STE
MESEČNA PRILOGA
V LJUBLJANI, DNE
O V I C E V
FEBRUARJA
S L I R A H«
19 3 0
L E T O 4)
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. fzliaja vsako sredo. Spisi io dopisi naj so pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani
Slovenska dekleta
v Belgradu in Srbiji.
Eno najbolj odprtih naših vprašanj iz narodno-nravnega vidika je vprašanje naših deklet, ki prihajajo v Belgrad in še dalje v Srbijo iskat svojega vsakdanjega kruha. Ker ne gre tukaj za poedino osebo, tudi ne za 20 ali 50, ampak gre za tisoče naših duševno in telesno zdravih deklet, katerih bo vsaj polovica — ako se zanje ne bo pravočasno poskrbelo — moralno in prav pogosto tudi te'esno pro-palo, kar bo občutna škoda na našem narodnem telesu. Rešitev tega vprašanja ni lahka, a zopet ni taka, da ga z malo dobro voljo ne bi*!mogii rešiti. Pisalo se je o tem že precej, ali večinoma z ozkim pogledom na vprašanje samo in pa površno.
Kakor rečeno, naših deklet prihaja na sto in sto v Belgrad, zadnji čas t"di dalje v Srbijo. Dalje v Srbijo zato, ker v Belgradu ne dobijo več službe in pa zato, ker jih v notranjosti Srbije zelo iščejo.
Slovenska dekleta so igrala in še igrajo, kar se higijenske strani srbskega domačega hišnega življenja tiče, precejšnjo vlogo. Vzgojene doma s čutom in smislom za red in snago, so bile tukaj in so še sedaj zelo iskane, tako da stoje v tem oziru še zdaj brez konkurence. Zato je tudi njihovo gmotno stanje na splošno dosti dobro. Dobre plače so bile precejšnji vzrok, da je bil naval naših deklet v Belgrad tako velik in gotovo je, da so nekatere prišle semkaj lahkomišljeno, ne da oi jih sila za vsakdanji kruh gnala v službo. Ali število takih je zelo majhno. Večina je morala oditi od doma, ako si je hotela kaj prislužiti, kakor so naša dekleta tudi prej odhajala v svet, na Dunaj, v Gradec, Trst itd. To je posledica siromaštva naših krajev. Zato nas ne morejo zadovoljiti in to vprašanje temeljito rešiti oni, ki trde, da se vsa naša dekleta lahko prežive doma in da jim ni treba iskati službe drugod. Gledam sto in sto naših deklet po Belgradu in prepričan sem, da bi vsaj 90% njih z največjim veseljem takoj s prvim vlakom odšlo domov, ako ne »i bile primorane ostati tukai zavoljo mojega obstoja.
I Moralna nevarnost za naša dekleta v ! Belgradu in sploh v vsakem tukajšnjem ; mestu je zelo velika. Kdor priložnosti tukajšnjih mest in družinskih razmer v teh krajih ne pozna in kdor še nikdar ni imel prilike malo globlje pogledati v notranji duševni ustroj tukajšnjega mestnega človeka, ki pozna tolikokrat samo denar in silo in za katerega večinoma duhovne dobrine sploh ne obstoje, si težko predstavlja, v kakšnih razmerah in okolščinah naša dekleta morajo živeti in kakšnim duševnim nevarnostim so izpostavljene.
Res je, da se je veliko naših deklet tu v Belgradu izgubilo in so moralno nekatere globoko, globoko padle, a zopet na drugi strani pa imamo med njimi tako svetle zglede, da bi jih lahko stavili vsakemu slovenskemu dekletu za vzor. Če povemo, da so nekatere morajo noč in dan boriti za poštenje in čast s svojimi gospodarji, ki jim dajejo kruha in da morajo vse sile napeti in velikokrat žrtvovati dobro službo, da gredo v nedeljo lahko k službi božji, smo dosti povedali in nam bo tudi razumljivo, da jih je veliko propadlo.
Ne more se reči, da so v verskem oziru tako zelo zapuščene, če pomislimo, da so že štiri katoliške župnije v Belgradu. Posebno naj še omenimo, da imajo naša dekleta vsako nedeljo zjutraj sv. mašo in slovensko pridigo v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici in da imajo slovenske spovednike ter da imajo društvo »Samo-stalnih deklet«, kjer se lahko vsake nedelje zbirajo in kjer so predavanja in predstave v slovenščini.
So nedelje, ko stopetdeset do dvesto deklet pristopa zjutraj k svetemu obhajilu.
Ali vse to je veliko premalo, vse to ne zadostuje, da bi naša dekleta lahko iztrgali vsem nevarnostim in vsem mikom, ki jih nudi velikomestno življenje. Posledica tega je, da le neznatni del naših deklet prihaja v cerkev in večina ni organizirana v našem društvu. Potrebno je torei:
1.	sprovesti strokovno organizacijo vseh naših deklet v Belgradu, po načinu Poselske zveze v Ljubljani z malimi spremembami. S tem se je že začelo in odbor že posluje;
2.	treba dobro poslujočega posredo valnega urada in organizacije, da najde dekleta v mestu in vzdržuje z njimi zveze tu in doma v Sloveniji;
3.	treba poglobiti prosvetno in versko izobrazbo deklet. Čeravno v tem oziru duhovnik lahko največ stori, vendar ne more storiti vsega. One tesne zveze, po katerih žeja vsako, posebno pa še od domačega kraja ločeno živeče dekle, in one potrebe dekliškega srca in čustvovanja najlaže razume sočutna duša kake plemenite gospe ali redovnice. Te zveze in razumevanje teh potreb so velikokrat odločilnega vpliva za usodo deklet. Ker z društvom gospa, ki bi se temu delu žrtvovale, v doglednem času še ne moremo računati, ostanejo samo še redovnice, ki bi prevzele vso oskrbo za dekleta v svoje roke in ki bi menda v tem oziru imele najlepše uspehe. Saj ravno z verskega stališča je vsako dobro in pošteno' dekle, ki je praktična katoličanka, velika apostolka in misijonarka s svojim življenjem samim med drugoverci, T« je drobec praktičnega cirilo-metodijskega delovanja. Redovnice bi morale dekleta strokovno vežbati v vseh panogah gospodinjstva s tečaji in večernim ter nedeljskim podukom. Zato pa bi bil neobhodno potreben
4.	dom za dekleta, kjer bi se dekleta sestajale, vežbale, poučevala in vzgoje-vale, kjer bi dobile, ako bi prišla v Belgrad ali potovale skoznj v notranjost države, ali kadar bi bile brez službe, prenočišče, in kjer bi celo poslovanje — mogoče poleg drugega svojega dela imele v rokah sestre. Dokler ne bp doma za dekleta, to pereče vprašanje ne bo temeljito rešeno. Mimogrede naj bo povedano, da je razen služkinj tudi drugih naših deklet veliko v Belgradu; uradnic, bolničark in drugih.
Čeprav je v Belgradu težko priti do svojega zemljišča in hiše, vendar s premišljenim delom, z veliko dobre volje, s pomočjo dobrih ljudi in blagoslovom božjim se bo tudi to delo izvršilo.
Odbor za Zvezo služkini v Belgradu
l1
je začel veliko nabiralno akcijo, katere podrobni načrt bo posla! vsem škofom, katerim so že ob različnih prilikah o'./iju-bili svojo pomoč, dušnim pastirjem, Marijinim družbam in drugim, od katerih se pričakuje razumevanja tega vprašanja in upanje, da se bodo zavzeli zato. Podrobne načrte in podrobno delo borno od časa do časa javljali, kakor bomo tudi vse prispevke v ta namen vedno javno objavljali.
Velikokrat se je nam, ki živimo v Belgradu in ki smo nekako moralno obvezani, da se brigamo za naše ljudi tukaj, bodisi s članki ali pa osebno predbacivalo, da smo v tem pogledu brezbrižni. Poznamo tukajšnje razmere, ker smo jih praktično in tudi z vnemo proučevali. Ko smo mislili, da je prišel čas in je biio v naših močeh, srno vzeli delo v svoje roke. AH mi sami ne moremo vsega storiti, predvsem ne moremo dati denarnih sredstev. Poskusili bemo tudi tukaj v Belgradu vse, kar se bo dalo storiti, da dobimo kolikor mogoče največ podpore, ali vemo, da to ne bo dovoljno, posebno ker dekleta, za katere gre, niso tukajšnje domačinke. Zato prosimo Vas, ki ste njihovi domači, da nam pomagate kolikor mogoče največ, da se reši vprašanje naših deklet v Srbiji in v Belgradu.
Za :>Zvezo služkinj«: _D. M.
Nabiranje članov
Kmetijske družbe v Ljubljani podaljšano do 15. februarja t. 1.
Na željo številnih podružnic, ki še niso mogle pobrati članarine za leto 1930. od vseh priglašenih članov, je glavni odbor za letos izjemoma podaljšal prej označeni rok do 15. februarja t. 1. S tem je podana možnost pristopiti k družbi tudi tistim kmetovalcem, ki dosedaj še niso imeli prilike poravnati te svoje obveznosti. Članarina znaša za celo leto 1930. le 20 Din in je ta znesek obenem naročnina »Kmetovalca«.
Opozarja se, da je sprejem člana vezan na vplačanje članarine in da se ta šele tedaj vpiše v družbene imenike, ko je družba njegovo članarino prejela. Član družbe lahko postane vsaka oseba.
-Kmetovalca« 1. številko od 15. januarja t. 1. so prejeli vsi lanski člani. Od letos na novo priglašenih pa le tisti, ki bodo pravočasno poravnali članarino. Pri nekaterih od teh se bo pa pošiljatev nekoliko zakasnila, ker je bilo tehnično nemogoče dosedaj prijavljene člane pravočasno vpisati v imenike,
Načelništva so dolžna, da nemudoma poberejo članarino od zamudnikov in jo skupno dopošljejo družbi, Ne smejo odkloniti nobenega novega člana, ki se je za to priglasil. Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovarjajo redni člani § 5. družbenih pravil.
Vsi bivši zamudniki se pozivljejo, da takoj poravnajo članarino pri pristojni podružnici,
Vsak zaveden kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe, ki je bila zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi. Čim večje število pravih kmetovalcev bo 2l
KAJ II NOVEGA
t častni kanonik in dekan Lavrenčič.
V ponedeljek zjutraj ob četrt na šest : je umrl v Kamniku ondotni dekan in žup-j nik g. Ivan Lavrenčič, star 73 let. Pokoj-! nik je bil rojen na Planini pri Vipavi in je | služboval v Gor. Logatcu, v Postojni, v | Cerkljah pri Kranju in v Kranju, potem kot župnik v Boštanju; kot dekan v Šmart-nera pri Litiji, kjer ie zidal veličastno novo župno cerkev, od 1. 1902. pa kot dekan v Kamniku. Dolgo časa je bil deželri poslanec v kranjskem deželnem zboru, kjer se je zlasti odlikoval s svojo neumorno delavnostjo. Veliko se je trudil zlasti v Kamniku za prosvetno delo, požrtvovalno je delal zr>. versko poglobitev svoiih faranov ter skrbel za lepoto hiše božje. Bog bodi plačnik njegovemu neumornemu delu.
Ncvicc v slikah bodo priložene prihodnji številki.
d Dajfe odsluženim vojakom delo! Na občini v Trbovljah in morda še kje drugod se oglašajo odsluženi vojaki za podporo, ker pri rudniku, kjer so bili prod odho, dom k vojakom zaposleni, ne dobe dela. Včasih se to ni tako godilo in je bil vsak odslužen voiak sprejet takoj na svoje prejšnje službeno mesto ter so mu bila še
ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje. Zato je tudi dolžnost vsakega člana, da pridobiva druge kmetovalce, še nečlane za vstop v njih stanovsko organizacijo.
Kmetijska družba v Ljubljani.
Novice iT, Re*cir»d».
Pod predsedstvom ministra dr. Otona Frangeša se je vršila v Belgradu
konferenca za pospeševanje kmetijstva.
Konferenca je trajala dva dni in so ji prisostvovali načelniki poljedelskih oddelkov vseh banovin, iz Ljubljane g. inž. Podgornik. V prvi vrsti se je šlo za tako zvano
rajoniranje rastlinskih proizvodov,
to se pravi, določilo se je, katere vrste poljedelskega rastlinstva bo država pospeševala v posameznih krajih naše države. Tako je n. pr. bilo sklenjeno, da se naj v Dalmaciji pospešuje zgodnja zelenjava, južno sadje, posebno pa namizno grozdje, V južni Srbiji naj se goji mak, tobak itd. V vzhodnih in severovzhodnih krajih bo država pospeševala predvsem žitarice.
Posebna pozornost bo posvečena živinoreji,
da bi se dosegla čim izdatnejša proizvodnja mesa, masti in mleka in se bodo v ta namen v vsej državi zaščitile, pospeševale in podpirale rastline za krmo. Velika pažnja bo posvečena prirejanju
poljedelskih tečajev, ustanavljanju raznih zadrug, borbi proti rastlinskim škodljivcem in izberi zdravega semena.
vsa vojaška leta uračunana, če je plačal dopustni prispevek v službena leta. Zakaj se sedaj drugače dela, ne vemo. Kako težko odidejo fantje k vojakom, se lahko razume, ko vedo, da jih čaka, akoravno so sami siiicvi rudarjev, brezposelnost.
d Plačevanje davkov z 20 orlstol. za-dolžnicami ne bo podaljšano. Kabinet finančnega ministra objavlja ped št. 4780 vsem inteiesentom, da morajo vse davčne in finančno institucije sprejemati na račun vplačil davkov in potrditi na podlagi člena 10 zakena o vojni škodi priznanice za 20od-stotne zadclžnice kronskih bankovcev. Ta vplačila se morajo brezpogojno izvršiti v roku, ki je predpisan z nedavnim zakonom, ker jih pozneje no bo več mogoče sprejemati. Vsi glasovi o tem, da bo vlada podaljšala ta rok, ali pa da bi izpremenila to zakonsko odredbo, so popolnoma neresnični. Torej predaj, če imaš še kaj!
d Podružnico ljubljanske borze dela in sicer moški in ženski oddelek, dobi mesto Kranj. Podružnica se bo nahajala v hiši bivše Mayerjeve pivovarne.
d Gospodarska pogajanja z Avstrijo. Pod vodstvom kmetijskega minislra dr. Frangeša je odšla na Dunaj posebna jugoslovanska komisija, da pospeši gospodarska pogajanja, ki se že dalj časa vodijo med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno o agrarnih vprašanjih.
d Še 700 hI belega rdečega vina imajo v Št. Jerneju na Dolenjskem.
d Kaj pa letošnja i;iina? Kazalo je, da letos sploh ne bomo imeli snega, pa tudi mraza ne. Pa so se vrezali preroki, ki so zimo že odpravili. Na Gorenjskem in Notranjskem je padlo pretekli teden precej snega, ki bo gotovo . imel še mlade«. Iz Švedske pa prihajajo poročila, da gre od Špiebergov proti jugu mrzli val, ki bo v kratkem dosegel tudi srednjo Evropo. Že se bo torej zavijal v kožuh, kdor — ga ima, d Velike kredite za nabavo novih telefonov je odobrilo ministrstvo za javna dela. Zgradili bodo več novih telefonskih prog po vsej državi. Med drugimi je predvidena tudi nova telefonska proga Belgrad —Ljubljana in Zagreb—Ljubljana.
d Veliko zborovanje staršev se je vršilo 2. febr. v Murski Soboti. Zahtevali so, da se podržavijo višji gimnazijski razredi, ki jih je doslej vzdrževala samouprava. Posebno odposlanstvo staršev obišče v tej zadevi tudi gosp. bana dravske banovine.
d 100 potomcev je zapustil te dni umrli Sima Markovič v Zemunu. Sam je imel 17 otrok, 32 je vnukov, 51 pa pra-vnukov.
d 5000 praznih stanovanj in drugih prostorov je v Belgradu,
d Tabor Svete vojske se bo tudi letos o Binkoštih vršil na Trsatu. Vsa pojasnila, kakor tudi izkaznice se dobe pri Sveti vojski v Ljubljani, Koraenskega ulica 17-d Težak prešič. Iz Blok se nam poroča: 340 kg težko svinjo je kupil trgovec Peter Turek od Franceta Modica iz Ru* marskerfa.
d Trijo Kastni občani. Občina Stari trg uri Rakeku je imenovala za častne občane sledeče gospode: ministra dr. Ant. Koro-šca bana inž. Dušana Srneca in bivšega predsednika bivše oblastne samouprave dr. Marka Natlačena.
d Škofje v Belgradu. V Belgracl so došli pretekli teden zastopniki jugoslovanskega episkopata zagrebški nadškof dr. jlaaer, djakovski nadškof dr. Aksamovič in škof dr. Eonefačič. Obiskali so razne ministre. O čem so razpravljali, ni znano.
d Nedavno za častno dvorno damo izbrana soproga našega finančnega ministra, gospa Eleonora Švrljuga je po materi Poljakinja, po očetu pa Slovenka. Njen oče je liil namreč pokojni profesor dr. Karel Gla-»er, ki je prvi spisal obširno zgodovino slovenskega slovstva.
d 400 v vojni padlim beigrajskim vse-ucilišfnikom so 27. jan. v Belgradu odkrili spominsko ploščo. Na slavnosti je govoril tudi Nj. Vel. kralj, ki je povzdigoval požrtvovalnost mladine zh državni in kraljevski dom.
d Carinarnice poslujejo od 1. febr t. 1. dalje vsak dan od 8 do 12 in cd 14 do 17.
d Zahteve delavstva državnega posestva v Belju. Te dni so se javili pri ministrskem predsedniku v Belgradu odposlanci delavcev državnega posestva v Belju. Zahtevajo izboljšanja plač in nov delavski pravilnik.
d Veliki Belgrad. Časoois »Pravda-' se zavzema za ustvaritev »Velikega Bel-grada s priklopitvijo Zemuna in Pan-čeva.
d Tega |>a ne zmore vsak. Znani svetovni zmagale« v vztrajnostnem igranju na klavir (leza Ledovski je prišel v Zagreb. Nastopil je v četrtek in sicer ob 4 popoldne. Od te ure dal.ie je igral noč in dan v prostorih pivovarniške gostilne v Drrško-vičevi ulici v Zagrebu. Svoje igranje je končal v ponedeljek ziutra'.
<1 Cene na dražbi kož divjačine so bile na seimu v Ljubljani od 27. do 29. jan t. 1. sledeče: Kune zlatice'930—1275 Din, zajci 16.50 Din (za škart zajce ni bilo zanimanja), veverice zimske 4 Din (letne brez vrednosti), kune belice 740—910 Din, domači zajci 12 Din za kg, domače mačke po 10 Din, bele podlasice 60 Din, divje mačko 100—105 Din. vidre 640—900 Din, poljske lisice 310-420 Din, gorske lisice
350—460 Din, gorske lisice glave (poseb-j no dobre; 500—550 Din, dihurji 140—200 | Din, jazbeci 89—93 Din, srne letne 17 Din, ! gamsi 30 Din. Vse to bile so cene za komad cele, prvovrstne kože. — Prihodnja dražba se vrši dne 25. marca t. 1.
d Z brzino 50 km na uro je divjal te dni vihar na Jadranskem morju. Ves pomorski promet je bil ukinjen.
d Najmanjši jugoslovanski zakonski par. V Mitrovico je dospel zadnje dni najmanjši zakonski par na svetu, ki se imenuje princ in princeza Kolibri.. Oba sta naša državljana. Princ meri 60 cm in je star 27 let, princeza pa meri 70 cm in ima 22 let. Mož je molčeč, je pa zato gospa soproga bolj podobna Evinim hčeram.
d V Gorenjih Sušicah .pri Toplicah je i umrl župnik v pokoju in zlatomašnik gosp. Frančišek Zoreč. Bog mu daj večni mir!
d Ker je surovo postopal delavci. V nekem lesnem podjetju pri bosanskem mestecu Višegradu so napadli trije delavci skladiščnega mojstra s kamenjem in ga težko ranili. Vsi trije delavci so bili prijeti. Povedali so, da so mojstra napadli zato, ker je surovo postopal z njimi. Že poprej enkrat so ga delavci pretepli. Mojster, katerega rane so zelo nevarne, je bil prepeljan v bolnišnico.
d S prerezanim vratom je obležal na ulici v Zagrebu delavec Josip Prestiček. Samoumor je izključen. Smrtni sunek je bil izvršen na način, ki dopušča domnevo, da ga je izvršila spretna roka kakega mesarja. Prestiček je doma iz Raven pri Ple-terjah. Se je vrnil sredi januarja iz Celja, kjer je odslužil vojaški rok.
d V prsa ga je zabodel. V mali gorenjski vasici Golniku (blizu zdravilišča istega : imena) se je pripetil v nedeljo radi kart zločin. 25 letni fant Franc Dolen je zašel v kvartaško družbo. V prepiru, ki je radi kvartaške sreče nastal, se je Dolen spri z i nekim pretepačem. Ta se je v svoji togoti izpczbail in zabodel Dolna v prsi. Nevarno ranjenega fanta so pripeljali z reševalnim avtom v Ljubljano.
d Raznovrsten tobak so kradli v ljubljanski tobačni tovarni in ga nato razpro-dajali po deželi raznim osebam, pa tudi nekim trafikantom. Radi soudeležbe so zaprli dva tobačnotovarniška delavca in še nekaj drugih eseb. Tovarna ima okrog 30 tisoč Din škode. O tej stvari bomo še ob-
Sloan-ov Liniment
odpravlja bolečine! .
Varuite se mi pliuinimi katarji!
Ako zapazite, da Vaša pljuča niso v redu, namažite prsa takoj s Sloau-ovo Liniment mastjo. N* treba drgniti, kajti mast gre sama v kožo do bolnega mesta, kateremu privodi svežo kri, a bolečine in neprijetnosti odstranjuje. Po težkem dnevnem delu ali po zadržavanju v naravi za časa dežja in drugih padavin je Sloan-ova mast odlično sredstvo za bolne mišice
in skrčene sklepe.
Rabite Sloan-ovo mast proti rovmatizmu, išijasu, bolečinam v križu, v bokih, proti bolečinam tlistorzije in kontu-ziic in proti vsem boleznim mišic.
Generalno zastopstvo
Miškovič in Comp.
Beograd, Sarajevska 70
Dobiva se v vseh lekarnah In droserljahl
širneje poročali tedaj, ko bodo stali krivci pred sodiščem.
d Zaradi 468 poneverb so bo moral zagovarjati te dni bivši mestni uradnik v Skopi ju Stevan Dinulovič. Razprava bo trajala najmanj deset dni.
d Po 34 dneh so našli v Temenici blizu Prečne pri Novem mestu truplo gostilničarja Mariniča.
d Mrtvega z razbito glavo so našli na tračnicah v predoru med Pragerskim in Slov Bistrico cestnega nadzornika Henrika Požarja iz Maribora. Ga je zagrabil vlak, ko je šel skozi predor.
d 70 letna oseba se je zadušila v dim«. Te dni se je vnel na nepojasnjen način ogenj pri gostilničarju 1. Pihlerju v Lan-eovi vasi pri Ptuju in napravil precejšnjo škodo. Gospodarsko poslopje je bilo le deloma zavarovano, vsled česar trpi lastnik občutno škodo. Žrtev požara je postala neka 70 letna oseba, ki se je v dimu zadušila in so jo mrlvo potegnili iz poslopja.
d Deset tisoč dinarjev škode je napravil neznani uzmevič, ki je vlomil v trgovino konsumnega društva v Tržiču pri Mokronogu.
d V Kolpi je utonil Brodarič Jože, hlapec in mlinarski pomočnik pri mlinarju Kuzma Antonu v Podbrežju v Beli krar jini. Mu je izpodrsnilo, ko je šel preko jezu.
d Strop se je podrl v občinski hiši v Rakičanu v Slov. krajini. Nekoliko jc bil že prej razpokan, toda tega, da bi se podrl, ni nikdo pričakoval, ker je- bila hiša šele predlanskim zidana. Velika teža je v hiši uničila vse predmete: mize, stole in drugo pohištvo. Sreča v nesreči je bila, da v trenutku nesreče ni bilo nikogar v hiši, drugače bi bila nesreča velika.
d V Hrastniku so ujeli hajduka Smoleta, ki je znan po svojih drznih roparskih pohodih. So ga zgrabili ravno ko je poiner-jal v kroiški delavnici obleko.
d Vse se je poročilo, on se pa vrača. Med vojno so leta 1915. Avstrijci ujeli srbskega vojaka Jcvana Gjuriea iz Paračina. Od tedaj se ni več javil in so bili vsi sorodniki mnenja, da jebil v vojni ubit. Njegova družina je na podlagi tega prejemala celo invalidnino. Gjurič je bil celo oženjen in je imel eno hčerko. Ker tako dolgo časa ni bilo niti sluha o njem, se mu je žena ponovno poročila in je sedaj delavka v tovarni, hčerka Angela pa obiskuje 6. razred gimnazije. Tudi Gjuričeva mati se "je med tem ponovno poročila. Sedaj se je Gjurič naenkrat javil iz Bericcva v Češkoslovaški in sporočil, da se vrača domov.
d Zločinski umor v Iški vasi bi bil moral prit pred porotnike, ker pa so ti po novem kazenskem zakonu odpravljeni, sta stala te dni oba umora obtožena zločinca pred sodbo petih sodnikov v Ljubljani. Zakonca Kraliič Franc in Darjana iz Iške Loke sta bila na podlagi raznih okolnosti obtožena, da sta, liotee se iznebiti svojega upnika Kraljiča Martina le-tega z ostrino in topim koncem sekire pobila in usmrtila. Kt.ko so prišli orožniki umoru na sled? Prišla sta dva orožnika neopaženo do hiše in ugotovila, da je Marjana v hlevu, Franc pa v hiši. Takoj sta se orožnika podala vsak k enemu in oni, ki je šel k Marjani v
hlev, jo je trdo prijel rekoč: »Marjana, zdaj vemo vse, kar lepo priznajte tudi vi, da ste svaka Martina ubili in pokopali. Vaš mož je ravnokar vse priznali« »Joj, kako pa vi vse to veste?« je Marjana prestrašeno uprla oči vanj in priznala: če je pa tako, pa naj bo!« Tudi obtoženec je po dolgotrajnem zaslišanju priznal orožnikom, da je njegova žena ubila v hlevu Martina, da je petem, ko je bil Martin že mrtev, prišla ponj, ko je spal v hiši. Mrtvega brata sta nato zavlekla v hišo, kjer sta ga v ka-šči imela skritega do druge noči. Ko pa je že vladala po vasi mirna in temna noč, sia naložila mrliča ko pobitega psa na voz in ga peljala s konjem na travnik Prt. ob Išči. Tam sta skopala z lopatami jamo, plitvo kakega pol metra in vrgla mrliča vanjo. Potem sta ga zagrebla, izenačila zemljo in se vrnila domov. Prihodnje dni nato pa sta začela trositi novico, da je Martin zopet odpotoval v Ameriko. Vedla sta se popolnoma hladnokrvno in bila sploh neizpreme-njena. Po popolnem priznanju je peljal obdolženec Franc orožnike na svoj travnik : Prt , kjer so ob Išči v resnici našli mesto, kjer je bil Martin Kraljic zakopan. — Ob-teženka je pred sodniki vse zanikala, teda jasne izjave meža, orožniškega poveljnika in drugih prič so dognale dovolj. Marjana Kraljic je bila obsojena na 18 let težke ječe, njen mež Franc pa oproščen, ker pri krvavem dejanju samem ni dejansko sodeloval.
d V eni nr.fi sta pogorela kozolec pri Leopoddu Kczel in hiša Štefana Segedi v Pertcči v Slov. krajini. Ker je začelo na obeh krajih goreti skoraj istočasno, je epravičena sumnja, da je bil ogenj podtaknjen.
d Kaj si vse pijanec zmisli. Blizu jezera Paliča je skočil s tira tramvaj, k sreči pa ni bilo človeških žrtev, temveč jebil pokvarjen le voz. Policija je uvedla preiskavo in zaprla tri mladeniče. Povedali so, da so bili pijani in se pogovarjali, da še nikoli niso videli tramvajske nesreče. Nanesli so na tir kup kamenja, nato pa oddaleč gledali, kaj se bo zgodilo. Tramvaj je res pri-vozil in se prevrnil. Sreča je bila, da se je hotel tramvaj ravno ustaviti in zeto vozil počasi, sicer bi se gotovo ponesrečil kak potnik, katerih je bil tramvaj poln. Sodišče bo drznim fantičem navilo ušesa.
d Parni kotel se je razletel v tovarni sladkorja v Novem Sadu. Škode 200.000 dinarjev. Šest delavcev jebilo ranjenih, od teh dva prav težko.
d Mrena mu je počila. Janeza Gjereka, kmeta v Murski Soboti, je zadela velika nesreča. Pri svojem tastu, Ovsenjaku je bil na gostiji. Drugo jutro se je napotil proti domu. Ko je prestopil prag, je zastokal in se sesedel. Ljudje so ga začudeno gledali,
Moder gospodar si nabavi
TR HVERZE
že sedaj, da ne bo imet spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov. Traverze v vseh dolžinah in oro-filih, TRBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi
STiiPltA rftANC, leleiRina Ljubljana • Oosposveisha c, i
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
»MASTINs
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz ncprecenliive vrednosti Mastina so brezštevilno zahvalna pisma! Ceni.: 5 škat. 46 Din, 10 škat 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
ko pa so doznali, kaj se je zgodilo, jih jo prevzel sirah. Gjereku je počila mrena, tako da so mu čreva izstopila. Takoj so ga spravili v bolnico, kjer je prišle pod operacijski nož.
d Skala je prodrla streho in slrep. — Dne 29. jan. se je s starega gradu pri Kamniku utrgala velika skala in se zaletela v Pšenkovo hišo. Predrla je na hiši streho in strop ter obležala na postelji. K sreči ni tedaj nihče spal na postelji, sicer bi bila smrtna žrtev. Ko preneha mraz, je pod goro vsako leto nekam nevarno. Prav radi skalovja. V Pšenkovi hiši je pred mnogo leti skala ubila neko deklico. Nekaj nevarnih skal so takoj odstranili.
d Radio-konferenca se jc vršila nedavno v Zagrebu. Udeležili so se ie zastopniki vseh naših oddajnih postaj, Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Delo te konference je obstojalo v tem, da so se ugotovile skupne naloge in težave vseh treh jugoslovanskih postaj. Končnoveljavno se je uredilo vprašanje izmenjavanja sporeda oziroma prenosa med posameznimi postajami. Naša postaja redno prenaša vsak torek zagrebški večerni program, vsako soboto belgrajski program, ob nedeljah ali sredah pa včasih tudi praški večerni program. Nasprotno pa oddaja naša postaja svoj program Zagrebu in Belgradu vsak četrtek.
d Avlo je zdrvel v prepad. Potniški avto, ki vozi iz Peči proti albanski meji, je padel v prepad in pokopal ped seboj potnike. Med drugimi ie ostal na mestu mrtev tudi poročnik Milutinovič. ■
d Osemmesečni deček in enomesečna deklica se oddasta za svole. Točnejša pojasnila v drž. zavodu za zdr. zaščito mater in dece. Lioičeva ulica.
d Umrl je v Zalogu dne 31. januarja Tomaž Oprešnik, posestnik in strojevodja v vevški papirnici, dolgoleten naročnik »Domoliuba«. N. v m. p.!
d Oh portugalski obali se je potopila jugoslovanska ladja Dachsa . Bila je zgrajena 1911 in je imela 4500 tonaže.
d Izpred mariborskega stola petih sodnikov. Ker je na roparski način umoril Rudolfa Kanclerja, je dobil 20 letni čevljarski učenec Rudolf Kovač 15 let težke ječe.
d Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Jcssl« grenčice neovirano, lagodno izpraznenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josel« vode tudi potom njihovih raziskovanj. »Frauz-Jose!« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah,
d Gospa, strah pred pranjem bo prenehal v trenutku, ko boste prali s pravim terpentinovim mitom Gazela.
PO SVETU
....................................................II i I.aga
Katoliška cerkev.
s Razno. V mesecu juniju bo papež proglasil v cerkve sv. Petra v Rimu štiri nove svetnike: kardinala Bellarmina, Španko Katarino Thomas, Lucijo Filippini in pa mučenika iz Kanade Ivana De brebeuf s tovariši. — Na Kitajskem je bilo od leta 1923. dalje umorjenih 22 misijonarjev, med njimi sedem frančiškanov. Lansko leto je bilo ubitih osem. — Dva italijanska časnikarja Ilektor Libri in Egidii Allegri sta šla v samostan. Prvi je postal benediktinec v slovečern samostanu Montccassino, drugi je šel med dominikance v Bologno. — V Pekingu na Kitajskem izhaja veliki katoliški dnevnik Ichepao Da bi se list še bolj razvil, so podpisali navdušeni tamošnii katoličani za okrog 5 milijonov dinarjev delnic. V novejšem času je začel izhajati za kitajske katoličane tudi časopis s podobami.	^
Avstrija.
s Kmečka hramba. Pisali smo že, da obstojata v Avstriji poleg rodne vojaške, še dve oboroženi organizaciji: narodnja-karji imajo svoj hajmver«, socialisti pa lastno : Republikansko obrambo«. »Hajm-ver« se bori proti socialnim demokratom in je nedavno izsilil celo novo ustavo. »Haim-ver« bi pa rad še več: hoče diktaturo. V tem oziru pa so -hajmveru nasprotni mnogi njegovi somišljeniki in prijatelji. Tako je notranji minister Schumi, voditelj kmečke stranke, večkrat javno povedal, da mora Avstrija ostati demokratična in da ho demokracijo branil do zadnjega. Zato je vodstvo min. Schumija vrglo meseca decembra iz organizacije in z njim več njegovih somišljenikov. Kmetski zvezi na Koroškem in Štajerskem sta se takoj postavili na stran ministra in agrarci so ustanovili lastno oboroženo organizacijo, ki se imenuje kmečka bramba«. Sedaj so torej v Avstriji poleg redne vojske, še tri oborožene armade: socialistična, narodnjakarska in kmečka. Joj Avstriji, če si bodo enkrat zares skočili v lase.
Italija.
s Vstaši imajo še vedno besedo. Severnoafriški Tripolis je za Italijane, kot posnemamo iz njihovih uradnih poročil, še vedno trd oreh. Precej let je že minulo, kar jim je bila priznana ta dežela, toda tudi vsemogočni fašizem še ni ukrotil ta-mošnjih vstašev. Italijanski vojaki so ie dni zasedli glavno mesto pokrajine Fez-zan z imenom Murcuh, odkoder so jih bili vstaši pregnali leta — 1914. Nekdanjega rimskega cesarstva torej g. Mussolini ne bo še tako hitro ustvaril.
s Razno. V sredo 22. jan. ponoči je nepričakovano umrl v Gabrju na Vipavskem tamošnji kurat g. Matija Ivančič. Poljski generalni konzul v Trstu je izročil tržaškemu škofu znak »reda osvobojene Poljske«, ker se, je škof toplo zavzel za poljske izseljence na poti skozi Trst, Cehovnikarji so se na lastno prošnjo od-
cepili od žunniie Spodnia Idrija in se z dovoljenjem pristojne oblasti s 1. januarjem 1930 priklopih mestni župniji idrijski. L V Idriji sta umrli 79 letna Frančiška Grudnova in 80 letna Ana Seljakova. — V Lokvi na Krasu je pogorelo poslopje Franceta Možeta, ki biva z vso družino v Argentini. — V Škrbini je preminula 72 letna Colja Katarina. — V Novelem je umrl posetnik Josip Pahor, oče gosp. ka-teheta v Komnu. — V Čepovanu so pokopali najstarejšega farana skoraj 89 letnega Gregorja Trušnovca. — Na Liparskih otokih, kamor pošiljajo Italijani neljube jim osebe v zapore, je došlo nedavno do krvavega spopada, pri katerem so italijanski orožniki ubili Josipa Filipliča.
Španija.
s Samcdrštvo v zatonu. Kar ni za
enkrat še nihče pričakoval, se je zjodilo: španski® samodržec Primo de Rivera je odstopil. Kralj Alfonz je potrdil novo vlado z generalom Berenguerjein na čelu. V vladi se nahja več pristašev španske konservativne stranke in se smatra ta vlada le kot nekak prehod k parlamentarizmu, ki ga je Primo de Rivera svoj čas odpravil in šest let brez skupščine vladal. Ne da se zanikati, da je Primo de Rivera za državo v šestih letih tudi kaj pametnega ukrenil, glavnega: gospodarskega dviga države pa ni obvladl. Španski denar je začel zadnji čas opasno izgubljati na veljavi in Primo de Rivera je moral iti. Če bo špansko ljudstvo po bridkih preizkušnjah z diktaturo, zadovoljno sedaj samo s padcem samodržca in uvedbo milejšega režima, je pa drugo vprašanje. Ko je Primo de Rivera odstopil, so se čuli v glavnem španskem mestu tudi vzkliki: »Živela republika!«
Nemčija.
s Med Nemčijo in Turčijo hočejo s 1. majem uvesti vsakodnevno zračno vožnjo. Z nemške meje bo odplulo letalo v zgodnjih jutranjih urah, v Carigrad bo pa dospelo okrog 8 zvečer. Med potom bo pristalo v Belgradu in Sofiji.
Amerika.
s Hoover sovraži vse, kar spominja na
vojno, V svojem novem uradu v Washing-tonu, v katerega se je začasno preselil, je predsednik Združenih držav Amerike odstranil vse vojne spominke. Ta urad je imel prej general Pershing in umevno, da je bilo v njem polno raznih kipov, ki predstavljajo ameriške bojevnike; s sten pa so gledale slike različnih generalov. Med njim je bilo razobešeno razno orožje in spominki iz svetovne vojne. Vse to je dal Hoover odstraniti.
s Bogate odjedajo zaslužek revnim. Na banketu Kolumbovih vitezov v ameriškem Orleansu je ostro nastopil neki tamošnji advokat proti dekletom in orno-ženim ženskam iz premožnejših slojev, ki ne vrše svoje službe iz potrebe, ampak največ zato, da si pridobe postrani nekaj denarja za zabavo. Ne samo, da te ženske izpodrivajo druge, ki so v resnici potrebne zaslužka, ampak ustvarjajo tudi nezadovoljstvo in zavist v svojih revnejših so-
delavkah. Tiste namreč, ki dobivajo poleg svoje službe od doma podporo, se lahko boljše oblačijo in si več privoščijo, kakor pa tiste, ki delajo zato, da preživijo sebe in mnogokrat tudi druge člane v družini. Posledica tega je nezadovoljstvo, in v premnogih slučajih zapelje skušnjava revne deklice na napačna pota, samo da si pridobe denar, da se lahko enačijo s svojimi bogatejšimi tovarišicami.
s Razno. Vlak je do smrti povozil v Clevelandu Magdaleno Eržen. — Istotam je umrla Elizabeta Novinc roj. Padovic. — V elevelandski narodni čitalnici jc predaval pod naslovom »Zakaj obolevamo«, iz Ljubljane došli dr. Franjo Kavčič. — V Eveleth Minn. so pokopali 55 letno Marijo Šute. — V Clevelandu je preminul Anton Lapuh, doma iz vasi Pesja pri Brežicah. — Istotam je umrl nenadoma Anton Hočevar, doma iz Velike Slivce na Dolenjskem, in Jennie Kastelic roj. Kavalar iz Ratice pri Kranjski gori. — Nagloma je odšla v Clevelandu na drugi svet tudi Margareta Novak roj. Femc iz fare Trebnje na Dolenjskem. — V Pittsburghu je umrl Frank Go-rišek iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Drobne nt ce.
Medeni križi z grobov naj se poberejo, so ukazali ruski boljševiki.
Prvi uspeh razorožitvene konference v Londonu: podmornice ostanejo.
4 žide so vrgli v razbeljene peči boljševiki v topilnicah v Stalinu.
Velike komunistične demonstracije so bile pred mestnim domom v ameriškem Njujorku.
Zopet je napeto razmerje med južnoameriškima republikama Paragvajem in Bolivijo.
Romunska princezinja Iieana se je
zaročila z nemškim knezom Hochbergom.
Francoski komunisti so odvedli neznano kam iz Pariza protiboljševiškega ruskega generala Kutjepova.
Sovjeti so zaprli pravoslavnega škofa Arkadija v Omsku.
11 policistov je bilo težko ranjenih pri komunističnih nemirih v nemškem Hamburgu.
Proračun za italijansko zrakoplov-stvo znaša 718 milijonov lir, 18 milijonov več kot lani.
Zvonenje s cerkvenimi zvonovi je prepovedano v vsem ruskem moskovskem okrožju.
Italijanski izseljenci so demonstrirali pred italijanskim konzulatom v francoskem Avignonu.
Petnadstropna nova stavba se je podrla v Rivarolu v Italiji.
Sv. stolica je uradno prepovedala katoličanom čitanje dveh fašističnih knjig.
4500 oseb je umrlo lani na raku na Bolgarskem,
Za roko velike knegiuje Kire, 20 letne hčerke ruskega vel. kneza Cirila, je menda zaprosil bolgarski kralj Boris.
40 ribčev je utonilo na severozahodni španski obali. Vihar!
900.000 je po raznih državah Rusov, ki so zbežali pred sovjeti.
Protialkoholni zakon hočejo še poostriti Zedinjene države Amerike.
IV Kdor rabi vreče Hlljll JIH 11«!
jfjlgg ceneje pri Ivrdki:
l|	Nfih® Mlakar
»P« Ljubljana - Slomškova ulica št, 11
Za častnega doktorja juridične fakul tele na Dunaju je bil imenovan avstrijski zvezni kancler dr. Schober.
Volilno pravdo za občinske odbore so dobile ženske na Grškem.
12 kmetov so obsodili boljševiki na smrt v ruskem selu Primke.
50.00 ljudi se je udeležilo shoda »hajm-verovcev« na Dunaju proti prevelikim občinskim davkom rdečkarske mestne uprave.
Kryavo so se spopadli preteklo nedeljo hajmverovci in socialdemokrati v Gradcu. Več težko ranjenih.
Avstrijski kancler dr. Schober je odšel 4. februarja za 3 dni v Rim.
*600.090 dinarjev za kositrni vrč iz 15. stoletja je dal te dni neki zbiralec starin v Berlinu.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba, 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba, 13.30 Iz današnjih dnevnikov, 17.30 Popoldanski koncert, 22 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 6. februarja: 18.30 O sadovnjakih in vinogradnikih sveta, predavanje, 19 Srbohrvaščina, 19.30 Prenos ljubljanske opere, 22.15 Koncert Radio-orkestra, 23 Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 7. februarja: 18.30 Slike iz umetnostne zgodovine, 19 Gospodinjska ura: Zakaj je sistematična gimnastika za sedanjo ženo potrebna, 19.80 Italijanščina, 20 Glasbeno predavanje, 20.15 Pevski kvartet, 21 Koncert Radio-orkestra, 22 Napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 8 februarja: 17 Koncert Radio-orkestra, 18 Esperanto, 18.30 Nemščina, 19 Delavska ura, 19.30 Prenos iz Belgrada, 22,15 Koncert Radio-orkestra, 23 Napoved programa za naslednji dan.
Nedelja, 9. februarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe, 10 Versko predavanje, 10.20 Ali nas res živinoreja rešuje, predavanje, 11 Dopoldanski koncert, 15 Prenos koncerta iz Hrastnika, 16.30 Sramel kvartet iz Trbovelj, 17 Lahka glasba, 20 Varietetni večer, 22 Časovna napoved in poročila, 22.15 Plesna glasba, 23. Naooved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 10. februarja: 18.30 Francoščina, 19 Zdravstveno predavanje, 19.30 Angleščina, 20 Koncert Radio-orkestra, 22 Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 11. februarja: 18.30 O postanku tiska, predavanje, 19 Zgodovina tujih jezikov, predavanje, 19.30 Ruščina, 20 »Don Čarlos«, drama (člani narodnega gled.), 22.15 Koncert Radio-orkestra, 23 Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 12. februaria: 17 Otroški kotiček, 17.30 Popoldanski koncert, 18.30. Predavanje, 19 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, recitacija, 19.30 Francoščina, 20 Propagandni koncert firme Julic Meinl, 21 Koncert Radio-orkestra, 22 Napoved programa za naslednji dan.
NAZNANILA.
n Borovnica. V nedeljo 9. februarja ob 3 bo predavanje v dvorani: O špiritizmu. Pridite obilo, da vidite kaj je špiritizem.
n Kat. prosv. društvo nn Vrhpolju pri Moravčah vabi k prireditvi v nedeljo, dne 9. februarja, ob 3 popoldne v tukajšnjem Domu. t. »Izgubljeni in zopet najdeni«, burka v treh dejanjih, 2. Petje. Sedeži 4 Din, stojiča 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Črnuče. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer veseloigro: »Utopljenca«, Vabimot
po domovini
Drugo stavo je dobila smrl.
(Brezje.)
I.cios se nas Brezjanov cenjeni .-Domoljubi rad spomni; to nam je zelo všeč. Zlasti sc veselo tega tisti, ki so v njem izrecno imenovani. A in B bosta tudi še stavila, čc ju bo Domoljub* že javno počastil. Pretekli teden sta ugibala. koliko prebivalcev ima vas Brezja. Sc-ilela sta pri kozarcih, a v duhu hodila po Brezjah od hiše do hiše, preštela v vsaki ljudi ter zapisala številko vsak v svoj koledarček. Nazaduje sta dobljene številke skrbno seštela. Pri V se je glasila vsota nekaj liud, pri B pa nekaj pod 400. A jc svetoval, da naredita skupno to, kar sta pravkar ločeno. Pri znanih družinah je šlo lutro ker sc sta koj oba vjemalu. Pri nekaterih manj znanih se nista zedinila. Go-staške rodbine so jima liaprnvljale še večje nreglavice. Natakarica jima ni mogla rešiti vseh dvomov. Več jima je pomagal Alojzij Finžgar. ki jc ravno prišel nekaj kupit v gostilno. šel jc. cclo njima na ljubo v nekatere hiše naravnost vprašat, koliko jih prebiva v njih: spotoma je zvedel še za sosednjo rodbine. Tako jc negotovost vedno bolj izginjala. A in B sc sta vsak od svoje strani vedno bolj bližala številki 400. Vendar jc A mislil, du ima Brezje dve osebi več ko 400, B pa, da ima dve manj.
A ie rekel: Jaz stavim 100 Din, da nas je vseh Brezjanov več ko 400 < — B je dejal: Ju/, pa stavim 100 Din, da nas je manj ko 400.: Pribila sta še, da jc številka 400 nevtralna, in da je za stavo merodajnu po hlač med zadnjim januarjem in prvim februarjem. Stavila sta 30. januarja popoldne ob petih; do odločilne polnoči je bilo samo še 31 ur; pu včasih že ena sama velikn ura spremeni.
Stavitelja sin ponovno šieln, Brezijani. ki s:» se lil večer prišl' oddahnit v gostilno, so sc vedno bolj zanimali za pravo številko. \ si so šteli. In izid vsakega štetja je vedno prinesel številko 402. B se je vdal in je bil pripravljen takoj stavo plačati.
Vstopil je pa spet Alojzij Finžgar; in solzim je bib Boter so umrli: zvonit jim greni.«
Mrtvaški zvon se je oglasil; natakarica in zanjo vsi navzoeni so se pokrižali in glasno molili za botra«, kakor so domalegu vsi Brcz-j a n imenovali; saj mu je bil skoro vsak Brez-jau hvalo dolžau.
Joža Tavčar je bil to — dolgoletni služabnik Marije Pomagaj — v tej in prejšnji cerkvi. Pokojni /upnik J. Bcrlic je rekel o njem: To li je breški orakel: v«e hodi k njemu po svet. K testamentom ga rudi kličejo, ker še nobena oporoka ni bila ovržena. čc je ta sodeloval. \tož poštenjak je; najrajši pri njeni vnščnni ohranjajo vložile knjižice. Mnogim je storil dobro, zalega pu zavestno nikomur. Zaslužil jc, du je dobil za življensko tovarišico veledobro nečakinjo rajnega blagega novomeškega kanonika Vovka. Zaklada v zlatu in srebru mu Bog ni izročil, pač pn v zlatem sinu vrlem mašniku j). Feliksu ...«
Zvonilo je milo tistemu, ki jc prej tolikim zvonil. Njega ne. bodo pozabili ne živi. ne pokojni nmšniki, katerih je za sveto daritev oblekel toliko, kolikor malokdo ali nihče. Poznal jo donialegn vse svečenike v Sloveniji. Njega pa so poznali skoro vsi ljudje, ki so prejšnja desetletja obiskavali Marijo Pomagaj. Brezju brez Tavčarja si v onih časih človek skoro ni mogel misliti. Z njim lega v grob velik kos breške zgodovine.
Tudi A in B iu vsi prisedniki so samo hvalilo govorili o njem. Na stavo jc vse pozabilo. A se je slednjič vendar rahlo dotaknil: »Vidiš, dragi tovariš B, poleg prejšnjih dobrot ti je vrli pokojnik še danes s smrtjo eno izkazal. čc samo še enega k sebi pokliče, ti reši 100 Din. In res! Zadnje januarjeve ure so vzele šc 24 letnega mladeniča Sreekota Vovk iz naše vasi. Samo 400 nas je dočakalo februar. A in B sta spet ostala vsak pri svojem. (Če, nista tudi teh 200 Din pustila pri Finžgarju. Op. ur.)
17. BELE KRAJINE, živinorejska zadruga.
(ledi brate, da ti pokažem kakšne voli imam.s Pa jih imaš res, veliki so in težki in močni, pa m čudno; če bi se tebi tako dobro godilo kot tvojemu vclu, bi kmalu tehtal cent, pa ne starega marveč novega. Krava ima pa tamle v jaslih koruzmeo m slamo in zjedne, ki so volu ostale.
To je tudi ena naša neumnost in naša nesreča, da dobe krave, kar volom ostane, ko bi moralo bili narobe prav.
(lovori se o živinorejski zadrugi. Lepa misel in rešilna, če jo bomo na pravem koncu prijeli, toda hleve bom morali lako zaobrnili, da bodo boljšo krmo dosegle krave, debelačnico iu slamo in kravje zjedne pa voli.
Pa, čača, v travnik poglejte, kaj vam tam uaste. To ni travnik, to je plevelišče.
Upajmo, da se živinorejska zadruga ustanovi, toda prej se moramo še o marsičem pogovorili.
Aulopromel.
Lepo sem so vozil. Pa bilo je drago! Sfest dinarjev sem dal. Norec, kaj pa plačuješ več kol je treba. Samo tri dinarje je s postaje v Metli k o.
Vsi so dajali po šest pa sem tudi jaz. : : Saj ti napitnina ne pade zlepa iz rok, si jo vsaj enkrat dal..
Z. marcem prične reden auto-promet iz Metlike do Novega mesta in do Karlovca. Cena bo 1 Din za kilometer; do Novega mesta približno enaka cenn kot z vlakom. Sedanji avtobus ima 15 sedežev, pridela pa še dva, da bo mogoče vzdržati reden promei med Novim mestom in Karloveem. Sedaj pa vozi uuto le iz postaje do Metlike in nazaj za vse vlake razen zjutraj zgodaj. Kdor se bo jieljal z. njim, naj ga nič ne motijo hrvaški napisi in naj nikar ne sedi, da smo tu Hrvatje. Naibrče sodi lastnik, da je opozorilo k redu potrebno le Hrvatom.
Vinarska zadruga v Brežicah
V	jeseni 1929 se je na pobudo okrajno blagajne ustanovila Vinarsko zadruga v Brežicah. I,i ima sledeče mtčelslvo: načelnik g. Lipe j Franc, veletržeč v Brežicah; njegov nnniestnik g. janežič Jos., star., posestnik, Stnravas-Bizelj-sko ter člani načelstva gg. Čcrnogn, trgovce iu posestnik. Zdole, dr. Megušar Anton, odvetnik. Brežice, škoberne Josip, posestnik in župan, Dolsko, Uran Franc, posestnik. Sevnica. I rek Iv:in. posestnik ip žuoaii. Globoko.
Zudruga bo nakupovala grozdje le od svojih članov, člani se bodo nabirali po sklepu načelstva le do konca februarju 1930. ker nuna zadruga že sedaj vedeti, koliko obratnih sredstev mora preskrbeti do jesenske sezone. Zato sc nujno opozarjajo vsi vinogradniki brežiškega okraja, du takoj pr javijo pristou neposredno pri vinarski zadrugi v Brežicah, ki začasno posluje v prostorih Ljudske posojilnice v Bi*žicuh, ali pa pri posameznih članih načelstva ali zaupnikih zadruge, katerim je zadruga izdala posebno poverilo. Vinogradnikom, ki celega deleža ne bodo mogli takoj vplačati, je načtlslvo poskrbelo olajšave. Pristan toplo priporočamo pa tudi nujno svetujemo. Skušnja je namreč pokazala, du vinarske zadruge dosežejo s iipi/.irunjem vin višjo ceno. da zadruge vino lahko prodajo, da pa vinogradniki, ki niso člani zadruge, vina ne morejo prodali ali pn ga morajo dali pod ceno. Nova vinarska zadruga bo sicer -skušala vsa j en del vino prodati v inozemstvo, du s tciu olajša domači trg, vendar bi mogli priti vinograduiki-iiečlum po nepotrebnem v neprilike. Zato vsi vinogradniki v zadrugo.
Gospodinjski tečaj,
(Jezica pri Ljubljani.)'
V	pondcljek dne 27. preteklega meseca se je pričel pri nas drugi gospodinjski tečaj. To dejstvo dokazuje, kako ukaželjna so naša dekleta, ki hrepene po čim večji strokovni izobrazbi. Vsa čast in zalivala, da sc jo omogočil šc drugi tečaj gre v prvi vrsti našemu agilne-uiu I'r. Sever ju, ki se ni strašil ne potov ne mnogih ovir.
Noč in dan so odprta groba vrata.
(Komenda.)
Dne 29. jan. smo spremili na pokopališče svetega Petra v Komendi Franceta Zadrgala, po domače »Malnšeka iz. Kapljevasi«. Pokojni je bi! nad trideset let v občinskem odboru. Delaven član pri Hranilnici in Mlekarski zadrujji, vnA podpornik in član verskih in svetnih organizacij, sploh mož na svojem mestu. V zgodnji mladosti je prevzel sicer lepo, vendar pa zanemarjeno posestvo, mlin in žago, kar je vse lekom let s pomočjo svoje, že tudi pokojne žene spravil v zgledno stanje. Delaven in marljev. bil je v prostih urah vnet lovec. Decembra se je udeležil še romanja v Rim k jubileju Ni. svetosti. Ves ]x>življen je praznoval božične praznike v krogti svojih dragih. Ali kmalu po praznikih ga je napadla bolezen, kateri je podlegel v par tednih.
Ohranimo mu blag spomin!
Nov grob.
(Sv. Križ pri Litiji.)
Umrl jo daleč na okrog znani gostilničai iu mesar Kari Miklič, star šele 46 let. Zapušča ženo in 6 otrok, od katerih je najstarejši ko-maj 10 let star. Naj počiva v miru pgštcn iu priljubljen Korl!
■Smrt kosi.
(Gatinn.)
Dne 2". januarja tega leta ob 3 zjutraj ji' za večno zatisnil oči znani posestnik in trgovec z lesom Matija Pavčie. Bil je znan po svoji skromnosti po vsej Dolenjski pod imenom Brlunčkov Matija. Prihranit si jc lepo posestvo. Posebno je bil priljubljen med svojimi domačimi sorodniki, kar je pričal njegov pogreb, kakršnega šc ne pomnijo na Gatini. N. p. v in.I
Smrt vzornega očeta.
(Dunaj pri Moravčah.)
Dne 21. januarja jc umrl po dolgi bolezni tukajšnji ugledni posestnik, Jakob Krute, po-doniuče Klulčcv utn. Ritnjki je bil mnogo Jot pri nadzorstvu posojilnice v Moravčah ter od začetka vedno zvest naročnik Domoljuba . Dočakal je visoko starost nad 82 let. Bil je mož poštenjak, globoko veren, splošno priljubljen ter velik dobrotnik rovežev. Do konca svojega življenja jc bil skrben gospodar in nad vse dober oče svoji družini. — Zanimivo jc lo. da je bil mo/ skozi celo svoje življenje do svoje zadnjo bolezni vedno čil in zdrav. Potrpežljivo ter vedno v molitvi je pienašal svojo bolezen. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva, med njimi občinski odbor / županom na čelu in društva. Pevski zbor mu je zapel v slovo štiri žalostinke. liog mu bodi plačnik za vsa njegova delu.
Umrl je mož. (škof j a Loka.)
Dne 23. januarju jo umrl v Ljubljani v bolnici g. Anton Leskovcc. slovenski pisatelj in dramatik. Težka izguba jo lo za slovensko književnost. Toda kiutn smrt ga jc iztrgalo i/, naše srede, v najlepši moški dobi 39 let. Predvsem žaluje za njim Dom iu svetf, kjer je bil on eden izmed njegovih najboljših sotrudnikov in prijateljev. Žaluje pa za njim tudi slovenski oder, ker je spisal že več lepih dram; predvsem naj omenim Dva bregova ', ki so jo igrali /. velikim uspehom v Ljubljani in Mariboru. Sedaj jo nameravajo uprizoriti v Zagrebu in
Zahvala.
(Pevno pri Stari Loki.)
/n vse izruife sočutja in ljubavi ob prerani smrti našega dobrega Lojzeta sc vsem prijateljem in znancem prisrčno zahvaljujemo. Posebno še: g. dr. Jožefu Kantu, zdravniku škof j i Loki za vso skrb v dolgi bolezni, čast. sestram ljubljanske bolnico, ki so ob poslednji uri molile z njim in zanj1! Fantom in dekletom iz Pevna in Stare Loke za krasne vence, da* nom izobraž. društva, tovarišem bivšega Orla, pevcem, »ploh vsem, ki so gn v tako obilnem številu spremili nn njegovi zadnji poti v prerinil grob. Vsem. plačaj Bog! Dragega Lojzeta pa priporočamo v prisrčni spomin in molitev! - Rodbina Alič,__2375
Poravnajte naročnino!
Naša prosvota.
(Jcžica.)
Glasbeni odsek kat. prosv, društva jo uprizorit preteklo nedeljo dramo .-.-Materinsko srce*, ki je 1)rav dobro us|)ela. Vlogo so bile v rokah najboljših igralcev, kar je občinstvo vedelo in napolnilo dvorano do zadnjega kotička. — Za pustno dni so pripravlja zabavna prireditev po vzorcu zadnjega 'silvestrovanja*, na kar že sedaj opozarjamo. — Ker jo društveni doni, predvsem pa oder, potreben temeljitega popravila, bo prosvetno društvo v to svrlio priredilo na cvetno nedeljo javno tombolo. Prijatelje in posetniko naših prireditev prosimo, r|a so i>b priliki zbiranja dobitkov izkažejo '/. iz-lalninti prispevki. Cim bo oder primerno popravljen, bo društvi^ šelo moglo nudit tudi boljše in k-pše predstave. — V sobto dne 8. t. m. ob 8. uri j.vcjer se bo vršila v društvenem domu kinopredstava jjivna zemlja Hali . Film prikazuje naravne kraste lega azijskega otoka in njegove zanimive prebivalce v njihovem življenju. Sodeluje tudi tanibu-raški zbor.
Cecilija je pozdravila industrijalca v skoro zapovednem tonu:
Dober dan, papa. Prihajam, da te spomnim na tvojo izredno obljubo, da naju spremljaš danes zjutraj.
Potem se je obrnila k Miri, razdelila šopek rož, ki ga je bila prinesla, ter ji dejala:
. Še vedno pri delu? Ti si res vzor sestre, zato ti prinašam te rože.
Za trenutek so je vstavila in potegnila iz majhne listnice vizitko, ki jo jc s pomembnim nasmeškom dala Miri.
Vizitka je bila od Klavdija Mortina, in-/onjerja v tovarni Andreja Arnata. Sklo-
njena preko rame svoje sestre, je čitala Cecilija na glas, medtem ko so Mirinc oči sledile besedam na karti:
.. se bo odzval z veseljem povabilu gospe Arnatove štirindvajsetega februarja, in si dovoljuje poslati nekaj vrtnic, ki jih tako ljubita gospodični Cecilija in Mira.«
Mira ni hotela pokazati svojega vznemirjenja. Smehljaje se je vrnila karto Ceciliji, ki je dejala:
"Poslušaj vendar, pojdi z nami, saj vendar ni prav, da se zapiraš v pisarno, ko je tako lepo vreme. Pridi pogledat to lepo februarsko solnce, kako je prijetno.
Mira pa je prijazno, a odločno odklonila:
»Ne, moja draga Cecilija, čisto nemogoče je to, nisem še pregledala današnje pošte, in če bi odšla sedaj, bi bila ves čas na sprehodu raztresena in bi ves sprehod bil pokvarjen.«
Obe dekleti sta se poljubili. Cecilija je odšla v pomladansko solnce, medtem ko je Mira ostaia sama in z veseljem dala rože v vazo. Obraz je utaknila med cvetje, udi-havala blaženi vonj ter pri tem mislila na inženjerja Klavdija Mortina, o katerem je sanjala, da bo z njim delila življenje, saj je bil inteligenten in delaven sotrudnik njenega krušnega očeta.
Medtem ko se je dotikala z ustnicami lepih cvetov, so se vrata pisarne odprla in zamišljena Mira je videla vstopiti Klavdija.
Klavdij še ni imel trideset let. Bil je pa resen mož in se brigal edino le za svoje delo. Imel je svetle rvi in lase ter je bil vztrajen in energičen kot pravi Kelti. Bil je lep dečko, duševno in telesno zdrav. Nje-
gov oče, ki je bil Arnatov prijatelj, je pred leti umrl, in mladi inženjer je sledil vele-industrijalcu v Pariz, medtem ko se je njegova mati preselila v južno Francijo.
Klavdij je ljubil Miro. Imel je občutek, da ga je prav na poseben način privlačevala. Rad jo je imel radi njene živahnosti, ki se jo slikala v njenih blestečih očeh, njene moške inteligence in izredne duhovitosti. Poleg vsega tega pa je bila Mira tako ponos-
Samo z ostrimi, zanesljivimi britvicami se boste brezhibno brili.
Britvice Gitielte so najboljši (Jokat najpopolnejšega načina predelave jekla. Založite se prava-časno i njimiI
OiUette
RAZNO
Moč navada. Znano je, da Tirolcc nikogar ne viče. Tirolci v avstrijski armadi niso mogli razumeti, zakaj ne bi tudi tam vsakogar tikali. Nekoč se je eden izmed častnikov ravno pripravljal, da bo sedel v travo, a v tem stopi predenj vojak in reče: »Ti, slišiš...« Ofi-cir: »Kolikokrat še bom moral ponavljati, da svojega predstojnika ni dovoljeno likati in da mora nižji vsak nagovor pričeti s: »Pokorno javljam.«« Vojak jc znova pričel: »Gospod nadpo-ročnik, ti se boš ...« »Ni prav! Gospod nadporoč. ">k, pokorno- javljam, da •c boste ..je popravil častnik ter se vsedel v li^vo. In pravi vojak: jOospod nadporočnik, pokorno javljam, da si se sedaj že vsedel v kraT-lek!«
Škof prihajajo. V nekem kraju je učitelj porednega dečka kaznoval s tem, da ga je postavil pred šolo klečat. Pa je Prišla mimo neka ženska m ?-a JPrašala, zakaj tu Kleči. Fantek se je odre-

Lorenshi učitelj
Roman-
In nato so prišli veliki dnevi novembra. Ko se je v nedeljo, 10. novembra, stemnilo, so bili kriški prebivalci že v postelji. Le šolski upravitelj je še popravljal zvezke in \ pekarni je veliki pomočnik sopihal kakor motor. Noč je bila mirna in posamezni bledi oblaki so prihajali iz Francije. Na deseti udarec desete ure zapoje edini zvon, ki je še ostal pri cerkvi, najmanjši, zakaj dva večja so že davno vzeli iz zvonika, naložili v vagon in odposlali v Essen, da so ju prelili za vojno. Zvon se je glasil sprva nerodno, kakor da ga goni nevešča roka, pozneje v večjih zagonih skoro lepo. Kaj neki je? Ali gori? Jakob Baltus nekaj časa posluša, nato vrže na rame star plašč, ki je visel na klinu v pisarni in vzame trdo drenovo palico. . Kam greš, Baltus, tako pozno?« Na koncu stopnic je v naglici odgovoril: »Ne vznemirjaj se, pa nikar ne vstajaj! Najbrže kaj rekvirirajo. Ker je župan bolan, mora tajnik biti zraven. Miruj, Marija, saj je Orana pri tebi!«
Zvon še vedno poje. Zunaj je mrzlo. Baltus je stopal z velikimi koraki. Na dveh, treh oknih proti postaji se je pokazala luč. Ne bo sam. Od hiše živino-zdravnika je skočila senca. »He, semkaj, Kari!«
»Saj vas v senci komaj vidim, gospod Baltus k •Da, jaz sem. Stopite hitro! Kje gori?« >Morebiti v dolini. Tukaj gotovo ne.* »Pojdiva gledat!«
In sta šla: dvoje, troje, šestero mož z zaspanimi očmi je šlo za njima. Na levi, skoro na koncu vasi, stoji cerkvica. Oh, kaj pa je to? Cerkev je odprta in električne svetilke gore kakor ob praznikih in razsvetljujejo vhod in pritličje prvih hiš na trgu. A kdo so ti ljudje na stopnicali pri stebrišču in zadaj? — Nemški vojaki! ;Bodimo složni, dečki!« reče Baltus po-tihoma. Še je na vso moč zvonilo. Vsi vstopijo pri cerkvenih vratih: osem Lorencev v pletenih telovnikih, hlačah in cokljah; samo trije so utegnili vzeti delavno obleko. Baltus stopi naravnost h kropilniku in se po-križa. Sam gre naprej, kakor da je vodja. Blizu kro-pilnika so štirje vojaki, dva ležita v klepoh, dva pa sedita in sta obrnjena proti Lorencem.
»Kaj delati tukaj?« vpraša Baltus. Jaz sem kriški učitelj in občinski tajnik.«
»Kje je župan?«
»Bolan.«
Stari vojnik, ki je bil najbliže Baltusa, ni imel vojaškega pokrivala. Volnena čepica mu je segala do ušes in ni imel nobenega čina razen ako... Pač. Da. Ti kosci rdečega platna, z nitjo prišiti na ramah, in te oči, ki se posmehljivo in zaničljivo svetijo skozi naočnike in nos, ki ga napenja odvažna ošabnoet težkega suroveža in rdeča brada, ki štrli naprej, ko se glava obrne nazaj, proti Baltusu, vse to kaže, da mora biti, če že ne častnik, pa vsaj človek, ki si lasti poveljstvo. Pil je: to razodevajo trepalnice in šopi mokrih, spri-jetih kocin v njegovi bradi.
»Zakaj zvonite?« je ponovil Baltus.
»Ker nam ugaja, tovarišem in meni.««
»Kdo ste?«
Divji grohot se je začul poti svodom in se mešal med zvonenjem. Tedaj so drugi vaščani, ki so sprva strmeli in se obotavljali, zagledali Baltusa in Karla in so odločno stopili y cerkev. Vsiljenei so postali ne»
6*
nega obnašanja, da si ji je upal približati le malokateri moški. Klavdij je spoznal, da je čustvena, toda zelo zaprta, da je ena tistih človeških bitij, ki morejo ljubiti le enkrat v svojem življenju.
Mira pa je ljubila Klavdija, ker ni bilo težko spoznati njegovega poštenega značaja. Bil je resen mož, ki se ni nikdar vdajal praznemu sanjarjenju.
V.
In skozi pretrgano zagrinjalo bodočnosti je uboga mati videla v temi koče sliko moža, ki ga jen usoda izbrala za njeno hčerko, ako bi nadaljevala življensko pot.
Ta slika jo je tolažila, a ji obenem tudi zadala bolečine. Čutila je solze v svojih očeh in mrmrala je v senci poleg mrtvega hčerkinega trupla:
»Dete moje drago, temu boš torej dala vso svojo ljubezen, ko boš pozabila na mojo?«
Mati moli... O da bi mogla biti ljubezen za Miro vzor za njeno popolno srečo! Da bi mogla Mira vedno biti srečna in da ne bi nikdar spoznala v svojem življenju žalosti in obupa!
Angel smrti čaka ... Ko mati spet dvigne k njemu svoj mučeniški obraz, se prikazen že nadaljuje.
VI.
Klavdij in Mira sta dr«g drugemu priznala, da se imata rada. Kovala sta načrte za bodočnost. Klavdij je bil srečen. Mira se je smehljala, toda mirna ni bila. Spraševala se je, ali bo bodočnost res taka, kakor sta si jo želela ..,
D O M O LJUB
Čutila je, da preti njej in njeni sreči nevarnost. Čakala je na uro, ko bo usoda od nje zahtevala žrtve. Ni se pa bala tega trenutka.
Nikomur se ni bila zaupala in njena misel na žrtev jo je včasih bolj zavzemala kot ljubezen. Klavdij ji je skušal misel o nesreči izbiti iz glave, toda zaman, dekle ga je poslušalo, ne da bi se dalo prepričati.
Naenkrat so se steklena vrata zopet odprla. Arnat se je prikazal, toda mlada
človeka ga v svojem pogovoru nista slišala. Arnat ju je gledal nepremično. Njegovo čelo se je zgubančilo, sam ni videl, zakaj mu Klavdij v tem trenotku ni bil ljub. Da napravi konec svojemu nememu ogledovanju, je poklical:
»Mira!«
Zaklical je bil to ime skoraj osorno, tako da je bilo njemu samemu neprijetno. Dekle je ostalo in šlo očetu nasproti. Ta jo je radovedno gledal v obraz, toda opazil je, da ni zardela, čeprav jo je bil presenetil v inženjerjevi družbi.
Štev. 6.
Arnat je razložil svojo nenadno vrnitev :
»Tukaj je čekovna knjžica, ki sem ti jo bil pozabil pustiti za jutrišnje plačilo.«
Mira se je zahvalila. Arnat se je trenutek obotavljal, pozdravil Klavdija in je z obžalovanjem sklenil, da odide, ter pusti oba mlada človeka sama.
Vzdihnil je, zakaj razumel je, da bo Mira kmalu zapustila njih dom ter se poročila s Klavdijem Martinom. Kako žalostno bo življenje brez Mire! Ni si mogel predstavljati, kako bo živel po odhodu nje, ki ji je vse zaupal. Živeti bo torej moral med koketno Cecilijo ter svojo ženo, ki je bila sicer ljubezniva, toda mu je prepuščala vse skrbi!
Hotel je po stopnjicah navzdol, kakor bi hotel zbežati pred to mislijo, ki mu je bila prišla tako nenadoma. Na stopnjicah je srečal sina Lucijana, ki ga že ni bil videl ves teden.
»Dober dan, papa!«
Arnat je pomislil na pismo, ki ga je bil prejel zjutraj. Ni dvomil o tem, da je prihajal njegov sin, da ga prosi za denar, upajoč, da mu bo oče plačal dolgove.
Lucijan mu je nekaj govoril, toda or, ga ni poslušal, gledal je mladega moža, utrujenih potez in drznega obnašanja, ki je prihajal v tovarno svojega očeta samo na obiske in prosil denarja. Tovarnar je čutil, kako mu vstajata jeza. Prekinil je Lucijana, ter mu osorno dejal:
»Dovolj, ne dobiš niti pare!«
Potem pa je z zaničljivim posmehovanjem pomeril sina od nog do glave, rekoč:	-
zal: »Skof prihajajo, pa bodo dali blagoslov!« In ženska je hitro pokleknila k dečku. Vsakega, ki je Sel mimo, sta ustavila, da je pokleknil zraven in kmalu je klečalo pol vasi in čakalo na škoia. Ko je bilo konec šole, je prišel učitelj po fantka. Ka. ko se je začudil, ko je videl, koliko ljudi kleči pred šolo. Ko je izvedel za kaj gre, ni upal povedati, da jih je fantek potegnil, pa je rekel: »Ravnokar je prišla pošta, da škof ne pridejo!« In tako je spravil fantka pred množico iz zadrege in mu jih naštel dvajset in pet.
Radi ene kokoši dve smrtni obsodbi. Skoro vsi francoski listi »e pečajo s žalostnim koncem francoskega poročnika Char-biera, ki je bil zastrupljen pri poveljniku srednje afriške kolonije Pa-homeya, ker je dal za-klati kuro in jo sprečeno snedel. Slučaj sam je zelo zanimiv. Kmalu po po-slovitvi in priključitvi k Dachomeyevi koloniji je dal ta poročnik tuje legije Charbier svojemu slugi ukaz, da bi v naselbini domorodcev ujel eno kokoš. Hotel si je napraviti obed, ki naj bi bil po njegovem okusu, črnec je res ujel kokoš m io zadavil. Med domačim
mirni. Vstala sta tista dva, ki sta spala, Povsod se gibljejo glave in se obračajo proti vratom.
»Gospod občinski tajnik,« je rekel rdečkar, »mi smo vojaški sovjet... Ne veste, kaj je to?«
»Ne.«
»Zvedeli boste pozneje. Videli jih boste dovolj. Prihaiamo iz fronte. Premirje bodo jutri podpisali.«
»Ah!«
»Vidim, da vas to veseli! Nas tudi. Gremo domov. Med potjo pozvanjamo ljudskemu prazniku... Francozi pridejo za nami: v treh ali štirih dneh bodo tukaj... Očividno vas presenečam ... Glejte tovariše: lahko vam potrdijo, kar pravim. •
V ladji, na koru in na stopnicah zvonika zavpijejo hkrati:
»Da, da! Vojne je konec! Konec!«
Dvignejo se vsi vojaki, ki so ležali po klopeh ali stolih. Mnogo jih je. Začuje se rožljanje s puško in sabljo po tleh.
Zdaj se je že kakih dvanajst vaščanov sililo naprej in se pridružilo učitelju, ki je jako mirno motril neurejeno četo v- cerkvi. Samo uniforme prostakov. A kdo so ti trije Nemci na desni strani pri zidu, ki tesno in jako pokonci sede skupaj in so tako obrnjeni, da se jim ne vidi v obraz? Blago in kroj obleke,-vedenje, celo sram jih je, kaj je to? ...
»Častnikov ni več!« reče rdeči tovariš. »Imamo jih za spremstvo... Povejte vendar: zdi se mi, da nas štejete.«
»Da.«
Rdečkar je dvignil glavo in mahoma zapretil. Bil je tolik kot Paltus in mlajši.
»Eh, butice francoske, imamo orožje!«
Člani vojaškega sovjeta so zarožljali, zakleli in za vpili ter planili kvišku in se po sredi cerkve strnjeni bližali. Živinozdravnik pošepeta Baltusu no uho:
5'	--'T--
»Pazil Polovica je pijanih!«
Ne da bi se sploh kaj pokazal vznemirjenega, je učitelj prav glasno vprašal:
»Res ne morem vedeti, koliko vas je. Povejte mi: rad bi vam ponudil kavo.«
»Glej! glej!« so se oglasili in smejali.
»Dam vam kave pod pogojem, da greste svojo pot naprej, ko jo izpijete. Saj razumete: v četrtinki ure pride mnogo kmetov semkaj. Lahko bi nastalo nespo-razumljenje. Prijatelj Kari, prosim te, pojdi in obvesti kavarnaria!«
Pod korom je bilo zdaj vse polno ljudi: boljševiki in Lorenci so si .za tri pedi narazen v dveh dručah neodločno stali nasproti. Vojak z rdečo brado je vpil:
»Nabijte puške in idite ven! Gremo kavo pit. Dali boste tudi za žganje, gospod občinski tajnik?«
»Tukaj je taka navada.«
»Sicer bi ga vzeli sami!«
»Nikar ne izsiljujte!« je odvrnil Baltus. »Bolje je, da se požurite. Toliko ste zvonili, da so se zdaj vsi ljudje zbudili. Sprva sem mislil, da bije plat zvona.«
»Saj ga je,« je rekel Nemec.
»Ne bo se vam čudno zdelo, če vam povem, da sem takoj nekaj mladeničev s kolesi poslal, naj ob-veste kmete in bližnje občine, zlasti Kreutzwald.«
To je govoril pri vhodu. V luči, ki se je iz cerkve lila v jasen predor skozi noč, je bilo videti kakih sto Križanov, mož in ženfi, ki so kakor ob nedeljah po maši stali v dveh strnjenih gručah. Komaj so zagledali nemške vojake, so utihnili in možje so postavili žene v drugo vrsto. Ko se je pojavil rdeči sovjetski načelnik, je množica sama stopila v stran. Pred njim ni bilo nikogar več. Na desni in levi so možje stali pred ženskami: pot je bila odprta.
»V vrsto!« je klical načelnik. >Nihče ne sme streljati!«;
št. 6.
JJ O MOL J U B
Stran 73.
»Delaj, saj tudi jaz delam! Si že preko liste starosti, v kateri človek uganja samo nemarnosti.«
Odšel je, a vrgel je skozi šipe urada razburjen pogled na senci Mire in Klav-:lija.
Lucijan je bil divji. V tem trenotku ie zasovražil svojega očeta, ki se ni dal pregovoriti in ni hotel plačati. Lucijan je stiskal pesti. Rabil je denarja, in sicer takoj. Če bi mu ga odrekali, si ga bo dobil zlepa ali zgrda. Ni hotel več igrati vloge majhnega, štedljivega meščana v krogu svojih prijateljev. Lucijan Arnat je imel pravico, da stoji na najvišjem mestu v svetu, ki se zabava. Njegov oče je bil dovolj bogat za to.
V pisarni sta se Mira in Klavdij še vedno pogovarjala.
Tu je udarila ura in Mira je začudena spoznala, da je čas za kosilo. Klavdij ji je Domagal obleči plašč, in odšla sta.
Ko je Lucijan začul, da odhajata, se |e umaknil na sosednji stranski hodnik, ker nikakor ni hotel srečati svoje polsestre, še manj pa Mortina, kojega poštenost in vdanost napram svojemu očetu je poznal.
Iz svojega skrivališča je videl, kako je izgubila Mira na stopnjicah zvezek čekov, ki ga ji je bil ravno preje dal Arnat. Dekle ni bilo zapazilo izgube, Lucijanu pa še v glavo 111 padlo, da bi jo na to opozoril. Ko sta ona dva odšla, je Lucijan pobral zvezek čekov. Skušnjava je bila premočna in prilika preugodna, da ne bi podlegel. Iztrgal je iz zvezka en ček ter ga spravil. Pri tem je sam sebi dejal:
»Moj oče je sam kriv, zakaj mi pa ne daje dovolj denarja. Moji upniki nočejo delj časa čakati,.. Torej jaz naj ne bi dobil niti pare, no, bomo videli. ..«
Na glas se je zakrohotal ter vrgel zvezek čekov na tla, kjer ga je bil našel.
Družabna potovanja in izleti, katere priredi Prosvetna zveza v bodočem letu, so naslednji:
1.	V Sinjo, Palestino in Egipet. Odhod iz Benetk 5. maja ob 7 zjutraj ali iz Kotorja 6, maja ob 11. dopoldne. Izletniki potujejo na parniku hamb urške parobrod-ne družbe ter se vstavijo na Krfu, v Bai-ratu, v Haifi, da obiščejo Jeruzalem, Be-tlehem in Nazaret, dalje v Port Said«, da obiščejo Kairo in piramide ter se vrnejo preko Neaplja v Genovo 26. maja ob 8 zjutraj. Cena vse oskrbe na ladji, to je hrana, kabina, vožnja, oc! 6 do 8000 Din. Kdor se želi udeležiti tega potovanja, se mora prijaviti pri Prosvetni zvezi do 15. marca,
2.	Na Plitvička jezera. Odhod iz Ljubljane 8. junija ob 6 zjutraj z avtobusom preko Dolenjske na Plitvice. Prihod v Ljubljano 9. junija zvečer. Cena, vožnja z avtobusom, hrana, prenočišče, 450 Din.
3.	Binkoštni izlet na Koroško. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 8, junija ob 6.50 z vlakom do Kranja, nato z avtobusom preko Jezerskega v Celovec, popoldan k Gospe Sveti. Izletniki prenočijo v Porečah. V pondeljek 9. junija izlet na Osojsko jezero (Kanzelberg), v Beljak, isti dan po-
poldan obiščejo Blaško jezero, kjer vstopijo na vlak v Podrožci. Cena: vožnja z avtobusom, prenočišče in hrana 450 Din. Za potovanje na Plitvice in na Koroško se je treba javiti v pisarni Prosvetne zveze do 1. maja.
4.	V Oberammergau na pasi jonske igre. Odhod iz Ljubljane 4. julija zvečer ob 20.30 z brzovlakom preko Jesenic v Innsbruck, kamor dospejo izletniki 5. julija zjutraj ob 7. Odhod iz Innsbrucka popoldan ob 16.40, prihod v Oberammergau ob 7. 6. julija se začno pasijonske igre ob 8 zjutraj in trajajo do 6 zvečer. Opoldan je dve uri odmora. Sodeluje skupno nad 500 oseb, pevski zbor in orkester. Odhod iz Oberammergaua 6. julija zvečer ob 19.10 v Monakovo, kamor dospejo izletniki ob 9. Naslednji dan 7. julij je določen za ogledovanje mesta, muzeja in pinako-tek. Isti dan zvečer odhod iz Monakovega v Solnograd, kjer izletniki prenočijo. 8. julij je določen za izlet v Salzkammergut. Izletniki obiščejo s pomočjo avtobusa vsa največja in najlepša jezera. Odhod iz Sol-negrada 8. julija ob polnoči, prihod v Ljubljano 9. julija zjutraj ob 8.38. Cena: vožnja od Jesenic dalje, prenočišča, prehrana, vstopnina, vožnja z avtobusom 1500 Din. Kdor pa hoče posetiti samo pasijonske igre brez Manokovega in Solnograda, plača le 900 Din. Oberammergau je bil že od nekdaj najbolj privlačna točka vseh vernikov. Ni čuda, da vlada za te igre svetovno zanimanje. Priglasiti se je treba v pisarni Prosvetne z»eze do 15. maja.
5.	Poučno potovanje v Grčijo, Carigrad in Tunis. Odhod iz Benetk 3. julija;
10
prebivalstvom je nastalo vsled tega silno razburjenje; k poročniku je prišla deputacija, ki je zahtevala, da se kokoš vrne. Glavar mu je razkladal. da gre za posvečenega ptiča, čemur se je poročnik seveda smejal, nagnal ga z revolverjem, kokoS pa lepo snedel. Čez tri dni jc bil nato poročnik Charbier mrtev, i reiskava je dognala, da ga zastrupili, in sicer S sadjem, katero je sluga kupil pri tem prebivalstvu. Oblasti so zaprle Poglavarja, o katerem je , 0 znano, da je bil na obeda pri poročniku. Glavar se je pred sodiščem izgovarjal s tem, da poročnikovo smrt povzročilo sveto kurje meso. Sodišče mu je dokažejo, da se je strup nahajal ravno v sadju, na kar je glavar zatrjeval, (1a ta strup ne more povzročiti smrti in je na zahtevo sodišča snedel sam en košček dotične zastrupljene tvarine. Pri tem pa je eden izmed sodnikov opazil, kako je glavar z nohti strgal ravno tiste koščke, kjer naj b' se nahajal strup. Na ta j^čin mu je sodišče dokazalo krivdo in obsodilo Poglavarja na smrt.
S pestjo je udaril Jakoba Baltusa po rami:
»Razložite svojim meščanom, kaj sem vam povedal!«
Baltus je stopil naprej in rekel:
•..Vojna je končana! Jutri podpišejo premirje! Tukaj so prvi deli nemške armade, ki se vrača domov. Pustite jih v miru! Ne bodo poškodovali ne ljudi ne hiš. Molčite! Jaz sem obljubil.«
Veliki goleglavi, po vražje opravljeni učitelj, ki so mu v svetlobi ob izhodu iz cerkve žarele oči, je imel čudovit nastop in ugled. Rod in vaja v šoli sta mu ta hip dala izraz starega vojnega poveljnika. Lo-renci so ga gledali in molčali. Luč električnih svetilk je svetila kakor v začetku na golo, mehko in svobodno zemljo.
Nato se je četa začela pomikati: šestdeset mož, ki jih je rdečebradec prerešetal in zbral pod korom. Sam je stopal naprej in ni imel drugega orožja kakor samokres v roki, v levici pa palico. Bil je gologlav. Blizu njega je šel Baltus kot prostovoljni talec. Temu sprevodu so se pač pozneje cele mesece smejali Križani. Nekateri so bili tako drzni, da so se smehljali celo sedai, seveda brez krohota; samo ustnice so se jim odprle in zobje so se jim zasvetili v noč. Nepojmljiv prizor! Upor v nemški cesarski armadi je iz stot-nije napravil maškare. Polovica vojakov je vrglo puške, bajonete in nabojnjače proč; obdržali so si samo posode za pijačo, ki so bile najbrže prazne, sodeč po gorečih, zabuhlih obrazih. Drugi'so bili pa bledi in divji in zmožni samo enega izraza, le enega krika: -; Vojne je konec! Častnikov ni več!« Kakih dvanajst jih je še imelo čelade, drugi so imeli čepice in stare vojaške kape; kakih šest jih je imelo celo visoke klobuke, pokradene v francoskih vaseh ob fronti. Stopali so okorno, v neredu, po dva, trije ali štirje skupaj: Med kričanjem in petiem se je zaslišala cvileča godba,
ki so ji zvonki smehi dali poguma. Sklanjali so se, da bi zagledali godce: bila sta dva sovjetska člana, eden z gitaro, drugi s harmoniko. In teh šestdeset je opotekajoč se z velikim ropotom prestopilo cerkveni prag in preko treh stopnic zavilo na desno proti Nemčiji. V zadnji vrsti sla bila dva moža, ki sta se obnašala kot varnostna straža. Ta dva sta bila oborožena in sta se vsk hip obračala nazaj, kajti za njima so hodili taki, ki nikakor niso bili svobodni možje in niso ne peli, ne vpili, pač pa gledali v tla. Bili so sovjetski ujetniki, ki so si z rokami često zakrivali obraz. Sredi med njimi je bil korenjak, ki bi bil rad pravilno korakal, saj jih je sam toliko drugih naučil. Znoj mu je oblival celo in lica. Ker ga j3 bilo sram, ker je bil truden in vedel, da ne more uiti, mu je bil obraz vreden pomilovanja; a v dnevih sreče in oblasti je moral biti strašno strog. Ob strani sta mu stopala dva mlajša, vitka in žilava, ki nista kazala utrujenosti, pač pa še vedno enak ponos čina in rodu. Eden je bil golobrad, drugi pa je imel po cesarsko navite sršeče brčice. Nekateri Lorenci so srečali pogled teh dveh poročnikov, ki so jih njihovi vojaki ponižali in vlekli za seboj, in so pozneje pravili, da sta edino ta dva bila res moža v vsej tolpi. Oba poročnika sta imela na ramah črni plašč, da se ne bi videlo, da so jim iztrgali oi-novne znake. Neka ženska, brez dvoma Nemka, je zaklicala: »Živela vojska!« Ozrla sta se proti njej, a je nista videla.
»Hitreje!«
Služba organista hi cerkvenika
se razpiiuje v Ambrusu, Pojasnila daje in sprejema priglas« Cerkveno predntojništvo v Ambrusu, po-"ta Zagradec na Dolenjskem.
na potu obiščejo izletniki Atene, Carigrad, Malto, Tunis, Palermo, Neapelj, Genovo, kamor dospe parnik 19. julija. Cena: jhrana, stanovanje in vožnja 6 do 8000 Din. Potovanje po štev. 1 in pod štev. 5 se vrši z izletniškim parnikom družbe Ham-burg-Siid. Ladja nima običajnih razredov, zato se smejo izletniki gibati na vseh krovih. Na ladji se nahaja tudi zdravnik, ki nudi izletnikom brezplačno pomoč v dobi potovanja. Razlika v ceni je odvisna od tega, katero kabino si izletnik izbere. Na parniku je tudi večje število skupnih spalnic ločeno za moške in ženske. Kdor bi reflektiral na te skupne spalnice, se mu stroški znižajo na 4 do 5000 Din. Priglasiti se je treba za to potovanje do 1. maja.
6.	Na Evharistični kongres v Kartago od 7. do 11. majnika. Cena se nakr.adno sporoči. Priglasiti se je treba do 1. aprila.
7.	Romanje na sv. Višarje se vrši 2. in 3, avgusta. Odhod iz Ljubljane v soboto 2. avgusta zjutraj ob 8, prihod v Ljubljano 3. avg. popoldan ob pol 5. Za vožnjo po Italiji in vizum se plača 50 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija pri Prosvetni zvezi.
J®- V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
lena v tovarni.
Težko vprašanje za\tzetna danes vse velike duhove sveta in domovine, namreč velika zaposlenost in prisiljenost žene, da gre na delo v tovarno in po obratih.
To opazujemo povsod —■' Doma na vasi ali v industrijskem kraju ali kjerkoli; posebno po mestih je to zlo silno h»do.
Da je zaposlenje žene po obratih slaba, da ne rečemo včasih naravnost grešna zadeva, bo vsakdo uvidel in priznal, ako bo pomislil samo na svoj lasten dom, na svojo mater: Kako bi bilo, če bi bila morala ona in oče cel dan skupaj na delo v kako tovarno in bi bil moral otrok, še čisto majhen, ostati brez vse oskrbe in vzgoje in ljubezni doma sam; ko bi bil pa postal že nekoliko večji, pa bi ga bili postavili na cesto, da se zabava, podi in ubija čas z drugimi pocestnimi otroci, ko-jih stariši so ravnotako zaposleni reveži!
Iz tega kratkega opomina razberemo dovolj: Če ni matere, ki bi mogla biti stalno doma in se posvetiti i vzgoji otrok i gospodinjstvu, ni doma; če ni doma, ni miru. ni zadovoljstva, ni sreče.
Pa ne samo to: Ker mož ne zasluži
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtntki pomočnikov ali vajencev in narobe.
vP£LeidW
n? in tape niš e izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, Krekov trg 7.
Mizarska najema
sprejme VIDMAR Sp. Šiška.
Zastopnik
stroje spre memo v vsakem kraju pod elo ug-i nimi pogoji. Ponudbe na >-Cen'ra« v Ljubljani, poštni predal 248.
MM "rttt
starišev, se spiejme. — Uprava Domoljuba pod »Ugodnost« štev. 1223
SfeliO P°koS,en° Pr°" """ dam. Iz celega gozda, odvoz ugoden. Prodaja se na vozove. Iščem tudi delavca za košnjo. Pon dbe na lastnika Viktor Omersa, Kranj,
Puhasto perje 3^dp°
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puli kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
metna se išče. Ponudce na upravni tvo >Do-molju ;a« pod 'Starejša služkinja« št. 1356.
sprejmem ta koj. — Franc
Vajenca
htf|, —rranc Gra ič, čevljar, Klanec, Kranj
Kmsč i mliniSčcm v
-— najem. -
Ponudbe m upr. i,o-inoljuba pod šifro »Mli-
Mesarskega aaienca
poštenih starišev sprejmem tako,. — Naslov v upravi pod št. 1098.
OehlO za kmečka dela
--sprejme Anton
Sojar, Vič 36 pri Ljubljani.
ŠtenariGasesPii!jme*
-i-vso osku o.
Uprava Domol uba šifra »Stalno štev, 1227«.
40—45 let star pošlen, ki zna tudi neko.iko kuhati se išče za franč šcansko župntšče v Dalmaciji. Ponudbe na upravo pod š fro »Mirno življenje št v. 1189.
Fo »seh hrniih iščemo
moške in ženske, kjer ima^o svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — (Znan ko za odgovor.)
Vaiencaza .i??elova-
vanje h rmo-
nik sprejmem. Eiti mora iz Krščans c hiše. — F.anc Kuc er, Drenov-grij, Vrhnika.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
dovolj in mora torej tudi žena v službo, v obrat, v tovarno, ni s tem uničeno ali vsaj do skrajnosti ogroženo družinsko življenje, ampak je tudi ona, žena, sama zelo prizadeta; večinoma mora opravljati težko, naporno delo, ki je slabo plačano in si kvari ob tem zdravje duše in telesa.
In če ni žena zdrava na duši in na telesu — od kod naj vzrastejo zdravi, dobri otroci?
Vidimo torej veliko škodo, ki jo prinaša nepravilna in nezdrava zaposlitev žene v tovarnah.
Edino pravilno stališče, kakor tudi edina rešitev bi bila samo v tem, da mož dovolj zasluži za sebe in ves dom — kar je itak že osnovno načelo krščanskega družabnega reda.
Toda, oče,... ; je pričel Dorček.
Molči, sem ti dejal/ ga je zavrnil oče,
: Ampak mama..., je zopet pričel.
In vsakokrat, ko je hotel ziniti, »o mu lo zabranili.
Ko so odložili žlico, mu jc oče dejal: s Tako, zdaj pa lo povej, kar imaš povedali..
Samo to sem hotel povedati, da jo mali Mirkec tam v sobi prišel do tvojega '' novega klobuka in ga zdaj maže z marmelado.
Tine in Tone sta bila zaposlena v premogovniku, vsuk na svojem šihtu. Tine je nekoč zlomil lopato in ker jc bil prelen, da bi jo nesel s seboj iz rova, jc s kredo napisal nanjo: Tone, vzemi ti lopato s seboj, jaz sem jo pozabil. Tone pa tudi ni na glavo padel, izbrisal je obvestilo ter napisal: Vzemi jo sam, jaz lopato ni^pni našel. c

Ectiijarsliegfi uaienp pTanskp° ,^ufce'
pri Ljubljani.
Zadrufna Gospodarska banka d. d. t Ljubljani
Rp7fl ilimi nnnlm, .	JMll-i - . •* .	. ______^

Brzojavni naslov: Gospobanka
IzvrSuJe vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in naj. ve5je zastopstvo v Sloveniji ta prodajo sretk Drt.v-ne ruredno loterije
(Mlklotiicva cesta 10)
Kapital in rezervo skupno nad Din 16,000,000'—
vloge nad 400 miilfono¥ dinarfev
Podružnice:
Maribor, Novi Sad. Sombor, Split, Šlbenlk, Bled, Celle, Djakovo, Kočevje, Kranj.
Telefon št. 2057, 2470 in 297'.'
Prodaja obveznic 7% drž. in«est. poso ila ter 2720/o votne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.
J Ajdova moka Din 4-—
w Polenta, zdrob ...... « 3-_
Koruzna činkv. moka . , « 2'75 Pšenična jednotna moka . « 3'20 Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej.
Pavel Sede}, umetni mlin Javornik, Gorenjsko.
za izdelavo ajdovih in koruznih
lila
Velika izbira vsakovrstnega
vse potrebščine za ženine in neveste, se dobi po vedno najnižjih cenah ter se priporoča FRANJO PIRC, trgovina z mešanim blagom v ŽUŽEMBERKU. V zalogi je tudi: cement, umetno gnojilo (super(oslat), šipe za okna, barve, špec. blago itd,
Hranilnica na Jesenicah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.—17., v nedeljo od 15.— 17. ure.
Rok za vnovčenje
20 odstotnih kronskih bonov
jc le še kratek. Ne zamudite jih oddati v
MENJALNICI R EIC H E R & TURK, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 44.
KnuaCI!
Najboljši trdi in mehki keks in kODaSki premog Vam nudi Družba lllriia, Ljubljana
Dunajska a. 46. Telelon 2820
Preklicujem žaljivke, katere sem izrekel na novo leto po deseti maši javno na cesti in v gostilniškem lokalu proti Frančiški Sliber, gosfil-ničarki v Selcih. Obžalujem ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Slavko Pire, Selca.
Poior lovci, gozdarji,
Lisice kupi do . . 8 ? S 60 —
veliki, mehki komadi Kune zlatice kupi do , . S 140 —
temne in velike Dihurje kupi do , » ■> » S 28 —
Vse druge kožuhovine po najvišji cenitvi. Poskusite s pošiljatvijo na poskušnjo, poštnina se povrne. Blago ostane last odpošiljatelja do plačila. Tudi rogovje srnjakov, jelenov po najvišjih cenah.
Leopold Tachauer, Wien II., Obere Dona ust rasse 63. Ustanovi j. 1875.
Blago se more radi enostavnosti poslati na špediterja ŠTEVO TONCICA, Maribor, ki jamči, da pride pošiljatev res v moje roke.
KMETJE, PRISTOPAJTE V KMETSKO ZVEZO!
Gospa, glejte
moje pranje je vedno ovenčano z uspehom, in to samo zato, ker pravilno omehčam vodo z navadno sodo in perem s pravim terpentinovim mitom Gazela
Najpopolnejši
STGEU/ER
šivalni stroji
za Šivilje, krojač« in čevljarje ter za
vsak dom. Preden ai nabavita stroj, oglejte ei to izrednost pri tvrdlu
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. al. 6 Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo.
Kdaj je blago poceni?
Samo tedaj, ako je tudi dobro, to pa kupite samo
v trgovini Jos. Senica, Domžale,
kateri ne izdaja pretiranih in neresničnih reklam, ampak postreže le samo z dobrim blagom po najnižji ceni brez konkurence. Oglejte si sedaj zalogo v povečani trgovini in videli boste veliko izbiro manufakturnega blaga, najnovejše vrste volnenega in svilenega blaga, veliko izbiro moških štofov, blago za vse vrste perilo itd. Zaloga vsakovrstne železnine, železa, vse stavbne potrebščine, najnovejši železni plugi, gnojnične sesalke, cement, umetna gnojila, vse vrste specerija, moka, koruza za mletev in krmo itd. Za ženine in neveste posebno nizke cene! Edina trgovina, kjer si lahko nabavite vse potrebščine za poroko, za gospodinjstvo in gospodarstvo.
Ženske skrbi
ne prenehajo nikdar — skrbi za mladost in lepoto..,
Ako tudi Vas mučijo te tajne skrbi, tedaj poizkusite enkrat FEL-LERJEVO ELSA-CREME-POMADO, katera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varuje in pomlajuje Vašo kožo. Mozolji, solnčne pege, zajedavci — vse izgine brez sledu, izginile so tudi gube, te prezgodnje znanilke starosti! Zn nego Ins močna ELSA-POMADA ZA RAST LAS, ki krepi lnsišče, odstranjuje prhljaj in. napravi lase mehke in blesteče. Po poŠti 2 lončka eno ali po 1 lonček vsake Lisn-pomade stane 40 Din franko, ako so denar pošlje naprej, po povzetju 50 Din.
ELSA - SHAMPOO izvrsten za izmivanje glave
1 kom. 3*30 Din. BLSA-MILA ZDRAVJA IN LEPOTE v ? vrstah: milo iz lilijinegra mleka, lilijinc kreme, Iz rumenjaka, glicerino^o, borakgovn, katranovo m milo z.a
nritje.	_
Po poŠti 3 kom. Elsn-mila na izbiro slane 52 Din franko, ako se denar pošlje naprej; po povzetju 62 Din.
Uan zn dnem negujte teto z Etza-prcparatt
To pomagal
Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naroČiti naravnost prh-
EUGBN V. FE£XEIt, lekarnar Stublca D&n|a, SlMilrg St. 16
zlatnino in srebrnino
Kupite naiDons« in naicenejSe - pri slan prltnani ivrdhl
H. $ MINER LJUBLJANA1
Prešernova ulica šiew, 4

Največja in najsolidnejša razpo*iljalnica - Razpošilja v vse kraje tu- inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znam i 'KO - OM KO - AXO
ZAHTEVAJ IE BPr»»l.aClW tEMIK!
Cliina srebrno jedilno orodje
St. lžž. Kovii<mta nn«cr-Uoskopf, s sekundnim kazaictm. dobro kolesje. radi; um svetlika,oeo se itev Ike 111 kazalo!
samo D M — St. 122-1. Ista brez eokand. kiizalcj. Dl «S'—
s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
St. 12» Budilka 10 cm vis., uoliro kolebjo.3 letno jtmi-
..........Uin 4»-
fit 105. Enaka 10 cm - tsoku
, .........»in sia«
St. 100. E -aka z 'a -ij. fi ev.
n knz ilc . . • Din Ji' št. 12". K- vln.iopiia ura z <liibrut kol-e in 5 tef o ja-n tvo .... l»ln 44-St. 1-Jl Enaka % radij. I o Vitkimi' »n kazalci D'n58'-
itnm in iieuesth!
Pti meni se dobi vse, kar je potrebno za balo I
S
e S
t a o
a
Kovtri navadni že po . . . Din 110 — Kovtri boljši že po ... . Din 145"— Kovtri najboljši na obe strani klot že po.....Din 180'—
Gradi za žimnice ie po . . Din 25 — Za rjuhe 15 J cm lir. že po . Din 24'— Svilene žerpe in ru;c . . . Din 50'— Volneno blago v raznih Širinah in barvah .... Din 40'— Crep: de Chine svila . . .Din 77'— Črni kamgarn za moške obleke od ........Din 110"—
Nogavice ženske.....Din 14'—
Nog ;vice moške.....Din 7'50
Razno belo blago, kotenino
in Sifon od........Din 9'—
Oni« te si J6.0B0	Prepr Jajta sa ssmil
Prihranite si 30 odstotkov, če kupite pri tvrdki
I. SlOSIEK. nasi A. PlrS
LJUBLJANA ■ Wollova ulica 12
Edino najboljši sivain, s.roi ini p.etilni svil.
.Dubied stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peteline«
enizner, Adier
Najnižje cene' Tudi tia obroke
Liiibitana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. ■oVtc-ln -'arancita.
BRINJE in FIGE
nudi najceneje Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska cesta 36.
Skrbite za zdravje s ojih ust, razkužujle si nosnice, očuvaj-te si grlo -z vsakdanjo rabo
postili
MV alda"
Njihove razkužilne izpuhline Vas čuvajo in branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi okuženja v primeru epidemije. Zahteva Je in rabite vedno le prave pastilje
Valda"
ki se prodajajo samo v škatljicah z napisom
Valda«
Za nakup
železa, pločevine, kovin, cementa, štorje, stresa« lepenke, peči, štedilnikov, žel. blagajn, vodovod, cevi, sesalk, tehtnic, osi, voznih peres, mrež, žag, post. vložkov, morske trave, žime, kotlov, kuhinj, posode, mesoreznic, okovja za stavbe in pohištvo, orodja za obrtnike in kmetovalce, verig, konjskih in voznih plaht, barv, firneža, terpentina, teti, strojnega, prašnega olja in karbolineja.
se pripor© f
trgovhia z železnino A. SUŠNJK, LJUBLJANA, Zaloška cesta.


KlESfetS

Zobotrebce
kupuje po najvišji dnevni ceni v L:«Hjani na Bregu štev, 20 nasproti mostu Sv. Jakoba


Pozoi-, čevljarji in kmetje!
V zalogi imam veliko vrst čevljarskega in sedlar. ■ |Qnin Ker imam že vse Gorenjcc, vabim ludi Udi! JU Dolenjce v mojo konkurenčno prodajalno. Domače in inozemsko blago se samo hvali po ceni in kvaliteti, Velika zaloga konjske opreme, damskih torbic, denarnic, dokolenk itd. Vse izdelano močno, solidno in po nizkih cenah. FRANC JENKO, sedlar, trgovec z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, MEDVODE (Gorenjsko).
Tvrdka ANTON SCHUSTER
„Pri Tončku", Ljubljana, Mestni trg 25, se ob priliki
zahvaljuje vsem svojim cen enim odjemalcem in poslovnim prijateljem za dosedanjo naklonjenost proseč, da j! tudi v bodoče ohranijo svoje zaupanje, — Obenem opozarja, da se bo prodajalo v tekočem mesecu vse
SO - letnice obstoja
manufaktumo blago do znatno znižanih cenah. Sezijsko blago 20% ceneje.
izda-atelj: Dr. Franc Ki-lotee, V
Uredniki Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Kwel Cti-