Leto TIH. T Celju, dne 10. aprila 1913. St. 15. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, aa Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane IO vinarjev. Preselitev! Opozarjamo vse cenj. dopisnike, naročnike in prijatelje, da se je uredništvo in upravništvo ,,Narodnega Lista" s I. aprilom 1913 preselilo v Rotovško ulico štev. 3, I. nadstropje (bivša pisarna dr. Rrenčiča). Dr. Korošec na ogledih. Dr. Korošec se je naveličal samih kmetov. Ne počuti se dobro samo z eno politično ljnbico, dolgčas mu je postal poleg nje. Zato se je začel z vnemo potegovati za novo ljubezen. Čas je tu, ,.wo der Auerhahn balzt" — in dr. Korošec je začel s to ljubezensko pesemco na občnem zboru svoje Kmečke zveze v Mariboru. Milo, kakor že on zna, je zapel sladko zaljubljeno pesem obrtnikom, in isto sladkoginljivo pesem poje zdaj že vse dni tudi njegova „Straža". Kaj vse obljublja svoji novi ljubici! Mahoma se bo obrtnikom zboljšalo gmotno stanje, povzdignila se bo njihova stanovsko-strokovna in splošna izobrazba, dvignila se bo njihova stanovska in politična zavest — in raj se jim odpre na zemlji, samo če sledijo obrtniki Njemu, dr. Korošcu. Čudovito lepa pesem, kaj?! Toda za to lepoto tiči konjsko kopito, ki se je izdalo nedavno v „Straži", katera je izbleknila sledeči zanimivi stavek: »povečali bomo našo (!) politično moč". Neglede na to, da je gospodom pri „Straži" slovenska slovnica začela postajati nekam čudno tuja, pove ta stavek mnogo več, nego je na prvi pogled videti. Jasno govori teh par besed slovenskim obrtnikom: Kaj nam vaš blagor mar, kaj nam mar vaš napredek, kaj nam mar izboljšanje vašega gmotnega stanja, samo da se podvržete n*ši politični komandi, samo da tvorite del naše volilne črede, osobito v slovenskih trgih za deželni zbor, — vse drugo nam je deveta briga! Narodna stranka je — to lahko mirne vesti trdimo! — doslej vršila svojo narodno dolžnost nasproti slovenskemu obrtništvu v poini meri. Bogata zgodovina njenih zborovanj med ljudstvom to priča, pričajo to zapisniki sej izvrševalnega strankinega odbora, pričajo to sklepi strankinih glavnih zborov, priča to dejstvo, da so najboljši možje in najdelavnejši skoro v vseh obrtniških organizacijah pristaši naše stranke. A eno moramo pri tem povdariti: naša stranka vrši vse to delo nesebično, brez političnih nagibov, v trdnem prepričanju, da je razvoj slovenskega obrtništva osobito v naših mestih in trgih, da je njegov strokovni in gospodarski napredek sopodlaga za razvoj in napredek slovenskega naroda sploh. Nikdar še nismo pozivali na bojkot klerikalnih obrtnikov, kakor so baš nasprotno delali klerikalci, nikdar nismo uveljavljali napram obrtnikom politične strahovlade, ker smo živo čutili, da je za napredek slovenskega naroda potreben raz voj in napredek vsega slovenskega obrtništva, in ne samo tistih obrtnikov, ki so po prepričanju naprednjaki. S tega stališča smo vršili svojo dolžnost napram slovenskim obrtnikom, s tega edino pravilnega in edino slovenskega stališča bomo storili to tudi v bodoče. Če pa slovensko obrtništvo misli, da leži njegova rešitev in bodočnost v politični pripadnosti k dr. Koroščevi stranki, pocem pa naj ne odkloni dr. Koroščeve snubitve, ampak naj z odprtimi jadri odjadra v njegov politični tabor. Čim prej bo ta korak storjen, tem prej bo prišlo razočaranje in iztreznenje, kakor se je ta proces tako lepo izvršil po drugod in se vrši sedaj n. pr. na Dunaju. Slovenski obrfniki, nebesa se vam obetajo v sladkem dr. Koroščevem objemu! Slovanstvo in Germanstvo. Nemški državni kancelar Bethmann Hollweg je predložil te dni v nemškem državnem zboru novo vojaško predlogo, na podlagi katere bi se nemška armada pomnožila za blizu 120.000 mož. Dne 7. t. m. je to predlogo utemeljeval z daljšim govorom, ki jo po celi Evropi vzbudil nenavadno pozornost. Le z ojačenjem vojne moči — je dejal — moremo zagotoviti varno prihodnost Nemčije in le tako jo obvarujemo, če bi nam bila vsiljena vojna. Z gotovostjo se lahko trdi, da ne bo evropejske vojske, v katero bi ne bila zapletena tudi Nemčija. Takrat nastane boj za obstanek. Kdo bo hotel nositi odgovornost, če ne bomo tako močni, kakor bi lahko bili? če pride kedaj do vojske med Slo-vanstvom in Germanstvom, bo nam v veliko škodo, da so se okrepile jugoslovanske države na Balkanu, ki bodo stale na strani naših sovražnikov. Med Nemčijo in Rusijo sicer ne bo prišlo do vojske 7aradi plemenskih razlik, toda vršiti bomo morali svoje zavezniške dolžnosti. Ni kdo si ne more predstavljati strašnih dimenzij svetovnega požara, ki nastane ob spopadu Slovanstva in Germanstva. Zato si ne moremo ničesar bolj želeti ko miru. To so nekatere misli iz Bethmannovega govora. Zanimivo je, da je nemški državnik dvakrat v svojem govoru povdaril možnost velikega obračuna med Slovanstvom in Germanstvom, Zanimivo je dalje, da je povdaril, da bo boj za Germanstvo vodila Avstrija in da bo Nemčija vršila samo „zavezniške dolžnosti." In zanimivo je končno, da je nemški državnik baš s tem momentom — z možnostjo velikega boja med Germanstvom in Slovanstvom — utemeljeval novo vojaško predlogo, utemeljeval potrebo zvišanja vojaške sile nemške države. Prepričanje, da pride dan velikeera obračuna med Slovanstvom in Germanstvom, dobiva vedno trdnejše oblike. S slovanske strani ne bo to boj za prvenstvo in ne za nadvlado, ampak boj za pravico, boj proti germanski strahovladi, boj za uničenje germanske ošabnosti in domišljavosti, kakor da so Germani „narod gospodov," Slovani pa sužnji, ki se jih mora tlačiti in uničevati. Germanstvo ima slabo vest in čuti, da ta obračun mora priti, zakaj stoletja in stoletja je izrabljalo svojo kulturno in gosnodarsko premoč proti sla-bejšemu. Z nepremagljivo močjo pa stopa na po-zorišče mlada slovanska kultura, in ž njo zavest, da treba z enim mahom streti germansko ošabnost, gospodstvaželjnost io nenasitnost. K polomu v Laškem trgu. Piše se nam: Zaradi poloma „Spar und Vorschnssvereina" v Laškem trgu so Nemci v Laškem trgu in sploh vsepovsod postali zelo potrti. Ker ne bi radi sami segli v žep, pričakujejo bogve odkod pomoč, posebno od strani vlade in dežele. Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je ičevati po pošti na naslov: »(Narodni List" v Celju. Slovenski davkoplačevalci odločno protestu-jejo, da bi se le en vinar bodisi iz državnega ali deželnega denarja v ta namen žrtvoval. Kadar razpada slovenski denarni zavod, se nikdo zanj ne zmeni — Nemci se nam posmehujejo, vsi nemški časopisi od prvega do zadnjega zmerjajo nas Slovence vse povprek, da smo nepošteni, da zapravljamo zaupani nam denar, hujskajo državnega pravdnika in vse vladne organe proti nam. Mi nikomur ne želimo škode, smo vedno pov-darjali in povdarjamo še danes, da so povsod pošteni in nepošteni ljudje, in da je brezvestno, zaradi ene ali nekaterih oseb sumničiti celi narod. To pa zahtevamo, da naj se meri z enako mero pri Nemcih kakor pri nas! Ko je bil pred nekimi leti polom „Glavne posojilnice" v Ljubljani, nemški časopisi niso hoteli o kaki državni podpori ničesar vedeti, ravno tako lansko leto, ko je bilo treba priskočiti na pomoč slovenski zadrugi v Gorici. Nemci imajo dovolj bogatih društev, posebno svojo „Sudmarko." Ta naj svoje nemške brate reši, denarja ima dovolj, ki ga je itak žalibože velik del nabrala med slovenskimi zaslepljenci. Ta naj poseže vmes; namesto da prežene slovenske kmete z njihovih posestev, naj pomaga svojim ljudem. Iz državnega in deželnega denarja pa niti vinarja ne! Velika železniška nesreča pri Ogulinu med Zagrebom in Reko. Iz Zagreba je prišlo 7. t. m. sledeče poročilo: Danes zjutraj ob pol treh se je zgodila na progi Zagreb - Reka blizo Ognlina med postajama Tunj-Generalski stol velika železniška nesreča. Trčil je iz Budimpešte vozeči brzovlak št. 1004 v polnem diru v brzovozni tovorni vlak štev. 1041. Obe lokomotivi sta se popolnoma razbili. Tudi mnogo vozov je razbitih. Mrtva sta oba strojevodja, oba kurjača, vlakovodja tovornega vlaka in več popotnikov. Zakrivil je nesrečo podnradnik v Tunju, ki je dovolil tovornemu vlaku predčasno odpeljati iz postaje, dasiravno bi moral čakati brzovlaka. Uradnika so takoj odstavili in zaprli. Brzovlak je imel 120 popotnikov. Ker je na kraju nesreče hud ovinek, sta trčila oba vlaka v polnem diru. Lokomotiva brzovlaka je padla 20 m čez železniški nasip in potegnila s seboj več voz. 14 voz tovornega vlaka je razbitih. političnega sVeta. t Erazmo Barčič, starina hrvaških narodnih politikov v banovini, je 6. t. m. v Reki umrl, zadet od kapi. Bil je 84 let star in gotovo kakih 50 let je bil poslanec v hrvaškem saboru. Bil je čist, jeklen značaj, odločen zagovornik svobodomiselnih idej in slovanske skupnosti. Nemci v Trstu pri bližnjih občinskih volitvah ne bodo postavili svojih števnih kandidatov, ampak bodo iz strupenega sovraštva do Slovanov, posebej do Slovencev, najbrže glasovali za Italjane. Državni zbor se snide zopet šele 5. maja. A takrat se bodo razun v praznike dan za dnem vršile seje. Na dnevnem redu bo: mali finančni načrt, proračunski provizorij, poslovnik. Širite „Narodni List"! I Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, ceue promese prodaja Graška cesta (v hiši g. Kolenca) Zemljiške srečke II. Em. a K 6'_ žrebanje 5. maja 1913. Glavni dobitek 60.000 K. Zemljiške srečke I. Em. a K 6'- žrebanje 15. maja 1913 Glavni dobitek 90.000 K. Ogrske premijske srečke a K 10'50 žrebanje 15. maja 1913. Glavni dobitek 100.000 K. NAR ODNI dom: ••••••f obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 10 Balkanska vojska. Velesile pošljejo vojno brodovje pred Čino goro. — Črna gora ne odjenja. — Odgovor Balkanske zveze velesilam. — Pašičev govor v srbski narodni skupščini. — Srbija velesilam. — Boji pred Skadrom in pri Čataldži. — Grki proti Italjanom. Velesile so torej poslale svoje vojne ladje pred črnogorsko obrežje, hoteč tako prisiliti Črno-goro, da odneha od obleganja Skadra. Zakaj vse so si danes edine v tem, da Črnagora Skadra ne dobi, tudi če ga osvoji. Tudi ruski zunanji mini-•ter Sazonov je te dni to odločno izjavil in je to znameine, da je boj Črnogorcev brezuspešen. Vkljub temu Črnogorci ne odnehajo in ponovno izjavljajo, da od svoje zahteve ne odstopijo in da se jih bo moglo le s silo izgnati iz enkrat osvojenega Skadra. Črnogorska vlada izjavlja, da pomeni postopanje velesil kršenje slovesno obljubljene nevtralnosti, in jemlje to z obžalovanjem na znanje. Obleganje Skadra se z vso silo nadaljuje. V trenutku, ko pišemo te vrstice, so Črnogorci osvojili že vse važnejše utrdbe krog Skadra in je vsak čas pričakovati padca trdnjave. Velesile pa nameravajo podati Črni Gori tridnevni ultimatum, da ali opusti obleganje Skadra ali pa Be bo postopalo proti njej z vojaško silo. Z druge strani se pa tudi poroča, da se že vrše pogajanja, kaj bi se naj dalo Črni Gori v odškodnino za Skader. Balkanska Zveza je odgovorila na mirovno posredovanje velesil, katero v principu zavezniki sprejmejo s sledečimi pridržki: 1. mejo med Turčijo in Bolgarijo tvori črta Enos-Midija; 2. Turčija odstopi Egejske otoke naravnost zaveznikom; S. zavezniki hočejo poznati natančno določene meje Albanije; 4. vzdržujejo zahtevo po vojni odškodnini; 5. sovražnosti se ustavijo šele, ko bodo pogoji zaveznikov sprejeti in odobreni. V srbski narodni skupščini je dne 3. t. m. ministrski predsednik Pašič imel znamenit govor, v katerem je dejal med drugim: Prepričani smo, da čuti z nami vsakdo dolžnost, da izrečemo svojo globoko, neizmerno zahvalo brezprimerni požrtvovalnosti in jekleni hrabrosti častnikov, podčastnikov in vojakov, ponosnim osvetnikom Kosova, osvoboditeljem starih srbskih dežel. Srbski narod smatra za svojo prvo skrb, da ublaži izgube bra-niteljev rodbin in da posvedoči, da je znal vzgojiti sinove, iz katerih krvi je z novim sijajem zasinila svetlost srbskega orožja. Srbski narod bo zgradil na Kosovem večen hram v spomin padlim zmagovalcem. Od dneva, ko se je srbska skupščina razšla, je srbski narod izvršil veliko zgodovinsko delo, zakaj njegova vojska je v enem mesecu premagala Turčijo, osvobodila brate, osve- tila in oveselila Kosovo tužno z eno samo slavno bitko. Tej bitki je z bliskovo hitrostjo sledila druga bitka na Kumanovem. Kasneje je donesla pri Prilepu svobodo prestolnici kraljeviča Marka. V bitki pri Bitolju je pokazala vsemu svetu s svojo sijajno, brezprimerno zmago, da ni mej v požrtvovanju in vojaških vrlinah pri srbski vojski. Te njene lastnosti so jo dovedle do Egejskega morja. Na krilih svojih je priletela s Prizrena, slavnega, preko malisorskih in miriditskih skalin na našo staro in zeleno Adrijo. Završivša svojo nalogo ni počivala, marveč je hitela na pomoč svojim zaveznikom, ki so se istotako hrabro borili na poljanah reke Marice. Z bratsko bolgarsko vojsko je osvojila trdnjavo prve vrste, prvo turško prestolnico v Evropi in svoje ime vklesala v ta zgodovinski svetli dogodek. — Poslanci so z nepopisnim navdušenjem ploskali Pašičevemu govoru in mu prirejali ovacije, zlasti ko je omenjal bitke pri Prilepu in Bitolju, osvojitev Odrina in odstavek o srbski zeleni Adriji. Velesile so od Srbije zahtevale, naj odstrani svoje vojaštvo iz Albanije in so zahtevale tudi pojasnil glede varstva katoliških in mohamedan-skih Albancev. Srbija je odgovorila, da ne odpokliče preje svojih čet iz Albanije, dokler ne bo sklenjen in podpisan mir s Turčijo. Kar se pa tiče varstva, ki ga hočejo velesile nad bodočim srbskim katoliškim in mohamedanskim prebivalstvom — pa Srbija taisto kar najodločnejše zavrača, sklicujoč se na svojo ustavo in zakone o državljanskih svoboščinah, ki so najboljša garancija za srbske državljane. Pri Čataldži zadnji čas ni prišlo do večjih bojev. Vendar se iz dejstva, da je Bolgarstca vse sedaj razpoložljive čete izpred Driuopolja poslala pred Čataldžo, sklepa, da nameravajo Boleari prodreti čataldžko črto in udariti na Carigrad, če se Turčija v kratkem ne premisli in ne sklene miru. Bolgari imajo pri Čataldži sedaj nad 200000 mož. Na Grškem vlada zadnji čas veliko razburjenje proti Italiji, ker Italjani hočejo, da bi segala meja nove Albanije kolikor mogoče daleč nži jug v Epir, kjer prebivajo izključno Grki. Grki izjavljajo, da nikdar ne bodo zapustili pokrajin, ki so jih zasedli. Veliko je ogorčenje zlasti v grških trgovskih krogih. BeležKe. Zadružna Zveza v Geljn ima dne 17. aprila ob 10. uri dop. v dvorani „Narodnega doma" v Celju občni zbor. Zveza narodnih društev v Celjn ima svoj letošnji občni zbor dne 8. jan. v „Narodnem domu" v Celju. Slovanski klub v Ljubljani se je ustanovil 10. t m. Ima namen gojiti slovansko vzajemnost, skrbeti za najstesnejše stike Slovencev z ostalimi slovanskimi narodi, 'poglabljati in širiti slovansko zavest. Iz „Matice Slovenske". V odborovi seji dne 8. t. m. je bil za predsednika zopet izvoljen gosp. prof. dr. Fr. Ilešič. Zveza narodnih društev v Celju nam je poslala sledeči dopis: Odbor Zveze narodnih društev bi rad podal na Zvezinem občnem zboru dne 8. junija natančno poročilo ne samo o svojem delovanju, temveč tudi o življenju in gibanju vseh 96 članic v preteklem društvenem letu 1912/13. Naša javnost bi dobila na ta način saj prilično sliko ogromnega kulturnega dela, ki se vrši po naših društvih in daje tudi narodnjakom častno spričevalo, da glede vrednosti svojih nepolitičnih društev nikakor ne zaostajajo za drugimi domačimi in tujimi organizacijami. V to svrho pošljemo vsem članicam vprašalno polo, ki jo naj čim preje izpolnijo in vpošljejo odboru Zveze narodnih društev v Celju. Adam — „Štajerc", ki se je par tednov sramežljivo skrival, se je končno oglasil. „Ja kaj pa pravzaprav polom v Laškem trera „Štajerca" briga?" pravi. „Mi z dotično posojilnico nismo imeli nobenih stikov, nas ta polom torej v nobenem oziru nič ne briga". To je vse, kar zna povedati naš Adam? Kakšne stike pa ima „Štajerc" s slovenskimi denarnimi zavodi, o katerih je že namazal cele knjige nesramnosti in laži ? ? Mariborski oKraj. Iz Slovenskih Goric. (Kaplan Bozina pred najvišjim sodiščem.) Kakor znano, je bil kaplan Ivan Bozina od c. kr. okrožne sodnije v Mariboru obsojen samo radi prekoračenja silo-brana na 10 dni zapora ali 100 kron kazni. Radi te razsodbe sta bljuvala „Gospodar" in „Straža", veseleč se tega uspeha, vse polno razžaljitev na različne naprednjake. Čeravno ni imel čin kaplana Bozine niti najmanjšega narodnega ali strankarskega povoda, marveč je bil le izrodek znane silovitosti tega človeka, vendar se je skušalo napraviti iz Bozina nedolžno zasledovano in obre-kovano narodno žrtev. Mogoče prehitro. Na pritožbo c. kr. pravdništva v Mariboru je najvišje sodišče razveljavilo razsodbo c. kr. okrožne sodnije v Mariboru ter je razpisalo o stvari javno razpravo, katera se bode vršila dne 24. t. m. na Dunaju. Če bode imel Bozina tamkaj isto srečo kakor v Mariboru, se mu lahko čestita. Postopanje najvišjega sodišča pa že zdaj jasno kaže, da so bila vsa očitanja »Gospodarja" in „Straže" neupravičena, ter da Bozina ni ono nedolžno jagnje, kakor ga opisujejo njegovi pristaši v Mariboru. Pri Sv. Juriju ga pa itak poznajo — in sicer prav dobro. Ruška koča se otvori na binkoštno nedeljo, ko je pri Sv. Arehu prvi cerkveni shod. Cenjenim turistom in drugim obiskovalcem se priporočamo in obljubljamo, jih kolikor mogoče uzadovoljiti. Slovenci! Radi obiskujte Ruško kočo, da se ne bo poznala umazana konkurenca Marburger-Hiitte! PtaiJKi oKraj. Veličane. Tukaj je zaprl svojo trgovin« M. Rakuša, naslednik s prižnice oznanjenega in priporočenega, pobožnega in vernega Frid. Bau-mana, ki je v zahvalo za to pustil veliko luknjo v žepu g. župnika. V Brebrovnlkn, pa tudi po drugih vrhih ormoškega in ljutomerskega okraja še imamo precej lanskega vina na prodaj. Letina 1913. Kakšna bo, bom povedal na starega leta dan! Vendar, šalo na stran. Žabe so se že uglasile, dasi še imamo en celi mesec do Jurijevega. To je slabo znamenje po pregovoru: „Kolikor časa se žabe pred Jurijem oglase, toliko časa po Jurijevem molče". V Veličanah bodo znova pričeli zasledovati premogovno žilo. Zadeva je v nbposredni zvezi z zidanjem železnice Ljutomer-Ormož. Od Sv. Bolfenkase nam poroča: Letos bo po vseh župnijah našega okraja birma, izvzemši — tako se čuje — Sv. Bolfenk, Sv. Lenart in Svetinje. Reče se, da „iz zdravstvenih ozirov" gospoda škofa. Tega pa nikakor ne verjamemo, ker vemo, da gg. župniki omenjenih župnij niso pri vladiki v nobeni milosti. Najbolj pomilovanja vredni so Svetinčarji, ki so na pritisk župnika v kratkih letih dvakrat uniformirali svetnike, cerkev dali preslikati itd. in sedaj še zidajo enonad-stropno (za enega duhovnika!) žnpnišče, ki ga pa škof noče videti. Bratušek, ,,kragl" je šel „fnč"! Premeščena je orožniška postaja iz Zavrča k Sv. Barbari v Halozah. , zttpuift, učitelji o Min Jtocto" obolenju dihal: ■rlPSTfffi lili^lPMliiill fM-f K. S. dvorni operni pevec H., D. Močno sem.kašljal in po naročilu g. dr. S. sem rabil sirolin „Roche". — Uspeh je bil sijajen. Učitelj A. Sch. v Kotinu-L. Moj bronhijalni katar je bil s sirolinom „Roche" jako hitro odstranjen j ozdravil sem, čim sem pričel to zdravilo jemati. Pevec H. B. v Curihu. Sirolin „Roche" mi služi prav dobro že delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu alRlova pot". PriUnflufeftci, astmi, pljučnih boleznih je sirolin „Roche" nenadomestljivo domače sredstvo z okrepljujočim učinkom na pljuča in celi organizem. Sirolin „Rctche" tekne izvrstno in je po »ebno pripraven za obrambna zdravljenja. Vse lekarne imajo sirolin ;,Rocfi£»" v zalogi po 4 K izvirni zavoj. Župnik R. Sp. v W. (Aizaško). Trpel sem na močnem"in trdovratnem katarju v krhlju; sirolin nRoche" je vplival takoj z uspehom. Ta izdelek dviga tudi tek. 'MREMK*mt*i - h »rit i'II lIliHMMir »" lli T" " Iz Središča. (Hranilnica in posojilnica) Denarni promet se je zvišal v 1. 1912 za 61.359 K 67 vin, in je znašal 524.838 K 97 vin. Na novo se je 1. 1912 naložilo 108.260 K in dalo »3.425 K posojil, tako da so znašale vse hranilne vloge 256.061 K 33 vin., dana posojila pa 311.990 K 71 vin. Hranilne vloge se obrestujejo po 51/2% i« se sprejemajo od vsakega. Obresti se pripisujejo koncem leta h kapitalu brez posebnega naročila. Iz čistega dobička se je določilo 232 K za dobrodelne namene, ostalih 1000 K 48 vin. pa se je pripisalo rezervnemu fondu, ki znaša torej po šestletnem obstoju posojilnice 11.698 K 09 vin. Revizijsko poročilo se laskavo izraža o vzornem poslovanju in redu. Tndi po novem letu središka posojilnica navzlic konkurenčnemu zavodu vrlo dobro napreduje. Sv. Andraž v Slov. Gor. Čitam v mariborskih listih, da je Brenčič tukaj na shodu pripovedoval, kaj je že vse dosegel. Ker bi bilo to vsekakor za širšo javnost zanimivo, bi bilo dobro, da „Slov. Gospodar" ali pa „Straža" opišeta te uspehe. V Ptuju je umrl g. Jakob Terdina, mnogoletni tajnik mestne šparkase. Nemški listi ga slavijo kot odličnega Nemca. Ormož. Naša podružnica c. kr. kmet. družbe štajerske izvolila si je pri letošnjem občnem zboru sledeči odbor: načelnik dr. Fr. Strelec, c. kr. notar, hišni in zemljiški posestnik v Ormožu; njegov namestnik Tomaž Korpar, posestnik itd. v Oslu-šovcih; blagajnik Franc Hanželič, veleposestnik in župan v Hardeku; tajnik Anton Porekar, nad-učitelj na Humu (27. leto); odbornik Martin Iva-nuša, posestnik in obč. svetovalec na Hnmu. Zadnji se je prvotno zahvalil za zopetno izvolitev načelnikom in bil zato izvoljen častnim članom podružnice. Namestnikom odbornikov sta bila izvoljena Franc Šterman, posestnik in župan na Humu, ter Stanislav Dogša, posestnik itd. na Grabah. Ustanovil se je tudi še širji odbor za posamezne kraje. Odposlancem v Gradec sta se izvolila Tom. Korpar in Stanislav Dogša. C. kr. živinozdravnik Fr. Pirnat iz Slov. Gradca je pri tej priložnosti imel izvrsten poučljiv govor o živinoreji. Vsi navzoči so mu bili hvaležni poslušalci, ki se bodo radi ravnali po njegovih nasvetih in navodilih. Št. Janž na Dravskem polju. Pri nas letos smrt pridno pobira. Dne 3. t. m. smo pokopali Marijo Gcgčič iz Starš, komaj 20 let staro, in posestnika Franca Hazabenta iz Rošnje. Sv. Barbara v Halozah. Pletarska godba se je na novo ustanovila; kapelnik gosp. učitelj Korenjak nam je porok, da bode izvrstno uspevala. Obstoji iz 10 udov. Nekaj jih še pristopi. Vaje so po trikrat na teden. Mlademu podjetju želimo mnogo uspeha. Iz Vitana pri Središču. Na dopis v »Slov. Gospodarju" v zadnji številki »Središče okolica" odgovarjamo samo to, da k napajanju tistih oslov povabimo prav prijazno tudi brezznačajnega do-pisuna »Slov. Gospodarja" ter tudi njegovega urednika, da se s svojimi tovariši prav dobro na-pijeta vitanske vode, mogoče postaneta potem pametnejša. Vitanski kovač. Žetale. Sliši se, da je kaplan Krajnc sestavil prošnjo na škofijstvo, da ne bi bil od tod prestavljen. Tisti mladenič, ki je s to prošnjo podpise nabiial, je rekel med drugim: »Saj boljšega kaplana ne dobimo, če nam ta odide". No, to že verjamemo, da ne dobimo boljšega za laž-njivost in obirljivost. V teh dveh lastnostih ga ne prekosi nobena še tako jezična in klepetava ženska. To mu je tudi vse enako, če laže in obira ljudi s svetega mesta ali v krčmi. Njega to nič ne moti. On menda še računa, da ljudje ne bodo o duhovniku mislili, da zamore duhovnik kaj takega storiti. Najbrž ga bo škofijstvo pohvalilo na tisto prošnjo, ker daje tak lep zgled ljudem. Zasačen izseljevalni agent. V Ptuju so prijeli te dni nekega Jožefa Krivca, ki si je delal denar s tem, da je nabiral izselnike za Ameriko, posebno iz Hrvaškega, si pustil najprej dobro plačati svoje posredovanje, nato pa reveže prepuščal usodi. Sv. Barbara v Halozah. »Poslanec" Brenčič se je svoj čas na nekem shodu širokoustil, da bo pometel z barbarskim liberalnim učiteljstvom. Seda pa čujemo, da ga že vabi v svoj »vrh". Ali se pripravlja za deželnozborske volitve?! — »Izobraženci" so res lahko ponosni. Z uskoki od bralnega društva so ustanovili izobraževalno društvo, uskoki-pevci jim pojo, uskoki - diletanti sodelujejo pri njihovih gledaliških predstavah, sedaj pa imajo že tudi uskoke-godce. Čnjem, da se ustanovi v kratkem Sokol. Gotovo bojo ustanovili še čuka. — Opazovalec. Sv. Barbara v Halozah. Naš g. žnpnik je nedavno pridigal, da se je moral svojemu žnpniku-sosedu zlagati, da ima že 200 članov za Mohorjevo družbo, imel pa jih je komaj 114. Torej tudi gg. župniki smejo lagati. Tudi je psoval naša dekleta, češ da se pregizdavo oblačijo, naj bi raje žrtvovale za Marijino družbo. Svilene rute svoje kuharice pa ne vidi? In ala oni nosi javno svetinjo Marijine družbe? Tn naj pometa! — »Izobraženci" kažejo svojo izobraženost s tem, da prav po pastirsko mečejo kamenje. Človek gre mirno mimo takih ljudi in si misli: Kdor za oslom riga, sam osel postane. Cjntomtrrti oHraj. Ljutomer. Pri nas se pripravljamo na občinske volitve. Volilni imenik je že od 4. t. m. razpoložen. Sedaj pa skupno na delo, da si ohranimo saj III. razred 1 — Pri zadnji občinski seji je bila med drugimi tudi izvolitev v reklamacijsko in v volilno komisijo. Na predlog slovenske manjšine bi se pri izvolitvi naj tudi oziralo na nas, a župan Turn je obrnil drugače, češ, da morajo biti v komisiji »juristi." Nato si je izvolila nemška večina sledeče »juriste" v reklamacijsko komisij sa tovarnarja g. Osv. HOnigmana, trgovca g. Makca HOnigmana, lekarnarja g. dr. Schwarza in trgovca g. Krainza. V volilno komisijo pa »juriste: posestnika g. Anuscheka, posestnika g. Rom. Nemetza, obč. tajnika g. Kollerja in posestnika g. Grosskopfa Kaj ne, kaka pravičnost! Slovenci smo dobri le za »unterlaufere," a vsaka sila do vremena. — Upamo pa, da stori sedaj svojo dolžnost slavno c. kr. okr. glavarstvo. Brežifti oKraj. Iz davčne službe. Iz Brežic v Kozje je premeščen davčni asistent g. Maks Merčun. Iz brežiškega okraja se nam piše na zadnji dopis: Ako bode dopisnik zadnje notice „Nar. Lista" kedaj župan, bode gotovo za blagajnika postavil gostilničarja, ki nima žene, da ne bo treba uradne pečate iskati pri otrocih, ampak se bode pečatilo samo v župnišču, kvečjemu v trgovini blizu cerkve. Iz Plšec. Iz popolnoma zanesljivega vira sem zvedel, da se me zopetno sumniči, da sem jaz pisec zadnjih dveh poročil iz Pišec. Vsled tega prosim slavno uredništvo, da mi javno potrdi, da jaz nisem pisal omenjenih dveh člankov, niti nisem ž njima v nobeni zvezi in da uredništvo »Narodnega Lista" od mene ni sprejelo razun poročila o uprizoritvi »Slepe ljubezni" nobenega dopisa, odkar delujem v Pišecah. (Potrjujemo. Op. nred.). To izjavo naj blagovolijo vzeti tisti krogi v Pišecah na znanje, ki so mi vsa dolga leta s sumničenjem krivico delali. V Pišecah, dne 7. aprila 1913. Jakob Medved, nadučitelj. V Rajhenburgu priredi v nedeljo 14. t. m. politično društvo »Kres" javno društveno zborovanje in sicer ob pol 8. uri zjutraj pri Leskovšekn. Govorilo se bo o političnem položaju, o vojski in nje gospodarskih in političnih posledicah, o deželnem zboru, o izseljevanju v Kanado, o razmerah na železniški progi Zagreb Zidani most, o novih davkih in kako se naj uporabljajo, o postopanju davčne oblasti v Brežicah itd. Somišljeniki iz trga in okolice, pridite v velikem številu! Dobje pri Planini, frri zadnjih občinskih so klerikalci s sleparstvi in nasilji najgrše vrste obdržali večino. Dne 7. t. m. je bil župnikov pri-ganiač Anton Teržan pred celjsko okrožno sod-nijo obsojen na 50 K globe, ker je na nečuven način pritiskal na volilce, hodil od enega do drugega in celo brez dovoljenja volilcev popisoval glasovnice. Za take politične peteline je to prav zdrav nauk. Iz Rajhenburga. Začasni naš župan gospod Lenard izpolnjuje navzlic visoki starosti zelo marljivo svojo nalogo. Silil je na popravo občinskih cest in potov, sedaj se je pa lotil pogozdovanja golih hribov nad trgom. Ko se tam do 10.000 mladih smrekovih in borovih sadik razraste, bo služilo to občini, čije last je sedaj goli svet, v korist, in trgu, ki ima od leta do leta več obiskovalcev iz Zagreba in drugih krajev, v kras. Le čvrsto naprej! Wi5Ki okraj. Iz Celja. Ogavne prizore strupenega sovraštva celjske policije do slovenskih kmečkih fantov smo zopet videli ob priliki naborov. Da si fantje ob takih prilikah prepevajo in tudi za-juckajo, je navada, ki je celjski magistrat ne bo odpravil. In tudi slovenskih barv ne. Če pa se policijski purani teh baro tako boje, pa se naj temu na enostaven način odpomore; nabori se naj prestavijo za okraj Celje-okolica v Žalec in Št. Jur. Tam ne bo kmečkih fantov nikdo preganjal. Nasvetovali smo že lani to prestavitev in mislimo, da bi se po posredovanju državnih poslancev prav lahko dosegla. Saj se je isto doseglo celo v Mariboru. Po kaj bi pa nosili slovenski fantje svoje groše tistim, ki jih dado po svoji policiji suvati, vezati in zapirati? Celje. V pondeljek zjutraj je zadela kap tajnika okrajne bolniške blagajne, znanega Viljema Oechsa, v starosti 60 let. Umrli je bil zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko. Umetno je tudi doslej vzdrževal nemški značaj bolniške blagajne. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 10. aprila 1913 v gostilni »Sokolski dom" v Gaberju pri Celju. V Grajski vasi je za župana zopet izvoljen g. Anton Lobnikar. Grajskavas. Občinski odbor je imenoval g. nadučitelja Iv. Zotterja v Gomilskem za častnega občana. Hmeljarsko društvo v Žalcu bode 1.1. zopet priredilo več poučnih shodov, na katerih se bode posebno razpravljalo o velikem pomenu hmeljske statistike, o stanovitnem nadzorovanju hmeljskih nasadov v svrho pravočasnega zaprečenja raznih bolezni in pravočasnega uničevanja raznih škodljivcev hmeljske rastline in drugih važnih zadevah. Ta predavanja se bodo vršila meseca aprila in sicer: dne 13. na Vranskem v gostilni gosp. Brinovca, dne 20. v Braslovčah v šoli in dne 27. na Kaplji v gostilni g. Kumerja. Začetek vsakokrat ob 3. uri popoldne. Poučni shodi meseca maja se bodo pravočasno objavili. Hmeljarsko društvo pričakuje, da se bodo teh shodov zavedni hmeljarji udeležili v prav obilnem številn. Iz Noveeerkve. Namenoma se nismo oglasili, ker smo hoteli počakati, kako bodo kleri-ralni listi izrabili slučaj dr. Vraberja, našega kaplana, ki so mu doslej še neznani storilci pobili šipe. Kakor smo pričakovali, so klerikalni listi kar brez vseh dokazov obdolžili tega dejanja nas naprednjake in porabili to priliko za strastno hujskanje proti nam. Tako postopanje je nečastno. Mi naprednjaki odločno ebsojamo ponočni napad na kaplanovo stanovanje, ravno tako odločno pa se tudi zavarujemo zoper klerikalno sumničenje. S kaplani imamo doslej slabe izkušnje, Eden — Luskar — je naprej prinesel s seboj slab glas pretepača, drugi — Golob — pa se je tukaj izkazal za takšnega in je moral kar čez noč jo popihati v Ameriko, ker je nekoga tako temeljito »učil olike" (kakor pravi »Straža"), da ga je državno pravdništvo tožilo zaradi težke telesne poškodbe. Da ne bomo z g. dr. Vraberjem doživeli enakega razočaranja, naj skrbi on sam, predvsem pa naj doseže, da se ne bo brez povoda sumničilo njegovih faranov. pruSNene in druge prireditve. »Diana", kopališka zadruga na Bregn pri Celju ima svoj občni zbor dne 21. aprila 1913 ob 6. uri v Celju v sejni dvorani celjske Posojilnice. Dnevni red: 1. Letni račun, 2. volitev načelstva, 3. slučajnosti. Želeti je mnoge udeležbe, posebno tudi mlajših udov. Šoštanj. Igra »Legijonarji" je v nedeljo t vsakem oziru dobro uspela. Razni šaljivi prizori so izvabili občinstvu salve smeha, resni prizori pa so ganili marsikaterega do solz! Dvorana je bila po dolgem času zopet enkrat polna, tako da smo bili zadovoljni! Hvala za tako mnogobrojen obisk! Da si bodo tudi tujci lahko pogledali res lepo igro, se bo ista ponovila v nedeljo 13. t. m. ob 3. uri popoldne. Pridite si jo pogledat tudi vi »zaspanci", ki vas ni nikdar k nam! Prepričani smo, če pridete enkrat, da boste radi prišli še drugič! Torej na noge! Hrastnik. Veselica C. M. podružnice in Čitalnice se je v nedeljo 6. t. m. imenitno obnesla. Dvorana je bila natlačeno polna. Igra »Sin" se je tako dobro igrala, kakor še dosedaj pri nas nismo bili vajeni. Vsa čast požrtvovalnim dile-tantom in prirediteljem. Na delo in naprej |po začrU ni poti za dobrobit slovenskega naroda želi sosed narodni delavec. Trbovlje. V nedeljo, dne 13. t. m. priredi tukajšnja Moška podružnica Ciril Metodove družbe gledališki večer. Na sporedu je med drugim veseloigra v petih dejanjih »Njen korporal", katera se je že z velikim uspehom igrala v Celju, Mariboru, Ptuju in Ljubljani. S tem se je ustreglo želji našega občinstva, prirediti tudi v Trbovljah petdejanko. Upamo, da se bode tokrat slavno občinstvo izkazalo hvaležno našim požrtvovalnim diletantom za njihov trud, napolnilo dvorano g. Forteja do zadnjega kotička ter s tem pripomoglo naši dični C. M. družbi. Cene so tako zmerne, da se igre, katera je polna humorja, udeleži lahko vsak delavec. Med odmori svira godba. Odbor. Slovanska čitalnica ln glasbeno društvo v Mariboru priredita 13. aprila sijajni koncert Točke koncerta kažejo, da ne nazadujemo, temveč napredujemo kulturno bolje skoraj, kakor naši ljubi prijatelji someščani v sleparjenju ljudskega štetja. Lepe in dobro obiskane, mnogoštevilne prireditve dramatičnega društva, koncerti dobro uspevajoče glasbe, mnogoštevilnost članov slovenske čitalnice in prekrasna požrtvovalnost za Ciril-' Metodovo družbo (prenapolnjene so že stene z diplomami, nabranimi po krajcarjih od obiskovalcev restavracije Narodnega doma), to vse priča, da ne spimo in da se rade volje žrtvujemo za prospeh naroda. Tudi koncert zahteva ogromne in delavne žrtve. Zato pa računamo tudi na obilen obisk, s tem nam bode izkazana moralna podpora. Kdor upošteva in simpatizuje z našim delovanjem v obmejnem mestu Mariboru, se prav vljudno prosi, da nas v nedeljo, 13. aprila poseti. Žal ne bode nikomur, kajti gotovo bode vsak zadovoljen, vsem bivšim Mariborčanom pa še osobito na veselo svidenje! Kmetijsko bralno društvo v Vučji vast priredi v nedeljo, dne 13. aprila 1.1. v gostilni pri g. Pucku v Bučečovcih efektno tombolo z obilnimi, zelo lepimi dobitki. Začetek ob tretji uri popoldne. Ptuj. Prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. priredi naše dram. društvo krasno krasno ljudsko igro »Četrta božja zapoved". Predstava se začne točno ob pol 8. uri zvečer v »Narodnem domu". Pridite vsi! JtoJa narodna obramba. Iz Družbe sv. Cirila ln Metoda. Nabiralniki v Trbovljah so pridelali meseca marca 41 K 67 vin. Lepa vsota. V Trbovljah delujejo nabiralniki tako uspešno, da zavzemajo relativno prvo mesto med našimi pokrajinami. Zahvaljujemo se zavednim rodoljubom in marljivemu oskrbniku podruž. blagajnice g. Fr. Osetn, ponovno in toplo zahvaljujemo vzornim pospeševalkam naše družbe gdč. Gizeli Ocepkovi, Volkarjevim in Mollovim, posebno priznanje tudi gostilni Počivavšekovi. Iz Gaberja pri Celju. Slavna zadruga „Lastni dom" je naklonila gaberski Ciril-Metodovi podružnici znesek 21 K, za koji odbor podružnice izreka najprisrčnejšo zahvalo. Popisi. Od Sv. Jurja v Slov. Goricah. (Velika tatvina.) Na velikonočno nedeljo je bil veleposestnik g. Peter Masarec okraden za več kot 80.000 kron. Že poprejšnji dan je opazil, da se smučete dve sumljivi osebi okoli njegovega hrama. Drugi dan je našel njegov hlapec zopet ti dve osebi ležati na hlevu, od koder jih je pregnal. V begu je še zažugal jeden hlapcu z majhno sekiro, katero je imel hranjeno pri sebi. Ko je šel hlapec po večerji v štalo, je našel na svoj strah, da je bil prostor najboljše kobile prazen. Bežal je takoj v hišo po gospodarja ter mu sporočil to novico. Gospodar, ki je bil sam v hramu, je šel hlapcu na pomoč ter našel po daljšem iskanju v temi kobilo privezano na spodnjem koncu pašnika. Med tem časom pa sta logova udrla v hram, vlomila v miznico g. Petra Me-sareca ter odnesla celi predal s hranilnimi knjižicami, vrednostnimi papirji in zapiski za več kot 80.000 kron. Tatovi so zbežali s svojim plenom skoz bližnji gozd, kjer so k sreči g. Mesareca zavrgli njegovo zapisno knjigo, kjer ima zabeležene vse svoje številne dolžnike. Plen, kateri je bil sicer zelo lep, ne bode lopovom k nobenemu hasku. Preskrbelo se je namreč, da tatovi ne bodo dobili toli zaželjenega cvenka. Škoda gosp. Mesareca pa je v prvi vrsti v tem, da so mu tatovi odnesli tudi mnogo za nje brezvrednih menic, katere bo deloma težko obnoviti. Vendar ta tatvina še g. Mesareca ni zadela tako hudo, kakor Drolčeva uboge Laščane. Iz Slovenskih Goric. (Orehovski Bračko kot kavalir.) Kdor je imel enkrat dvomljivo čast videti ta vzor spodnještajerskeea nemčnrstva, je moral nehote misliti, da sloni baha-vost tega moža res natrdnih zlatih cekinih. Tako je mislilo tndi ubogo dekle M. Z., ko se je udalo ljubezenskemu zatrjevanju njegovega vrednega 30-letnega sina. Med sladkimi objemi zatrjeval je sin, da ima oče več kot 100.000 kron, trdil, da vzame dekle v zakon, da bode najsrečnejša med hčerami Eve. Ko pa je prišla čez dekle sramota, takrat je „ka-valirski nemčurček" ni več poznal. Ošabno je zavrnil vsako prošnjo dekleta, odklonil vsako pomoč — in to tako trdovratno, da je moralo dekle iskati svojo pravico pred sodnijo. Že pred razpravo se je hvalil mladi Bračko, da naj dekle le toži, na sodniji ne bode nič opravilo, ker on in dr. Meschitz sta se že dogovorila v kleti očeta, kako bode razprava končala. In prišlo je do razprave. Ošabni oče Bračko je bil tamkaj siromak. Kvečjemu 14.000 kron je njegovo premoženje. Sin je hlapec, ki si ne zasluži več kot hrano in obleko. Tu so se pokazali poštenjaki v pravi luči. Z „Siidmarkinimi" denarji bi se vsak bahal, bi bil velik v besedah, če stvar nič ne stane. Če bi pa naj pomagali vsled njih pohotnosti uničenemu ubogemu dekletu, takrat obračajo hinavsko oči, prosijo milosti — na stroške uničene dekliške eksistence. Slava kavalirji! Število prebivalstva v Evropi. Po najnovejših statističnih podatkih, obelodanjenih od pojedinih evropskih držav, znaša celokupno število prebivalstva Evrope 433 miliionov 900 tisoč. Od tega ima Rusija prebivalcev 117 milijonov, Nemčija 64, Avstro-Ogrska 51, Angleška 45, Francija 39, Italija 34, Španija 19, Belgija in Rumu-nija po 7, evropska Turčija 5, Hulandska Portugalska, Švedska, Bulgarska po 4 milijone, Švica 3, Srbija, Danska, Grška, Norveška po 2 milijona. Na kvadratni kilometer prihaja v Evropi 44 prebivalcev, največ izmed vseh delov sveta. V Aziji prihaja na kvadratni kilometer 20'6 preb., v Ameriki in Afriki po 4.5, v Avstraliji pa samo 0.8. Najgostejše je razmeroma obljudena Belgija; tam prihaja na kvadratni kilometer 286 prebivalcev, sledi Holandija s 177 prebivalci, Angleška s 146, Italija s 120, Nemčija s 112, Švica z 91, Avstro-Ogrska s 76, Francija s 74, Rusija s 23, Norveška z 8 na kvadratnem kilometru. Kar se tiče rodovitnosti, zavzema prvo mesto Rusija, kjer pride na 1000 prebivalcev 44 porodov; sledijo Ogrska 35.6, Italija 32 9, Avstrija 32.4. Nemčija 29.8, Holandska 28 6. Švica 25 2, švedska in Augleška 24.8, Belgija 23.7, Francija 1.97. Gospodarji paberKi. Sejmi. (Kratice: Sejmi za goveda = g, za konje = k, za svinje = s, za drobnico = d). V aprilu. 17. Breg pri Ptuju s, Kapela pri Breži- cah g; 19. Brežice s, Maribor s; 21. Sv. Ilj pod Turjakom g, Mali Rodin g, Studenice g; 22. Imeno s, Sv. Jurij v Slov. Gor. g, Ormož g; 23. Hoče g, Ivnica g, Sv. Jurij ob P. g, Maribor g, Ptuj g s; 24. Breg pri Ptuju s, Sv. Jurij ob juž. žel. g; 25. Dobova g, Sv. Jurij ob Ščavnici g, Sv. Jurij pod Taborom g, Kostrivnica g, Mozirje g, Obrajna g, Središče g, Vuzenica g; 26. Brežice s, Kozje g, Maribor s; 28. Sv. Anton v Slov. Gor. g, Arvež g, Cmurek g, Dolg, Gomilica g, Rogatec g; 29. Sv. Marija v Brezju g, Ormož s; 30. Bra-slovče g, Imeno s, Konjice g, Sv. Lovrenc v Slov. Gor. g, Ptuj s. „Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi" nam javlja, da je njeno vodstvo sklenilo, da bo od prihodnjega leta naprej nalagala svoje zakonito dovoljene prebitke deloma v slovenskih pupilarno - varnih zavodih, deloma pa kot vknjižena posojila na nepremičnine. Nežni, slabotni otroci kmalu okrepijo, če dobijo Scottovo emulzijo ribjega olja redno nekaj časa. Mnogo okus-nejša in tečnejša nego navadno ribje olje se navadno rada jemlje, je lahko prebavna, in njen ugodni učinek ne izostane dolgo. Scottova emulzija pospešuje rast trdnega mesa, razvoj krepkih mišic, njen vpliv na rast kosti je brezdvomen. Vsled splošne okrepitve začnejo otroci kmalu kazati več smisla in veselja do življenja, in mnogokrat že čez malo časa veselo skačejo semintja. Kot krepilno sredstvo za otroke je Scottova emulzija, v kateri je redilna vrednost olja z mineraličnimi dodatki znatno povečana, nedvomno na prvem mestu, a biti mora prava Scottova emulzija. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Če pošljete 50 v v znamkah na Scott & Bowne, d. z o. z., Dnnaj VII. in se sklicujete na ta list. dobite enkratno poskusno po-šiljatev od ene lekarne. 144 7 Zadnji dopisi. Javno predavanje. „Zveza narodnih društev" priredi v soboto 12. aprila ob 8. uri zvečer v celjski ^Čitalnici" javno predavanje. Predava g. prof. dr. Leopold Poljanec iz Maribora „0 biserih". Pridite mnogoštevilno k temu zanimivemu naravoslovnemu predavanju. Vstopnine ni. Narodna godba- v Celju priredi v nedeljo 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih „Narodnega doma" koncert. Celje. Piše se nam: Te dni sem zopet naletel na slučaj, da se je na tukajšnji stražnici pretepalo nekega pijanca. Mrzi mi pijanec, toda te pravice naša policija zopet nima, da bi ljudi pretepala. Slučaji pretepanja na stražnici se ponavljajo pogosto. Zadruga za rejo žrebet v Ljutomeru vab svoje člane dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavracijo gospe Kukovec na redni občni zbor. Dnevni red: Prememba pravil. Nove volitve. Pri-glašanje žrebet v pašnik. Lovskega tatu sta zasačila te dni orožnika Čalabek in Ivanuša iz Konjic v osebi Blaža Pod-pečana. Skozi dve leti že je zmanjkovalo v lovišču kneza Windischgraetza srn, zavsem v dveh letih na 30. K polomu v Laškem trgn. Iz Gradca poročajo, da je vlada obljubila za sanacijo nemške posojilnice v Laškem trgu 200.000 K posojila na nizke obresti. Seveda saj se gre za vzdržanje nemškutarske postojanke. Pri „Glavni" v Ljubljani, kjer je prizadetih celo vse polno uradnikov in častnikov, še s prstom ni mignila. Smo radovedni, kaj poreko slovenski poslanci. Kompromis zaradi Skadra! Dunaj, 10. aprila. Londonska poročila zatrjujejo, da se že vrše pogajanja, kaj naj dobi Črna Gora v odškodnino za Skader. Govori se o jadranskem obrežju do Leša ali Sv. Ivana Me-duanskega ter o 20 miljonih frankov. Druga poročila zopet trde, da se kralj Nikola sploh ne pogaja, predno Skader ne pade. Blokada črnogorskega obrežja. London, 9. aprila. Konferenca veleposlanikov je sklenila, da se z včerajšnjim dnem prične blokada črnogorskega obrežja. Zahteva Avstrije, naj bi se raztegnila blokada do Drača ni sprejeta. Gaberje. Požarna bramba ima 1. jun. bla-goslovljenje brizgalne. Obenem priredi velik« ljudsko tombolo. V slučaju slabega vremena teden dni pozneje. Razne noVosti. Velikanski požar v papirnici Gratvrein pri Gradcu. Dno 3. t. m. zvečer je začela goreti papirnica Leykam Josefsthalske družbe v Grat-weinu, to je dvoje poslopij velikanske tvornice. Ob 10. uri 15 minut so zapazili, da šviga ogeaj iz enega velikanskih papirnih skladišč. Tvorniška požarna bramba je takoj gasila, a požara, ki se je strašno hitro širil, ni mogla zadušiti, marveč zažgalo se je tudi drago skladišče papirja. Zgoreli sta skladišči papirja, ki je vsako 60 metrov dolgo in 10 metrov široko. Eno skladišče je iz lesa zgrajeno, ki je hitro gorelo; drugo skladišče je zidano, a tudi tu je papir hitro gorel. Več kilometrov daleč je bilo svetlo kakor podnevi. Skladišči sta popolnoma zgoreli. Zgorelo je 200 do 300 železniških voz papirja, a je škoda večinoma po zavarovanju pokrita. Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slicna franchova Perlrž, znamka:Perico:" Uvažajte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod. LISTNICA UREDNIŠTVA. Iv. M., Blanca: Koledarja žal nimam nobenega več. Zdravo! V. S. — Žetale, Sv. Duh na 0. v., Ptuj, Trbovlje, Št. Pavel pri Preboldu, Bočna: Žal nam je, a zmanjkalo nam je danes prostora. Pride! Hvala! Loterijske številke. Line, dne 5. aprila 1913: 81, 51, 4, 10, 30. Trst, „ 9. „ „ 39, 27, 89, 34, 77. Štefan Strašek, Celje. Kovaška ulica štev. 3 ti* priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo logo in izdelovanje čevljev. Največja izbira v novostih za spomladansko sezono. Naj" fjnejši čevlji za gospode, ženske in moške, in najcenejši I 234 2-1 Kovačnico v najem takoj odda Florijan Gajšek v Loki pri Žusmu. — Istotako sprejme od poštene hiše učenca za trgovino z mešanim blagom. 235 1 Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih Tliymomel Scillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek Basedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdrav tika. Izdelovatelj in glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik Praga III., št. 203. 45 8-5 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in varstveno znamko. <.«... daimati^ji, „jn m zaloga K2K2 Glavni trg 8 CELJE Glavni trg 8 Ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno. Zahtevajte ceniki Zahtevajte cenik! IVil&fga ^Nar&dssemu Listucc št. 15 LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) Drugo poglavje. Izpiski iz dnevnika Miss Lewsomove. Dne 3. vinotoka. — Cim jasneje vidim, kaj se godi med Karolom in Marijo, tembolj si očitam svojo slabost. Ko bi bila le vedela o njuni zaroki!... Zakaj, o, zakaj sta zatajila to pred menoj? On ne bi bil nikdar zvedel o moji ljubezni do njega, — nikdar — ... o, jaz priprosta! Ubogi Karol, ne dolžim ga. Častna beseda ga veže z Marijo, in vendar opazujem dan za dnevom, kako postaja napram nji hladnejši in hladnejši in napram meni čimdalje bolj vnet. Kot časten mož ne more razdreti svoje zaroke. Ubogi fant, potrebuje denar svoje sestričine. Ako ga ne dobi, pride na kant. Ako ne bi bilo tega, kakor pravi, bi se ločil od Marije takoj jutri. Verjamem mu. Dne 5. vinotoka. — Kaj naj počnem? Situacija postaja dan za dnevom bolj kočljiva. Vidim, da bom morala zapustiti Jeksov dvorec, toda to mi razdere srce in bojim se, da Karolu ravno tako. Dne 6. vinotoka. — Marija ne sluti ničesar, čeprav se Karol obnaša napram nji vedno hladneje. Dne 11. vinotoka. — Danes sem imela s Karolom razgovor. Rekla sem mn, da ne morem tega več prenašati. On mi je na to odgovoril, da ne more zaroke razdreti; ako bi mogel, bi to napravil. Govoril je skoro grobo. „Moram imeti denar, Maud", je rekel. „Brez njega pojde k vragu moja mati, jaz, moje sestre in bratje in dvorec. Sovražim to ženo", je vzkliknil. — „Ne govorite tako, Karol, to zveni tako grozno kruto in brezbožno! Kaj vam je napravila uboga Marija?" — „Vrinila se je med mene in med edino ženo, ki sera jo kedaj ljubil. Ali ni to dovolj?" „Toda vi ste mi pravili, da vam mora pripasti premoženje vaše sestričine danes ali jutri?" — „Da, toda le po njeni smrti." — „Ne govorite tako, Karol, — to je preveč grozno!" — „Kaj ne, da je? To je naravnost strašansko!" — „No, ampak..." Začel se je smsjati. „0, žene nikdar ne razumejo trgovskih stvari; vem, kam merite, moja draga, na njeno smrt ali pa na prodajo odstopne listine o njenem premoženju, kaj ne?" — Pritrdila sem, ker sem hotela zved^jj, kaj pravzaprav ono tem sodi, čeprav — to se razume — mi ni prišlo nikdar niti na misel kaj tako nizkega in sramot-motnega. Rekel je: „Vi menda mislite, da bi jaz lahko potem, ko bi imel denar v rokah, razdrl svojo zvezo z Marijo in poravnal krivico, katero sem vam napravil? Ali je to vaš načrt?" V tem trenotku sem Karola skoro sovražila. Solze so mi stopile v oči. „0, Karol, ne imejte me za tako podlo!" — „Podlo! Ah, tristo vragov, jaz sem o tem premišljeval, zakaj ne bi tudi vi mislili na to? Vi ste, jaz vem to, zelo bistra deklica, čeprav ste tako mirni; vi ste gotovo tudi na to mislili! Jaz sem na to mislil, samo da to ne gre, ljuba moja. O, ne, posvetoval sera se z advokatom, in ta je zavrnil moje načrte. Rekel je: Ne morete dvigniti niti vinarja, dokler se ne oženite z Marijo Judsonovo, in če se vzameta in ona umre, pride njeno premoženje na njene otroke, ako jih bo imela. Prav ničesar ne morete delati z odstopno listino, naj že umrje neomožena ali brez otrok." — „V tem slučaju, Karol, mi ne preostaja ničesar drugega, kakor iti v širni svet revna, zapuščena in uboga s celim bremenom svojega greha in sramote na svojem hrbtu?!" Gledal je uame dolgo časa s posebnim izrazom v svojem pogledu. Nato me je naglo poljubil na ustnice. ,.Maud", mi je rekel, „ali me res ljubite? res? res?" — „Ljubim vas", sem odgovorila, „iz celega svojega srca, iz cale svoje duše in iz vse svoje moči!" — „In kaj?" je vprašal potem, „kaj bi napravili, Ua bi pridobili mene — mene kot družabnika za vedno?" Nisem mu odgovorila, ker ga nisem razumela. Še vedno ga ne razumem. Nato je rekel nepričakovano: „Ako me gledate s temi svojimi velikimi, rjavimi očmi in če vidim ta vaša rožnata ustna, tu bi... ni na svetu stvari, prisegam pri Bogu, katere ne bi—" Ni dokončal; zaklel je le in je odhitei iz moje sobe." Poslednji zaznamek v dnevniku Miss Lew-somove je bil datiran na večer onega dne, ko je bil umor izvršen, in napisan je bil najbrže v onem trenotku, ko se je tragedija odigravala nekaj korakov od oken poslopja. Vsled tega so učinkovale njene napisane besede s čudnim utisom na mene. Rokopis tega poslednjega zaznamka je bil ravno tako krepek kot pri vseh prejšnjih, kakor sem opazil; — tako roko sem pričakoval od Miss Lewsomove potem, ko sem bil slišal o njenem značaju in temperamentu; ona je nenavadno krasna deklica zagorelega obraza, mirna in tiha, kar se tiče obnašanja, strastna in svojeglavna morda tam, kamor jo je zanašala strast —- dnevnik to zelo jasno izpričuje — toda nežna in zmerna v vsem svojem ravnanju in govoru: Žena s tako očarujočo močjo, kakršni se more ubraniti le malo mož. Za ravno takega dekleta uapravijo možje neštevilne neumnosti in ravno taka deklica zna oviti okrog prsta takega trmastega, domišljavega, prismojenega in prevzetnega mladeniča, za kakršnega smatram jaz Karola Jeksa. Sledeče vrstice so poslednje v dnevniku: Dalje sledi. Občina St. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip Vidi c.) (Dalje.) Velik del ravnine zavzema takozvana Lat-kovska gmajna, ki je zelo peščena in nerodovitna, ter služi samo za občinski pašnik; pa še kot tak i to polje ni velike vrednosti, ker živina dobi le j malo paše, in se le večinoma sempatje sprehaja, " da se prezrači: J Trava le počasi Tu in tam poganja, Mehka hladna sapa Lahno jo priklanja. ! Baptista. ; Skoraj vedno veje po Latkovskem polju l veter, ki sicer v vročem poletju hladi prek polja potujočega potnika, a v spomladi in jeseni pa osuši nagloma pota in ceste; v zimskem času pa človeku obrije mraz — lice in ušesa — prav do dobrega, enako ostri britvi. — Vsled tega nestrpnega vetra je to polje zelo suho in zato manj rodovitno. Drugi vzrok nerodovitnosi pa je reka Savinja, ki je s svojo derečo povodnjo že mnogo rodovitne zemlje tej ravnini poplavila, ter mesto nje pesek in kamenje nanosila, kakor zopet pesnik govori: Nekdaj plodna njiva Tukaj je rodila, Zdaj pa je pcvodenj Pesek nanosila. Baptista. Vsled sklepa deželnega štajerskega zbora za reguliranje Savinje, oziroma njene struge in bre-govja napravile so se ravno za Latkovsko gmajno močne škarpe, kamenita bregovja 1. 1883—1885 deloma na državne, deželne, okrajne in občinske troške, kar bo pripomoglo to neplodovito zemljo čez nekaj časa zopet zboljšati in rodovitno storiti, po besedah pesnika, ki pravi: Skoraj pa bo zopet Njiva tu rodila, in žanjica bode Zopet srp brusila. Baptista. Dalje sledi. Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijali itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-5 CtopotiarsKi pab«Ki. Zakopani zakladi. i. „Mlad in neizkušen gospodar je tožil svojemu sosedu, da se mu godi jako slabo. Ta pa, izkušen mož, je dejal: „Tam, kjer stojiš sedaj, zakopan je velik zaklad". Mladi gospodar si misli: „Glej ga, ta zaklad moram dobiti". — Ko nastane noč, vzame motiko in kramp, ter koplje in koplje, da mu lije znoj curkoma raz obraz, vendar zaklada ne najde. Drugi dan prid« sosed k njemu in ko zagleda veliko jamo, se mu prav debelo nasmeje, rekoč: „Ti me pač nisi dobro razumel. No, ker si pa jamo že izkopal, dam ti drevesce, vsadi ga v njo. Sosed vsadi res drevesce. Črez leta je zraslo veliko drevo, ki je rodilo toliko sadja, da ga je imel posestnik za dom in še za prodajo. Spominjal se je p*a še na stara leta blagega soseda, umnega moža, in rad je pripovedoval mlajšemu zarodu, kako je kopal zaklad. Vsakikrat pa je dostavil še besede: ,.Sadno drevo je velik zaklad, zaklad neprecenljive vrednosti." 'i udi v naši domovini leži še mnogo, mnogo neizkopanih zakladov; le škoda, da jih nočemo dvigniti. To so največji mrtvi kapitali, ki ne prinašajo nobenih obresti, ali zamogli bi stotisoče! Koliko izkupijo južni Tirolci za sadje, koliko Čehi, kaj še le Belgijci in Francozi! Ali ni naša zanikrnost, da nam Amerika, ki je dobila od nas žlahtno sadno drevo, sedaj s svojimi jabolki preplavlja celo dunajski trg? Država, dežela, kmetijske podružnice, potovalni učitelji, ljudska šola, vsi se trudijo, da bi povzdignili naše sadjarstvo, in vendar še ne napredujemo v tisti meri, ki j > zahteva razvoj časa od nas. V vsem smo prepočasni, povsod nas tujci prekosijo. Res je, že naši prednamci so sadili sadie, ga tolkli in sušili, a svet se je od tistih dob mnogo preokrenil in vendar še vidimo po naših vaseh tista stara, kriva, votla, z mahom in omelom (ptičji lim) obrasla drevesa, ki so bila vsajena pred 50—100 leti. Sedaj žalostno samu-jejo, stoje prazna in gola, dokler se jih ne usmili gospodar, da jih v hudi zimi poseka. Ponekod pa stoje poslopja že po 50 let iu vendar je naokrog vse prazno, k večjemu kak samorasli češpelj glasno pridiga o gospodarjevi brezbrižnosti. Kako malo, malo je vzornih kmečkih sadovnjakov! Sad je gotov denar! Koliko se izmeče denarja za šnops, (žganje se tista pijača iz špirita, par kapljic esenca in vode ne more imenovati) rum, florjan in slične blage tekočine. Ali ni žalostno, da se hvali znan trgovec v Savinjski dolini, da iztoči, ali je iztočil v 1 letu 26 polovnjakov ruma?! To je vse naš naroden denar, ki gre od nas v tujino in od katerega nimamo le denarne izgube ampak tudi fizično, t. j. telesno oslabelost današnjega zaroda. Delavci zahtevajo pijače: ker nimaš vina, aii ker je predrago, daj jim dobrega jabolčnika. Pa pravim dobrega, kajti pil sem že jabolčnik, pred katerim je bilo vredno sneti klobuk — pil pa tudi žlobndro, ki je za na gnoj bila preslaba! Mnogo se je že pisalo o napravi dobre tolkle, a zaleglo je še le malo. — V tem smo vse prestarokopitni, premalo vestni. II. Kje naj kupujemo sadna drevesa? O sadno drevo! Vseh vrtov si slava, vseh vrtov si kras; ti cvet si dežele, Človeštva si čast. „Sad je denar, ki cvete iz zemlje", pravi Slomšek. Sadimo torej saduo drevje, osobito pa jablane, v drugi vrsti še le hruške, češplje, češnje itd. Za jablano je razen velikega močvirja vsaka lega pripravna; vendar pa je potrebno, da za našo zemljo in podnebje izberemo pravilno vrsto. Marsikdo je izgubil veselje s sadjarstvom, ker je zasadil napačne vrste, ki mu niso uspevale. Štajerski deželni odbor je izdal že v 2. izdaji knjižico o primernih vrstah jablan in hrušk za Spodnje Štajersko. Tam najdeš popisane vse za nas primerne jabolčne vrste z ozirom na mokro ali suho lahko ali težko, solnčno ali senčno lego. Če nimaš sam knjige, pojdi v šolo, g. nadučitelj ti jo bo rad posodil in ti še v drugih ozirih svetoval. Ako si na jasnem glede vrste — (povsod n. pr. dobro rase in bogato obrodi ,,veliki renski bobovec",) oskrbi si drevesca. Svarim te pa, predragi sadjar, da bi jih nakupil na sejmu, kjer jih zvečine ponujajo kranjski drevesničarji. Ko bi bila tista drevesa dosti vredna, prodali bi jih lahko doma, ne bilo bi jih treba po sejmih ponujati. Dostikrat so tista drevesa še necepljeni divjaki, ali sladke jabolke, ki so itak brez velike vrednosti, vrhutega pa hodijo še le črez 15—20 let, — ali pa nacep-ljeni s starimi ničvrednimi vrstami, ki so slabega okusa, nerodovitna in za tvoj kraj neprimerna. Ko bi pa že res bila žlahtna vrsta, pomisli, da imajo od mnogega prevažanja po 3—5—7 sem-njih že vse suhe drobne koreninice, in drevesce ti ne bo raslo. Pri izbiri dreves ne glej preveč na cero! Sicer pa najbolje storiš, da naročiš drevesca v deželni drevesnici v Celju, kjer dobiš res žlahtno drevje, lepo raslo, z dobrimi koreninami in kar je mnogo vredno, le tisto, kar si zahteval. Drevesca so tako po ceni (za kmečke posestnike 70 vin.) da ti jih noben drug sadjar ne more po ti ceni odstopiti. Vsako drevesce ima tudi tablico z napisom vrste; to tablico le pusti, doma si pa še ime posebe napiši, da bodeš vedel, kaj imaš nasajeno. Ako bi pa ne dobil drevesc v Celju (letos bodeš najbrže že zamudil), obrni se na domačo šolo, morebiti ti tam postrežejo in če tudi to ne, ti jih vsaj naročijo iz zanesljive privatne drevesnice. Seveaa pa jih tamkaj ne dobiš po tako nizki ceni, ker z vzgojo dreves je veliko dela in truda. Ne svetujem pa nikomur, ki ni posebno vešč, da bi si sam vzgajal drevesa. Od peške do drevesa, ki se naj nasadi, je dolga doba 5—6 let; in nazadnje boš še imel veliko krevljakov in zaostalih dreves, ki ne bodo tvojemu sadovnjaku niti v kras, še manj pa v korist. Drevesc II. ali III. kakovosti, ponekod pravijo „ausšus", nikar ne sadi, imel bi samo jezo. Ako ti kdo take revčke daruje, vzemi doma sekiro, sesekaj jih na tnalu in skuri kot hosto, storil boš dobro delo. Konec prihodnjič. Kako se železne posode zakitajo? Vzemi dva dela žvepla in en del svinca. Žveplo raztopi v stari železni posodi, potem priden, svinec in pridno mešaj. Ko je dobro zmešano, prekucni na gladek kamen, da se izhladi. Od tega vzemi en košček in deni v posodo, ki je prevotljena ter začini. Živnostenska banka (podružaica v Trstu( je oživotvorila v Opatiji ekspozituro, ki je pričela poslovati dne 1. aprila 1.1. Kapljica dobrega vina je nekaj, kar si vsakdo poželi. Vendar razne ujme leto "za letom uničujejo trud vinogradnikov, posebno peronospora. Proti slednji se mnogostransko priporoča novo sredstvo „Forhln". Naši bralci si,naj prečitajo med inserati razglas tvrdke Konštantin Ziffer, Dunaj XIX., Gatterburggasse 23, ki pošilja tudi obširne prospekte zastonj in poštnine prosto. Pozor! A Gruden Kdor hofie priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -5 Geestemnnde (Bremerhaven). Najboljše Id najmodernejše sukno za moške in volneno" za ženske obleke razpošilja , najceneje ?aTo«iIaTn8aka R. Stermecki, «3 Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto I SuperfosM I ^ najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše fosfornokislinsko gnojilo vse vrste zemlje — dalje 42 30-15 za amonijakove, kalijeve in solitern0 — O g 5 2 a — >n e 0 01 1 "5 e e a Narodni dom 77 49-11 priporoča bogato zalogo manuiakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno I a t) 1 N b a N — « « 2, N t> e a 9. LIKAR m PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 51-14 Darujte za „Nar. sklad"! Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranila zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 1*70. po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-6 Se dobi skoro v vseh vetjih lekarnah. - Po poŠti se poSilja vsak dan, Stanovanje 1 soba in kuhinja se, odda s I. aprilom na Dolgem polju št. 1. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z -ovo samotvorno škropilnico „SYPHONIA< m n-4 dalj9 špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic :: Herkules :: hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi P k. Mayfarth & Co., SST.^ Dunaj II. Tabo^str. 71. Frankfurt o. M. Berolin Pariz Stavbeni prostor na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Natančneje v Zavodni pri Celju it. 84. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vlit., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== Dobro idoča mesarija in gostilna z vso opravo vred, na lepem prostoru, v prometnem trgu v Savinski dolini, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneji pogoji se izvejo pri g. Anton Strmšeku, gostilničarju v Mozirju. 215 3-2 Sprejme se sedlarski pomočnik in rajenec pri I. KRALJ, sedlar, Železniki (Gorenjsko). 222 2-2 Učenec za krojaško obrt se takoj sprejme pri krojaškem mojstru Simonu Bfihmerju v Voits-faergu. 228 2—1 Dober zaslužek! Kovaču, ki bi hotel samostojen postati, se nudi lepa prilika za izvršitev obrti v lepem, prometnem kraju. Zaslužka doati. — Vprašati pri upravništvu Narod. Lista. 224 2-2 Meblovana soba tudi s hrano, se odda. — V hiši na razpolago kopalnica. Hermanova ulica štev. 10. 233 4-1 Stavbeno podjetje Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa stavbena dela, popravila in prezidavanja. Franc Nerat, izkušeni zidarski mojster, Gaberje Št 3, pošta Celje. 226 3 2 Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Gledališki ulici št. 9 v Celju svojo krojaško obrt Za mnogobrojna naročila se priporočam. Anton Oražen, krojač. Z;iradi nesklepčnosti zadnjega občnega zbora se vrši v. smislu § 35 zadružnih pravil Posojilnice v Brežicah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, v soboto, dne 12. aprila 1913 ob 8. uri zvečer y zadružni pisarni y Brežicah. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računa za 1. 1912. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Izprememba pravil. 7. Volitev članov načelstva. 8. Volitev članov nadzorstva. 9. Slučajnosti. 23i i Načelstvo. Steckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-4 V najem se odda takoj zaradi preselitve mizarska delavnica z električnim obratom, z veliko zalogo lesa in na ugodnem prostoru. Naslov pove upravništvo .Nar. Lista". 229 8-1 Mladi pomožni se sprejmejo v stalno delo v železninski tovarni akc. družbe prej Adolf Finze & Koinp. v Kalsdorfu pri Gradcu. 230 3-1 nianufakturisl vojaščine prost, popolnoma vešč manufakturne stroke in samo s prima referencami se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme pri tvrdki 225-2 R. STERMECKI v Celju. Kardinalna točka negovanja zdravja je, prebavo v vseh okolščinah držati na višini njene naloge in jo po močeh podpirati. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa* Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. —— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mali strani 203, vogel Nerudove ulice. HF" Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50. se pošlje mala steklenica, za K 2-80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. n i v Hrastniku ponuja kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, dalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse zemlji potrebne hranilne snovi. Za gnojenje hmelja najbolj izvrstna znamka: Kali-amonijak-superfosfat. 223 5-2 Št. 16.205. . 220 2-2 Ponudbeni razpis. Zakupodaja letine eraričnih dreves ob tržaški državni cesti stavbenega okraja celjskega v kilometru 99 do 110 za leti 1913 vštevši do 1916 oddala se bodo potom javne ponudbene razprave. V poštev pridejo 3 zakupni deli in sicer: 1. del 2 od kilometra 98—102 2. „ 3 ,. „ 102—106 in 3. „ 4 „ „ 109—110 Zakupni pogoji leže v pisarnah c. kr. okr. glavarstva v Ceiju, Konjicah in Brežicah, dalje c. kr. polit, ekspoziture v Mozirju in v pisarni mestnega urada v Celju kakor tudi v pisarnah občinskih uradov v Konjicah, Vojniku in na Vranskem vsakemu na vpogled. V ponudbi, ki mora biti kolekovana s kole-kom po 1 krono in ki obsega lahko tudi več razpisanih del, navesti je ponujena zakupnina v številkah in besedah ter mora biti izražena izjava, da se zakupnik nepogojno ukloni zakupnim pogojem. — Ponudbe je vložiti frankovano v zapečatenih zavitkih pri stavbenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, II. nadstropje, soba št. 10 najpozneje do sobote dne 19. aprila 1913, 9. ure dopoldne, ob katerem času se bodo dospele ponudbe odprle. Zavitek označiti je od zunaj z napisom: „ponudba N. N.....v .... zadevajoč zakup sadne letine." Na zakasnele pismene ali ustmeno stavljene ponudbe se ne bode oziralo. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju, 22. sušca 1913. C. kr. namestniški svetnik: Miiller. Največja iznajdba nove dobe 12-10 je žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, t emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom K 3"90, 9 komadi samo 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko ilnstrovani katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov. F. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3—7. WO> j*-* ivsiroJi s.< V* >i!v< V* J4V< Vc >4?C< V it Planinka planinsko letovišče, 1250 m nadmorske višine, blizu Ruške koče na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni iz-prehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi iz železniških postaj Rnše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15. septembra. Natančnejša pojasnila daje „Podravska podružnica slovenskega planinskega društva", pošta Rnše, Štaj. 209 3-3 '<>•>j**;*.* * ** i** M Vsled prcnredb pri Vrele« bodo prenehale Vse HritiHe! #f| le Tolsfovrško > slatino* ki je po 2 zdravniških strokov- g; njakih priznana med OVOOOO najboljimi planinskimi g •p M kislimi vodami. Pri vrelCU se £ £ S le pravkar spopolnilo in ££ zboli šalo. da je sedaj ® ra O > J* O af o O » mogoče z vsemi drugimi hd o cc .—I p KK a g kislimi vodami konku-|a rirati. | ® J* S Tolslovrdka je najboljša ® m zdravilna voda za kataire v grlu, pljučih, ^ ® — | želodcu in črevesih, za želodčni krč, » g-« zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju o ° i g ter pospešuje tek in prebavo. ■ i— a. H -t xao O t TolstovrSka je tudi osve-1g > .....a namizna kisla voda ter je bila ° < I ® odlikovana na mednarodni razstavi v «2: ^ •g-g Inomostu ter na higijenični razstavi o<® nEh na Dunaju. . ® ■s "S S" a S" 05 p>r ® < o (2* a t Dobiva se v vseh boljših trgovi-® ž? nah in gostilnah kakor tudi lekarnah S ^ ter pri podjetju „Tolstovrške slatine", $ pošta Guštanj (Koroško). Prazne ste-_ -g klenice se sprejemajo po nizkih cenah "S :§; v polnitev. — Pri podjetju je gostilna, S o trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. — Železniška po-§, staja: Spodnji Dravograd. Zaboj s 25 steklenicami po 3/s 1 stane 5 K za poskušnjo. Razpošiljajo se tudi V2 in 1V2 1 steklenice. — Poskusite! Boste hvalili! 92 -5 B te CL o n j l.fn i Q7Q T Povsod priznana domača sredstva! UU Icld 1010! pri vetjih naroČilih znatni popusti v cenah! A. THIERRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-7 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja iu strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. Lekarnarja A. Thierry a edino pristno centlfolljsko mazilo je zanesljivo ln najgotovejSega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K S'60. Naroči se: Lekarna k angel Ju varlhn. Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Sloy. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za Šivalne stroje pod imenom „Singeru po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za naSimi novimi sistemi Šivalnih strojev v konstrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 36 -4 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in Šivanje gratis in franko. Konrad Rosenbauer & Kneitschel tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NMOTORNE TURBINSKE BRIZGALN1CE. Novost! Model 1913. Novost! BENCINMOTORNA BRIZGALNICA »MARKA LINC«. Po pogonu a?tomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TRIUMF". Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen. 103 12-4 Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše brigal-nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor! Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Llucu. FR. SAMSA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 40 12-4 NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje ais »J Tomasova moka Zviša (vpisana varstvena znamka) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah zemlje, dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana na noben letni čas. Tomasova moka „zvezdna znamka" je kot izvrstno biag0 neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko „zvezdna znamka" ? kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! 182 6-5 Tomasova moka „ zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: -»MERKUR", P. Majdlc, Celje,- Norb. Zamer & sin, št. Pavel pri Preboldu, Otmar Diermayr, Ormož. Kjer se ne prodaja, se treba obrniti naravnost na Tvornfce za Tomasovo moko, r. z. z o. z. Berlin W. 35. 5liHar in jlcsHar I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-12 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Preyzetje vseh steklarskih 35 del! • 52-15 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 E ; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. puljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 E, najfinejši prsni puh 19 E. — Kdor vzame 5 kg, 16 dobi franko. 26-15 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; aapol puh 20 E; puh 24 E ; same pernice po JO K. 12 K. 14 E, 16 K; zglavniki 8 K, 8 E 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13"—, E 14 70. E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4 n0, E 5'20, E 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12'80, E 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 19 E naprej franko. Dovoljeno je samenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češke Bogato ilustrirani ceniki zastonj in ffaasi. Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja ff Oltoman" ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. 10 a i Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. ■ Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, oričar & Iseskoušek, Celje i Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. ||l Spomladmi in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. CaSe iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-15 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga IjudskoSolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in drage. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. 2k I"1 J Jj' " ' ; 1 . Wmm H.W ■ ■ ■ a nas v-v B B B S ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S o o ® g g. 5. 3 a er — ■-j 50 3 B S» ►2. o< S* a P O f" bO • S tO Hj B B ■ ■ ""J B B B B B B B UnUVu J!A ' m Lastna knjigoveznica. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo ^r GABERJU pri CELJU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega, je ne in Jih obrestuje nepretrgano v od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem vzdiiga PO POt M POl Otf StO S II 01 |z |o 86 49- 13 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX ag Južnoštajerska hranilnica v Celju g v Narodnem domu. Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ^ dopoldne in jih obrestuje po -w . i - i od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sema ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamCijo okraji: Šmarje, So- 4 11 o 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko in Gornjl-grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obfieko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -8 F ta ose daj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebn i neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovaajo Južnoštaj er sfca liranilnica v Celju. Imetek. Bilanca za leio 1912. Dolg. Račun posojil: a) hipotečnih ........ b) občinskih......... zaostalih obresti........ zaostalih zamudnih obrestih „ poštne hranilnice........ vrednostnih listin: a) glavnice......... b) obresti.......... naloženega denarja....... „ inventarja........... „ knjig in tiskovin........ „ tekoči............. „ blagajne...... ...... tekoči rez. zaklada za kurzne izgube: Za nepokrito karzno izgubo __Jnžnoštajerske hranilnice . . K 2,822.307 555.309 434.650 5.865 07 73 70 68 K 3,377.616 89.455 8.875 7.977 440.516 4.718 1.228 2.320 226.982 18.626 26.275 60 80 13 18 67 38 83 44 36 79 41 Račun hranilnih vlog..... predplačanih obresti . . „ dobička in izgube: Čisti dobiček leta 1912 K 4,204593 59 K 4,179.888 13.115 11.590 06 20 33 4,204.593 59 Imetek. Bilanca splošnega rezervnega zaklada. Dolg. Račun vlog; Stanje 31. decembra 1911 . . . V leta 1912 se je doložilo . . V letu 1912 se je vzdignilo . . Kapitalizovane obresti za 1.1912 „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1911 . . . Nerealizovana kurzna izguba leta 1912......... Vrednost kuponov 31. dec. 1912 hiše: Okrožna cesta št. 11 v Celju: Stanje vrednosti koncem J. 1911 l°/o odpis.......... Stanje vrednosti premičnin 1.1911 10% odpis......... Plačane obresti od posojila za leto 1913......... Zavarovalnina za leto 1913 pred-plačana .......... Južnoštajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček leta 1912 . . K 24.119 36.715 60.835 21.152 39 682 1.306 205.680 13.345 192.335 2.755 135.200 1.352 50 5 92 16 08 53 55 90 50 K 40.989 195.091 133.848 45 1.162 39 45 16 11.590 33 25 90 382.766 09 Račun glavnice: Stanje koncem leta 1906 bilo je vsled pravomočne razsodbe c. kr. dež. finančnega ravnateljstva za Štajersko od 30. septembra 1904 št, 26.847 . . . a) neobdačenega ..... b) obdačenega z dne 31.decembra 1912..... Odštevši vsled sklepa občnega zbora z dne 28. sušca 1912 in odobrenja visoke c, kr. na-mestnije v Gradcu z dne 20. junija 1912 št. 8 ^ 1912 dovoljenih daril . K 12.479'45 in lastno kurzno izgnbo za 1. 1912 „ 13.345'— Južnoštajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček 1.1912 . . . izgube in dobička: Čisti dobiček 1.1912..... Stanje glavnice 31. dec. 1912 . hiše: Okrožna cesta št. 11 v Celju Stanje izposojila koncem 1.1912 K v 236.626 25.824 65 45 K v 93.495 210.802 11.590 11.091 20 33 46 326.978 55.787 382.766 99 10 09 Imetek. Bilanca rezervnega zaklada za kurzne izgube. Dolg« Račun vlog: Stanje 31. decembra 1911 . . . V letu 1912 se je doložilo . . V letu 1912 se je vzdignilo . . Kapitalizovane obresti leta 1912 „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1911 . . . V letu 1912 se je odprodalo . Kurzna izguba leta 1912 . . . Vrednost kuponov 31. dec. 1912 „ izgube in dobička: Zguba leta 1912 7.876 3 252 11.128 9.501 1.626 192 28.504 1 980 26 524 1.797 24.727 318 22 22 80 42 46 K 1.818 25.045 377 27.241 88 54 42 Račun glavnice: Stanje 31. decembra 1911 . . Odštevši kurzno izgubo juž. štaj. hran. za 1. 1912 K 26.275'60 in izgubo lastnega zaklada..... 377 54 tekoči Južnoštajerske hranilnice in lastnega zaklada: Za nepokrite izgube .... K 27.241 26.653 42 14 K 588 26.653 27.241 28 14 42 V CELJU, dne 31. decembra 1912. Franc Korun i. r., knjigovodja. Dr. Josip VrečKo i. r., pisarniški ravnatelj. RAVNATELJSTVO: Dr. Juro Hrašovec i. r.. predsednik ravnateljstva. Matija Benčan i. r. tajnik in blagajnik. Juro Deti ček i. r., podpredsednik ravnateljstva. Lovro Baš i. r., f£unej Benjamin i. r. Bračko Ivan i. r., Levstik Miloš l. r., udje ravnateljstva. Cizej Franc i. r., Ogradi Franc i. r., Dr. fCalan Ernest i. r. Dr. Sernec Josip i. r., S knjigami primerjali in v redu našli: Mihael jezovšek i r, Mijo Starki i r, Anton Turnšek i r upravni odborniki. Last Narodne~založbe v~Celju^ Izdajatelj: drTvekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.