelja..To so prva književna dela ;'*vnega niskegs romanopisca. BEAT1N DNEVNIK. 164 strani. Ci Poleg Psvline > Pajkove je Lulza Pesjakova takorekoč edink ženska, ki se je koncem prej- . Snjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo fen-sko dušo. BELSRAJSKI BISER ................-..........................S5« BOJ IN ZMAGA ...................................................... CVETINA BOROtiRAJSKA ...................................43e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................Me DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -----------------------40e DEKLE BLIŽA, spisal EdmenO de Coucoort. 118 strani. Cena ....................................................- Conroiirtova dela so polna fines in canUai-vostL zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko podani in ima člov«»k med branjem vtis, da i>esainezne osebe sadijo graj njega in kramljajo t njim. DEVICA DR1JSANSKA ...................................... DVE SLIKI, spisal Ksaver Mečko. 103 Mecena .00 Dve čtrlcl enega naSlh najboljglh pisateljev vsebuje ta knjigs. "Njiva" in ' 'Starka". Obe sla inoistecsso savrSeni, kot jih more zavrčiii etjlnole naS nežno-čuteči MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--------Ut M( SPOMIN NA STARO , DOMOVfiNO NAŠI KRAJI ZBIRKAH S L YK iz vseh krajev Slovenija V finem bakrcJtisku na dobrem papirju, v veli-koBti 5x7V2 inčev Ta kresna abirka, veS jBtUne Mmo 9PADA V VSAKI SLOVANSKI DOM Itaiveeia zaloga sloi^nshih knjig wltanertfcK V knjiffarai^GUolt Naroda^ laliko dobite vsakovrstne slovenske knjige naiih priznanih pisateljev: Cankarja^ Tjavčarja, Jarčiža, j^reglja, KsaotovCj UmnA^ v zalogi imamo] prevode del svetovnoznanib mojstrov ^ Ootpo^arske, gospodmjske ln poučne kajig« Igre, pesmi, aemljevide! Ljubitelji lepe knjige naj P&ojo j* cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. ■ S * M* M -1» -H« FRA DIAVOLO _____________________ GOSPOD FBIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran MU- dnaki. vuselomodre humoreake, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Au*. Zgodovina naSega kmeta Je sgodovlna neprestanih bojev. Bojev s Turki in gralCakl. — "Zadnji kmečki, punt" Je .inojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen r> man bo slebernl s ulitkom prečita V. KRALJEVIČ. IN BEKAC -------------i.--- VRVNA OSYETA (pevest is jabnš^dk — LA BOHEME. Spisa; H. ttnrger. .402 str. Gena...JI Knjiga opisuje življepje umetnikov v Pari-lajlit W svetovno mano dei«- LISTKI. (Ks. UAolv 144 strani i........... .«• HALI KLATEŽ {spisal Mmk TmID-----—,1H MALI LORD. spisala Frances IliigM- mU. in Ilmi Cmm----------M Globoko zasnovana povesi o otroku; ki gane odtjudnem Cutjaka. Deček je pk?d ameritte vsfoje. kt ne posna ratlk med bogatini tn reveSi. pač pa' saa reallkovstt le-med dobrim MALENKOSTI spfcml AlfcsehL V* SggL ^ Štiri sanlmlve črtice naiega prlawaga P»-MteUa. NAfiA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Bro6............. ^0 Knjiga vsetmje dvanajst povesil pisatelja Pu-glja. ki je itosnal du^o dolenjskega kmeta kut ie malokdo. NA DEŽNA NIKOLA JAVNA Kpisal V. M. UarSin. 11'J strepL Cena ---- .35 Junaki tegs roujaua blodijo in isvajo skozi temo življenja. Vz[>enJajo se kvišku, a Bredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMnN. Trda vezana. 115 strani. Cena .....................................*0 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvlb letih svetovne vojne PESMI V PROZI, spisa« Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega velikomestnega Siv-IJenja in spominov nanj. PINUVINSKI OTOK. spisal Anatale France. 282 strani. Cena .........................................................M To Je satira na franroske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzeu in brezobziren v svoji sabavljlci. PLAT Z! ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti. slavnega ruskega pl-snteljs vsebuje knjiga fte dve. namreč "Misel v megli** fn "HreMino,\ PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ............................................................25e POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................SOe PATRIA (povest Is irske zgsdovine) ....................30e POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeSke. — 70 stranL Cena ................................................ .00 Knjiga vSebuje tri povesti našega priljubljenega . pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeaove misli so globoke In mehke. Posebno ienske so vnete za njegova dels, PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani li prostega naroda. Cfeaa ..................... .40 Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj jt* v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad. 600 strani Kraseii ruiiiuii enega uajbolj-šili ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Dm Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viieštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že opiira. "Don Kihot" spada aied mojstrovine svetovne lite Tature. 156 strani. Cena 75c. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, veli!*a izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 KAKO SEM 8E JAZ LIKAL, spisal Jake* Ale-ievse. HU knjige pa 150. M0 In lM sisani . Cena _______ .00 teak svesek. Vel «ri|ei.....,.U# Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo In ilvljenje kmetskega fanta, ki so ga stsrl-H poslali v šole, kjer se Je vadrSeval a lastnimi sredstvi ter sdsj lažje, sdaj teije. ieMl od tinto dfrfioto ter sl^ slednji« priboril vti v Usnju mesto, po katerem Je stremel. Knjia^-ap pisane Slv&hno. Ob Cltsnju se bo moral Cl.ta-telj večkrat od-area nasmejati. KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOB QKS. sploel Jules Verne. u»ila s |>ogledoni. Maii<»ma je Zafer spremeni! •barvo in se prijel za prsi. "Ta mprjawf". je dejal in se le na- ■ pol utirinchnil. <4l>olj inc je zadel, kot sem mislil." Xatr. ji« govoril o lovu na merjasca, kako ga je ba> hotel zaboodrla na tla in mu zasadila zobe v život. Gulfkki je vstala. 4\Počivatf tiiojiK!" /Cafer je \id«'l. ka*ko ji njeno lepo lice razodeva resa lično -krb iu radi tega jo je slikal. Siima 'liiu je Obv«-zala rano, ki je le malo krvavela. Koj je odjezdi! hlapec v bližnjo mesto po ra n we Ii« ka. A. prej ni mogel priti, »ko dmgi dan oipoldne. Zafer je pustil, da je GulTida skrbela zanj in ves srečen je užival njeno ljubeznivost. Nežno jo je objel in pri vil k sedii. Ko se je danilo, je Zafer dejal svoji ženi. " Umrl bom; pred svojo smrtjo moram pa še nekaj urediti." Na njegovem rezkem licu je za pa/iil a senco večnosti in Zafer je bil pretresljivo veSik. Vsa v, bolečinah se je zgrudila na 'kolena: 4'Ostani pri meni!" je profila. Umirajoči jo je zamišljeno o-pazoval: 4'Pokliči oslkrbnika in pisarja!" je velel. Ko sta prišla je z ummrajociim glasom določil Zafer. 44Vse svoje posestvo, vse karikoli premomn, zapuščaan svoji ženli. Vidva sta za priči. Poibro bo upravljala moje pre-mfožc.nje za dediča, ki si ga 1io izbrala, ki ga bo sama podarila svojemu drugemu moža." <4'Pris«*gain vipričo vaju obeli da ostanem Zafirova žena i ga Sulfida sprejela. ".Tojdi!" mu je rdkla "in se nikoli več ne vrni, zakaj moja niejiK> bažcuost kakor časih, Jto j se Ji je adeko, da, je «v ndbcsili,| čim je bi Mafid pri njej. ^fufild pa ji je počasi s sinch-jajetn in kakor da ga je.sram, i zaM*|K*ta na iibo: 4 4Zafer je starček, siurt mu je nemara bLizu ..." Tt»daj je Guifidn v s tall a iu je j I za ukazala svoji: služabnici, ki je naglo vstopila, 4bog Mufid | bi rad s^M>čitega konja, da i»o-ij«*zli gospodu naproti. Al m ki ^ t lah naj ga sj)mulja, da ga bo na loviseu.". I Biatiaaiec ni mots^l drugewrav ko tki se je uklonil njeni volji. I Na nizkih blazinah kraj 'ognjišča je Gulfida zaprla oči. V duhu je zagledala Zafra. ki! j«- bil tudu jKidnevi večkrat pri | lijej v tej soibi. saj j<4 "bil do4n*r z n io iu ^ i jo je hotel pridan ti. j i Vid**la je njegovo vi-soko. nirsa5- j vo, junaško |»ostav;». D\ngnil j . i<* CiulfKk) v naročje, ko otroka j mi jo m*sel, kamor je hotela-i ! poglej m* ui veselila njegove J moči. ker .ie zmeraj nrvsliin na j Mufida. Zafer je ljubil krejjfce IdovtB|Hk in m* jim je rad na krat- ■ ko zasmejal. Zii odgovor je ča kal, da -si* zasnujj** tudi ona. Vendar se mu ona ui nikoli zasmejal a„ker je venomer nosila Mufidove IjubcziTiske besede v -rcu. Zafer-ji- je govoril: "Kaiko si lepa!" in nato: *4 Moja čast je pri tebi do*»rt> ^pravfljena." Pr\ro je dejal, ko je bil ves blažen radi njene mi I obe; drugo, ker ga je bržkone Skrbelo, da ji oko ni prav nič oživelo, čeprav jo je ljubkoval. Sa-um> in edina radi Mufula pa se ni oživelo njeno oko in se ji nitjo zasmejale ustnice. Kar Bueuada pa je Gulfida s[K)znala, ida je Mufid slabič in je bil Zafer ibliže ko on. Prav do danes je upala, da se ji bo brat rti nec ob pi*vem svideuju opralvičil, ker njegova snubitev ni mogla zlomiti očetove trme. Zdaj pa' se ji je razjasnilo, da je Mufid moral biti premagan, ier je brl slabič, a njen oče in Zafer sta bila junaka. Mufi-dov jioljtvh jo je pekel ko liud zločin. Dol«so časa se je nepremično udajala svo.Vnn mislini. : Nato pa, kako ur^i, preflen se i jo znočiFo. je znašala r»oke'ta-nje ko^.Hkili kopit in bevska- ■ nje^j^ov z dvorišča gospodsko-ga fh'Vnca. Zatoni je takoj i \\stopil Zafen% hi -e je nezvana i arivils k njemu. Oko se mu je veselo za«žarelo: 4'Saj sva > trudna in laična. Nfufid ti je i bil za brata in naj ti ostane za Ibraita." • Služabniki soHultro primak-i jirli medeno mizico in prinesli - jedila. Zafer je razjkosal koštru Romani.., Spisi... Povesti • -J. - \ . . K ^ -' »• s-.. •; "GLS0 KXBOD A^ffiwTtm Monday, May 2, 1938 8OT LARGEST SLOVENE DAILY IN U. fi. E Kurt je kri eat je svoje materi1 dišal in gleda navzgor. Ko zagleda Herrno, ki tišči rumeni ovitek k svojim prsim, teče k stopnicam, da ji zadrži pot in da 'bi jo prijel. Herma' postane na širokem podstavku in stoji med Kurtoni in materjo. •'Pridite, lepa Henna, dajte mi svoj plen,'* ji zakliče Kurt liripavo v razburjenju hi razširi roke, da je ne pusti mimo selie. Henna pa ovitka ne mara izročiti. Ravno obnašanje teb *lveh jo je prepričalo o veliki važnosti ovitka. "Nikdar i^a ne dobite!" zakliče glasno, -tisne ovitek med zobe, >e opre na ograjo in se silno zavih ti čez njo. V dvorani pade na ikoletm, toda predno more Kurt priti do nje, je zopet na navali in steee dalje. Xe opazi pa, da sta ravno v trenutku, ko se je pognala čez ograjo, prišla Gunnar in Anita-skozi vrata. Yide'a sta Hermo, ko je skočila, videla ovitek med njenimi zobmi, videla sta, kako je baronica tekla pj stopnicah in zagledala tudi Kurta priti t koli stopnic in teči za Henno. Toda Herma hiti proti Gunnar ju, dvigne ovitek proti njemu, nato pa se zgrudi nezavestna pred njegove noge. (J-uiyiar naglo spravi ovitek v svoj notranji žep. Nato ]»a se prestrašen »kloni k Henni. jo dvigne in jo hoče izročiti Aniti. Kart se hoče vreči nanj. **Dajte mi sem! To so vrednostni papirji moje matere, katere je goapica Tlellova v-kradla."' Gunnar drži Hermo z eno roko, z drugo pa sune Kurta v obraz, da pade na kolena. "Nesramni ob reko valeč sikne Gunnar jezno skozi zobe. Kurt vstane, kakorhitro oljubi Hermi roko. "Pozneje boste iz veleli, kako važno-stvar ste našli in kaj )K>meem, ako vam moram izkazati kako uslugo. In da je ovitek vaš in da ne sme priti nikomur drugemu v roke, mi je povedala Anita." Kurt in njegova mati vse to slišita in morata «5 strahom spoznati, da je to, česar sta se tako zelo bala, enkrat prišlo in da ima Gunnar v svojih rokami oporoiko svojega očeta. Komaj premagujeta svoj nemir im odideta. Gunnar ostane s Herouo in Anito sam In ko se prepriča, 'la Henna v resnici ni poškodovana, ji pove, kaj (pomeni zanj ta ovitek. Sedaj je imela pravico biti o vsem na jasnem. Hern ta si želi, dn bi se ji v blaženosti raralezlo srce. Svojemu "pravljičnemu princu" je mogla izkazati uslugo. O, to je bilo skoro preveč sreče! Naenkrat pa -se 'spomni svojih učenčkov. • "O, za božjo voljo, Anita, kje pa sta otroka?" vpraša prestrašena. Anita zasmeje. "Pri šoferju sta prav dobro preskrbljena. Piustila sem ju v sraraži." Gunnar se po>lovi od obeli dam. Hoče se mu, da slednjič prebere pismo -ev-ojega očeta. Ker je bil pooblaščen, da odpre ovitek, mu na to ni bilo treba orkatn. In medtem ko Anita im Herma greste po otroka, sedi Gunnar v svoji sobi in bere, kar mu je njegov oče pvsaU. Rumeni ovitek vsebuje dva druga ovitka. Na velikem stoji "Moja oporoka." Bil je še enkrat zapečaten in ga je mogel Gunnar kar tako predložiti sodriiŠču. Manjši ovitek pa ima napis: "Za Gunnarja Lundistroma. Odpreti samo po vmrti njegove nratere." Ker je ta an rt medtem prišla, more pismo takoj odpreti. In tedaj (bere: "Moj edini, ljubljeni sin:— . Slednjič boš Izvedel, da sem Ti moral s tisočerimi bolečinami zamolčati, ker sem Tvoji ljubljeni materi prieegel. Ti st moj gin! S ponosom se Ti priznam. Ponosno sem v«?a leta gledal v Tebi svojega sina in sem Te kot takega ljubil. Ako mi ne bo več dodeljeno, da bi Ti mogel to povedati, tedaj Ti naj to pismo prinese sporočilo, kako vroče Te ljubim, kako «em bil srečen, da si Ibil •skozi leta pri meni. Predobro Te poznam, teem mogel skozi vsa ta leta tako vplivati na Tebe, d»i vem, da na svoje stariše ne boš hud, ker »o Te poklicali v življenje, ne da bi (bili zvezani po postavnih veawti. Tega pa se Ti ni treba sramovati, da je samo Bog blagoslovil najino zvezo. Toda sreča, da bi bila za vse čase zvezana, meni im Tvoji materi -ni bila naklonjena. Pa na-vfclic temu mi je b;la vedno kot svetnica in vem, da me je vedno ljuJUila, navzlic temu, da jo je nesrečna; okoliščina zvezala s drugim možem. Dovolj težko sva -se pokorila za svojo kratko srečo vsled ločitve, ki je trajala celo življenje. Toda »vojega sina* sem vendarle emel imeti nekaj" let pri aelbi. To je bila moja najlepša, najbogatejša in najčistejša ereca. Beda j pa, moj sin ?bos vedel, da- si opravičen biti moj MEZEG JE EN DAN K RALJ V DR2AVI TENNESSEE P VSE PARNIKE in LINIJE ki bo važne za Slovence zastopa: . SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TltAVEL DEPT. 216 W. 18lh St., New York, N. Y. Me*to Columbia, Tenn., vsako leto priredi veliko parada na čast živali, ki je igrala glavno vloi £o v razvoju mesta. ' Japonska je pomnožila letalstvo. V zvezi a kitajsko-japonsko vojno je Obrnjena 'pozornost sveta tudi na japonsko letal-stvo. Japonsko armadno letalstvo šteje zdaj 16 polkov in ima okrog 1000 bojnih letal. Pomorsko letalstvo obsega 40 edink; in ima okrog 1700 bojnih letal, približno toli/ko jih pa imajo v rezervi. PoLotvica vsega letalstva je osredotočena v Man o temeljito reorganizirano. Ustanavlja se posebna letalska armada po zgledu Francije, Anglijs in Italije. Vrhovni poveljnik-letalskih sil ima dalekosežna pooblastila in po svojem položaju je enak vrhovnemu poveljniku suhozemske vojske.. V letih 1939 do 1940 nameravajo Japonci dvigniti tudi kapaciteto svoje letalske industrije. Že zdaj izdelujejo v primeri z lanskim letorm japonske letalske tovarne na Japonskem in v Mandžukuu. Y Mukdenu, kjer so doslej letala a 1. junija: New York v Hamburg Aquitauia v Cherbourg Xi.rmandle v Havre 3. junija: i,-r? Eurupa v Bremen i 4. junija : ' itoiua v Genua T. junija : lie de France v Havre 8. juuija : Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. junija: Rex v Genua Columbus v Bremen i Chaiuplain r Havre 15. junija: < Xurmandie v Havre Aquitauia v Cherbourg Bremen v Bremen 18. junija: Normaudie v Havre ..Bremen v Bremen 18. junija: Cunte di Savola v Oenoa 4 Aquitauia v Cherbourg 21. junija: Lafayette v Havre Europa v Bremen 22. junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 25. juuija: Vulcanla v Trst 29. junija: New York v Hamburg Nurmandie v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Champlain v Havre Rex v Genoa 1 * JI letu 37,000 človeških žrtev, ranjenih je bilo pa 1,280,000 ljudi, skupaj torej 1,317,000 aii 633,000 več, nego je bilo ubitih in ranjenih v vseh 30 krvavih bitkah velikega Korzičana. Druga primerjava: svetovne vojne se je udeležilo 16 držav s 587,000,000 prebivalcev in te države eo izgubile skupaj blizu 30 milijonov mož. V Ameriki je bilo leta 1935*lo smrti povoženih in ranjenih 1,337,000 ljudi, kar pomeni, da drži Amerika pri svojem številu prebivalstva 3 28,000,000 do 90 odstotka korak z izgubami v svetovni vojni v enem letu. Strašnol je, da odpade v Ameriki 13 od-1 sto žrtev avtomobilskih nesrer j na otroke. Amerika torej vodi neprestano krvavo vojno s strašnim sovražnikom—avto inobilom. Pijača za dolgo življenje. - Boiiiba za obstanek, ki je z vsakim dnem težja, povzroča, da ljutlje ne živijo ve«:* tako, kalkor bi zahtevalo njihovo adravje. Mnogim tisočim so znane, se številčnejšim t i sočen i pa neznane pregreške, ki jih delajo vsaik daJi z nepravilno prehrano svojemu zdravju. Ta brezobzirni postopek z naši,nt telesom (malomarnost v prehrani-, povzroča vsakovrstne "bolezni, kakor na primer poapnenje žil, obolenje ledvic in jeter, prezgodnje staranje in prerano smrt. Sedaj, ko je medicinska znanost napredovala že tako daleč, je dolžnost vsakega poedinca, da se okorišča z njenimi dognanji m z uspehi prakse. Mnogo je še 1 judi, ki ne vedo, kako je našemu zdravju škodljiva nepravilna prebava, in ne .Slutijo, da so zaradi nje vsi organi naišega telesa preutrujeni ter ne morejo oprafvljati &vo-iih funkcij -normalno, kakor bi morali. Bakterije povzročajo razne bolezni. V debelem Črevesu je mnogo bakterij, kii povzročajo gnitje iln razkrajanje. Pri. zdravi prehrani £n dobri prebavi te bakterijo niilo nevarne našemu telosu. Če pa je prehrana nepravilna, tedaj se bakterije gniitja in razgrajanja razmnožijo v debelem črevesju v tako ZA VSE POTREBNA IN KORISTNA KNJIGA V si naši časopisi so prinesli lepe članke o "Narodnem Ad-resarju, ki pa je z mnogo truda in stroškov sestavil in uredil moj pokojni soprog Ivan Mladineo. ♦Jaz sem sama dobila več pisem, v katerih so mi pokojnikovi in moji prijatelji prostovoljno ponudili vsako pomoč za razprodajo preostalih 1500 izti-sov Narodnega Adresarja. Jaz sem seveda jako hvaležna za take izraze prijateljstva in prostovoljne pomoči, žali bog pa morem reči, da vsa lepa priporočila časopisov in prijateljev niso do sedaj niti od daleč prinesla tak rezultat, kakršen bi se moral pričakovati. Znam prav dobro, da časi so slabi in da mnogi pri najboljši volji ne morejo kupiti to za vsakega našega človeka potrebno in koristno knjigo, vendarle vzlic vsemu temu mislim, da je še mnogo naših ljudi, ki bi knjigo kupili, da le imajo priliko jo videti in prelistati. Da se temu odpomore, odločila sem se. po nasvetu prijateljev, vkolikor toliko nadoknaditi ta strošek s tem, da bom za vsak prodan iztis dajala po en dolar, tako da se knjige more čim prej razprodati in da si sama prihranim stroške, spojene z nadaljnim razprodaja-njem knjig. V to svriho se posebno priporočam društvenim odbornikom, ki bi z malim tradom mogli na sejali prodati nekoliko komadov knjige, tako da bi mogli v najkrajšem času tudi mene rešiti velike skrbi in stroškov in mi omogočiti, da ves svoj čas posvetim delu za vsakdanje življenje svoje družine. Prosim vse naše časopise in prijatelje, da mi kot do sedaj jntomagajo dovršiti to naloq-o. ki mi je preostala kot težka dolžnost, po smrti mojega so-prosra Tvana Mladineo. Za vse poizvedbe in naročila pišite na naslov: Ana, vdova Ivana Mlariineo Narodni Adressar, 156 Fifth Ave. New York City. dedič. Za mene je tolažljiva misel, da morem vse, kar lastu~| jem na zemeljskem blagu s samo majhnimy. izjemami, izročiti v Tvoje rofke. Zahvalim se Ti, moj sin, za ljubezen, ki' si mi jo dal, navzlie temu, da,nisi slutil, da- sem Tvoj oče. Za-j dovoljdti sem se moral z vlogo očetovskega prijatelja, toda j čutil sem, da »i me tudi Ti nad to ljulbil. Za to se Ti. zahvalim še preko svojega, groba. f Bog s Tdboj, moj ljubljeni sin, moj edini ljubljena sin! Ljubi svojega zvestega očeta, Manfreda Hallerstedta." (Dalje prihodnjič.) Kdor redno uživa jogurt, si podaljšuje žrvi jen je. Čisto napačno pa bi »bilo mišljenje. da je naše navadno &ki-sano mleko isto kakor jogturt. Saj domače kislo mleko ne vsebuje nikoli totiiko kisline, nima vseh naštetih mlečno kislSli baiktenrj in taste učinkovitosti, kalkor jo ima jogurt Jogurt naj bi uživali vsi ljudje, prav posebno pa je priporočljiv onim, ki naporno delajo, ki se večkrat razsburjajo in bol-sUkom. Razne vesti. ljudi, ki so dosegli starost sto let. Ce -bi vzeli v raomerje vse prebivalstvo Nemčije in Bolgarije, tedaj bi moralo biti v Nemčiji 70,000 s tole t ni kov. Toda čudnega razmerja pa nikakor nererno pripisovati boljšim zdravstvenim razmeram v Bol-; gariji, t eni/več samo uživanju 44 jaigurta." V Bolgariji uživajo jogurt kot hranilo in poživilo vsak dan mladi in stari, bogati i-n revni. Prv i. ki je opozoril človeštvo na zdravilni v.pliv jogurta, je j bM prof. dr. Močnikov. upravitelj Pasteurjevoga zavoda v Parizu. Prof. Mečnikov je namreč ugotovil, da povzroča prekomerno uživanje mesa težke motnje pri prebavi. Y kolikor telo mesnih beljakovin ne prebavi, jih ba'ktea*ije v debelimi črevesu lahko dalekosežno razkrajajo. Pri tem se razvi-| j a jo toksini, pteimnini, leuko-. matin i in razni strupeni plini, j V-se te snovi lahko pre lile jo v ikri in tako povzročajo zastrupljanje (a.vtointoksikacijo). Po-j leg hitro učinkujočih strupov tvorijo črevesne bakterije Še druge tvairine, ki sicer delujejo počasi; a zato sistematično. Taki tvarnii sta na primer in-dol in fenol, ki povzročata poapnenje žil (arteriosklerozo), razdejanje jeter, ledvic in možganov. Prof. Močnik« iv je dalje ugotovil, da lahko z uživanjem jogurta preprečimo, ozircana ononw^oeinio gnitje in razkrajanje v debelem črevesu. iSedsinja znanost stoji na stališču, da jogurt uničuje in odstranjuje vse tiste črevesne bakterije, ki so škodljive za naše telo. Datlje da je delovanje jogurta izredno deibro za celo telo, ker odstranjuje Ase strupene snovi ki nastanejo v črevesju pri p resna vi j an ju, ter nam na ta način podaljšuje življenje. •Znanstvenik dr. Duelaux je ugotovil, da se s štiri tedenskim uživanjem jogurta število bakterij zmanjša od 20 milijonov na 120 v eni desotinki grarma. a učinek škodljivih bakterij se zmanjša Od 100 od^t. na 2 odst. Raj, je prav za prav jogurt? »Jogurt je naravna mlečna pijača, ki jo dobimo iz pasteriziranega kravjega, ovčjega, koz jega ali bivolovega mletka, v katero vcepimo čissite mlečm kisle bakterije. Jogurt je lahko prebavljiva: mlfčna hrana ki jo predpisujejo zdravniki tudi br;ln>ikoni s paratifusom. tifusom, s»IailM> prebavo, sladkorno boleznijo, (diabetes), kronično obstopacijo, nervozno dis-pdps i jo, bronhitit?uni, tuberkulozo, artirios>klerozo, z }>olezni-mii »ledvic, srca, vročino, kroničnim črevesraiim katarjem, anemijo itd. Ker ima jogurt mnogo mlečne (kisline in se njegove bakterije v čravjn hitro raz-antnožujejo, preprečujejo vsak večji porast grrildbnih btaMerij. Jogurt je -torej tudi zelo važno razkuževalo čreves. ogronmem Številu, da postanejo namreč neke strupe, ki pre-hajajo pri presnan ljan.ju v ki4i in hi jih raznaša po vsem telesu. In baš ti strupi so A'zrok «a poapnenje žil. obolenja na jetrih in iedvicadi ih verjetno tudi za dmge nevarne bolezni. (\i pogledamo statistiko našega vzhodnega s- .seda Bolgarije, t»ni a j vidimo, da ima sedaj okrog 5 milijonov pm^bivalcev. a fxl trli preko 4.8(H) ljudi, ki so že prekoračili stoto leto. Nasprotno sliko nam kaže Nemčija, ki šteje okrog 72 rnilijonov prebtjvalcev in inia komaj 70 SKRJANGEK ROMAM IZ 2IVUEHJA B ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. O I 821 i O