nlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllinilllillllllllllllllllllllllllllllNinilllllllllllllllllllltllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllHllllfF.
Glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki
Official Public«.	Slovenian Women’s Union of
  — —
•Dfatm letni pn^rau!	I
Zdravo, srečno, zadovoljno ln blagoslovljeno novo leto želimo našemu duhovnemu svetovalcu, č. g. Milan Slajetu, vsem krajevnim odbornicam in cenjenemu članstvu Slovenske Ženske Zveze v Ameriki. Da bi novo leto 1935 nam doprineslo mnogo uspehov pri naših podružnicah in nad vsem naši slavni organizaciji SŽZ!
Marie Prisland, glavna predsednica Louise Milavec, prva gl. podpredsednica Barbara Kramer, druga gl. podpredsednica Josephine Račič, glavna tajnica Mary Tomažin, gl. blagajničarka Josephine Erjavec, glavna nadzornica Mary Otoničar, glavna nadzornica Josephine Schlossar, glavna nadzornica
Prosvetni odsek: Albina Novak, (urednica Zarje) Mary Z. Karl Angela Begg Helen Yurchich Jenniq Gerbeck
Svetovalni odsek: Mary Darovec, (predsednica) Mary Kopač Anna Kameen Mary Besal Margaret Kozjan
Volume 7
Number 1
JANUARY.
II
cr f rM
541
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111.
Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois
Glavni Odbor — Supreme Committee
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje,
1709 E. 81st St., Lorain, Ohio. Predsednica—President Mrs. Marie Prisland,
1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.
I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Louise Milavec,
15616 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio.
II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Barbara Kramer,
476 Kansas St., San Francisco Calif. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Racic,
2064 W. Coulter St. Chicago, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin,
1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec,
1018 No. Chicago St., Joliet, 111.
Mrs. Mary Otoničar,
1110 E. 66th St. Cleveland, Ohio.
Mrs. Josephine Schlossar,
6801 W. National Ave.. W. Allis Wis.
ZARJA
THE DAWN
URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Izhaja vsak mesec — Published monthly
Naročnina ............$2.00	na	leto
Za članice S. Ž. Z.... 1.20	na	leto
Subscription price $2.00 per year
Members of the S. W. U. 1.20 per year
Office of Publication: “ZARJA”
6036 St. Clair Ave. Cleveland, O. Editorial Office:
ALBINA NOVAK, Editor 6036 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Tel. HEndcrson 1572
Entered as second - class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago 111.
Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois
Glavni Odbor — Supreme Committee
Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,"
6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Z. Karl,
1132 No. 14th St., Sheboygan, Wis. Mrs. Angela Beg,
253—16th St., N. W., Barberton, Ohio. Mrs. Helen Yurchlch,
P. O. Box 234, Gilbert, Minn.
Mrs. Jennie Gerbeck,
718 No. Holmes Ave. Indianapolis, Ind.
Svetovalni in porotni odsek
—Advisory Bonrd
Mrs. Mary Darovec 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Kopac,
1464 So. 89th St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen,
P. O. Box 767, Forest City, Pa.
Mrs. Mary Besal,
5612 Duncan St., Pittsburgh, Pa.
Mrs. Margaret Kozjan,
1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo.
ZAHVALA IN NOVEMU LETU V POZDRAV
Zopet je eno leto zatonilo s svoj zaton. Prestopile smo prag novega leta, o katerem želimo in upamo, da bo v vseh ozirih še bolj uspešno kakor je bilo preteklo za našo organizacijo in list “Zarja.” Ob slovesu starega leta se uredništvo prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so tako radevolje prispevali ali v drugem oziru sodelovali. Najlepša hvala č. g. duhovnemu svetovalcu, Rev. Milan Slajetu, glavni predsednici, sestri Marie Prisland za njene zanimive in vspodbujevalne članke, glavni tajnici, sestri Josephine Račič za točno sodelovanje, g. zdravniku “Galenus” za njegove Zdravniške Nasvete, vsem glavnim uradnicam in cenjenim dopisovalkam, ki tako vneto sodelujejo in dopisujejo, in vsem spoštovanim sestram in poročevalkam, ki tako zvesto delujejo v vsem, kar je v zvezi z “Zarjo.” Posebno se zahvaljujemo vsem cenjenim nabiratelji-cam oglasov, ki so s svojim zanimanjem pridobile tako lepo število oglasov v tem letu. Vsem skupaj prav iskrena hvala!
Naše želje so, da bi bilo leto 1935 polno vsestranskih uspehov za organizacijo, podružnice in članstvo. Da bi v tem novem letu napredovale in podvojile svoje vrste, kar nam bo v zadoščenje, da smo storile svojo dolžnost in da smo po svoji moči pomagale pri gradnji naše dične organizacije, iz katere veje duh krščanske in sestrske ljubezni.
V	nadi, da se bodo naše želje uresničile, vam voščimo prav uspešno, zdravo in blagoslovljeno novo leto 1935! Za boljši procvit in prospeh edine ženske organizacije, Slovenske Zenske Zveze v Ameriki, ostajamo
z iskreno hvaležnimi pozdravi,
uredništvo “Zarje.”
P£>
LETO VII — ŠTEV. 1
JANUARY, 1935
VOL. VII — NO. 1
MARIE PRISLAND:
NOVOLETNE MISLI
NOVIM LETOM nastopa Slovenska Ženska Zveza deveto leto svojega poslovanja.
Kako čas	hiti! Zdi se mi, da je
bilo včeraj,	ko se je vršil shod, na
katerem je bila zasnovana naša organizacija, in vendar je od takrat poteklo že osem let.
Pravijo, da je začetek najtežji; jaz trdim, da je obstanek težji od začetka. Koliko stvari je bilo pričetih, koliko idej je vzklilo med nami, a kje so danes? Ni jih, ker niso zmogle obstanka.
Ni bila lahka ustanovitev Zveze, a težji so bili in še bodo, boji za obstanek. — Zveza je zrasla čez noč. Ko je začuden svet opazil, da je noče biti konec, je pričelo padati po njej. če bi ne bila tako mladostno krepka in bi ne imela junaških	boriteljic po	vseh slovenskih naselbinah,	bi	morda danes	obstojal o njej samo še
spomin. Ker pa je imela zdravo jedro, trdno podlago in številne boriteljice, ni usahnila, ampak je vsako leto močnejša. Prepričala je one, ki so z nezaupanjem zrli na njo, da noče škoditi nikomur, pač pa le koristiti skupnemu društvenemu, kulturnemu in narodnemu življenju med nami. Uverila je tiste, ki so pričakovali tako nenaden konec kot je bil njen pojav, da ima zdravo življenje, je trdna in krepka, ter da hoče in bo živela.
Ko to pišem, organizacija šteje okoli šest tisoč članic, njeno premoženje pa znaša približno $42,000.00. — Spominjam se, kako sem želela, kako hrepenela, da bi Zveza imela vsaj en tisočak v blagajni—saj veste, da je blagajna prvo poroštvo, štela sem in računala, kedaj se bo ta čudež zgodil. Sedaj imamo pa 42 tisoč; skoro ne morem verjeti. Tisti kvoder mora biti posebno blagoslovljen, da tako izda.
Novo leto pričenjamo. Z novim letom nastopijo urade odbornice, tiste, ki so ponovno izvoljene in one, ki nastopijo prvikrat. Vsem skupaj želim mnogo uspeha v poslovnem letu. Želim, da bi vestno vršile svoje uradne dolžnosti, da bi bile aktivne in obzirne, članstvu pa
priporočam, da svoje odbornice spoštuje, jih pri delu podpira, ter jih tu in tam s priznalno besedo bodri. Na ta način bo poslovanje naših podružnic izvrstno, složno in zgledno. S takim poslovanjem mora priti napredek; v slogi in vzajemnosti uspehi ne morejo izostati.
V	novem letu radi deloma obljube; včasih jih držimo, največkrat pa pozabimo. Ako bi naše članstvo hotelo napraviti eno majhno obljubo in jo tudi izvesti, kako veliko delo bi s tem bilo opravljeno. Naprimer, če bi vsaka članica, kjer je to mogoče, tekom leta vsaj eno novo v Zvezo pripeljala, kako bi se organizaciji poznalo! Takoj bi narasla za kake štiri ali pet tisoč članic. Vem, da imamo podružnice, kjer se pri najboljši volji ne da članstva podvojiti, ker so naselbine majhne in je povečini že vse včlanjeno; od teh naselbin torej ne moremo pričakovati, da bi vsaka članica eno novo dobila. Lahko bi se pa zgodilo, da se take naselbine stoprocentno organizirajo, to je, da včlanijo vsako ženo in dekle, katero se po pravilih lahko v Zvezo sprejme.
Naše članice so že večkrat pokazale, da znajo s svojo aktivnostjo človeka presenetiti. Kdo bi lansko leto pričakoval 1,400 novih? Dobile smo jih. S tem vašim delom, drage sestre, ste me tako razvadile, da trdno pričakujem, da nam to leto prinese take uspehe, kot jih Zveza ni še nikdar imela. Ako vsaka večja naselbina svoje članstvo podvoji, manjše se pa stoprocentno organizirajo, pa vem, da imamo najmanj 4,000 novih članic. — Ali velja, dekleta, ali velja?
Dasi so nekatere naše podružnice zelo aktivne v kulturnem oziru, v tem pogledu priporočam za to leto še širši razmah. Porabite vsako priliko, da svojo podružnico potisnete v ospredje. Kjer je mogoče, se poslužite radija, ki je danes največji reklamni sistem. Nastopajte na radiju s petjem ali govori o slovenski narodnosti. Gojite dramatiko, kjer in kolikor se da. — Vsaka podružnica naj bi vsaj eno večjo predstavo na leto imela. Nikar ne glejte toliko na
dobiček od predstave, ampak upoštevajte moralni uspeh. — Nekatere podružnice imajo svoje lastne knjižnice, iz katerih posojajo knjige svojim članicam. Hvalevredna ideja! Veliko število je šivalnih klubov, ki so kaj koristni. Imamo tudi nekaj pevskih zborov, ki so prav priporočljivi, ker naš narod ljubi petje in skoro vsaka slovenska žena in dekle rada poje. Bolj malo pa opazim športnih klubov. Imamo sicer en par kegljaških timov, nekaj telovadnih krožkov, to je pa tudi vse, kakor se iz poročil podružnic razvidi. In vendar nam naše razmere nudijo toliko prilike za sport, posebno mladini. — Ustanavljajte športne klube in odseke, kar bo privabilo mladino v naše vrste! Kjer sta dve podružnici v naselbini ali v bližini, bi lahko tekmovale med seboj katera zna boljše kegljati, telovaditi, žogo metati itd. Vse to bi delali veselje članicam, podružnici pa reklamo.
Imamo zmožne glavne odbornice v prosvet-
nem odseku, ki so vedno na razpolago za pojasnila o vzgojnih klubih. Mrs. Angela Beg bo vam pojasnila, kako se ustanovijo pevski, dramatični, šivalni in gospodinjski klubi (kjer se mladina v tem oziru zanima, naj se obrne na Mrs. Mary Karel). Ako pa želite ustanoviti športni klub ali drill team, vam bo pa z navodili postregla Mrs. Angela Fortuna. Nikakega zadržka toraj ni, da bi vsaka podružnica ne imela vsaj en klub te ali one vrste.
Pričnimo novo leto z namenom, da bomo tekom leta svoje moči in svoje znanje posvetile razmahu, ugledu in napredku Zveze in njenih podrejenih podružnic. V tem duhu vam vsem skupaj želim obilo uspeha.
Zaključujem s željo, da bi dobri Bog vas in vaše drage v tem novem letu obdaril z zdravjem, blagostanjem in zadovoljnostjo, da bi bilo leto 1935 najsrečnejše v vašem življenju!
REV. MILAN SLAJE:
KATOLIČANI IN DNEVNO ČASOPISJE
SAKDO ve, da je dobri stvari mogoče škodovati na dva načina! s tem, da se jo dosledno napada ali pa, da se dosledno o njej molči. Prav na ista dva načina se tudi pritrjuje slabi stvari: s kričanjem ali pa z molčanjem. To zadnjo pot si navadno izbere mogočno dnevno časopisje, kadar gre za tako imenovani kulturni boj, posebno ako je isti naperjen proti krščanstvih in katoličanstvu. Dogodki v Španiji in Meksiki nam to brez nadalj-nega dokazujejo. Ko je od socialistov in komunistov nahujskana drhal v Španiji požigala cerkve in samostane, uničevala tisočletne umetnine, pobijala in mučila duhovnike, je časopis je k vsemu lepo molčalo (ali to početje molče odobravalo?). Enako nima besedice obsodbe za divjaštva v Meksiki, kjer hoče vlada s puškami in bajoneti uničiti zadnjo sled krščanstva. To je prav tisto časopisje, kr kaj rado udari na znane ganljive strune ter nam od hipa do hipa zapridiguje o pravici, človečan-stvu, ljubezni in ne vem o čem vse. Besede, besede in samo besede, bi lahko rekli s Shakespear-jem. Z ozirom na dogodke, kakor so oni v Španiji in Meksiki, se moderni časnikar rad opravičuje, češ, da jih nima pravice obsojati ali odobravati, ker so to notranje zadeve dotičnih držav. Toda prav tako je bilo nemško judovsko vprašanje notranje 'politična zadeva Nemčije in vendar je prav isto časom'sje, ki trdovratno molči, kadar se dela krivica katoličanom, pozivalo nebo in zemljo na križarsko voisko proti Nemcem, ko je Hitler hotel stresti poavbni vpliv, ki ga je imelo judovstvo na
nemški narod. Iz vsega tega moremo povzeti le eno in to je, da je naše dnevno časopisje, vsaj velik del istega pod direktnim ali indirektnim vplivom židovstva, ki ga porablja, oziroma zlorablja v svoje gotove namene, židovstvo je pravzaprav tista velesila, pred katero se mora vse ukloniti; Židje se še vedno smatrajo za izvoljeno ljudstvo, sveto in nedotakljivo in njih dejanja in nehanja nad vsako kritiko. Marsikdo je že moral čutiti njihovo moč in celo mogočni Henry Ford, ki jih je nekaj časa ostro prijemal v svojem “Dearborn Independent,” se jim je moral na koncu ukloniti.
Nikakor nismo proti Židom kot takim in nikdar ne bomo zagovarjali krivic, ki bi se jim godile. Toda moralo in metode onega židovstva, ki je v zvezi s svetovnim kapitalom, časopisjem in filmsko industrijo, moramo odločno obsoditi. Mi katoličani se še ne zavedamo popolnoma nevarnosti, ki -nam preti ravno od te strani. Tudi naše katoliško časopisje, bodisi vsled nelepe bojazljivosti ali vsled nevednosti, premalo poudarja to plat. Da, nekateri katoliški krogi jih celo smatrajo za svoje zaveznike v boju proti nestrpnemu protestantizmu. Smešno. Kjerkoli so Židje nastopili kot zavezniki katoličanov, so to storili le zato, ker si drugače niso mogli pomagati in katoličani so takšno zavezništvo morali vsikdar drago plačati. To je bilo treba povedati, da bomo razumeli Hitlerjevo proti židovsko politiko obenem zadržanje gotovega dela ameriškega časopisja, ki molče odobrava grozovitosti ki so jih komunistični divjaki izvrševali nad katoličani v Španiji in prav tako
molče pritrjuje nečloveškim krivicam, ki jih morajo prenašati katoličani v Meksiki pod C al le som in raznimi Lenini, Luciferji in Satani (Lenin, Lucifer, Satan — to so imena, ki jih je dal gover-ner države Tabasco v Meksiki, svojim trem sinovom. Tako poroča "The Literary Digest,” Nov. 10, 1!)34). Stalin, Zamora, Calles — ti trije so danes ljubljenci ameriškega časopisja in k njim se željno obrača ves Izrael v pričakovanju in upanju, da se jim bo posrečilo uničiti osovraženo krščanstvo in še bolj osovraženo katoliško cerkev. Vsako barbarstvo, vsaka podlost in divjaštvo, vsako še tako nemoralno sredstvo je dobrodošlo in vse se vrši v imenu napredka in kulture samo da je ost obrnjena proti krščanstvu in katoličanstvu... Poznamo se in vemo, da. od te strani ne moremo mi katoličani pričakovati ničesar. Ako nam tu in tam vržejo kako kost, store to zato, da nam zavežejo oči. Katoliški nauk je preveč nasproten njihovim ciljem in stremljenjem, zato nam preostaja samo — boj.
Ker že živimo v dobi “New Deal-a,” bi ne
bilo napačno, ako bi tudi mogočno ameriško časopisje pričelo z "New Deal-om” ter postalo glasnik resnice in pravice, zagovornik zatiranih in preganjanih. Stvari, kakršne se godijo v Rusiji, Mehiki in Španiji so sramota za dvajseto stoletje, v katerem živimo in vsak časopis, ki le količlcaj čuti svojo odgovornost do človeštva, bi jih moral z vso odločnostjo obsoditi. S tem pa, da glasno ali pa molče odobrava notranjo politiko onih držav, kjer neznatna manjšina z revolverji in noži strahuje ogromno večino ljudstva, kjer mora človek cel od svoje vesti in svojega prepričanja dajati račun ponorelim banditom, ki se imenujejo “vladarje,” s tem to časopisje ustvarja tudi tukaj v Zedinjenih državah nezdravo in neameriško razpoloženje in pripravlja teren ■za enake razmere, kakor so v omenjenih državah.
Sicer pa vemo, da v danih razmerah zastonj pričakujemo od dnevnega časopisja poštenosti in pravice. Zato je tem bolj potrebno, da se mi katoličani postavimo na lastne noge.
PRIOBČUJE MARIE PRISLAND:
PISMO IZ DOMOVINE . . .
OMU še ni v spominu prijazna gospa Paula Lovšetova, operna pevka, ki je s svojim ljubkim glasom in nastopom očarala povsod, kjer je koncertirala. Odkar je odšla nazaj v domovino, si ž njo stalno dopisujem, kar mi je v čast. Nedavno sem od nje prejela zanimivo pismo, ki se nanaša na tragično smrt kralja Aleksandra in žalost troimenskega naroda v domovini. Pismo je pisano v globokočutečem duhu, kakor zna pisati le ona. Upam, da mi bo gospa Lovšetova oprostila, če njeno pismo tukaj navajam, ker sem prepričana, da bo bralke Zarje prav zanimalo. — Gospa piše: “ . . . Razumem sicer, da ima vsako bitje svoje nasprotnike in čim višje stoji, tem bolj je exponirano, ‘le na visoki vrh lete z neba strele’—je rekel Prešeren; razumem tudi to, da vsem ljudem ni ustregel še noben vladar—še Bog ne—ne razumem pa tega, da se ni med našim troimenskim narodom več povdar-jalo, koliko se je naš pokojni vladar trudil, da bi izravnal vsa nasprotstva, ki so že obstajala in zlasti ona, ki so jih umetno gojili in drago plačevali oni, kateri so z zavistjo gledali procvit naše mlade države. Moral je nesrečnik preliti svojo srčno kri, da so se množice zavedle kako težko je bilo njegovo življenje, moralo je priti iz celega sveta nad 50,000 žalnih brzojavk in na vagone cvetja, da smo zaslutili, kako daleč je segal njegov ugled; inozemski časopisi so nam
morali sporočiti, da je bil kot ‘prvi mirotvorec sveta’ kandidat za Noblovo nagrado. Kakor vedno, nam je šele sedaj morala povedati tujina, koliko je vredno tisto, kar doma premalo cenimo. Ob njegovi, prezgodaj osiveli padli glavi se je v bridkem kesu zganilo mnogo onih, mlačnih src, ki so hitro pozabila, da je pokojni vladar izrabil vsako priliko, da bi uveljavil pošteno delo kateregakoli Jugoslavana ne glede na to. ali je iz male Slovenije (1 milijon ljudi) ali pa iz velike Srbije (7 milijonov).
“ ... Za vsako uro njegovega življenja od leta 1929 ga pomilujem. Toliko razočaranj in nehvaležnosti je žel malokdo kot on. Ko ni mogel več gledati, kako so se bratje klali za prvenstvo, je prevzel vse breme nase, dokler se ne bi pomirili duhovi, kar pa spet ni bilo prav. Nadeli so mu naziv: diktator, in kadar komu ni mogel ustreči, je bil pa: tiran. Ni čuda, da se je najboljše počutil med kmeti in priprostim narodom, kjer je obilno delil svojo dobro besedo in svojo pomoč. Le malo teh dogodkov je opisanih,—naše priprosto ljudstvo nima žurna-listov!—a njegova smrt je razvezala ljudem jezike in odprla cele zatvornice solz. Take, vseobče in iskrene žalosti še ni doživela Jugoslavija. Nikdar nismo še imeli preje kralja in ga ne bomo, ki bi se boril ramo ob rami z navadnimi vojaki za vpostavitev Jugoslavije in ki bi vse žalitve doma in v tujini znal premagati s
tako viteško gesto in ki bi skušal od svoje domovine odvrniti grozote vojne s tako plemenitim samozatajevanjem in tako uspešnimi diplomatskimi zvezami. Vedel in videl je kam vodi nesloga, zato je energično zapovedal doma mir med strankami, prepovedal v časopisih ono ogabno gonjo, ki nas je delala pred velikim svetom tako majhne in smešne. Seveda so mu majhne duše to zamerile, ker se niso mogle več prepirati za ‘oslovo senco.’ Naši neprijatelji pa so s strahom gledali, kaj bo, če se doma ne bomo poklali in če bomo imeli še na vse strani diplomatske zveze; seveda čim močnejša Jugoslavija, tem težji in trši oreh bo to zanje. Pa so žrtvovali milijone in kupili nekaj Judeževih malih duš, ki so upale postati velike, na ta način ... In ti plačanci so prežali na kralja že par let. Vedel je o tem, a junak kot je bil se ni umaknil. Ko mu je kipar Meštrovič po ponesrečenem napadu v Zagrebu rekel, naj se bolj čuva, mu je kralj odgovoril:	“Kaj	storiti?
Narod me ni postavil na to mesto, da bi v miru živel in čuval svojo udobnost. Če me umorijo, bo to le nesreča zame in mojo družino, kar je postranska reč—a Jugoslavije s tem ne bodo umorili. Njo so gradili že pred menoj tisoči in za njo umirali desettisoči—ona bo stala tudi tedaj ko padem jaz.’ — Te besede je g. Meštrovič žalibog šele po kraljevi smrti razglasil v novinah. A ljudstvo je vedelo zanje, slutilo njegovo velikodušje, spoznavalo je kralja v trenotkih, ko se je tolikokrat mudil med njimi; saj je postal že uprav legendarno bitje našega naroda. . .
“Da je naprimer neki planinec gazil sedem ur sneg do pasu, samo da je mogel vrh Triglava razobesiti črno zastavo, ste morda čitali. Da si je 100,000 in 100,000 našega priprostega ljudstva kupilo s zadnjim denarjem vozni listek vsaj do najbližje postaje, kjer je od daleč lahko videlo vlak, ki je vozil njih dobrega mrtvega kralja—to ste tudi gotovo brali. Da so ljudje ob pogrebu v Beogradu klečali po ulicah in je staro in mlado ihtelo, da so nekateri od žalosti padali v nezavest, vse to niso bajke, ampak
IVAN ZUPAN:
VEČERNA PESE
bridka resnica in zelo zgovoren dokaz kako ljubljenega ‘diktatorja’ in ‘tirana’ smo izgubili.
“. . . Ravnokar smo dobili ‘Ameriško Domovino,’ ki ima nekaj prav lepih člankov o pokojnem kralju—velikem Jugoslovanu—in njegovem delu, kar me je sredi žalosti navdalo z velikim veseljem. Vidim, da je med izseljenci še nekaj modrih ljudi, ki trezno motrijo dogodke v domovini in so nepodkupljivi in pošteni.
“. . . Jugoslovani se bomo morali od vas Američanov učiti sloge. Tam ne vprašate katere narodnosti je kdo—glavno je da je Amerikanec in zmožen. Tudi mi ne bomo smeli biti več drugega kot Jugoslovani. Posebno za nas Slovence drugod ni bodočnosti. Kaj imajo naši v Italiji ali v Avstriji, vemo. Da bi bili pa samostojna republika, so pa več kot otroške brblarije. Mislim, da se je naše ljudstvo ob tem tragičnem dogodku zbudilo iz sanj, v kolikor so nekateri hoteli uspavati s takimi narkotičnimi sredstvi.
“Jugoslavija je danes bolj edina kot kedaj poprej. Da, toliko čustva edinosti še nismo nikdar videli, kot v teh žalostnih dneh. Krasen govor je imel naš škof Dr. Rožman, ko je rekel, da vsaka ideja zahteva hude žrtve in posvečenja. Kot je Kristus posvetil s svojo krvjo svoje nauke, prav tako je tudi naš kralj dal svoje življenje za naše uj.edinjenje. Jugoslovani se tega v polni meri zavedamo, zato bo vse, kar res narodno čuti, izpolnjevalo to, kar so v smrtnem boju zašepetala kraljeva usta:	‘Čuvajte
Jugoslavijo!’
“Te dni sem čitala koliko velikih mož je moralo umreti nasilne smrti in navadno je njih smrt šele prav utrdila in zapečatila njihovo idejo, za katero so se v življenju borili z manjšim uspehom, kot pa po smrti. Tako naprimer ameriški osvoboditelj Lincoln. V gledališču v loži ga je umoril fanatičen igralec—a njegova ideja je živela dalje, po umoru še celo ojačena. Spomnila sem se tudi atentata na Roosevelta, oziroma čermaka. Banditov je res ves svet poln in še tako prizadeven in plemenit človek ni varen pred njimi, ko so brez duše ...”
MATERI
Slavček pesem spet večerno v grmu čarno tam prepeva. Pesem naj velja Vam, mati, ko se bliža konec dneva!
Zvezdice številne, zlate se na nebu že blestijo. — Zvezdice najlepše, — mati, naj v pozdrav Vam le žarijo!
Angel varih, ti pa mater čuvaj, stoj ob strani njeni, da počivala bi sladko, in sanjala bi o meni!
ANGELA BEGG, D. C.:
V NADI ZA BOLJŠE ČASE
Zopet novo leto in od starega se poslavljamo in ne prav z veselimi spomini, toda malo več upanja je kot pa lani ob tem času. Dal Bog, da se naseli z novim letom spet normalno stanje in blagoslov božji na zemljo.
Saj kaj drugega nam ne more bolj olajšati srce, kot dnevi malo bolj jasni in srečni, kot so bili do zdaj, ko nam varen obstoj ni bil zagotovljen od danes do jutri. Tudi se naša društva niso mogla gibati z upanjem na napredek, kajti povsod je bilo pomanjkanje občutno in viri dohodkov izčrpani, še dobro, da smo se obdržali na socialnem površju ter zamogli obdržati ustanove, katere smo imeli do sedaj. Uradniki in voditelji na družabnem polju so se izkazali zmožne in vešče v dobi, kot smo jo ravnokar prešli, kajti ni bilo malenkost voditi društva z malimi sredstvi ali po1 nekod brez denarnih dohodkov.
Isto je doletelo naše podružnice, in še v večji meri. Za podporna društva je denar moral biti, kjer se je že vzel, toda kvoder za podružnico naj počaka boljših časov, in podružnica je morala založiti, če je hotela ali ne in če je bila v stanu storiti to.
Pa čemu klicati slabe spomine, ko itak sami preradi pridejo. Dajmo gledati v bodočnost z večjim zaupanjem, da se nam ta čas prerodi v
boljšega ter se bomo bolj lahkodušno gibali za naprej v naših družabnostih. Pri tem si pa moramo biti v svesti, da vsak poedini človek mora doprinesti svoj del k skupnosti, da se razmere predrugačijo.
Krivi se dosedanji sistem, tega in onega, kar vse je res, toda sistem sam se ne bo predrugačil, če se ljudje v tem sistemu ne bodo zboljšali, človek je kriv in ne svet.
Dokler bo na svetu vladalo samoljubje, sebičnost, napuh, grabežljivost, namesto ljubezni do bližnjega, skromnosti, zadovoljstva, poštenosti, toliko časa ne moremo pričakovati veselih dni.
In tudi me žene zamoremo dosti pripomoči do sreče, saj v naših rokah je prihodnji rod. In v ta rod je naša dolžnost, da sejemo seme pravice in ljubezni.
In v naših podružnicah bi moral veti duh medsebojne ljubezni in vzajemnosti, saj navsezadnje nismo nič več in nič manj, kot hčere ene matere, Slovenije. Kjer je pa odkritosrčnost in sloga, tam mora držati, in žena-mati je tista vez, ki veže družino, je zgled, po katerem se ravna družina in človeška družba.
Naj nam novo leto prinese obilo veselja in sreče v vsem našem duševnem in družabnem udejstvovanju.
MARY BESAL:
GOSPODINJSTVO
EIZMERNO potreben človeku je zrak, in sicer svež, čist, zdrav zrak, v katerem se nahaja primerna množina kisika. človek ga rabi precejšno množino, če ga primanjkuje, začno obrazi blediti, telo hira, pojavljajo se najrazličnejše bolezni. V prosti naravi je vse tako urejeno, da kisika nikdar ne primanjkuje. Drugače je po naših stanovanjih. Med štirimi stenami se zrak kmalu pokvari, ker vdihavamo kisik in izdihavamo oglenčevo kislino, ki je v večjih množinah škodljiva. Zato je treba zrak, iz katerega smo z dihanjem izčrpali kisik, zamenjati z nepokvarjenim, svežim. To zamenjavanje se imenuje zračenje. V ta namen nam služijo okna in vrata. Da pa sobo res dobro prezračimo, morajo biti okna nasproti odprta ali vsaj v nasprotnih stenah. Kjer ima soba samo eno okno ali pa po več oken, toda vsa v isti steni, tam morajo pri zračenju pomagati tudi vrata. Seveda je treba paziti, da pride v stanovanje le
zdrav, neokužen zrak.
Odpiranje oken in vrat je najpreprostejše in najcenejše zračenje, ki za navadno stanovanje tudi zadostuje. V prostorih, kjer se zrak hitro pokvari ali v velikih dvoranah, kjer se zbirajo množice ljudi in je treba sproti dovajati čistega zraka, se poslužujemo umetnega zračenja. Na oknih ali na vratih se pritrdi v nalašč za to narejeno odprtino, kolo ali vetrno pero iz pločevine, skozi katerega odhaja izrabljeni, navadno lažji zrak; na njegovo mesto prihaja čisti zrak. Ponekod dovajajo svež zrak po zračnih ceveh, ki so napolnjene pod podom, medtem ko izrabljeni zrak odhaja po odvodnih ceveh z vetrnim pereson, ki so napravljene na stropu.
Zapomnimo si, da je potrebno zračiti sobe po zimi ravno tako. Ne bojmo se, da bo potem soba premrzla. Kjer je čisti zrak, tam je gor-kota bolj stanovitna. Torej, tudi po zimi prezračimo stanovanje vsaki dan.
Snaženje sob in pohištva
Eno najvažnejših opravil vsake gospodinje je snaženje in pospravljanje sob. Sobe in pohištvo snažimo navadno na dva načina: na suho in na mokro. Na suho snažimo s pometanjem. Pred-no začnemo pometati, spravimo vse stvari, na primer obleko, knjige in časopise vsako na svoj prostor in odprimo okna za zračenje. Nato zmetimo prah z omelom ali kratko metlico iz kotov pohištva potem rabimo pometač na preprogah. Ako rabimo dolgo metlo potem pograbimo smeti večkrat v smetišnico, da se ne vzdigne preveč prahu. S spalnicah se najprej pospravi postelja, katero je treba nekaj časa zračiti. Najbolje je, ako odgrnemo vso odejo, jo položimo en čas na stole pred odprto okno ter blazine in žimnico nekoliko prerahljamo. Na ta način bodo naše postelje vedno v redu za vsaki slučaj ter v vsem oziru snažne. Počitek je največjega pomena za naše telo ako si želimo zdravje, zato vedno pazimo, da bo postelja snažna in v redu pospravljena, kakor tudi druge opreme v spalni sobi in shrambe v katerih hranimo obleke naj bodo vedno v pravem redu. Veliko nepotrebnih sitnosti in dela si bomo prihranile ako bomo skrbele za snago in red v svoji hiši vsaki dan. Spalnico ni treba preveč greti, ker je bolj zdravo spati v ne pregorki sobi.
Ako rabimo v sobah peči, ki povzročajo pepel ali druge smeti, potem jih očedimo in umaknimo
vso nesnago vsako jutro, ki se nabere okoli njih, ker bo peč izdala veliko več toplote ako bomo skrbeli za snago okrog nje.
Pohištvo se najbolje spraši z čisto suho ruto ali cunjo. Najprej zbriši zrcala, podobe, ure, potem postelje, omare, stole, vrata, okna in peč. Zrezljano pohištvo spraši z mehkim čopičem, kar pa težko dosežeš pa s peresnim omelcem. Poblazinjena hišna oprava se skrtači; male preproge, katere se veliko rabijo, pa stepi na prostem. Stepati prični od zgoraj navzdol in sicer na levi strani. Ko si gotova tudi na desni strani, preproge skrtači in zvij.
Dobro čistilo za preproge v zimskem času je sneg. Obdrgni preprogo s suhim snegom ali jo pa položi z licem na sneg ter stepaj s trstiko. Prah pojde v sneg in preproga bo zopet čista in lepa. če pometaš preproge v sobi z dolgo metlo, jih potresi s kuhinjsko soljo, kavino goščavo ali s kislim zeljem. To pometi po celi preprogi. Pobralo ti bo ves prah.
Prijetno je bivati v snažnih sobah, če tudi so majhne. Najsijajnejša soba nam ne ugaja, ako ni snažna in urejena. Ženskam bodi mar snaga,! Snažno bodi perilo in obleka. Snažna naj bo postelja in pohištvo. Svoje otroke že zgodaj v mladosti navadimo, da bodo snažni in čedni. Učimo jih z lepim zgledom, ne samo z besedami, ker besede mičejo, zgledi vlečejo!
GALENUS:
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Nadaljevanje)
On opisuje pravo bronhialno naduho, ki ni posledica srčne napake, debelosti ali obolelih ledvic. Zdaj vemo, da je tisoče in tisoče ljudi občutljivih za emanacije od živali, zlasti še za prah od konjske dlake. Kadar so v bližini konj, dobe naduho. Nekaterim se pokažejo na koži rdeče pege, ki so podobne opeklinam od kopriv ali če-belnemu opikanju (angleško: hives, t. j. panj čebel). Trajen nosni katar (smrkavost), kihanje in solzne oči so lahko posledica take občutljivosti. Psi, živina, kokošje in račje perje povzročajo te nadloge pri nekaterih osebah.
Najbolj je razširjena občutljivost do travnatih cvetnih praškov. Te ob cvetenju razprši veter na vse strani, po več milj na daljavo, ali jih prenesejo metulji in čebele na druge cvetlice in rože. Občutljivi ljudje dobe seneno vročico (hay fever) največkrat sredi meseca avgusta in trpe od nje do prve slane, sredi oktobra. Zdravnik Blackley je na sebi dokazal njen vzrok: shranil je nekaj cvetnega prahu od gotovih trav ter ga
sredi zime vnosljal. To mu je povzročilo pravi napad, kot ga je preiskusil sredi prejšnjega poletja.
Veliko vsakdanjih jedi povzroča pri nekaterih osebah zgoraj opisane bolezni in nadloge. Zdravim otroka, ki ne sme jesti breskev: takoj dobi naduho. Pred nekaj dnevi sem naletel na zanimiv primer moškega bolnika, ki je občutljiv za — vino. Je trezen človek, saj ima celo v teh časih precej premoženja, a se mu je pred kratkim skoro pripetila huda nesreča. Mož je v veseli družbi zaužil nekaj kozarcev ohajskega vina preko svoje redne mere. Ko se odpelje z avtomobilom, mu pričnejo naenkrat zatekati obraz in veke okoli oči, da je komaj vozil; naredile so se mu po licih in ustnicah velike bule, ki so pa izginile, še preden je privozil do doma. Za nekatere bi bilo pač priporočljivo, da bi jih po vsaki opojni pijači napadla taka bolezen! Dozdaj sem naletel na pol ducata bolnikov, katerim je vino povzročilo “čebele.” Med temi je neki gostilničar, ki po zavžitju par kozarcev vina ne mo-
re brez uspavalnih sredstev spati tri ali štiri noči vsled srbečih peg po vsem životu.
Pri posameznem bolniku je pogosto težko ali nemogoče najti snovi, ki mu škodujejo. Včasih ni samo ena stvar kriva, lahko jih je več. Oseba bi ne smela vživati raznih jedi. Nekateri ne prenesejo kravjega mleka, drugi jajc, tretji pšenične moke. Spominjam se bolnikov, ki so bili občutljiveji za kokošje perje, za emanacije od miši, za jabolka, za fižol, za zelje, za ječmenove žgance, za korenje in za prašičje meso. Vse te tvarine so povzročale ali naduho ali urtikarijo ali druge nadloge, kakor hud glavobol (migi’e-no), ščipanje po želodcu, drisko itd.
Bral sem o neki ženski, ki je trpela na vnetju kože (eczema). Zdravnik ji svetuje, naj se poda v toplice. Vnetje je v enem tednu izginilo.
JENNIE GERBECK:
\
Navesti hočem nekaj vprašanj in odgovorov na katere odgovarja F. L. I. S., ker so važnega pomena in je dobro, da se ž njimi seznanimo akoravno jih mogoče same ne rabimo, toda lahko se primeri slučaj, ki potrebuje teh nasvetov. Dobro je torej, da se nekoliko seznanimo z novimi zakoni glede državljanstva, ki so stopili v veljavo zadnje leto.
Mož inozemec
Vprašanje: Ako ženska, ki je ameriška državljanka, se poroči v starem kraju z inozem-cem, more ga dobiti v Združene države kot priseljenca izven kvote?
Odgovor: Po sedanjem zakonu ima inozemski mož amerikanke pravico do izvenkvotne vize le tedaj, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija, 1932. Za kasneje poroke velja le pravica do prednosti v kvoti. Toliko velja, kar se tiče kvote.
Da-li inozemski soprog pa za res dobi vizo, je odvisno od okoliščine, da-li bo v stanu prepričati ameriškega konzula, da ne pade na breme javne dobrodelnosti. ' Z drugimi besedami, moral bo dokazati, da tudi ako ne bo delal v Ameriki po svojem prihodu, ima on ali žena ali kdo drugi dovolj sredstev, da se bo preživljal brez javne podpore. Enako garancijo zahtevajo konzuli tudi od onih, ki so izven kvote.
Pride domov: bolezen se povrne. Zopet gre v toplice in ozdravi. Doma se ji ponovi. Zdravnik gre osebno pregledat njeno stanovanje in v sobi najde lonček trobentic (primroses). Odpre okno in vrže rože na dvorišče. S trobenticami ali jegliči je odšla tudi njena bolezen!
Z dolgotrajno skušnjo in pažnjo včasih bolnik sam najde pravi vzrok njegove občutljivosti, kar nam pričata zgoraj omenjena zdravnika Salter in Blackley; včasih pa je treba potrpežljivega iskanja, trajajočega več mesecev ali let, da zalotimo škodljivca ali škodljivce. V večjih mestih imamo za alergične bolezni posebne klinike, kjer so bolniki pod strogo kontrolo, kakršni se le neradi podvržejo pri hišnih zdravnikih. Lahko trdimo, da je v 25 do 50 odstotkih mogoče dognati in odstraniti vzroke naduhe in njej sorodnih alergičnih obolenj.
Državljanstvo tujerodnih otrok Vprašanje: Ali je res, če mati postane ameriška državljanka, da postanejo državljani tudi njeni mladoletni in tujerodni otroci čeravno oče ni državljan? Jaz sem postala ameriška državljanka pred dvema letoma, ali moj mož je še vedno inozemec, imam dva otroka pod 21. letom starosti, ali sta državljana?
Odgovor: Od 24. maja naprej more tujeroden otrok dobiti ameriško državljanstvo tudi po materi, toda vaši otroci ne morejo, ker ste postali državljanka pred dvema letoma. Novi zakon veleva, da le mati, ki je postala državljanka po 24. maju, 1934, more prenesti svoje državljanstvo tudi na svoje otroke.
Prvi papir za inozemskega moža Vprašanje: Slišala sem, da mož, ki je poročil ameriško državljanko lahko sedaj postane ameriški državljan brez prvega papirja in to po triletnem bivaju v Združenih državah. Ali je to res? Ako je temu tako, bo to dobro za mojega moža.
Odgovor: Res je, da je bil naturalizacijski zakon spremenjen. Toda le oni, ki se je poročil z ameriško državljanko po dnevu 24. maja, 1934, oziroma oni katerega žena je postala ameriška državljanka po tem datumu, vživa zgoraj omenjene pravice.
DRŽAVLJANSTVO
FINANČNO POROČILO S. Ž. Z. ZA MESEC NOVEMBER 1934
št.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
5
5
5
5
5	—
0
DOHODKI:
Podružnica	Mesečnina	Pristopnina
Sheboygan, Wis...........................................$	11.50	—
Chicago, 111............................................... 10.50	—
Pueblo, Colo............................................... 21.80	—
Oregon City, Ore............................................ 3.80	—
Indianapolis Ind............................................ 9.30	—
Barberton, 0............................................... 10.60	—
Forest City, Pa............................................. 7.10	$
Steelton, Pa................................................ 5.20	—
Detroit, Mich............................................... 6.50
Collinwood, 0.............................................. 42.90	—
Milwaukee, Wis............................................. 27.80	—
San Francisco, Cal......................................... 11.30	—
Nottingham, 0.............................................. 27.70	2
Newburg, O. (oktober in november).......................... 27.80
South Chicago, 111.......................................... 7.90	—
West Allis, Wis............................................ 17.30	—
Cleveland, 0................................................ 7.00	—
Eveleth, Minn............................................... 6.30	—
Joliet, 111..............................................   29.90	—
Cleveland, 0................................................ 6.90
Bradley, III................................................ 2.10	—
Ely, Minn..!............................................... 19.70	—
La Salle, 111.............................................. 11.20	—
Cleveland, 0............................................... 70.40	1
Pittsburgh, Pa............................................. 10.70	—
North Braddock, Pa.......................................... 5.70	—
Calumet, Mich............................................... 9.00	.75
Broundale, Pa............................................... 2.10
Aurora, 111.............................................. —.—
Gilbert, Minn............................................... 4.50
Euclid, 0.................................................. 12.70
New Duluth, Minn............................................ 3.30
Soudan, Minn................................................ 1.40
Aurora, Minn................................................ 4.70
McKinley, Minn.............................................. 4.20
Greaney, Minn............................................... 1.90
Chisholm, Minn............................................. 14.40
Biwabik, Minn............................................... 3.50
Lorain, 0................................................... 6.00
Cleveland, 0............................................... 23.50
Maple Heights, 0............................................ 3.60
Milwaukee, Wis.............................................. 8.20
Portland, Ore............................................... 2.50
St. Louis, Mo............................................... 3.20
Garfield Heights, 0......................................... 9.20
Buhl, Minn.................................................. 1.50
Noble, 0.................................................... 8.00	.75
Cleveland, 0................................................ 6.00
Kenmore, 0.................................................. 1,60
Kitzville, Minn............................................. 4.60
Brooklyn, 0................................................. 3.20
Warren, 0................................................... 2.50
Girard, 0................................................... 3.90
Hibbing, Minn.............................................. 11.00
Niles, 0.................................................... 2.70
Portland, Ore............................................... 2.70
Burgettstown, Pa............................................ 1.90
Razno
Skupaj .............................................$586.40	$12
Obresti od County of Genessee bondov.....................................
Skupni dohodki...............................................................................................$1,506.55
25
5
5
5
25
50
Zarja	Skupaj	Št. članic
$ 17.25	$ 28.75	115
15.85	26.35	106
32.70	54.50	218
5.80	9.60	39
13.95	23.25	93
15.90	26.50	106
11.90	19.75	85
7.80	13.00	51
9.85	17.10	66
64.55	107.45	430
41.70	69.50	278
16.95	28.25	113
41.55	71.50	291
41.90	70.45	115
11.85	19.75	79
25.95	43.25	172
10.50	17.50	70
9.75	16.05	66
45.35	75.25	303
10.45	18.10	69
3.15	5.25	21
29.55	49.25	197
17.10	28.30	115
106.20	178.10	710
16.05	26.75	107
8.55	14.25	58
13.50	23.25	90
3.15	5.25	21
		13 45
6.75	11.25	
19.05	32.00	127
5.05	8.35	37
2.50	3.90	18
7.25	11.95	47
6.50	10.70	44
2.85	4.75	19
22.00	37.15	148
5.35	9.60	36
9.30	15.30	59
35.25	61.00	236
5.40	9.00	36
12.30	20.50	86
3.75	6.25	25
4.80	8.00	32
13.80	23.00	92
2.25	3.75	15
12.10	21.10	90
9.00	15.00	60
2.40	4.00	16
6.90	11.50	44
4.80	8.00	32
3.75	6.25	25
5.85	9.75	39
16.50	27.50	110
4.05	6.75	27
4.05	6.75	27
2.85	4.75	19
$885.15	$1,484.05	5788
STROŠKI:
Za umrlo Mary Kausek, podr. št. 14 (roj. 6. julija 1891, prist. 4. aprila 1928, umrla 4. novembra	1934)..........$100.00
Za umrlo Frances Železnik, podr. št. 20 (roj. 11. novembra 1901, prist. 18. novembra 1928, umrla	17. novembra 1934) 10000
Za umrlo Mary Pinculic, podr. št. 25 (roj. 22. julija 1887, prist. 7. maja 1929, umrla 4. novembra 1934).................. 100.00
Ameriška Domovina, za tiskanje in razpošiljanje novemberske Zarje......................................................... 239.65
Znamke za pošiljanje Zarje..............................................................................................'
Pošta in raznašanje novemberske Zarje v Clevelandu..........................................................................30.00
Uradna soba................................................................................................................ lo!oo
Federalni davek na čeke in strošek za izmenjavo v novembru....................................................................L02
Uradne plače (gl. predsednica $25, urednica $50, gl. tajnica $60)..........................................................135.00
Skupni stroški
.$723.47
Bilanca v blagajni 31. oktobra 1934 Dohodki v novembru 1934.................
.$41,407.38 .	1,506.55
Skupaj ........................................................................$42,913.93
Stroški v novembru 1934........................v....................................... 723.47
Preostanek v blagajni 30. novembra 1934........................................$42,190.46
Josephine Račič, gl. tajnica.
NAZNANILO
Polletna seja izvrševalnega in nadzornega odbora S. Ž. Z. se bo vršila v sredo in četrtek, 16. in 17. januarja 1935, v glavnem uradu S. Ž. Z., 2054 W. Coulter Street, Chicago, Illinois. Začetek 16. januarja ob 9. uri dopoldne. Če ima katera podružnica kako zadevo, ki spada v področje te seje, naj piše pravočasno.
Imena in naslove odbornic za leto 1935 pošljite na glavni urad kakor hitro so izvoljene. Vsaka tajnica je prejela tozadevno listino. Srečno novo leto vsem glavnim in lokalnim odbornicam in vsem ostalim sosestram v S. Ž. Z,
Josephine Račič,
gl. tajnica.
nove Članice v mesecu novembru 1931
Podr.	Ime nove članice	Ime agitatorice	Podr.	Ime nove članice	Ime agitatorice
7	Bojc Prances	Pauline Osolin	38	Kordish Mary	Mary Marsich
9	Vihtelič Marie	Theresa Caiser	39	Bezek Anna	Theresa Gillach
14	Grebenc Rosalija	Prances Rupert	41	Barbich Jennie	Mary Bartol
15	Habjan Anna	\ (brez podpisa)	41	Sabec Rose	” ”
21	Chorich Helen	Marie Galic	41	Jelenik Vera	Anna Bozich
25	Jančigar Mary	Pauline Lekše	49	Modic Josephine	Jean Ulle
25	Laurich Jennie	Mary Simončič			
Št. 1, Sheboygan, Wis.—Naša zadnja seja je bila precej dobro obiskana kar je vse hvale vredno. Da pa bo na prihodnji seji popolna udeležba, ker bo glavna letna seja, je bilo sklenjeno, da vsaka odsotna članica prispeva svoto 25 centov v društveno blagajno. Bolezen je edini vzrok, ki se bo upošteval. Seja se bo vršila v sredo večer 2. januarja, začetek točno ob pol osmih zvečer. Sklenjeno je bilo tudi, da vsaka navzoča prispeva 10 centov za prigrizek; pijača bo pa prosta. Kakor vsako leto tako bomo Imele tudi letos običajno zabavo po glavni seji. Vsaka naj prinese tudi mali zavitek 10 centov vrednosti.
Torej, drage sestre, vabimo vas prav prijazno na glavno sejo, kjer bomo lahko marsikaj koristnega sklenile za boljši napredek naše podružnice in S2Z. Na tej seji bo tudi volitev odbora za leto 1935. Pridite prav vse!
Podružnici in vsem skupaj želim srečno in zadovoljno Novo leto!
Lep pozdrav vsem skupaj!
Theresa Zagožen, predsednica.
Št. 4, Oregon City, Ore.—Drage mi sestre naše podružnice! Ker ste nekatere bolj oddaljene naj vam prinese Zarja moje poročilo Kakor vam Je že znano bomo obhajale dne 12. januarja osemletnico obstoja naše podružnice št. 4. Letos bo ta dan ravno na soboto, na "Marijin dan.” Na ta dan se bo brala sv. maša za vse sestre in dober uspeh naše podružnice. Prosim vas, da pridete kolikor mogoče v lepem številu k sv. maši, da se posvetimo in priporočamo naši ljubi nebeški Materi, da nas bo podpi-
rala in bodrila pri našem delu. Sv. maša je velik zaklad za naša žalostna in utrujena srca, zato se je udeležite, ako vam je le mogoče.
Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam ter vam voščim srečno in povsem zadovoljno novo leto 1935. Bog blagoslovi nas in našo organizacijo S2Z, da bi se še lepše procvitala po vsej Uniji!
Mary Plantan, tajnica.
št. 5, Indianapolis, Ind.—Naša glavna seja je bila prav dobro obiskana, kar je prav lepo od članic, da se tako zanimajo za svojo podružnico. Prav lepo ste prošene, da pridete v istem lepem številu na prihodnjo sejo 6. januarja ob treh popoldne v navaden prostor, ker bo seja tudi važna. Slišale boste račune od celega leta, koliko smo napredovale v članstvu in financi. V tem letu smo imele izredno veliko stroškov, ker smo si nabavile krasno zastavo, toda naša blagajna vseeno ni prazna. Ta lep napredek je posledica veliko truda in požrtvovalnosti od strani dobrih članic in odbora. Tudi v kampanji so bile naše članice zelo aktivne, za kar iim gre vse priznanje.
Naše delo v letu 1934 je končano z letom. Vse kar smo dobrega storile za Zvezo ali našo podružnico ali pa za posamezno članico, nam bo ostalo kot zavest zadovoljstva v naših srcih. Toda tudi sumničenje in obrekovanje, s katerim se krati ime osebam, ki se ravnajo in delujejo po pravilih podružnice, ne bo mogoče pozabiti. Posebno bi rada opozorila osebe, ki ne spadajo k naši podružni-
ci in ne poznajo naših pravil, da naj nehajo delati zgago med našim članstvom, ker nesporazum se hitro zasadi, toda popraviti krivico je bolj težko, ker rado manjka poguma. Priporočam vam več zavednosti in složnosti pa bo veliko boljše za nas vse. Ako je katera članica, ki misli, da se ji je godila krivica v preteklem letu, jc prosim, da se potolaži, ker odbor ne more iti v nobtfnem slučaju preko pravil. Za privatne žrtve se pa ne more nikogar siliti. Vsaka članica lahko žrtvuje za privatne prireditve kolikor hoče, noben jo nima pravice kritizirati, še manj biti nevoščljiv ker še nikoli in nikjer niso bili vsi ljudje enako razpoloženi in tudi noben človek ne čuti za vse enako. Brez potrebe preveč govoriti, res ni vedno dobro, ker s tem se človek večkrat pokaže kdo da je. Pregovor pravi. da govoriti je srebro, molčati pa je zlato! Torej, držimo se zlate poti v prihodnjem letu in ne govorimo nikoli takega kar bi znalo koga žaliti ali nu kratiti dobro ime.
Odbor za leto 1935 je sledeči: predsednica Mary Vidmar, podpredsednica M. Qualiz, tajnica Josephine Barbarič, blagajničarka Agnes Deželan, zapisnikarica Ana Praprotnik, nadzornice: Uršula Zevnik, Ana Može In Jennie Urbančič, rediteljica Mary Flies st., zastavonoša Ana Kanselanc.
Upam in želim, da bi prihodnje leto prineslo obilo uspeha za našo podružnico, odbor in članstvo. Želim tudi, da bi bil novi odbor deležen več prijaznosti in priznanja za njih delovanje kakor pa dosedanji.
II koncu voščim gl. odboru kakor
tudi vsem članicam naše Zveze obilo božjega blagoslova v novem letu.
Pozdrav vsem skupaj!
Jennie Gerbeck.
Št. 6, Barberton, O.—Naša letna seja je bila povoljno obiskana. Želeti je, da bi se članice potrudile tudi v bodoče ter rade prihajale na društvene seje. S tem se dokaže zanimanje za napredek podružnice ter se da veselje in pogum odboru do dela, ki ga mora izvršiti v korist podružnice.
Skozi ves čas štirih let odkar sem bila tajnica, se sicer ne smem pritoževati. Seje so bile vedno dobro obiskane in pri vseh (razen par malih izjem) sem bila deležna zaupanja in naklonjenosti, za kar se vsem naj-Icpše zahvalim. V tem času, se je število članstva pri naši podružnici podvojilo. Dal Bog, da bi se v prihodnjih štirih letih “štirikrat” pomnožilo!
V odbor za leto 1935 so bile izvoljene sledeče: Predsednica Mary Žnidaršič, 15th St., podpredsednica Frances Stopar, tajnica Mary A. Lavtar, blagajničarka Alojzija Zupec, zapisnikarica Jennie Podlipec, nadzornice so: Jennie Klančar, Frances Železnik in Frances Žagar, rediteljica Frances Ujčič.
V prihodnjem letu se bodo vršile seje vsako prvo nedeljo v mesecu kot do sedaj v dvorani društva Domovina.
Sklenilo se je, da bomo tudi letošnjo zimo imele šivalni klub. Naredile bi tudi pri nas posteljno odejo, katero bi dale na tikete v korist ročne blagajne. Prvi sestanek se bo vršil pii sestri J Okolish, kjer se bo dogovorilo vse potrebno glede šivanja. Pridite vse katero veseli ročno delo.
Na zadnji seji smo imele tudi “od-hodnico.” Sestri Okolish in Žagar Eta prinesli prva prav okusno potico po receptu iz Zarje, druga pa prav dobro kavo. Lepa hvala obema!
Že dolgo je bolna sestra Angela Ambrožič. Vse ji želimo, da bi kmalu ozdravela. Sestra Mary Obreza je pa dobila prav zalo hčerko, prvorojenko, kateri želimo da bi zdrava rastla in bila v veselje mladi mamici in vsem drugim!
Srečno novo leto vsem skupaj! S sestrskim pozdravom,
Frances Ošaben.
*
Volitve so minile in nam prinesle dosti sprememb. Tudi v naši podružnici smo dobili nove uradnice, katerim želimo srečo in uspeh.
Ne bo odveč, ako omenim par besed v priznanje našim dosedanjim odbornicam, katere se žele malo odpočiti od napornega dela. To je predsednica Jennie Okolish, in tajnica. Frances Oshaben. Tu veljajo besede stare pesmi:	“Težavno	si	delo iz-
vrstno končal, za trud ti nikoli ne sme biti žal.” Res, delali sta obe v težavnih dneh. V dneh finančne in družabne krize. Nabirali sta članice in mesečnino okrog. Ne poti, ne daljave, ne časa nista jemali v poštev. Vse je šlo za Slovensko Žensko Zvezo. Kako sta vodili in sodelovali pri krasnih igrah, katere je podružnica prirejala vsako sezono! Predsednica je vodila delo, tajnica pa je pomagala in je sama izvrstna igralka, tako da
bi dičila vsak velikomesten oder. Lahko je igrati lepe, mlade vloge junakinj, toda naša tajnica ni igrala teh, temveč je imela vselej najbolj cdurno in težavno vlogo in jo tudi prednašala prvovrstno in brez napak. Ob prilikah so žele mesto priznanja tudi zavist, kot je to že običaj med nami, ako se vselej ne hvali, kar ni hvale vredno in se zahteva pravico in resnico, — pa to se pozabi.
Privedle so podružnico do tega stanja. v katerem je sedaj, namreč večja in trdnejša kot je bila kdaj prej. Želimo, da bi njih moč, delavnost in dobra volja ostala še za naprej pri naši podružnici.
Dovolj sta delali, dovolj žrtvovali, za kar jima naša podružnica dolguje zahvalo in priznanje. Tudi novim odbornicam želimo, da bi njih delo rodilo obilen sad in ako bodo posnemale dosedanje, bo naša podružnica šla naprej po potu prospeha in napredka.
A. B., članica podružnice št. 6.
Št. 7, Forest City, Pa. — Leto 1934 je minilo v zaton. Ob tem času si vsak skrben gospodar naredi račun, da vidi, je-li napredoval ali obratno.
V	splošnem jih gotovo ni mnogo, ki se lahko veselijo nad uspehom. Toda pri naši podružnici smo pa prav lepo napredovale v članstvu in gmotnem oziru kljub slabim časom.
Naznanjam vam, da je bil ponovno izvoljen ves stari odbor, kar znači, da imajo članice mnogo zaupanja v svoje uradnice. Obnovile smo tudi šivalni klub. Šivale bomo vsako sredo v tednu. Za predsednico šivalnega kluba smo izvolile sestro Menard iz Vandling. Obljubila nam je, da bo dobila članice, ki nas bodo poučevale v vsakovrstnem ročnem delu, kot tatting, pletenje itd Pri teh sestankih se bomo lahko mnogo lepega in novega naučile, da bomo lahko prav ponosne na naš šivalni klub. Le potrudimo se, da bomo redno prihajale na sestanke, ki bodo vsem v korist in pouk. Nič zato, čeprav bodo trajali bolj pozno v noč.
Drage sestre, prosim vas, da v novem letu redno prihajate na seje v lepem številu, kajti s tem bomo dokazale, da se zanimamo za S2Z. Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu pri sestri Pauline Osolin kot do sedaj, kakor tudi sestanki šivalnega kluba.
Najlepša hvala glavnemu odboru za poslane broške, katere smo si pridobile v zadnji kampanji.
Srečno novo leto želim celokupnemu članstvu SŽZ!
Anna Kameen, predsednica.
št. 10, Cleveland - Collinwood, O.—
Da se naše članice zanimajo za S2Z, nam je v dokaz zadnja gl. seja, katere se je udeležilo 115 članic, čeprav je bilo vreme zelo neugodno. Tako je lepo od vas, drage sestre. Enako število bi želele imeti pri vsaki seji po novem letu. Seja se je vršila v naj-iepšem redu in slogi. Za dobitke so bile srečne sledeče sestre: Barbo, Ko-žel, Zdolšek, Grmovšek in Turk.
Posteljno pregrinjalo je tudi že končano in je zelo krasno delo Sezite po
tiketih, ker jo bo vsak vesel, kdor jo bo dobil.
Prosim vas, da redno plačujete mesečnino, da ne boste suspendirane. Tiste, ki še niste dobile novih izkaznic, pridite po nje na sejo 3. januarja. Po seji bo zopet običajna zabava in ples.
Sestra Katie Sajhar pravi, da se je naveličala samskega stanu ter je sklenila, da se poroči z Mr. Omanom. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
Na bolniški postelji se še vedno nahaja sestra Struna in ravno tako sestra H. Laurič. Na novo so pa bolne sestre: Kastelic, Krašovec in Dremelj. Kateri čas dopušča, naj jih obišče. Bolnim želimo, da bi kmalu okrevale.
Odbor za leto 1935 je sledeč: Predsednica Louise Milavec, podpredsednica Jennie Koželj, tajnica Frances Su-šel, blagajničarka Filomena Sedaj, zapisnikarica Josephine Kovač; nodzorni odbor: sestre Frances Salmich, Louise Čebron in Agnes Pirc Rediteljica Katarina Kušlan. Seje se bodo vršile vtak prvi četrtek v mesecu v S. Domu na Holmes Ave.
S pozdravom,
Frances Sušel, tajnica.
št. 12, Milwaukee, Wis. — Leto 1934 je že v kraju in ž njim tudi naša glavna letna seja. Za prihodnje leto so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Marica Kopač, podpredsednica Frances Tratnik, tajnica Mary Schimenz, blagajničarka Sophie Stam-piel, zapisnikarica Anna Kušljan; — nadzorni odbor: Josephine Pung, Josephine Martinčič in Helen Bizjak; rediteljica Frances Plazotta. Seje se bodo vršile še zanaprej vsak prvi pon-deljek v mesecu v cerkveni dvorani.
Naznanjam vam, da bomo priredile domačo zabavo na pustni torek 5. marca v Harmonie dvorani. Že sedaj vas prav vljudno vabimo, da so udeležite kar v največjem številu, ker bo mnogo zabave.
Prošene ste, da pridete v lepem številu na prihodnjo sejo in tako celo leto potem, ker vse želimo, da bi v tern letu delovale v isti slogi in skupnosti, kot do sedaj.
Srečno novo leto želim vsem glavnim uradnicam in članstvu S2Z!
Mary Schimenz, tajnica.
*
Ne morem vam poročati, kako je bilo na seji, ker sem bila odsotna že zadnji dve seji, toda slišala sem, da je bila udeležba velika in da je bil ponovno izvoljen ves stari odbor, razen nekaterih. Zelo mi je žal, da se nisem mogla udeležiti, ker naše seje so vedno bolj zanimive.
Zato se hočem tem potom najlepše zahvaliti vsem članicam in uradnicam za vse obiske in darila ob času moje bolezni. Sestra predsednica mi je prinesla lepe rože in tudi nekaj denarja, da sem si lahko tudi sama kaj kupila. Dobrosrčnosti naših članic ne bom nikoli pozabila. Obljubim vam, da vam bom iz srca rada vrnila vso vašo naklonjenost. Ko je človek bolan, se takoj boljše počuti, ko dobi obiske. Najiskrenejša hvala vsem skupaj, posebno sestri predsednici in sestri Pung, ki me je prišla obiskat vsak drugi dan.
Dekleta in žene, ki še niste članice SŽZ v Ameriki, pristopite prav gotovo v kampanji, ki se bo otvorila v par mesecih. Me članice pri št. 12 se pa potrudimo, da pride k nam nazaj Spominska knjiga. Ako bomo šle vse na delo In pridobile vsaka samo eno novo, pa bo knjiga naša. Jaz bom šla z vso vnemo na delo, čeprav si raztrgam par čevljev, ker ko bom dobila nagrado, si bom pa druge kupila. Ako bo pa katera druga dobila nagrado, ji bom pa tudi iz srca privoščila.
Torej še enkrat izrekam najlepšo zalivalo vsem skupaj ter vam želim srečno novo leto kakor tudi celokupnemu članstvu SŽZ.
Frances Žužek.
Št. 13, San Francisco, Cal. — De-cemberska seja je minila in ne bo je nikoli več. Katera članica je bila odsotna radi kakega malega vzroka, naj kar predpasnik vzdigne na obraz in se malo pojoka, ker je zamudila to pomembno sejo in ž njo vred veliko veselja. Uradnice so bile vse ponovno izvoljene, razen blagajničarke Josephine Judnich, ki se jey odpovedala radi rahlega zdravja. Na njeno mesto je bila izvoljena sestra Ella Russ. Bivši blagajničarki želimo, da bi kaj kmalu okrevala, ker je še mlada.
Sklenjeno je tudi bilo, da priredimo veselico dne 27. januarja v Slovenskem domu. Kot predsednica vabim k skupnemu delovanju vse Slovence in Slovenke ter naše prijatelje, da pridemo ta dan skupaj in se skupno poveselimo, dokler smo še med živimi.
Prosim vas tudi, da pridete na prihodnjo sejo v januarju, ker bomo imele spet svoje domače veselje. Članice so obljubile, da bodo prinesle nekaj prav dobrega, da bomo imele toliko lepši užitek v prihodnjem letu
Srečno novo leto želim vsem Slovencem In članstvu SŽZ! Pozdrav!
Mary Slanec, predsednica.
Št. 14, Nottingham, O. — Svoje letošnje dopisovanje hočem zaključiti s poročilom, kako smo obhajale našo sedmo obletnico. Bil je prav prijazen dan. že ob sedmih zjutraj smo se skupno zbrale pri slovesni sv. maši. Prečastiti g. župnik Anton Bom-bach so nam v lepih in izbranih besedah čestitali ter nam razložili namen, katerega ima izvršiti SŽZ.
Zvečer točno ob sedmih smo se zopet zbrale v društveni dvorani v krogu svojih prijateljev. Sledil je kratek program. Podana je bila žalna komemoracija vsem umrlim sestram Naš duhovni vodja č g. Bombach so jo zaključili z molitvijo in pomenljivim govorom.
Hvala vsem, ki ste nas posetili na ta večer. Najlepše se zahvaljujemo gl. predsednici, sestri Prisland za poslane čestitke. Čeprav nas je ločila daljava, nam je znano iz Vašega pisma, da ste bili v duhu z nami. — Hvala gl. uradnicam za prijazne nagovore. Navzoče so bile sestre Louise Milavec. Mary Darovec in Albina Novak. Najlepša hvala uradnicam in članicam sosednih podružnic za njih prijazen poset in čestitke. Zastopane
so bile podružnice št. 18, 25, 32, 41, 49.
Hvala vsem, ki ste nas zabavali z lepim petjem in glasbo. Hvala izvrstnim kuharicam sestri Mary Pok-lar in Katarini Kogoj ter vsem strežnicam in natakaricam.
čeprav nas še vedno objema brezposelnost od vseh strani, naj vam objavim finančni uspeh. Skupnih dohodkov je bilo $239.40; skupnih stroškov $105.35; čisti preostanek $134.05. Največja zasluga za ta uspeh gre našim marljivim in zavednim članicam. Tako lepa udeležba od vas je dovolj izrazita v tem pomenu, ker tako visoko cenite SZZ, ki ste jo ustanovile zase in za svoj rod. Kako lepo je bilo videti, ko ste se kakor ena sama velika družina zbrale skupaj pri okusni večerji ter veselo kramljale med seboj. V plesni dvorani so se pa vaše hčere in sinovi vrteli ob zvokih lepe godbe.
V spomin umrlim sestram
Za svoje sestre, ki so se preselile v večnost meseca novembra žalujejo sledeče podružnice
PODRUŽNICA ŠT. 14, Cleveland, Ohio. Mary Kaušek, 532 E. 185th St., Cleveland, Ohio, rojena 6. julija, 1891, pristopila 4. aprila, 1928, umrla 4. novembra, 1934. PODRUŽNICA ŠT. 20, Joliet, 111. Mrs. Frances Železnik, 1415 Clement St, Joliet, 111., rojena 11. novembra, 1901,
pristopila 18. novembra, 1928, umrla 17. novembra, 1934. PODRUŽNICA ŠT. 23, Ely, Minnesota. Mrs. Katherine Grahek, Ely, Minn., rojena 7. aprila, 1884, pristopila 15. februarja, 1931, umrla 28. oktobra, 1934.
PODRUŽNICA ŠT. 25, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Pin-culic, 6214 Carl Ave., Cleveland, Ohio, rojena 22. julija, 1887, pristopila 7. maja, 1929, umrla 4. novembra, 1934.
“Blagor jim, ki v Gospodu umrjejo! Naj počivajo v miru božjem, saj njihova dela gredo za njimi!”
i
Vsem prizadetim izrekamo naše globoko sožalje.
Glavni predsednici in gl. tajnici pa pošiljamo za božično darilo 55 novih članic, katere smo pridobile letos in jih tudi obdržale. Za našo predsednico Frances Rupert imamo pripravljenih pa toliko bankovcev, da se bo lahko poplačal ves dolg in nam vsem odvzeta velika skrb.
Končno pa apeliram na vse drage sestre, da točno plačujete svojo mesečnino novi tajnici sestri Mary Čermelj. S tem ji boste prihranile velike potov in skrbi. V imenu vseh članic podružnice št 14 pošiljam vsem uradnicam in članicam novoletne pozdrave. Hvala vam za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazale!
Ivanka Punčoh.
Št. 15, Newbury, O — Na zadnji seji je bila večja udeležba kot se je pričakovalo. Rešile smo, več zelo važnih zadev. Najboljši sklep je bil pa, da bomo enkrat v novem letu blagoslovile svojo prvo zastavo. Dan te slavnosti bo določen takoj, ko bomo dobile skupaj dovolj denarja. Zato vas vljudno prosim, da se v polnem številu udeležujete sej, ker bo veliko za ukrepati. Gotovo vse želimo, da bi čimprej zavihrala zastava SŽZ nad našimi glavami ter nas vodila in glasno govorila, da smo Slovenke v besedi in dejanju.
Sestra blagajničarka, Josephine Štepec, je bila izvoljena, da pobira vse tozadevne prispevke in to na seji in na svojem domu. Sklenjeno je sicer bilo, da vsaka članica daruje v ta namen en dolar, če ne naenkrat, lahko tudi plačate po manjših svotah vsak mesec. Zaradi te naklade se ni treba prav nič ustrašiti, ker vemo, da ste nekatere v slabih denarnih razmerah in se bomo tako pomenile, da bo za vse prav.
Vse članice, ki dolgujete na meseč-nini, ste prijazno prošene, da poravnate do 7. januarja, ker bo treba na prihodnji seji brati račune od celega leta in povedati, kje se nahaja denar. Na glavni urad moramo poslati od vsake članice 25 centov na mesec in katera ni plačala, smo jo morale založiti iz društvene blagajne, zato skrbite, da boste poravnale vse zaostale asesmente.
Odbor za leto 1935 je ostal isti, razen rediteljice, za katero je bila izvoljena sestra Jennie Zupančič.
Najlepše pozdrave in voščilo za srečno novo leto pošiljam vsem glavnim odbornicam in članicam SŽZ. Organizaciji pa želim mnogo uspeha v prihodnji kampanji.
Apolonia Kic, predsednica.
Št. 18, Cleveland - Collinwood, O.—
Sporočam vam, da sem preskrbela novo dvorano za seje v prihodnjem letu, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Seja dne 2. januarja se bo vršila v S. D. Domu v sobi št. 3 Podrobnosti glede dvorane vam sporočim na seji. Vljudno vas prosim, da s? udeležite vse brez izjeme, ker imamo za rešiti še več nedokončanih zadev, katere potrebujejo vašo navzočnost, da ne bo potem kakega nesporazuma, ker naša želja je, da tudi v bodoče delujemo v isti lepi slogi kot do sedaj, zato pridite gotovo na sejo,
da bo za vse prav.
V	odboru za prihodnje leto je le nekaj sprememb. Za podpredsednico je bila izvoljena sestra Jerina in za nadzornice: sestre Škerl, Špehar in Marolt.
Želim prav srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1935 vsem našim članicam, glavnim uradnicam in celokupnemu članstvu SŽZ.
Ponovno opominjam vse naše sestre, da pridete prav za gotovo na sejo 2. januarja.
Pozdravljene!
Angela Jaklič, tajnica.
Št. 20, Joliet, I1L — V zadnji izdaji sem čitala, da je bil rojstni dan naše glavne podpredsednice, sestre Barbare Kramer 13. decembra. Vsem številnim voščilom in čestitkam se pridruži tudi naša podružnica, katere ustanoviteljica je bila sestra Kramer, ko je prihitela iz daljne Californije leta 1928, da je pridobila podružnico št. 20 v Jolietu za SŽZ. Ker je to le ena izmed mnogih zaslug, katere si je sestra Kramer stekla za S2Z, ji kličemo tudi me: “Še na mnogo, mnogo let, da bi živela med nami in za SŽZ! Da bi jo ljubi Bog ohranil pri zdravju in veselju.”
Leto se1 bliža h koncu. V naši Zarji smo opazile, da se je naša urednica spomnila vsake glavne uradnice za njen rojstni dan in obenem priobčila roeno sliko. Toda pri vsem tem smo pogrešale nekaj in to je, kdaj bo njen rojstni dan naznanjen v Zarji? Mogoče ni hotela tega storiti zaradi svoje skromnosti ali pa je pozabila nase. Mogoče nam bo to lahko uganila “Nežika.” Da zna Nežika dobro uganiti, to vem iz lastne izkušnje, ker je imela tako resnične sanje. Zato se popolnoma zanesem na Nežiko, da zria ona prav dobro uganiti. Priporočamo se ji, da nam to poizve.
Prav prisrčno se želim zahvaliti gl. uradnicam, oziroma izvrševalnemu in nadzornemu odboru za lepo darilo, s katerim ste me zelo presenetile, ko ste tako lepo obdarile mojo novo hčerko. Prav lepo se zahvalim tudi uradnicam, članicam in prijateljicam naše podružnice za poslane cvetlice in za lepe darove moji hčerki, kakor tudi za iskrene čestitke in za obiske oh tem času. Najlepša hvala tudi tajnici naše podružnice, ki je urejevala zapisnik namesto mene, ker nisem bila prisotna na vseh sejah.
Ker vstopamo v novo leto, želim našemu častitemu duhovnemu svetovalcu Rev. Slajetu, glavnim uradnicam in članicam mnogo zdravja in veselja ter da bi v prihodnjem letu imele še večji uspeh pri naših podružnicah in S2Z!
Josephine Erjavec.
Št. 21, Ely, MInn. — Na zadnji seji smo imele veliko udeležbo. Podpredsednica Mary Jerich je vodila že dve seji, to zaradi bolezni predsednice.
Za leto 1935 so bile izvoljene sledeče: Predsednica Katherine Strucelj, tajnica Mary Kurre, blagajničarka Mary Maren, zapisnikarica Mary Bergant; nadzornice:	Mary Shickonja,
Josephine Burja in Frances Erzar. Po seji nas je obiskal Miklavž ter
nam podaril lepa darila. Bil je v veliki nevarnosti, ker je tako šepal, ali je imel pa revmatizem. Sestra Križnar nam je zapela več lepih božičnih pesmi.	,
Zadnja dva meseca sta dve naši članici izgubili svoje soproge. Soprog sestre Čampa se je ponesrečil na lovu, soprog sestre Frances Penga je pa že delj časa bolehal. Žalujočima sestrama izrekamo naše globoko sožalje!
Najlepše pozdrave ter veselo in srečno novo leto vsem članicam!
Mary Kurre, tajnica.
Št. 24, La Salle, 111. — Decemberska seja je minila. Staro leto se je poslovilo od nas in tako stopamo v novo leto 1935. Vsem našim članicam in glavnim uradnicam želim srečno in veselo novo leto. Da bi bile vse bolj zdrave in srečne kot v preteklem letu!
Za leto 1935 je izvoljen sledeči odbor: Predsednica Rozi Urbanc, podpredsednica Mary Grgovic, zapisnikarica in tajnica Angela Strukel, blagajničarka Mary šetina; nadzornice: Mary Strukel, Mary Cvelbar in Emma Simkus.
Najlepša hvala vsem članicam za tako lepo udeležbo na zadnji seji. Bilo nas je čez 60. Prosim vas za enako sodelovanje v tem letu, kakor v preteklem, kar bo za korist podružnice in SŽZ. Po seji smo se pa prav po domače zabavale. Igrale smo tudi bunco. Najboljše igralke so dobile lepe nagrade, katere je darovala sestra Baznik. Prvo nagrado je dobila sestra Dusak iz Oglesby, katero smo ji vse privoščile, da bo drugič rajši na sejo prišla. Drugo nagrado je pa dobila sestra Cvelbar. Prigrizek in dobro pijačo so nam preskrbele sestre Dolanc, Dušak, Možina, Ambrož, Potočnik, Urbanc, Strukel, Hor-zelm in Šetina. Mislim, da nisem izpustila nobenega imena. Prav lepa hvala vsem skupaj!
Baš ko pišem ta dopis, se nahaja v bolnišnici naša sestra Julija Kosem, ki se je morala podvreči težki operaciji. Želimo ji vse ljubega zdravja, kakor tudi onim sestram, ki se zdravijo doma.
Pozdrav vsem skupaj!
Angela Strukel, tajnica.
Št. 25, Cleveland, O. — Leto gre k zatonu. Nastopilo bo novo leto. Leto zepet polno upov, na tako težko pričakovane boljše čase. Ali le polagoma se vračajo med nas.
Naša podružnica je v tem letu dobro napredovala, a glejmo na to, da v prihodnjem letu ne zaostanemo. To je moj nasvet v prvi številki letošnje Zarje.
Decemberska seja je bila prav po-voljno obiskana. Vsa čast in hvala našim zavednim članicam, ki se tako vneto zanimajo za našo edino žensko organizacijo. Le tako naprej, drage sestre, in uspeh nam bo zagotovljen.
Naznanjam vam, da bomo 10. februarja priredile prav smešno igro v treh dejanjih. Igra je polna smeha od kraja do konca. Podrobnosti o tej igii bodo poročane na seji in v prihodnji izdaji Zarje.
Po prihodnji seji v januarju bomo imele zopet malo prigrizka in druge zabave, ker nam je na zadnji seji prinesel dobitek, katerega je darovala sestra Jennie Zigavec $7.55 in je bilo sklenjeno, da se porabi ta vsota za pokritje stroškov na januarski seji. Po vrhu vsega tega bo pa še nekaj prav posebnega, toda vam ne povem, kaj, ker hočem, da pridete na sejo in tam slišite in vidite. Prav žal vam bo, ako boste odsotne. Prebrani bodo tudi celoletni računi, tako da boste vse vesele, ko boste slišale,, koliko smo v letu napredovale.
Za leto 1935 so bile Izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Margaret Tomažin, tajnica Mary Otoničar, blagajničarka Dorothy Strnisha, zapisnikarica Josephine Perpar, rediteljica Pauline Žigmon; nadzorni odbor: Jennie Stanovnik, Mary Skul in Mary Marinko; duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. V izobraževalnem klubu so sledeče sestre: Predsednica Josephine Perpar, Margaret Tomažin, Mary Brodnik, Mary Marinko, Frances Brancelj, Jennie Stanovnik, Mary Lach, Julija Brezovar, Mary Hočevar, Jennie Lube, Frances Kovačič in Fiances Prnač.
Vsem gl. uradnicam in celokupnemu članstvu voščim zdravo, srečno in zadovoljno novo leto in posebno našim sestram pri št. 25. Da bi bilo novo leto za našo podružnico in SŽZ še bolj uspešno kot preteklo!
Pošiljam vsem skupaj iskrene pozdrave!
Mary Otoničar, tajnica.
Št. 27, North Braddock, Pa. — Naša zadnja seja je bila vsem v veselje, ker je bila udeležba tako povoljna. Tako je lepo od vas, dra?e sestre. Prosim vas, da pridete v enako velikem številu vsak mesec k seji. Koliko več koristnega in novega bi lahko ukrenile. Ako je samo par članic navzočih, je težko kaj ukrepati. Par ur na mesec si lahko vsaka privošči za priti na sejo Sklenile smo tudi, da se ne bo več zakladalo kakor za en mesec za asesment. Katera ne bo prišla drugi mesec plačat, bo suspendirana. Potem se ni treba nič jeziti na tajnico ker ona ni kriva suspendacije, pač pa vsaka sama, katera ne skrbi za svoj dolg. Tajnica tudi ne more zakladati. Sklenile smo, da se vzame pet dolarjev iz ročne blagajne in iz te vsote se bo založilo samo en mesec za one, ki ne morejo ob času plačati. Da bomo laglje krile uradne stroške, smo sklenile, da bo vsaka članica plačevala 30 centov na mesec, namesto 25c v prihodnjem letu.
Na decemberski seji smo obdarile troje naših sester, in sicer vsako s 5 dolarji. Dve sta bili deležni daril, ker sta imeli prirastke v družini, eno darilo je dobila pa vdova, ki se je zopet poročila. Sprejele smo tudi eno novo članico.
Odbor za leto 1935 je sledeč: Predsednica sestra Tomažin, podpredsednica sestra Nemanič, tajnica Uršula Pierce, blagajničarka sestra Anžlovar, zapisnikarica sestra Planinac; nadzornice so sestre Kučič, Branzel in Zimerman.
Srečno novo leto želim celokupnemu članstvu SŽZ in posebno članicam naše podružnice!
Ursula Pierce, tajnica.
Št. 28, Calumet, Mich. — Po dolgem času se moram zopet oglasiti, da vam sporočim, da smo imele na zadnji seji card party, ki se je prav dobro obnesel. Naznanjam vam tudi, da naša podružnica prav lepo napreduje. Članice so vse prav zadovoljne ter složno sodelujejo v vseh ozirih. Le tako naprej, drage sestre, ker v Blogi je moč.
Vreme je pri nas nekam čudno. Mislile smo že, da. bomo letos brez snega, toda dne 1. decembra nas je zopet obiskal. Delavske razmere so še zmeraj po starem, da smo se že tudi slabega privadili.
Vsem sestram naše podružnice kakor tudi celokupnemu članstvu želim prav srečno in zadovoljno novo leto!
Najlepše pozdrave vsem skupaj!
Gertrude Kastelic.
Št. 30, Aurora, 111. — Na glavni seji zadnji mesec je bilo predlagano in sprejeto, da odbor ostane kot je, toda predsednica podružnice nikakor ni hotela sprejeti urada še za naprej. Šele po daljšem nagovarjanju vseh članic je vendar sprejela, kar je bilo v splošno zadovoljstvo vseh članic. Tako je bil ponovno izvoljen ves stari odbor.
Potem je nastalo vprašanje, kje bomo zborovale? Toda sestra Fajfar nam je radevolje dala svoje prostore na razpolago in to brezplačno Za njeno radodarnost In gostoljubnost ker nas po vsaki seji postreže z dobrim prigrizkom, se ji kar najlepše zahvaljujemo.
Nato je sestra Bučar predlagala, da priredimo bunco party in nam obenem ponudila svoje prostore. Ker smo to odobrile, vas prosimo, da pridete v lepem številu na prihodnjo sejo, da odločimo dan in uredimo vse potrebno.
Iskrena hvala našim sotrudnicam v kuhinjskem kotičku. Okusen je bil cimetov kek; izvrsten je bil chop suey itd. Zelo bi bila hvaležna članici, ki bi nam podala navodilo, kako napraviti “mock chicken leg.” Kaj pa naše severne članice iz bakrenega okrožja oziroma iz Calumeta, ali ne bi one izdale svoje kuharske umetnosti, kako napraviti takozvanl “eng-lisli pastry?” Ta jed je zelo dobra. To zveni tako kot oni, ki je rekel: “Veste, riba tonlna je strašansko dobra za jesti. Mojega brata brat je videl, ko so jo v Trstu jedli." Ampak jaz sem se z lastnim okusom prepričala, ko sem bila deležna te dobrote pri neki družini v Calumetu Uega Je četrt stoletja nazaj), da je v resnici dobra Jed. Vem le toliko, da se rabi surovo maslo, krompir, korenje na drobno zrezano in v testu pečeno. Sicer nisem ljubljenka kuhalnice, toda včasih pa le rada preizkušam nove kuhinjske recepte. Komu ni znana prislovica Angleža, ki pravi, da moževa ljubezen gre skozi želodec? Vidim, da postajam romantična, zato je bolje, da končam.
Pozdrav vsem članicam ter srečno
ISKRENA HVALA!
Prva številka leta 1935 prinaša zopet lepo število oglasov. Naša iskrena hvala sotrudnicam v Chisholm, McKinley in Hibbing, Minn.; Indianapolis, Ind.; Barberton, Euclid, Collin-wood in Cleveland, Ohio, za vso izkazano naklonjenost do Zarje.
Želimo, da bi' bilo to vaše plemenito delo še bolj uspešno v novem letu in prineslo Zarji mnogo pridnih posne-movalk.
Vsem podružnicam se najtopleje priporočamo za prihodnje izdaje v svrho nabiranja oglasov.
V	poklon za uspešno sodelovanje prihaja Zarja s prvo številko v letu 1935 še veliko lepša kot do sedaj. Hvaležno vam bo za vsako priznanje— Uredništvo.
in veselo novo leto vam želi
Loško-potoška.
Št. 32, Euclid, Ohio. — Na zadnji seji je bil izvoljen sledeči odbor: — Predsednica Theresa Potokar, tajnica Eva Majcen, blagajničarka Theresa Zdešar, zapisnikarica Prances Perme. Nadzornice: Mary Gregorin, Rose Bre-zek in Antonia Gerjavič, zastavonoška Mary Črček. Izbrale smo si tudi veselični odbor, vse prav izvrstne članice, ki bodo skrbele za vse zabave in prireditve v tem letu, da bodo uspešne. Pričele bomo takoj januarja meseca s card party in plesom, ki se bo vršil po redni seji. Zaradi tega se bo seja začela že ob sedmih zvečer, tako da bomo s sejo gotove že do osme ure. Vstopnina za card party bo 25 centov, samo za ples pa 15 centov. Igrala bo izvrstna godba. Vse to se bo vršilo drugi torek v mesecu januarju, ker v novem letu smo premestile naše redne seje na drugi torek v mesecu.
Drage sestre, prav vljudno vas prosim, da redno plačujete svoj ases-ment, ker jaz ne morem nobene zalagati, iz blagajne pa ne smem drugače založiti, kakor če pridete na sejo in se tam javite, da ne morete plačati. V vsakem drugem slučaju pa
ne morem zakladati za nobeno članico kar sama od sebe. Bodite torej bolj točne s plačevanjem v tem letu kot do sedaj.
Iskreno čestitamo podružnici št. 14 k slavnosti, katera je bila tako uspešno izpeljana ob priliki njih se-demletnice. Program je bil zelo lepo urejen, da smo imeli vsi navzoči prav prijeten večer. Želimo vam še mnogo let uspeha!
Vsem sestram naše podružnice kakor tudi celokupnemu članstvu SŽZ, želim prav veselo in srečno novo leto! S pozdravom,
Eva Majcen, tajnica.
Št. 33, New Duluth, Minn. — Naša podružnica je priredila dne 6. decembra card in bunco party. Udeležba je bila obilna, še večja kot smo pričakovale, kaj- je precej pripomoglo k naši blagajni.
Zadnje seje se je udeležilo lepo število članic. Za leto 1935 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Mary Shubitz, podpredsednica Mary Rot, tajnica Mary Anzelc, zapisnikarica Mary Jakša, blagajničarka Mry Sken-dar; nadzorni odbor: Mary Špehar jr., Viktorija Borich in Helena Krall, re-dJteljica Mary Hennes. Seje se bodo vršile vsak drugi torek v mesecu ob sedmih zvečer v navadnih prostorih.
Naznanjam vam tudi, da ne bomo več plačevale pet centov naklade. Sedaj bo mesečnina le 25 centov.
Po zadnji seji smo imele prav prijetno zabavo in okusen prigrizek. Lepa hvala sestram Jerina, Jakša in Zalar, ker so nas tako imenitno pogostile.
Srečno novo leto želim vsem skupaj!
Mary Špehar, tajnica.
št. 36, McKinley, Minn. — Ko pišem te vrstice, je tukaj pri nas precej mzlo vreme. No, pa saj ni nič čudnega — božič je tukaj. . .
Na zadnji seji smo izvolile sledeči odbor: Predsednica Agnes Siskar, tajnica Mary Mihar, blagajničarka Prances Mesojedec. Sklenjeno je tudi bilo, da bo morala vsaka članica prispevati 50 centov v društveno blagajno, ako se ne bo udeležila prihodnje letne seje Da pa boste redno prihajale na mesečne seje, je sklenjeno, da bo morala vsaka članica, ki se ne udeleži seje, plačati 5 centov v blagajno. Ta sklep je bil odobren največ zato, ker nekatere tako nerade prihajajo na seje.
Vsem glavnim uradnicam in članicam želim prav veselo in srečno novo leto!
Frances Mesojedec, tajnica.
Št. 38, Chisholm, Minn. — Naša zadnja seja je bila prav dobro obiskana. Drage sestre, enake udeležbe se pričakuje od vas vsak mesec. Pohvaliti vas moram, ker ste v tako lepem številu prihajale na sejo v preteklem letu. Lepo vas prosim, da isto storite tudi v novem letu. Vljudno vas vabim na prihodnjo sejo v januarju, da boste slišale poročilo nadzornega odbora.
Na bolniški postelji se nahajajo sestre Marolt, Krajnik in Mihelich. 2e-
limo jim, da se jim v kratkem povrne ljubo zdravje.
Sprememb v odboru za prihodnje leto ni veliko, ker so bile vse članice zadovoljne s starim odborom. Odbor za leto 1935 je torej sledeč: — Predsednica Mary Smoltz, podpredsednica Mary Knaus, tajnica Johana Dolinar, zapisnikarica Frances Andol-šek, blagajničarka Jennie Samsa; nadzorni odbor: Agnes Hochevar, Mary Tekautz in Jennie Zaitz, reditelji-ca Mary Zaitz.
Prosim vas, da pridete v lepem številu na prihodnjo sejo. Po seji bomo imele prosto zabavo in prigrizek.
Glavnemu odboru in vsem sestram SŽZ voščim veselo in srečno novo leto!
S sestrskim pozdravom,
Johanna Dolinar, tajnica.
Št. 40, Lorain, Ohio. — Leto 1934 je končalo svojo pot. Za novo leto se vprašujemo, ali bomo kaj boljšega dočakale v letu 1935? Trdna vera in zaupanje v bodočnost nam bo mogoče prineslo zdravja, zadovoljstva in boljših delavskih razmer v tem letu.
Pri naši podružnici smo napredovale za 25 članic v zadnji kampanji, katere upamo, da so zadovoljne med nami. Pridobile smo si tudi tri broške za spomin. Najlepša hvala gl. uradu za poklon! V prihodnji kampanji se pa vse poprimimo dela, da bo naša podružnica rasla in SŽZ cvetela.
Voščim zdravo in srečno novo leto našemu duhovnemu svetovalcu Rev. M. Slajetu, glavnemu odboru in celokupnemu Članstvu S2Z!
Ag-nes Jančar, predsednica.
*
Hitro teče čas; mesec za mesecem se poslavlja od nas in tako tudi mesec december, v katerem smo pri raznih društvih volile odbore in spreminjale razne točke v pravilih in odobravale sklepe v korist društev in članstva.
Na glavni seji naše podružnice, ki se je vršila 11. decembra, je bil izvoljen ves stari odbor: Predsednica Angela Jančar, podpreds. Johana Debevec, tajnica F. Brešak, blagajničarka M. Cernilec; nadzornice:	F.
Tomažič, B. Anzelc, F. Dougan. — Seje se bodo vršile vsak drugi torek v mesecu ob pol osmih zvečer v sobi za šolo sv. Cirila in Metoda. Sklenjeno je tudi bilo, da bomo priredille card party dne 13. januarja v S. N. Domu ob pol osmih zvečer. Vsaka članica je prošena, da prispeva 10c za nakup dobitkov. Vstopnina bo samo 25c. Ker je to prva večja prireditev naše podružnice, zato smo sklenile, da vsaka članica plača tiket za 25 centov. Vljudno prašimo vse članice, da se gotovo udeleže in da pripeljete seboj tudi svoje domače in prijatelje, da bo uspeh čim večji. Saj veste, da je blagajna blizu stopinje pri ničli.
Apeliram tudi na članice, da agitirajo in pripeljejo v SŽZ vse znanke, ki še niso članice. Vsaka naj si šteje v čast, biti članica tako važne in koristne organizacije kot je SŽZ.
Vsem glavnim uradnicam in članicam SŽZ želim zdravo in srečno novo leto! S2Z pa želim, da bi ob koncu leta 1935 štela 10,000 članic.
Frances Brešak, tajnica.
Št. 41, Cleveland - Collinwood, O.—•
V	zadnjem dopisu sem pisala, da pričakujemo Miklavža na našo sejo. Bilo je mnogo dela in stroškov, pa smo ga le pričakale z vso nebeško družbo. Samo “parklov” ni mogel dobiti, ker je vsak rekel, da ne bi imel nič dela, ker so vse članice tako pridne. Dvorana je bila lepo dekorirana v božičnih barvah, bogato okrašeno drevesce, angelci, ki so prepevali božične pesmi, da je res prav praznično izgledalo. Darila so bila bolj skromna, pa saj članice vedo, da so povsod slabi časi in da mora Miklavž obiskati mnogo krajev, zato ni mogel pustiti vse pri nas. Upam, da so bile vse zadovoljne, vsaj tako je izgledalo. Torej najlepša hvala Miklavžu in njegovi družbi za obisk in se že sedaj priporočamo za leto 1935. Članice pa ne pozabite besed, katere ste slišale, “da boste ostale vnete in marljive delavke za podružnico in Zvezo.”
Kar smo rabile za ta dan, so darovale sledeče članice: A. Videnšek, A. Stopar, M. Radell, F. Turek in M. Hudolin. Največ je darovala naša pekarica, sestra M. Habjan z Grove-wood. Nikoli ne mine prireditev, da se nas ne bi spomnila s kakim darom. Zato je tudi dolžnost nas članic, da smo ji tudi me naklonjene pri trgovini. Najlepša hvala vsem sestram! Hvala tudi č. sestram sv. Frančiška s 40. ceste in Mrs. Kogovšek za posojene obleke.
Na seji smo pogrešale našo predsednico, sestro M. Lušin, ki se že dlje časa nahaja na bolniški postelji. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Radi njene odsotnosti je vodila sejo naša podpredsednica, sestra A. Videnšek. Sklenjeno je bilo, da bomo praznovale petletnico obstoja podružnice dne 12. maja v S. D. Domu. Vsaka članica bo primorana vzeti eno vstopnico, da s tem nekoliko opomoremo blagajni, ker mesečnina 25 centov, katere plačujemo, gre vsa na glavni urad; zato je prav, da enkrat na leto prispevamo vse sorazmerno.
Odbor za leto 1935 je sledeč: Predsednica sestra Mary Lušin, podpredsednica Anna Videnšek, tajnica Mary Hudolin, zapisnikarica Anna Stopar, blagajničarka Mary Radell; nadzornice: Anna Skolar, Anna Prišel in Angela Pirnat. Rediteljica F. Turek. Zastopnice za Zvezo collinwoodskih diuštev: Anna Videnšek, Mary Rogel in F. Markovič. Duhovni vodja Rev. L. Kužnik. Izvolile smo tudi veselični odbor, ki bo sodeloval skupno z društvenim odborom za zabave po sejah in sicer: sestre Janc, Klemenčič, Jung in Rebol. Kakor vidite, je ostal po večini stari odbor. Nisem rada prevzela urada tajnice, ker je res mnogo dela in skrbi, pa so me le pregovorile, da sem zopet sprejela. Tako sedaj bom pa morala iti zopet na delo. Prosim vas, drage sestre, da tudi ve sodelujete s tem, da redno plačujete mesečnino. Doslej je bila to največja preglavica za mene, ker
sem vas morala tolikokrat opominjati, ker ste tako rade pozabile, da je treba točno plačati.
Prav lepa hvala vsem članicam in uradnicam za skupno delovanje v preteklem letu ter vas prosim, da bi tudi v tem novem letu delovale tako složno, ker v skupnosti nam je napredek zagotovljen za našo podružnico in SŽZ.
Prosim vas, da pridete v velikem številu na prihodnjo sejo v januarju, ker moramo odločiti, kako bomo praznovale petletnico. Po seji bomo imele zabavo in ples, ker je takrat že predpust.	,
Vsem članicam in uradnicam želim mnogo sreče, veselja in božjega blagoslova v novem letu 1935!
Mary Hudolin, tajnica.
*
Prav žal mi je bilo, ker se nisem mogla udeležiti zadnje seje. Človek obrača — Bog pa obrne; tako se je zgodilo z menoj, ker sem zbolela 14. novembra.
Najlepše se zahvalim g. župniku Vi-tusu Hribarju za obiske in tolažilne besede ob času bolezni. Lepa hvala tudi podružnici št. 41 in sestram Radell, Poznič, Urbas, Videnšek, Rožanc, Turek, Stopar in Hudolin kakor tudi dekletom Old time social club za obiske in cvetlice. Bog vam plačaj! Posebno se moram zahvaliti naši marljivi tajnici, sestri Mary Hudolin in sestri Kožel za tako pogoste obiske. Bog vam naj povrne!
Pozdravljene!
Mary Lušin.
Št. 43, Milwaukee, Wis. — Pohvaliti moram članice naše podružnice, ki so se v tako lepem številu udeležile naše zadnje seje.
V	odbor za prihodnje leto so bile izvoljene sledeče članice: Predsednica Gertrude Delopst, podpredsednica Ce-olia Goršek, tajnica Antonia Velkovrh, blagajničarka Josephine Tamin-šek, zapisnikarica Marie Bevz; nadzornice: Helena Zunter, Marie Mlinar in Josephine Verbick Seje se bodo vršile kot doslej, vsako drugo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih.
Sklenjeno je bilo tudi, da se založi mesečnina iz blagajne za dva 'meseca, med tem časom vas tajnica opomni, in ako se ne odzovete opominu, se vas označi zr. suspendirano na glavni urad. Kot tajnica ne morem nič več zalagati za f'anice, ki se ne zglase, ker ne vem, da-li mislijo še ostati pri Zvezi ali ne. Vse, ki ste sedaj zaostale, vas prosim, da pridete poravnat ter vas prašim, da bi v prihodnjem letu bolj točno plačevale.
Vse članice ste prav vljudno prošene, da se udeležite prihodnje seje, ki se bo vršila 13. januarja, ker imame ukreniti še mnogo važnega glede naše domače zabave, ki bo dne 19. januarja, članice, ne pozabite na to sejo, in pridite v polnem številu, kakor tudi na domačo zabavo.
Tem potom vabimo sosedne podružnice št. 12 in št. 17, kakor tudi vsa druga društva in cenjeno občinstvo. Vstopnina bo za vse enaka, in sicer 50 centov.
Članice šivalnega kluba so naredile lepo posteljno odejo (kovter) in sestra Bely je darovala krasne prevleke za blazine (pillow cases), ki se jih bo izžrebalo na zabavi. Vsi ljubitelji zabav, posetite nas ta dan, ker pripravljalni odbor je pridno na delu, da boste vsi postreženi.
Vsem sestram naše podružnice in celokupnemu članstvu želim veselo in zadovoljno novo leto!
A. Velkovrh, tajnica.
št. 45, Portland, Ore.—Na 9. decembra imale smo godišnju sjednicu sa svima članicama prisutnim. Pošto je bila godišnja sjednica; imale smo da izaberemo novi odbor za godinu 1935 ah članice su sve jednoglasno bile za stari odbor da ostane. Promjenila smo prosvjetni odbor te želimo im dobar uspjeh u budučem radu.
Od strane podružnice najlepša hvala odbornicam, koje su radile i zauzi-male se za napredek društva do sada te se i na novo prihvatile istog rada za dojduču godinu. Tako isto ide pohvala odbornicam zabavnog odbora, koje su priredjivale plesove i svaki puta sa lijepim uspjehom uz pomoč ostalih članica koje su uvjek pripravne, da pomažu kod zabava.
Zadnjo sjednico smo obdržavale kod sestre Sercelj od koje smo bile lijepo počaščene. Ovaj dani je bilo jako zima, pa zato je i znala čime nas do-čekat. Ona je isto poklonila dar društvu koji je bio izigran i odnesla ga jest sa sretnim brojem sestra Lalič.
Drugu nedelju u januaru dodjite k sestri P. Završnik, koja stanuje na 3048 N. E. Oregon St.
Sa lijepim pozdravom i do videnja, ostajem,
M. Golik, tajnica.
Št, 46, St. Louis, Mo.—Sporočam vam, da smo se imele prav prijetno na zadnji seji. Novo izvoljeni odbor je sledeči: Predsednica Anna Johnson, podpredsednica Helen Skoff, tajnica Mary Moeningmann, blagajničarka Josephine Speck, nadzornice: sestre Mary Gabrian, Mary Lousha in Marie Stekar. Sklenile smo, da ne bomo zborovale vsaki mesec. Vsaka članica bo dobila posebno obvestilo od tajnice, da ne bo izgovorov.
Najlepše čestitke naši tajnici, ki se je poročila na Zahvalni dan. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu!
Prav veselo smo presenetile našo sestro Mary Petrovick za njen rojstni dan. Vse smo se prav dobro zabavale Pogrešale smo sestri Zwa-nut in Theresa Speck, ki se nista mogli udeležiti zaradi bolezni.
Sestra Mary Stekar se vsem prav prijazno zahvali za pomoč pri prodajanju tiketov in posebno sestri Josephine Speck in Zwanut.
Želim vam prav srečno in zadovoljno novo leto!
Theresa Franko.
Št. 47, Cleveland, Ohio—Zopet stopamo v novo leto. Ž njim se prične novo delo, sklepi in načrti. Tudi me članice napravimo trdni sklep, da ostanemo zveste pod okriljem naše matere SLOVENSKE ZENSKE ZVE-
ZE ter da se bomo skozi celo leto pridno udeleževale naših sej in pridobile vse naše slovenske žene in dekleta pod eno zastavo—SŽZ.
Zadnja naša seja je bila kljub slabemu vremenu še precej dobro obiskana. Uredile smo precej važnih zadev za leto 1935. Katere niste bile pri ukrepih, pridite vsaj na januarsko sejo, da slišite zapisnik. Poročali se bodo tudi celoletni računi o podružničnem poslovanju.
Sklep je bil, da se vse tikete za odejo vrne tajnici najkasneje do 5. februarja, ker se bo srečna številka dvignila na seji 9. februarja. Katera ne bo pravočasno vrnila tiketov, naj se sama obsoja, ker plačati jih bo morala vseeno. Ako jih katera še ni dobila, naj se zglasi pri tajnici; če jih katera želi več, jih isto še lahko dobi. Zakaj se je napravil tak sklep, da mora vsaka vzeti je da se nekaj pridobi v blagajno, da nam bo mogoče poslovati. Tako bomo nekaj dolarčkov dobile, ker v sedanjih časih se nam ne izplača delati kake pri-leditve, ker bi se še stroški ne krili, če bi napravile naklado bi tudi ne bilo prav za vse, zato moramo gledati, da izostanemo brez iste.
Volil se je odbor za leto 1935, in sicer: Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Marie Železnik, tajnica H. Tomažič, blagajničarka Louise Zi-danič, zapisnikarica Prances Miklič, nadzornice:	Marie	Mafko, Antonija
Dolinar in Marie Zupan, rediteljica Uršula Zala.
Sestri Železnik, kot predsednici za leto 1934, izrekam najiskrenejšo zahvalo; bila je delavna in požrtvovalna. Isto bo prav gotovo ostala še v bodoče, ker naša podružnica ji je vedno pri srcu ter z veseljem zanjo deluje. Vse priznanje zasluži tudi sestra Mausar, katera je bila tri leta v odboru. Dve leti zapisnikarica in eno leto blagajničarka. Za sedaj ni hotela prevzeti urada, kar ji čas ne dopušča. Upam, da jo še kdaj posadimo na stolček. Vso hvalo in priznanje zasluži tudi sestra Pugelj. Upam, da bodo tudi v bodoče ravno tako vneto delovale za našo podružnico in S2Z. Želim in upam, da bo letošnji odbor ravno tako pridno in vestno ter složno deloval.
Na zadnji seji sta nas presenetili sestra Horvat in Mausar, ker sta prinesli že popolnoma izdelan “quilt," ali posteljno odejo. Zmenile smo se, da bomo po seji vedno šivale in tako bi bil gotov morda enkrat spomladi. Prav nič se nismo jezile nad njima; vsaka jima je pokazala zadovoljen nasmeh. V mojem in podružničnem imenu se jima najlepše zahvalim za storjeno delo in surprise. Priporočamo se še za v bodoče.' Rešile ste nas precej obodljajev v prst.
V	bodoče se bodo naše seje vršile vsako drugo soboto v mesecu v navadnem prostoru. Prihodnja seja bo 12. januarja. Pridite vse, da tako odboru daste veselje do dela. Ena bo zopet deležna “door prize.” Tudi ta mlade članice naj pridejo ter pripeljejo še kaj novih, da nas bo več.
Na majevi seji in še potem vas je več članic darovalo za hiralnico v Ponikvah v Jugoslaviji. Tudi č. g.
Rev. Oman so nekaj darovali, kateri dar sem odposlala na dr. sv. Terezin-ke. Prejela sem od tamkaj sledečo zahvalo:
Velespoštovana gospa!
Vljudno Vam sporočamo, da smo prejeli 125 Din. kot dar za hiralnico v Ponikvah. Prav lepo se zahvaljujemo Vam in vsem darovalcem za dar. Sestre bodo za Vas molile in tako cprosile pri Bogu plačilo za to velikodušno darilo. Priporočamo se še nadalje Vaši naklonjenosti in Vas vse kar najiskrenejše pozdravljamo!
Vdani,
Društvo sv. Terezinke v Ponikvah, p. Videm, Dobropolje.
Ako se pri kaki podružnici zavzamete za tako dobro delo, vam bodo gotovo tudi iz srca hvaležni. Pošlje se na društveni naslov.
Nad vse blagoslovljeno, zdravo in veselo novo leto želim vsem članicam Slovenske Ženske Zveze kakor tudi vsem, kateri čitajo naše glasilo Zarja.
Helen Tomažič, tajnica.
št. 49. Noble, O.—Zaradi bolezni se nisem oglasila v Zarji že dolgo časa. Bila sem v postelji 12 tednov, toda sedaj se počutim že veliko boljše.
Na zadnji seji smo se imele prav izvrstno. Navzočih je bilo precejšno število članic. Sprejele smo tudi nekaj novih članic, večina sama mlada dekleta. Po seji smo imele pa zabavo in vsega zadosti za pod zobe. Lepa hvala vsem skupaj katere ste nam kaj prinesle kakor tudi godcu, ki nam je delal kratek čas in ga povabimo še za prihodnjič. Ker kakor se sliši, bomo imele tudi po prihodnji seji prijetno zabavo. Pravijo, da bo še bolj luštno in da bomo zopet plesale. Zato se vse obujte ta lahke čeveljčke, da bo šlo bolj naokol. Pridite prav vse na prihodnjo sejo 8 januarja, ker imamo več važnih stvari za razpravljati. Določile bomo tudi, kakšno zastavo si bomo nabavile, katero mislimo blagosloviti v mesecu maju. Kaj več o tem prihodnjič.
Naznanjam vam tudi, da bomo priredile “balloon dance” dne 26. januarja pri sestri Schneider na Bliss ltd. To je nasproti cerkve sv. Kristine. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč in posebno članice naše podružnice, da nas posetite na ta dan. Vstopnina bo samo 25 centov. Ta srečni bo dobil lep dobitek. Na svidenje 26. januarja. To bomo plesali in se zabavali!
V	imenu podružnice se prav prijazno zahvalim sestri Gnidovec, ker nam dovoli, da brezplačno zborujemo v njenih prostorih že par let. Seje se bodo vršile tudi v letu 1935 v njeni hiši.
Najlepša hvala vsem članicam za vse, kar ste mi dobrega storile ob času moje bolezni, kakor tudi za pogoste obiske. Skušala vam bom po moji najboljši moči povrniti. Ostale mi boste za vedno v spominu. Prisrčna hvala vsem skupaj. Na svidenje na seji!
S sestrskim pozdravom,
Mary Walter,
Št. 52, Kitzville, Minn.—Minila je letna seja, na kateri smo ukrenile marsikaj koristnega za bodoče leto. Izvolile smo sledeči odbor za leto 1935: Predsednica Josephine Oswald, podpredsednica Angeline Russ, tajnica Frances Shega, blagajničarka Prances Shega st., zapisnikarica sestra Turk, nadzornice: sestre Divjak, Kochevar in Germ. Seje se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu ob sedmi uri zvečer v šolski dvorani.
Nadalje naznanjam vsem članicam, ki niste bile navzoče pri zadnji seji, da je bilo sklenjeno, da bo vsaka članica prispevala 10 centov v mesecu juniju in avgustu, kar bo šlo za uradne stroške.
Novemu odboru želim veliko napredka in uspeha pri poslovanju v novem letu.
V	imenu članic naše podružnice želim vsem gl. uradnicam in članicam, ki spadajo pod okrilje S2Z, veselo novo leto!
Mary Bartol.
Št. 53, Brooklyn, O.—Na glavni seji nismo imele popolne udeležbe. Naznanjam vam, da sem odklonila prevzeti še nadalje urad tajnice. Na moje mesto je bila izvoljena naša vneta in zanesljiva sestra Pauline Hunter na W. 97th St. Toliko v pojasnilo, da vam bo vsem znano.
Vljudno se vas vabi, da pridete na prihodnjo sejo, ker bo važna. Ukreniti imamo še glede veselice.
Sestra K. Strel se nahaja v mestni bolnici. Želimo, da se kmalu vrne zdrava k svoji družini. Sestra Emma Jesen se zdravi doma. Članice se prosi, da jo obiščejo.
Pred oltar je stopila sestra Albina Demshar. Naše iskrene čestitke in dobre želje za srečo v novem stanu!
Mr. Martin Oblak nam je brezplačno napravil lep okvir za naš čarter. Najlepša hvala Mr. Oblak!
Vsem članicam, gl. odboru in vsem, ki delujejo za našo organizacijo SŽZ želim srečno novo leto!
Pozdrav vsemu članstvu!
Anna Jesenko, tajnica.
Št. 54, Warren, O.—Spet je leto zatonilo v tajne večnosti morja; več ne bo se povrnilo, novo je nastalo že. Naj vam sreče žar obseva — zdravje, mir, vam bodi žnjim, kar le srce vam zahteva, članicam S2Z jaz želim!
Torej veselo novo leto želim naši urednici, gl. predsednici, gl. odbornicam, našemu duhovnemu vodju ter sploh vsem članicam naše S2Z. Zopet smo leto starejše, dal Bog, da bi bile tudi modrejše
Na naši zadnji seji smo sklenile več važnih stvari. Zatorej je najbolje, da jih podam v javnost, da boste vedele tudi tiste članice, ki žal niste bile navzoče.
Sklenjeno je bilo, da vsaka članica, ki se ne udeleži letne seje, bo kaznovana 25 centov globe. Izvzete bodo samo bolne članice. Ker je naša naselbina zelo prizadeta zaradi neobrata v železni industriji, bomo v tem letu zborovale po domovih in ne več v dvorani, ker moramo denar hraniti za bolj potrebne stvari. Prihodnja seja se bo vršila na domu predsedni-
ce na 205 Burton St. Na tej seji se bo določilo, kje bomo potem zborovale. Sklenile smo tudi, da priredimo dne 9. feb. “Valentine Dance.” Na tej veselici bomo tudi izžrebale namizno posodo. Zato apeliram na vas, da kadar dobite od tajnice knjižice, da jih takoj pridno prodaste, da si bomo zopet nekoliko opomogle blagajno.
Za leto 1935 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Rose Racher, podpredsednica Helena Gradišar, tajnica Mary Klenovich, blagajničarka Mary Sporich, nadzorni odbor: isti kot do sedaj Novim odbornicam želim obilo uspeha, da bi delale složno z ostalimi članicami in za dobrobit naše podružnice in SŽZ, kot do sedaj.
Sestra Viktorija Lunder se je nahajala za par dni v bolnici, kjer se je iznebila tonsilov. Sedaj se počuti že veliko boljše. Upam, da se vidimo na prihodnji seji. Njena mamica je tudi bolj pri slabem zdravju. Soprog sestre Bonazich se je moral podati v daljno Arizono v svrho zdravljenja. Vsem skupaj želimo ljubega zdravja v bodočem letu!
Prosim vse članice, da pridete na prihodnjo sejo, kjer se imamo pogovoriti še več važnih stvari glede veselice.
S sestrskim pozdravom,
Rose Racher, predsednica.
Št. 56, Hihinfr, Minn.—Udeležba na naši zadnji seji ni bila baš prevelika. Lahko bi vas bilo veliko več navzočih. V odbor za leto 1935 so bile izvoljene skoraj vse dosedanje uradnice in sicer sledeče: Predsednica Ursula Zajc, podpredsednica Margaret Tratar, tajnica Amelia Domen, blagajničarka Prances Puhek, zapisnikarica Anna Staudohar, rediteljica Emma Petrick. Drugo je vse ostalo po starem
Prijazno vas prosimo, da se v lepšem številu udeležite januarske seje.
Voščim vsem skupaj srečno in zadovoljno novo leto! S pozdravom,
Amelia Domen, tajnica.
Št. 58, Portland, Ore.—Sa zadovoljstvom javljam, da je naše seja u mesecu decembru završena s dobrom voljom. želeč sestra sestri sretan božič i novu godinu. Izabran je novi odbor, koji če objaviti u dojdučem mjesecu kada bude potvrden.
S2Z obdržavati če dane u treču su-botu januara mjeseca na koji se sve sestre i sav slovenski narod poziv-lje u St. Patrick dvorani u 8 sati u večer.
Bazar što se je obdržavav u St. Patrick dvorani dovršen je sa velikim uspjehom, največa pohvalu su dobile hrvatske žene, koje su za tri dana marljivo radile za pomoč katoličke cr-kve St. Patrick.
Sada kličem: “Sretna nova godina svim sestram SŽZ dilje Amerike!”
Antonia Polich, tajnica. --------o---------
URNA NEŽIKA
Mladi Amerikanec pride iz šole domov. Oče ga vpraša, kako se mu je dopadlo. Sinko pravi: “Veš, papa, ne veliko. Vse preveč radovedni so. Naj-prvo so me vprašali, kje si bil ti rojen Sem jim povedal. Nato so vprašali, kje je bila mama rojena. Tudi to sem povedal. Ko so pa hoteli vedeti, kje sem bil jaz rojen, sem se pa moral zlagati.”
Oče ga začuden vpraša, zakaj. Sinko se odreže: “Nisem jim hotel povedati, da sem bil rojen v ženski bolnišnici, da si ne bi drugi fantje mislili, da sem “sissy,” sem pa rekel, da sem bil rojen v Yankee Stadium.”
Prva: “Že dve uri gledam za možem, pa ga ne morem najti.”
Druga: “O, to ni nič; jaz gledam za njim že 20 let, pa ga še do sedaj nisem našla.”
KOTIČEK ZA VPRAŠANJA
Listnica uredništva
Vedno pazite, da pošljete dopise; ob času, to je do 12. in ne kasneje kot 15. v mesecu.
Kako ohranimo cvetlice v vazah sveže?
Odgovor: Vrtne cvetlice ter take, ki jih natrgaš na vrtu ali polju, deni v vazo narahlo in tako, da se ne dotikajo dna vaza. Liste na stebelcih odstrani toliko, da ne segajo v vodo, ker bi v vodi povzročali gnilobo in s tem hitro ovenelost cvetlice. Vodo odlij vsaki dan in nadomesti s svežo, stebelca pa malo odreži, in sicer poševno, da je površina za vsrkanje vlage čim večja. Trpežnost cvetlic se tudi poveča, ako daš v vodo pol ta male žličke soli.
Kako naj operem svetar, da se ml ne
bo raztegnil ali ukrčil?—M. Z.
Odgovor:	Kadar pereš svetar, ga
nikar ne drgni kakor drugo obleko. Iz Ivory mila ali narezkov (flakes) napravi močno milnico. Pazi, da voda ni prevroča, ampak mlačna. Ko svetar deneš v vodo ga stiskaj ali pre-metaj sem in tja. Ako ga vzdiguješ se ti bo prevlekel. Stiskaj ga dobro, dokler ni čist. Potem ga splahni v mlačni vodi. V zadnji vodi, v kateri svetar splahneš, raztopi še msilo mila, ker milo napravi volno mehko. Nato ga toliko časa stiskaj, da bo suh. Nikdar ga ne ovijaj. Potem položi svetar na prtič ali čist papir, in ga naravnaj v taki obliki, kakor ga želiš, ko bo suh Naravnaj ga tako dolgo, da bo povsod prav širok in dolg. Kadar se posuši, obdrži tudi to obliko.
HELEN YURCHICH:
KUHINJSKI KOTIČEK
Prcšičeva pečenka z češpljevim nadevom
Za to pečenko kupi prešičev hrbet. Meso malo potolci, da bodo končki re-berc ven gledali. Vsak konec reberc ovij z narezkom slanine in sicer zato, da se med pečenjem kosti ne osmodijo. Ves kos mesa obdrgni z zrnom česna, zapiči par klinčkov, posoli in potresi s poprom. Meso zavij v obliki kolobarja tako, da bodo reberca na zunanji strani. V sredi kolobarja je prazen prostor in tega napolni z nadevom iz češpelj. Pravilno je, da meso pečeš primeroma eno uro pred-no deneš nadev, ker ta ne rabi tako dolgo, da je pečen.
Iztrebi koščice kuhanim češpljem ter jih zreži in smeri da jih bo dve šali. Drobno zreži en hleb belega kruha. Dodaj še eno šalo čebule, tri šale zelene, eno šalo sladke paprike, nekaj soli in popra. To vse mora biti drobno zrezano in polito z dvema šalama vode. Premešaj vse skupaj in napolni v sredo kolobarja. Razume so, da rabiš vsega primeroma več ali manj. Nadev lahko tudi posebej v ponvici spečeš pa potem položiš vrhu pečenke. Okrog mesa pa razvrsti opohane šnite jabolk.
Jabolka izkroži ter nareži na šnite, katere potakni v testo kakor je za vlite nudeljne. V masti rumeno opo-haj pa pokladaj na papir, da se odtečejo. Lepa so tudi kuhana jabolka, katera ravno tako pripravi in mesto pohanja, jih skuhaj v sirupu. Za sirup pripravi vodo in sladkor po svojem okusu. Sirup lepo rdeče pobarvaš, ako zakuhaš žličico sladkorčkov (cinnamon drops). Jabolčne šnite kuhaj v širokem plitkem loncu in ne vseh nakmalu, da se ne razkuhajo in da lahko cele ven pobereš. S takimi jabolki ovenčaj pečenko. Če ti je ostalo kaj češpelj, položi po eno na vsako šnito jabolka. Predno daš pečenko na mizo, slanino vrhu reberc odstrani in ovij vsako reberce z fran-žami, katere izreži iz belega ali barvanega papirja.
Svež reliš
Dve šali sesekane zeljnate glave, dve zeleni, sladki papriki, eno žličko semena od zelene (celery seed), četrt žličke gorčice (mustard seed), dve žlici rujavega sladkorja, četrt šale Jesiha, malo soli in popra. Papriki drobno sesekaj in vse skupaj zmešaj ter postavi na hladno vsaj za par ur predno hočeš rabiti z mesom.
Prijateljica “kuhinje.”
Špinača
Špinačo zberi, operi in nepokrito naglo skuhaj v vrelem kropu. Kuhano stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo, nato jo ožmi in drobno zreži. Na masti zarumeni malo drobno zrezane čebule in žlico moke, prideni špinačo ter zalij z vodo, v kateri se je kuhala špinača. Prideni še dve žlici kisle smetane, soli in pusti, da se malo prevre.
Špargljeva juha
Špargeljne očisti, zreži na drobne koščke ter mehko skuhaj v slani vodi.
V	kozici speni 2 žlici masla, prideni žlico drobno zrezanega petršilja in 2 žlici moke. Ko zarumeni, zalij z špargljevo juho ter mešaj, da bo gladko, nakar vlij h kuhanim žpar-geljnom. Juhi dodaj na koščke zrezan opečen kruh.
Članica št. 10.
Jetra
V	kozico deni 2 žlici masti, zarumeni pol žlice drobno zrezane čebule in žlico moke, deni vanjo funt tenko zrezanih jeter, jih posoli in naglo obračaj na hud^m ognju. Prilij vode in 3 žlice smetane, dodaj še malo limono'/« lupine in vršiček majerona. Ko še malo prevro, jih daj takoj na mizo.
Krompirjeve klobasice
V	slani vodi skuhaj štiri krompirje, jih olupi in pretlači skozi sito. Prideni eno raztepeno jajce, malo masla in toliko moke, da dobiš gladko mehko testo in napravi za prst debele klobasice. Kuhaj jih v slani vodi 10 minut. Kuhane potresi z ocvrtimi kruhovimi drobtinami.
A. T., članica št. 50.
*	# *
Kruhovi cmoki kuhani v prtičku
Zreži si kruha na prav drobne ko-ščeke. Polovico kruha prepraži na maslu. Stresi ves kruh skupaj ter polij z mlekom, da se dobro napoji. Mleka rabi po previdnosti, da ne bo premehko. Dodaj tri ali štiri jajca in fino zrezanega peteršilčka. Moke rabi samo toliko, da lahko stlačiš in napraviš štruco. Potresi prtič z moko, zavij notri štruco ter kuhaj v vreli osoljeni vodi primeroma pol ure. Kuhane odvij ter razreži na prst debele šnite. Zabeli jih z maslenimi drobtinami.
Mrs. Mary Perhne, članica št. 42,
Maple Heights, Ohio.
*	* *
Pečene kumare z nadevom
Olupi par velikih kumar ter jih na vsakem koncu malo obreži, ker končki radi grenijo. Prereži vsako kumaro podolgem ter izdolbi kolikor moreš. Kar si izdolbla, to drobno sesekaj ter dodaj kuhanega riža, zmletega kuhanega ali pečenega mesa, sesekljanih gob, peteršilja in zelenje, popra in soli po okusu, če rabiš gobe, jih prej malo prepraži na masti. Da ne bo nadev presuh, ga malo polij z mlekom ali pa če hočeš, zamesi eno majhno jajce.
S tem nadevom napolni vsako polovico kumare ter jih položi v namazano kozo. Potresi jih s krušnimi drobtinami ter peci dokler niso kumare mehke. Med pečenjem zalij parkrat z vodo.
S tako pripravljenimi kumarami serviraj paradižnikovo omako.
A. K., članica št. 25.
Spisal KSAVER MEŠKO
SREČA
(Konec)
m
Kakor bi kolebr.il velikanski, na smrt zadet orel iz nebesne visočine v globočino, tako jadrno, s takim šumom se je pogreznila ob tej molitvi prikazen v meglovje in v prepade.
“Kdo je bil?” se je začuden vprašal krojač v sanjah, ves plah in ves nemiren. Odgovora ni bilo od nikoder.
Dremal je dalje. A v glavi mu je kovalo in šumelo, kakor da gorski potok ne bobni več spodaj v globeli, ampak buči skozi njegovo glavo. In vsaka misel je, kakor da padajo visoki, boleči slapi skozi glavo doli v srce.
Hotel se je prijeti za vroče čelo; a roka mu je omahnila, padla mu brez moči na koleno.
Nenadoma se mu je zazdelo, da je potegnil od severne
strani rezek veter. Sunkoma, s silo je privzdignil v sanjah nekoliko glavo, jo okrenil na ono stran, da pogleda, kaj se godi tam. Zakaj srce čuti, da to ni navaden krivec. In glej, res, čez neskončno prazno plan plava spet ista prikazen. Kakor preprostane, čudovito gibčne peruti plahetajo konci plašča in prhutajo nad belimi meglenimi valovi, ki se dvigajo in pogrezajo pod koraki prihajajočega, kakor bi jih zibal silen piš.
Krojač se je prestrašil, da je komaj zaječal.
“Ali prihajaš še enkrat? A kaj hočeš od mene?”
“Srečo ti prinašam.”
Obraz neznančev se je skremžil, kakor bi se hotel prijazno nasmehljati. Tudi govoril je sladkeje nego prvi pot; a navzlic temu je bil njegov glas, kakor bi bobneli plazovi čez pečine v vratolomne globočine.
“Kakšno?”
“Čuj in poglej: takšno.”
Pod plaščem neznančevim, mračnim kakor viharna polnoč, je zažvenketalo
“Glas, kakor od tolarjev,” se je zavzel krojač.
2e je izvil tujec iz ogromnih gub plašča veliko, težko vrečo.
“Glej, prijatelj, sami cekini so v vreči. Ali jih hočeš?”
Krojač je zavzdihnil iz globočine srca.
“Ko bi jih imel vsaj eno pest! Ne, deset. Ne, ne, le dva, enega. Da bi se otroci vsaj enkrat do sitega najedli!” “Dam ti jih.”
“Daj! Dobro delo storiš!”
Krojač je iztegnil roko. Niti utrujenosti ni čutil v njej, tako ga je pomladilo in okrepilo toplo upanje.
A izkušnjavec je umaknil vrečo.
“Dar za dar, prijatelj. Daj mi dušo za nje. Zapiši mi jo s toplo svojo krvjo.”
“Dušo? — Kdo si božji? — O, zdaj te spoznavam, satan. Nikoli! Nikoli! — Odstopi! — O Marija, Mati božja, pomagaj mi ti v tej pretežki uri!”
Strašen krik je jeknil čez pogorje. Zabliskalo se je pred krojačem, da ga je zabolelo v očeh. Le napol je videl, kako je besni izkušnjavec razčesnil vrečo od vrha do tal. Slišal je, kako so cekini, zažvenketali ob skalo, ob strjeni sneg, kako so se kotalili doli po snegu, kako so udarjali ob čeri in klečeti. še iz meglenega morja doli so zvonili, zvonili tako sladko in vabeče, da mu je drhtelo srce.
A vendar je bil srčno vesel, da se jih ni polakomil, da ni prodal duša za nje.
Nasmehnil se je v sanjah; globlje na prsi je povesil težko, bolno glavo. A pred očmi se mu je venomer' svetlo bliskalo kakor od zlatov, pregibajočih se v jasni luči, žvenkljalo, vabeče zvonilo.
“Ne, ne, duše pa ne prodam! ... O Marija . . .”
Iz doline je zavel v močnih, naglih sunkih oster veter. Uprl se je v gosto meglo, ki je vrela v ogromnem kotlu od gore dol gore in jo je trgal in česal, da so posamezni kosi poletavali po ozračju kakor lahka gosja peresa, ki jih je dobil vrtinec v svoje roke in se neusmiljeno poigrava z njimi.
Na nebu v daljavi, tam daleč na obzorju, so hitela še tu in tam zaostala ovčica za tovarišicami, ki jih je lepi zlatolasi pastir že odgnal k nočnemu počitku. Sicer bi bilo vse nebo prazno in prazniško pokojno. Angeli božji so že polagoma prižigali na njem luči, da svetijo v hladni prazniški noči. Privijali so jih počasi in previdno, da so gorele jasneje in jasneje. Svetile so svečano in mirno, le zdajinzdaj je ta, ona zadrhtela; nenadoma je veter eno prevrgel, kakor blisk je švignila v neizmerno globočino, a je že med potjo ugasnila.
Tedaj je zdramilo bučno šumenje, kakor bi valovilo in bobnelo ob njem neizmerno, od najhujšega viharja raz-bičano vodovje, še enkrat umirajoče krojačeve misli. Bolj čutil nego videl je, da izkušnjavec spet prihaja. A bil je že tako slaboten, tako že ves otrpel od mraza, da mu niti v lice in v nemirne žgoče oči ni mogel več pogledati. Mu tudi ni bilo mnogo za tujca, mislil je edino le na grozno žejo, ki ga muči, kakor bi mu gorelo v telesu.
“Ko bi imel le požirek vode! Pa bi bil spet čil in krepak!” je pomišljal v sanjah. A ni mogel več dvigniti roke^ da bi si dejal kepo snega v usta.
Ze je bil mračni tujec pri njem.
“Prijatelj,” mu je pošepetal na uho, a ta šepet je bil kakor bobnenje hudournika v globeli ob velikih jesenskih nalivih, “prijatelj, tukaj glej, čutaro. Nagni!”
Tik k ustom mu je pomolil obsežno, trebušnato čutaro. Sladek vonj je kipel iz nje, ki je krojača v hipu čudovito poživil, mu vlil v umirajoče ude novih moči.
“Daj! Umiram od žeje.”
Dvignil je roko, hlastno segel po čutari. A istotako naglo jo je spet povesil.
“Če le ni kake zvijače in pasti pri tvoji dobroti! Ali zahtevaš tudi zdaj plačilo?”
“Kakšna zvijača, dvomljivec ti nezaupni! Samo dobroto ti ponujam, čudodelna pijača je tu notri; en požirek, in — vse pozabiš.”
“Kako?” se je ustrašil krojač in še bolj odtegnil roko. “Vse pozabim, praviš?”
“Vse. Karkoli je kdaj bilo, za te bo vse izbrisano za veke.”
“Vse izbrisano?” je zaječal krojač kakor v smrtni sili. “Izbrisani tudi žena in otroci in spomin nanje?”
Kakor svareč klic globoko iz doline mu je zazvenelo v dušo v istem hipu in kakor prijazen, ljubeč pozdrav od doma, od dragih, čudovito blago in toplo mu je postalo pri srcu. Spomnil se je v hipu vse sreče in vsega trpljenja, kar jih je preživel z ženo vsa dolga leta od poroke sem. Spomnil se je otrok, prijaznih, ljubečih njihovih oči, njih nedolžnega, smeha, vseh svojih skrbi za nje in
njih tesnih prošenj v hudih zadnjih časih: “Atek, lačni smo Aii nimate nič kruha?”
Ves je vzdrhtel ob teh spominih. Oči so se mu zalile z solzami.
"Kako jilt naj pozabim? Ali bi ne bil greh, kakor ga nisem storil še svoje življenje nikoli? Ali bi mi Bog mogel odpustiti tako hudobijo? — Ne, ne!”
Z naporom, z zadnjimi močmi je dvignil roko, daleč od sebe je sunil brezsrčnega zapeljivca.
“Odstopi satan! Po svoji pekeči žeji na križu, o Jezus križani, mi pomagaj v tej prebridki uri!”
Kakor da je razklala nevidno mogočna roka z enim mahom goro od vrha do tal, je zabobnelo ob krojaču. In v istem hipu je izkušnjavec izginil, kakor da se je strmoglavil v to neskončno razporoko.
“O žena, o otroci — vi moji dragi!”
Solze so mu privrele iz napol zatisnjenih oči in so polzele po bledem licu kakor veliki prozorni biseri.
In glej, tedaj je priplaval skozi tihi jasni večer angel Gospodov v dolgi, blesteče beli halji, obrobljeni z zlatimi zvezdami. V lilijskih rokah je držal zlato skledico. In v to je ujel solze, ki jih je jokal krojač iz zveste ljubezni do žene in do otrok. Bolj sose lesketali ti biseri v zlati posodi, nego najsvetlejše zvezde na nebu.
Ko so solze nehale teči, se je dvignil angel z nabranimi solzi v višave, da jih ponese pred prestol svojega večnega Gospoda.
In glej, čudo božje! V naslednjem hipu so se odprla vrata nebeška na široko, na stežaj. Sam Oče nebeški je pogledal skozi vrata doli na ubogega krojača, že vsega otrplega od mraza.
Gledal ga je dolgo. Resni obraz se mu je milil in milil, že se je svetil, da je žarela gora naokoli bolj, nego ko se užge v plamenu vzhajajočega solnca.
“Pridi, ti ubogi, ti zves.ti, trpel si dovolj!”
Še enkrat je vztrepetal krojač, še enkrat globoko vzdihnil — kakor blagoslovljeno odrešenje je bil ta vzdih. In v veselem poletu se je dvignil iznad gore bel golobček: nedolžna, zvesta duša krojačeva. Naravnost v široko odprte roke Očeta nebeškega je poletel.
Krilatci božji in vse trume nebeške pa so zapele čudovito lepo, rajsko sladko alelujo.
Tako je našel siromak krojač siečo vseh sreč . . .
*	* *
“Krojač je šel	na goro!	Krojač je na	gori zrmznil!”
je	šel glas po vasi,	po dolini	gori in doli.
Ko ga ni bilo	domov ves dan in vso	naslednjo noč.
so	poslali vprašat	na Sedio,	ali je motrda	ostal tam. A
tam niti bil ni!
Tedaj se je polastil vse vasi1 nemir: “Kje je? Kam je izginil?” Sedaj je povedala stara ženica, ki je šla iz cerkve za njim, da ga je videla, kako je krenil v gozd po poti, ki vodi na goro.
Kmalu je šla po vasi jadrna govorica: “Novo leto je bilo včeraj. Kaj ko bi šel na goro, srečo iskat? Pa je ponesrečil ali zmrznil.”
Vsa vas, ki se je dotlej za siromaka le malo brigala, je bila pokoncu. Malonet ves moški svet se je odpravil na goro V snegu so iztaknili kmalu sled. Na vrhu gore pa so našli krojača. Še je sedel naslonjen ob skalo, kakor je sedel prejšnji dan, da si odpočije, in je ob tem zadremalš Obraz mu je bil miren in lep; tiha sreča je bila razlita čezenj.
“Ta je našel mir,” so govorili resni vaški možje. Mladega krojača je žalostni dogodek v dušo pretresel. Prišel je k žalujoči vdovi in ji rekel: “Ne morem se ubraniti misli, da sem jaz kriv te nesreče. Če bi bil kaj takega slutil, bi rajši ostal še nekaj let v tujem svetu. A zdaj. kaj naj počnem? Pa vzamem fanta k sebi, prav za svojega ga vzamem, če mi ga daste. — Daste? Dobro. Izučim ga, kadar doraste, krojaštva, in upam, da mu ne bo treba hoditi po srečo na goro, kakor je šel ubogi oče.” in kmet v vasi, ki jo hodil še kot hlapec na goro, je rekel ženi, s katero je dobil svojo srečo: “Anka, veš, kako sem hodil zate na goro. In našel sem srečo, kakor sama najbolje veš. Siromak krojač pa — ali naj je šel zastonj na goro v smrt? Dajva, vzemiva vdovo in otroke k sebi, da ne bodo več stradali.”
“Pa vzemiva, če misliš. Bog nama da z njimi morda še več sreče ”
Taka je našel krojač s svojo potjo na goro in s svojo navidezno nesrečo tudi svojim dragim srečo.
vN:,0 v„	The	Dabvn	J“y
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
ACTIVITIES OF OUR BRANCHES
No. 12, Milwaukee, Wis.—Our last and the most important meeting of the year was very successful and well attended. It was gratifying' to see so many of our younger members present. The following officers were elected: President Mrs. Kopač, vice-president Mrs. Tratnik, secretary Mrs. Schimentz, recording secretary Mrs. Kuslan, treasurer Mrs Stamfel, sentinel Mrs. Plazotta. The auditors were all three re-elected. We wish our officers the best of success and hope that the new year will be as prosperous as the past.
We are announcing for the first time that we are to hold a “Pustna Zabava” and ask you to keep this in mind for no doubt you all recall the fun we’ve had at the past ones.
Our young girls club has again resumed its meetings after the summer vacation. At the present time we number about eighteen members. At this time we are very busy with arrangements for our Valentine Card Party. The proceeds of this affair are to go towards the drill team fund. At this writing the plans are not complete to give you the exact date and place, but we’ll have them for you in the next issue. Then all the details will be given We can assure you at this time that the plans are for an enjoyable afternoon and evening. The afternoon will be given over to cards and the evening to oancing. The girls are kindly urging all the members to keep this card party in mind and to give us your best support and cooperation for you 8ll know funds are needed to sponsor any sort of an activity. We do not desire to tax the branch treasury for the needed fund but instead ask you all to give us your best assistance for its success. We will be glad to accept any donations.
Those wedding bells are breaking up that old gang of ours. Congratulations and best wishes to Anne and Prank!
Don’t forget to be present at our first meeting of the new year on January 7th. Come and help us start the new year with a large attendance.
I am wishing a merry Holiday Season to all!
Franccs Zagar.
No. 36, McKinley, Minn.—On the
riay when I am writing these lines, we are having some real cold weather. We don’t wonder of course, for we realize that it’s Christmas time.
At our annual meeting, the following officers were elected: President Agnes Siskar, secretary Mary Mohar, treasurer Frances Mesojedec
It was also decided that anyone who is absent from the annual meeting is fined the sum of 50 cents. All those who are absent from the month-
ly meetings, pay 5 cents extra into the treasury. The reason for these decisions being that we want the members to attend the meetings more regularly.
Happy New Year to all the members of SŽZ!
Frances Mesojedec, secretary.
No. 49, Cleveland, O.—Our December meeting held at the usual place was well attended. The following officers were elected: President Mary Stusek, vice-president Cecilia Bradac, secretary Mollie Recher, recording secretary Mary Andolsek, treasurer Frances Kosten, auditors Mary Recher, Mollie Gnidovec and Mary Sušnik. The entertainment committee is composed of Mollie Gnidovec, Mary Recher, Rose Strah, Mollie Recher and Mary Andolsek. We also initiated 14 new members. The door prize was won by Miss Mamie Stu-
;■	HAPPY NEW YEAR!	J*
'•
■A May the New Year bring Jl* many blessings to you and your V-ij* loved ones and good health to '() ;,l enjoy them; and we hope that 4 })■ the 365 days of 1935 will each if. day unfold for you some new If.
it and wonderful blessing, and ' every day give you the oppor- Jj . tunity for some new service to ♦)! | your friends and our Organiza-tion. May success come to you 4
•	in all your endeavors.
[ With sincere good wishes, we I are	4
I	Fraternally yours,	-jj
■	Marie	Prisland, Supreme	Pres.,	*/•
1	and	all the Supreme Officers	jff
i	of	the S W. U.	4
sek. Refreshments were served, and we all had a very nice time.
The meetings in the future will be held every first Tuesday of the month as in the past at the home of Mrs. Gnidovec, 22274 Arms Ave. The January meeting will be held on second Tuesday, January 8th, on acount of the first Tuesday falling on New Year’s day.
We are sincerely hoping that the members will all start with a new spirit in 1935 and attend the meetings regularly throughout the year, regardless of weather conditions. So, please come to the January meeting and start the new year right. A very interesting meeting and a real good time is promised to all present.
Congratulations to our new bride Mrs. Joe Modic, nee Miss Angela Zdravje.
We were all very happy to see our sick member Mrs. Walter present at
the last meeting. We all wish her continued health.
We are kindly requesting your attendance at the “Balloon Party,” which we are holding on January 26, at Schneider's Ballroom, 888 E. 222nd St. We have provided good music for your enjoyment. A prize will also be given away. So come and bring your friends and let’s have a real good time together. Don’t miss it!
We’ll be seeing you!
Mary Andolsek.
No. 50, Cleveland, O.—Elections were hold at our December meeting. The following are the new officers: President Mrs. Tanko, vice-president Miss Helen Glavich, treasurer Mrs. Jeglich, secretary Mrs. Jo Seelye, recording secretary Miss Jennie Mulec, sentinel Miss Frances Kotnik, captain of drill
•	team Mrs. Jo Zakrajšek., auditors: Mrs. Kure, Mrs. Mlakar and Jo. Bencin.
A Christmas party was held after the meeting. Each girl was asked to bring a ten cent gift and Santa Claus distributed them, but not before the punchboard tricks had been performed by the girls. The antics of each were so comical, they kept us in gales of laughter. After this refreshments were served which consisted of delicious fruit cake, cookies and wine. A wonderful time was had by all.
Our card party which took place on November 21, was a big success. Card games, bunco, and bingo were played. The winner at each table received a beautiful prize and cake and coffee were served by the entertainment committee, after which the five dollar gold piece was raffled.
The drill team will have their practice before the meeting, January 9. All girls who wish to join are asked to come an hour earlier.
Here's hoping we see more members at our January meeting. Until then, good-bye.
Anna Hlabse.
No. 55, Girard, Ohio.—The year 1934 which has just come to a close brought us many successful events and happy occasions. With the beginning of the new year let us all resolve to make this new year one of the outstanding years since the instituting of our organization.
Our last meeting was very well attended. Let’s keep up the interest through the entire year! There are still a few of our members whom we would like to see present and whose suggestions we would appreciate at the meetings.
The officers for the new year are: President Mrs. A. Robsel, secretary Mrs. M. Cigolle. treasurer Mrs. M. Grabrovsek, recording secretary Mrs. F. Lozier.
We have decided to hold a “quilting bee.” All those interested and willing to help come to our January meeting where further plans will be made. We have some real surprises in store for you. The hostesses for this meeting are Mrs. Robsel, Mrs. Grabrovsek and Mrs. Cigolle. So come one and all. You’ll have a very good time. Our resolution is to make the new year a bigger and a better one.
In the last issue of Zarja, I read where branch No. 57 is planning for an Anniversary Dance on January 12. In behalf of branch No. 55, I extend you best wishes for your continued success. We’ll be seeing you soon.
Many good wishes for a happy and prosperous New Year to all the Supreme Officers and members of S2Z. May the organization double its membership in the ensuing year!
With fraternal greetings,
Matilda Cigolle, secretary.
No. 57, Niles, Ohio.—At our last meeting held on December 2nd at the Slovenian Athletic Club House we have welcomed a new member to our group, Mrs. Anna Fatsos. We have elected the following officers for the coming year: — President Johanna Printz, vice-president Mary Racher, secretary Frances Mollis, recording sec’y Ann Hibler, treasurer Theresa Racher, sentinel Mary Spoljaric, reporter Margaret Prinz; auditors: — Frances Yerman, chairman, Anna Princ and Frances Logar. The members wish to thank all the past officers for their untiring efforts and cooperation in carrying on the work of our branch for the past year.
On November 21st, we held a surprise stork shower for Mrs. Eva Les-
kovec. The honored guest was the recipient of many lovely gifts. All present had a very nice time singing and playing games.
Congratulations are in order for Mrs. Frances Mollis, nee Frances Racher, whose marriage took place on Thanksgiving Day. And also for Mrs. Viola Logar who is the proud mother of a baby boy, born on December 5th. Our wishes for a speedy recovery, Viola!
Our sewing club met at the home of Mrs. Frances Yerman on December 6th and was very well attended. Antoinette Racher will entertain on December 20th. We are hoping that everyone will turn out on that day.
Don’t forget to keep the night of January 12th open. What for? ? ? Our Anniversary Dance, of course. Joe Umek and his music makers have been booked to play for this gala occasion, and can they play “polka’s?” Come and find out for yourself. We cordially invite the Girard and Warren Branches and all others to attend. Here’s hoping you won’t disappoint us.
Margaret Prinz.
— 0-----------------
FASHIONS
I wonder if women will consent to wear hobble skirts again? You say: “Never!” But nonetheless Hollywood designers opine that the ankle hugging skirt bequeathes a new fashion legacy to the ladies. And to confirm their contention, they have designed gowns that cling like the proverbial wallpaper and slit up the side and front. So, remember, what I told you when they become the vogue.
But now for more fashions! The Tunic Frock. It is tailored of black
alpaca cloth and has richness and weight in the self trimming treatment. The cuffs, belt and monk’s cape collar are fashioned of padded rolls promoting the quilted idea.
The cape fastened with a silver pin is odd in cutting. Oblong in shape, it wraps around the shoulders giving it the new angle.
There is the two-piece suit in brown wool suedine. It is trimmed with a darker brown lamb jabot effect that extends to the shoulders and cascades down the front. Short jacket with a slight flare from the waistline. Skirt straight and simple with yoke over the hips.
It is worn with a taffeta blouse whose neckline is a tricky scarf at the neck; the sleeves are made into the blouse in a one-piece effect.
If you have a dress whose neckline does not appeal to you or is shabby, take this tip: short bows, soft folds of rich materials and cowls enrich any frock and what a transformation it creates.
Speaking of trimmings, anyone of these helpful suggestions will transform your most common place frock into the most elegant. Take a spray of gardenias and pin them on your collar, or a cluster of poppies under the cowl fold. Velvet flowers of bell shape in shades of fuchsia and pinks are lovely enough to serve as the sole decoration on any frock. They may be taken from one or the other frock and serve handsomely on each.
Tailored flowers for tailored dresses and jacket lapels are made in leather in warm substantial tones of russets and yellows, and in gold and silver kid.	,
Sheboygan’s Mignonette.
Srečno novo leto vam želi
Srečno, zadovoljno in veselo Novo leto želimo vsem glavnim uradnicam in članstvu Slovenske Ženske Zveze
FRANK BUČAR
GROCERY and MEAT MARKET Najboljša postrežba in zmerne cene!
830 Babbitt Rd.	Euclid,	O.
Šivalni Klub Podružnice št. 10 SŽZ
Veselo novo leto vam želita
MAVSAR & TOMŠIČ
Srečno in zadovoljno novo leto želimo vsem od
GROCERIJA in MESNICA Se priporočata vsem Slovencem za naklonjenost 23741 St. Clair Ave.	Euclid,	O.
jemalcem in prijateljem ter se priporočamo vsem
Slovencem za nakup dobrega piva pri
DRENIK’S
Srečno Novo leto vam želi
FRANK ZAKRAJŠEK
BEVERAGE DISTRIBUTING AGENCY
St. Clair Avc. at 260th St.
Euclid, O.
1105 Norwood Rd,
ENdicott 4735
Cleveland, Ohio
Srečno Novo leto želim vsem znancem in prijateljem v Clevelandu in moji hčerki Antoniji Tanko kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem
JOHN GORNICK
MESNICA in GROCERIJA Se vam vljudno priporočam za nakup Chisholm, Minn.
ZASTAVE
REGALIJE ... TRAKOVE PEČATE... KLADIVA
in vse druge potrebščine za društva S. Z. Z. Blago in delo garantirano.
Vzorci, načrti in pojasnila zastonj.
Obrnite se na liajstarejšo domačo tvrdko, ki je v 28tih letih njenega obstanka dobila nešteto priznanj in nikdar nobene pritožbe.
Se priporoča
FRANK KERZE
168 W. 225th St.
NEW YORK, N. Y.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN and SURGEON
OFFICE HOURS AT 3724 W. 26th STREET 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 AT 1858 W. CERMAK RD.
4:30—6:00 p. m. Daily	Tel.	Canal	9695
Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8440 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 5700
“Ameriška Domovina”
NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah
6117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio
New Year’s Greetings from
MINERS STATE BANK
Safe Because It‘’s Sound
Member Federal Deposit Insurance Corp.
Chisholm, Minn.
Compliments of
LOUIS GANDE
GROCERIES and MEATS 325 W. Hemlock	Chisholm,	Minn.
Srečno Novo leto vam želi
PAUL BIZAL
GROCERIES and MEATS Live Stock Dealer Cor. Poplar and 4th Ave. South—Chisholm, Minn.
Season’s Greetings from
THE LESTIC STORE
MEATS and GROCERIES Phone: Gil. 136-W	McKinley,	Minn.
Happy New Year to all!
ANTONIA KOSS
GROCERIES and MEATS We suggest “New Deal coffee” fox-complete satisfaction “At Independent Stores Only”
715 N. Holmes Ave.	Indianapolis,	Ind.
Compliments and Season’s Greetings from
National Wholesale Grocery Co.
102-112 S. West St.
Indianapolis, Ind.
Srečno Novo letol
JOHN’S PLACE
BEER TAVERN
Se priporočamo za dobro in svežo pivo kakor tudi razna okrepčila
770 N. Holmes Ave.
Indianapolis, Ind.
Srečno Novo leto vam želi
ANTON DOLGAN
15717 Waterloo Rd.	Cleveland,	Ohio
Srečno Novo leto!
JOE MODIC
GROCERIES and MEATS 315 E. 156th St.	Cleveland,	Ohio
We Deliver
Srečno in veselo Novo leto!
COLLINWOOD BAKING CO.
J. ZaJlar, Prop.
Cleveland (Collinwood), Ohio
Želimo vam prav zadovoljno in srečno Novo leto 1935!
AUGUST F. SVETEK
POGREBNIK
478 E, 152nd St.	Phone: KEnmore 2016
Cleveland, Ohio
Greetings and compliments of
AUGUST JOHNSON CO.
GROCERIES and MEATS
2316-18 First Ave.
Hibbing, Minn.
6428 St. Clair Ave.	Cleveland,	Ohio
Compliments and New Year Greetings!
Dougherty
FUNERAL HOME
2615 First Avenue
Phones: 1-R; Res.: 1-W
Hibbing, Minn.
We buy and exchange	We buy stoves
JOE MILOVICH NEW and SECOND HAND FURNITURE 2406 First Ave.	Hibbing, Minn.
Compliments of
PRYOR PASTRY SHOP
Specialists in bread and fancy pastry DINNERS and LUNCHES 113 Howard St.	So.	Hibbing,	Minn.
AUGUST MANTZ
SUNOCO GAS and OIL
One stop service—Body and top repair Sign and automobile painting
1158 Wooster Rd. W.
Barberton, Ohio
Compliments of
WOLKOV JEWELERS INC.
JEWELRY—DIAMONDS—WATCHES