Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. Oin I4" Štev. 16. V Ljubljani, dne 21. aorila 19*7. Leto X. UpravnlStvo ..Domovina" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 72 Harsčalna I> tuzemst?o: četrtletno J-50 Dla, polletno IS Din, celoleta. M Din; 11 Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celotets. 48 Dls. — Račun pustne hranilnice, podrninlce t Ljubljani, it. 10.711. Z izenačenjem davkov ni zopet nič Po krivdi kratkovidne klerikalne politike je Narodna skupščina odgodena do 1. avgusta — Davki kljub olajševalnim drobtinam niso manjši, nego še celo večji Slovenci, ki plačujemo v vsej državi naj-j žavo do Časa, dokler se ne bi končno rešilo večje davke, smo pričakovali, da se bo po | izenačenje neposrednih davkov, sprejemu državnega proračuna in finančnega! Ko so bili klerikalci v vladi, so bili po-zakona vendarle začelo v Narodni skupščini slušni in ponižni ter niso prav nič nagajali obravnavati vprašanje izenačenja neposred-' radikalom. Nikdar niso poudarjali napram Dih davkov. Toda takoj po sprejemu se je Narodna skupščina odgodila do torka po veliki noči. Med tem pa je odstopila dosedanja vlada in sc sestavila nova brez klerikalcev. Prvo, kar je nova vlada storila, je bilo to, da je v torek po kratki seji odgodila Narodno skupščino do 1. avgusta in bo torej vladala brez skupščine. To se pravi z dragimi besedami, da imamo nekako diktaturo, kajti vlada najbrže nima večine v Narodni skupščini in je tudi nc išče. saj je skupščino odgodila. To se je zgodilo po zaslugi kratkovidne in nespretne politike bivših vladinovcev klerikal cev, ki so pač v mnenju, da jih z njihovih ministrskih stolov ne bo nihče več krenil, glasovali za dopolnila k finančnemu zakonu, katerih cilj je izločitev sodelovanja Narodne skupščine. Klerikalci so krivi, da ima sedanja vlada pooblastilo, da z uredbami odpravlja, spreminja in dopolnjuje obstoječe zakone ter dela, kar se ji bo videlo potrebno. Klerikalci so glasovali za dopolnilo, s katerim se prenaša zakonodajna moč v gospodarskih zadevali od Narodne skupščine na državni odbor, ki bo obstojal iz 22 članov pod predsedstvom finančnega ministra. Narodna skupščina jc postala s tem nepotrebna, pa so jo zato tudi poslali v začasen pokoj. Kaj bo sedaj z važnimi gospodarskimi zakonskimi načrti? Kaj bo zlasti z izenačenjem davkov v vsej državi ? Ali se bo to nujno vprašanje rešilo brez Narodne skupščine? Znano jc, da se Srbijanccm, katerih davčna bremena so znatno milejša kakor v Sloveniji, z izenačenjem nikamor ne mudi, kajti izenačenje bi jim davke samo povečalo. No, in novo vlado tvorijo pretežno Srbijanci, radikali in davidovičevci. Davčne olajševalne drobtine. ki se obetajo na podlagi novega finančnega zakona, so deloma takšne, da se v praksi lahko preidejo in 'davkoplačevalci jih ne bodo nič čutili v svojo korist. Z dežele že dobivamo poročila, da se predpisujejo celo večji davki kakor lani. Za malenkostne drobtine so klerikalci zavrgli cel kos kruha. Ko bi klerikalci hoteli, bi se milejši srbski davčni zakon razširil na vso dr- ujim potrebe, naj se končno pripravi načrt zakona o izenačenju davkov za razpravo v skupščini. Radikali so bili gotovo veseli, da jih klerikalci s tem sitnim vprašanjem niso gnjavili. Zato je od radikalov prav nehvaležno. da so na tak način odstranili svoje dose- danje zaveznike, in to takšne zaveznike, ki so glede tega vprašanja molčali, čeprav zastopajo pokrajino, kjer je glavni pogoj za gospodarsko življenje izenačenje in omlljenje davčnih bremen. Po krivdi klerikalcev, ki so s svojimi glasovi dali vso moč v roke radikalom, odnosno novi vladi, se bo pri nas gospodarska kriza dalje ostrila. Rekli smo že, da je bivša kleri-kalsko-radikalska vlada najžalostnejši del povojne zgodovine SLS, in to trdimo še dalje. Naša SLS bo sama uvidela, da Je to bridka resnica, ko bo na lastnih hrbtih občutila učinkovanje dopolnil in pooblastil v finančnem zakonu, ki jih je omogočila s svojimi glasovi. SLS je pletla bič, s katerim bo tudi sama tepena. Strahovit polom klerikalne politike Klerikalci so hoteli vladati brez parlamenta, sedaj pa bodo vladali drugi brez njih — Pooblastila za prenos zakonodajnih pravic parlamenta na vlado bo po zaslugi klerikalcev izvrševala nova vlada radikalov in Davidovičevih demokratov — Kratkovidnost klerikalne politike Na veliko soboto zvečer je Uzunovič podal kralju ostavko svoje klerikalno-radikal-ske vlade, naslednjega dne, na veliko nedeljo, je bila nova vlada že sestavljena iz radikalov in Davidovičevih demokratov ter opoldne na dvoru tudi zaprisežena. Klerikalcev nI nihče vprašal, ali hočejo še sodelovati v novi vladi ali ne; vrgli so jih na cesto kakor kako obrabljeno stvar. Klerikalci so kot zavezniki radikalov rešili v preiskovalnem odboru Narodne skupščine radikalske pristaše, obdolžene korupcije, pred izročitvijo sodišču, glasovali so za odklonitev obtožnice proti bivšemu notranjemu ministru Maksimovidu, pomagali so radikalom sprejeti v Narodni skupščini novi državni proračun in novi finančni zakon, za plačilo pa so jih sedaj posadili nahladno. Ni lepo to, kar so radikali napravili s klerikalci. Tako uslužni so bili klerikalci napram vsem zahtevam radikalov, za vsak njihov predlog so glasovali v Narodni skupščini in ga še bolj branili v javnosti kakor radikali sami, vse so storili, kar so radikali zahtevali od njih. samo da bi mogli ostati nadalje v vladi in nasititi nekatere svoje najbolj nestrpne pristaše z vladnimi dobrotami, plačilo za vso njihovo ponižanje pa jim je bila brca, o kateri sedaj niti ne vedo, zakaj so jo dobili, ko so vendar tako pridno ubogali na vsak migljaj radikalov. Grdo so radikali izigrali klerikalce in takega postopanja nikakor ne moremo odobra vati. V nedeljo dopoldne se je dr. Kulovec še pripeljal v ministrskem avtomobilu v Narodno skupščino, ne da bi vedel, da je nova vlada že sestavljena. In ko se je mudil v Narodni skupščini, je prišel sluga iz njegovega mini- strstva po avtomobil, da je odpeljal novega ministra na dvor k zaprisegi. Dr. Kulovec, ki jc šele ob tej priliki zvedel, da ne bo več minister, je moral oditi domov — peš. Takega preziranja naši klerikalci, ki so ugodili vsem zahtevam radikalov v njihovi družbi, gotovo niso zaslužili od strani svojih zaveznikov. Še tisti uradniki, delavci in invalidi, ki jih je klerikalno-radikalska vlada pometala iz državne službe na cesto, so vedeli 31. marca. da bodo čez 24 ur 1. aprila brez kruha, naši klerikalci pa niso vedeli niti eno uro naprej, kaj se bo z njimi zgodilo. Mi smo klerikalce svarili, naj ne gredo za vsako ceno v vlado, poročali smo o vseh spletkah radikalov proti bivši vladi, toda klerikalci niso hoteli poslušati. «Slovenec», »Domoljub® in cSJovenski gospodar« so neprenehoma zatrjevali, kako je sedanja vlada trdna, in na vsa naša svarila so samo odgovarjali, da bi jih samostojni demokrati radi izpodrinili iz vlade in da samo zato govore o krizi klerikalno-radikalske vlade. Tako so bili prepričani, da bodo s svojimi uslugami zbudili hvaležnost radikalov, da so postali slepi in gluhi za vsako pametno besedo. Klerikalci so glasovali v Narodni skupščini za finančni zakon, ki daje vladi obširria pooblastila, da izpreminja brez vednosti in odobrenja Narodne skupščine zakone po svoji volji. Dali so s tem vladi moč v roke, da izvaja diktaturo, ker so mislili, da bodo oni sami vedno sedeli v vladi. Hoteli so pognati Narodno skupščino domov na počitnice in vladati brez nje, zaradi česar so V zadnjem času tudi ovirali delo v zakonodajnem odboru, da bi Narodna skupščina ne mogla razpravljati o novih zakonskih načrtih, ker bi goditi, če pa se že pošilja parlament domov, da bi se vsaj morale razpisati nove volitve. Sedaj, ko so klerikalci zunaj vlade in ko bo bič, ki so ga samr spletali, padal morebiti tudi po njih, so postali seveda zopet silno demokratični. Glede na njihovo ogorčenje pa se moramo vprašati, kdo pa je pomagal ustvarjati ta položaj? AH niso bili to klerikalci sami? A0 niso oni Sami s svojo kratkovidno politiko pomagali ustvariti ta položaj, v katerem bomo imeli vlado brez parlamenta? Ali niso imeli v zadnji vladi treh ministrov, ki so pomagali ustvarjati ta položaj? Vprašamo, ali se s tako kratkovidnostjo in brezbrižnostjo branijo koristi ljudstva in ustavne parlamentarne pravice, kakor so jih branili klerikalci, ki so stopili v vlado brez zadostnih jamstev ln ki so pomagali prenašati zakonodajne pravice parlamenta na vlado? Ali more roditi dobre uspehe politika, ki jo vodijo ljudje, ki ne vidijo niti 24 ur naprej, kaj se bo zgodilo? Za politika ni samo dovolj, da zna na shodih hujskati proti političnim nasprotnikom, pač pa mu je predvsem potrebno, da zna tudi misliti, kakšne sadove bo rodilo njegovo delo, ki vidi v bodočnost in ki zna temu primerno uravnati tudi svoje delo. Vprašamo, ali naj imajo usodo slovenskega naroda še nadalje v rokah ljudje, ki ne vedo, kaj delajo. Ali naj vodijo slovensko politiko ljudje, ki so ustvarili položaj, v katerem je ljudstvu onemogočeno izvrševati ustavne pravice potom parlamenta? AH naj vodijo slovensko politiko ljudje, ki dajejo vladam pooblastila, da smejo vladati brez nadzorstva parlamenta proti volji ljudstva? Samostojni demokrati so vedno naglašali, da je treba vprašati ljudstvo za mnenje, kakšno politiko je treba voditi, zaradi česar se naj razpišejo volitve. Klerikalci so se Izrekali proti volitvam, dokler so mislili, da bodo sami lahko vladali brez parlamenta. Takrat jim za ljudsko mnenje ni bilo. Danes, ko so v škripcih in ko so zavozili državni voz na stranska pota, zahtevajo/naj bi jih* ljudstvo reševalo pri novih volitvah. Danes jim je ljudstvo zopet dobro došlo, ker ga zopet potrebujejo. Vprašanje pa je, aH te ljudstvo samo za to tu, da bi reševalo klerikalno poUtlčno polomijo v zahvalo, ker so klerikalci s svojo politiko pomagali ustvariti vlado brez parlamenta, brez kontrole ljudstva. Pravijo, da gre osel samo enkrat na led. Ali naj Slovenci radi kratkovidnih in nesposobnih klerikalnih politikov vedno hodimo na led? Ljudje božji, pomislite in odločite po svoji zdravi pameti! jih ji po njihovi krivdi zakonodajni odbor ne mogel predložiti. Hoteli so sami vladati brez Narodne skupščine, sedaj bodo pa drugi pojedli, kar so kuhali zase. Orožje, ki so ga kovali zase, so skovali za druge. Da bi rešili bivšega notranjega ministra Božo Maksiinoviča od obtožbe, ki so jo vložili proti njemu davidovičevti, in se Izognili iriorebitni sramoti, ker so proti njemu nastopali tudi lastni pristaši, so radikali sklehili sporazum s številnejšimi davidovičevci in postili manj številne klerikalce na cedilu. Pooblastila, za katera so klerikalci glasovali v Narodni skupščini v mnenju, da jih bodo sami izvrševali in da bodo sami izpre-minjali zakone brez odobrenja Narodne skupščine, bodo sedaj uporabljali radikali in davidovičevci v novi vladi brez klerikalcev. Takoj, ko je bila sestavljena nova vlada radikalov in davidovičevcev, je kralj tudi podpisal ha njen predlog ukaz, s katerim se seje Narodne skupščine odgodijo do 1. avgusta. Do !. avgusta Narodna skupščina ne bo zasedala in vlada bo lahko s proračunom in s j pooblastili finančnega zakona gospodarila brez njene vednosti, kakor se Ji bo zdelo. Klerikalci, ki so pomagali kuhati to juho, sedaj sami ne bodo imeli prilike, da bi v Narodni skupščini, ki Ji je vlada odgovorna, nadzirali njeno delo. Seveda bo to nemogoče tudi drugim strankam. Ml ne odobravamo odgodltve sej Narodne skupščine. Parlament je zato tu. da v njem zastopniki ljudstva zastopajo ljudske želje, da sklepajo nove potrebne zakone in da nadzirajo v njem delo vlade, ki je v prvi vrsti odgovorna njemu. Ml smo za to. da ljudstvo o svojih zadevah po svojih zastopnikih samo odločuje v parlamentu, ne pa za to, da si vlada, ki bi morala biti samo izvršilni organ parlamenta in njegovih sklepov, gospodar! samovoljno, kakor so to hoteli klerikalci hi kakor bo to delala brez njih nova vlada. Klerikalci se seveda sedaj jeze in pravijo, da je nova vlada protiparlamentarna ta protiustavna, da ne uživa zaupanja Narodne skupščine. da bi se seje skupščine ne smele od- Ivan Albreht: Prva ljubezen ne zarja vi {DaJjej VL Proti vsemu pričakovanju se je Grogi obrnilo na bolje- Ko je Matildka za sveti večer pripravljala jaslice, jo je oče že ogledoval z veseljem in ji pomagal z nasveti. Franca ia bila tisti čas vedno nekako nemirna, kakor sprta sama s seboj. Res je stregla Grogi, vendar se je bala njegovih oči. Nič si ni prav za prav mogla očitati, samo tako nekako se ji je zdelo/kakor da je skritega nekaj mrtvaškega v njegovem pogledu. Kar so govorili klepetavi jeziki o njej in Janezu, je vsčizvedela. Včasih se je smejala tem govoricam, včasih se je jezila zavoljo njih, vedno pa so jo vznemirjale, ker so jI vzbujale v bližini hirajočega Grege misel na mladost. Šele zdaj je nekako začutila, kako ie imela Janeza Cokljača rada, najsi prav za prav niti ni nikoli govorila z njim. O Matildki je pa celo sama opozorila Orogo. «Ali si že slišal?® /•No? »v * I pavčkova Reza vč povedati —* A, Reza,» je zamahnil Groga, «ta bo pa potlej že bosa!» «ln Novakovka?» « i'ista švedra? Kaj pa take£a?» »Mene in tebe imajo v zobeh.® •Tebe? Kaj si jim pa napoti ?» »Zaradi Matildke —* Politični Politična zmešnjava v Beogradu se je na velikonočno nedeljo zaključila tako, da smo dobiU novo vlado radikalov Iu Davidovičevlh demokratov brez klerikalcev. Dasi je bila dosedanja vlada že dalje časa v kritičnem položaju, vendar tako nenadnega preokreta javnost nI pričakovala. Kakor je podoba, klerikalci niso niti slutili, kaj se je pripravljalo za njihovimi hrbti. Tudi res niso mogli misliti na to, da bodo pregnani lz vlade, ko so vendar tako poslušno stregli radikal-skim željam. V novi vladi tudi ni Uzunoviča ln Maksimoviča, proti keterima so vršili veliko borbo pašičevski radikali, ki pa Lstotako niso zastopani v novi vladi. Groga se je nasmehnil: •A. tako!? Pravijo, kajne, da ni moja?« Franca je prikimala. Potem iskreno: •Kaj praviš pa ti?» Pobožala ga je po osivelih laseh in se naslonila k njemu, da je začutil svežo toplino njenega zdravja. S poslednjimi utrinki se je še zaiskrila v njem moč moža. Kakor v omotici jo je objel Okrog pasu in z drhtečo roko božal njena ledja. •Nič ne govoriva takih neumnosti! Ti si angel, ki mi ga je sam Bog poslal v pomoč. O, kaj si morala vse trpeti pri meni! Toliko dela, toliko truda, zraven pa še moja bolezen po vrhu.* Franca je zadovoljno odkimala, «Nič ne trpim, saj rada delam, zato sem pa na svetu, in tudi tvoja bolezen... Samo da ti morem kaj polajšati, pa sem srečna.* Njena beseda mu je zvenela ko prijetna godba. •In otrok —» je dejal Groga, a ona: •Viž, zaradi Matildke se moraš varovati. Kaj bi začela brez očeta —» •S tako materjo, kakor si ti, ji ne bo nič hudega —» •Oh, Groga —» «Ne veš, kako sem srečen na večer svojega življenja. Saj tisto vem. da ne bom več dolgo na svetu —* •Groga —* <1, kaj bi se potajeval. Saj sama veš, kako je. Samo to sem ti še hotel reči: najbolj gorečo željo, kar sem jih kdaj imel, si mi izpolnila, ko si mi dala otroka. Kaj ti naj Še rečein?|* pregled Ko je v soboto kralj sprejel odstop Uzu-novičeve vlade, je takoj poveril sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru Vel jI Vukičeviču, ki je že v nedeljo zjutraj zaključil svoja pogajanja, tako da je nova vlada, ki je sestav* Ijena iz dela radikalov io. deJa davidovičevi cev, opoldne že prisegla. Novi člani vlade so i> ministrski predsednik In notranji minister Velja V u k i č e v i č, zunanji minister dr. Voja Marinkovič, minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho, minister za šume in rudnike ter zastopnik ministra za izenačenje zakonov dr. Kosta Kumanudi, ' minister za vojsko ln mornarico general Ste- Franca je podrlitevala. Nekakšna čiidna naslada, prepojena z občutjem bolesti, je* pretresala njeno telo ob moževih besedah. Začela se je nenadoma sunkoma tresti in ie morala sesti k njemu na posteljo. Naenkrat je krčevito zaplakala. Groga se je prestrašil. Mala, ki je bila nekje v kuhinji, je zaslišala materin jok ln pre-< strašena priletela k staršem. »Matilda, reci materi, naj ne jokajo,« Je z otroško mehkobo vzdihnil oče Metlak. Deklica, ki ni razumela, kaj se godi. je stopila k postelji in začela še sama ihteti. Bilo je lepo dekletce, nekoliko na moč bledo »n malo prešibko, a še to je bilo morda zgolj zaradi tega videti tako, ker je Imelo silno košate, dolge in kot ogle črne lase. Ko je skrilo obraz v materino naročje, se je razlila tema njegovih las kot živ žalni pajčolan po postelji •Mati, mati, ne jokajte, ne jokajte*, je prosila Matildka. Mettaka se je ob njenem glasa tudi kmalu res pomirila. •Saj ne jokam, noričica —» •Pa so oče rekli, da —» •Samo vesela sem tako —» •Zakaj?* •Ker se je očetu obrnilo na bolje*. Je rekla Franca. Res. v srcu niti sama nI vedela, zakaj je jokala. Kar nekakšna čudna tesnoba jo je premagala ln se ni mogla prav nič braniti. Zdaj se je skušala razvedriti s hčerko. •Katerega imaš bolj rada? Očeta ali pa mene?» «Oba», je rekla inala. •Ali smejo oče umreti?« ,van Hadžič, minister pravde in zastopnik ministra za vere dr. Milan S r š k i c, minister za javna dela dr. Ilija Šu m e n k o v i č, minister za finance in zastopnik prosvetnega ministra dr. Bogdan M a r k o v i č, prometni minister general Sveta Miloša vije vič, minister za agrarno reformo in zastopnik ministra narodnega zdravja dr.Vlada An-d r i č. minister za kmetijstvo in vode ter zastopnik ministra za pošto in brzojav inženjer Svetozar Stankovi č, minister za socialno politiko dr. Aleksandar Mi o vič, minister brez portfelja dr. Ninko P e r i č. V novi vladi le 13 ministrov, od katerih so 4 člani demokratske zajednice (3 davidovlčevci ln 1 bosanski musliman), 5 radikalov in 4 neparla-mentarnl (2 generala ln 2 civilista, davldo-vičevec dr.Kumanudi in radikal dr. Bogdan Markovlč). Nova vlada je torej le polparlamentarna in ta naslov jI pristoja še tem bolj, ker se je na prav kratki torkovi seji nenadoma odgodila Narodna skupščina do 1. avgusta in s tem v zvezi se je že splošno govorilo, (la ima ministrski predsednik Vukičevič pooblastilo za razpust skupščine ln razpis novih volitev, kar se pa s pristojnih mest odločno zanika. Domneva se, da bo ministrski predsednik J/ukičevič skušal dobiti * za sodelovanje v vladi radlčevce, ki bi zasedli prazna ministrska mesta. Radičevci se že dalje časa ponujajo za vstop v Vlado in je Stepan Radič v razgovoru z novinarji novo vlado bolj hvalil kakor grajal, dasi se je končno prav krepko izrazil, da bodo radikali in davidovlčevci v vladi drug drugega požrli. V splošnem je Imenovanje nove vlade vzbudilo pri vseh strankah ogorčenje zaradi svojega neparlamentarnega značaja. Z njo niso zadovoljni niti vsi radikali in niti davidovlčevci, ker se je sestavila preko obeh poslanskih klubov, radikalskega in davidovi-čevskega, ki nista sodelovala pri sestavi vlade. Celo glavno radikalsko glasilo «Samo-uprava« poudarja nezadovoljnost z novo vla- do. Odgoditev Narodne skupščine je spričo važnih nalog, ki bi jih imela skupščina rešiti, splošno presenetila politične kroge iti podala dokaz, da se nova vlada spričo svoje nepar-lamcntarnosti zaveda svoje slabosti. Zato bo vladala brez skupščine, katere se boji. Jasno je, da so zaradi nenadnega vrženja iz vlade najbolj poparjeni klerikalci, ki so že govorili, da jih ne bo nihče več spravil z ministrskih stolov. Smola, res smola! In sedaj se njihovi zavezniki radikali še norčujejo iz njih, češ. da jim niso več potrebni. Med radikali se govori, da jih tudi zato niso vzeli v vlado, ker je njihovo kratkodobno vladovanje pokazalo, da se SLS bolj briga za okrepttev svoje strankarske moči v Sloveniji kakor pa za državne in narodne koristi. Kljub vsem tem bridkim resnicam pa je vendarle vse obsodbe vredno, na kak neobičajen način so odslovili klerikalce iz vlade. Spričo novega položaja, ki je nastal z imenovanjem nove vlade, je imel klub poslancev Samostojne demokratske stranke sejo, na kateri se je zahtevalo nujno sklicanje Narodne skupščine k izrednemu zasedanju, ker je med drugim glede na težaven zunanjepolitični položaj potrebno, da ne dobi inozemstvo vtisa, da se pri nas vlada proti demokratskim načelom. Razen tega je sklicanje potrebno, da se v interesu omlljenja hude gospodarske krize, ki tišči vse sloje prebivalstva, zlasti kmete, do-nesejo pred skupščino važni zakonski načrti, predvsem načrt zakona za Izenačenje davkov. O novem položaju so razpravljali tudi drugi poslanski klubi, kakor klerikalni, ki je protestiral proti temu, da se je vlada sestavila proti navadnemu parlamentarnemu običaju. Na seji nlkičevskega kluba se je trdilo, da ponuja vlada dr. Nikiču ministrstvo za pošte in brzojav. Med tem, ko se je pri nas na tako samosvoj način za enkrat rešila vladna kriza, Italija dalje raje proti naši državi. Z italijanskih pristojnih mest se zanika vest, da se bodo med obema državama pričela neposredna pogajanja. Tudinoče Italija ničesar slišati o spremembi nam sovražnega italijansko - albanskega dogovora. Italijansko časopisje dalje hujska proti nam in predrzno, laže, da se naša država mrzlično oborožuje, da dela vojaške priprave ob Albaniji, da uvaža ogromne množine orožja in municlje. Resno evropsko časopisje odločno zavrača te bedaste izmišljotine, češ, da o vsem tem ni nič videti in da je Jugoslavija vedno kazala miroljubnost. Medtem, ko nas italijanski tisk brez uspeha obrekuje, pa se Italija sama z vso naglico oborožuje in je ob naši meji opažati sumljivo gibanje. Do vojne pa kljub italijanskemu izzivanju ne bo prišlo, ker evropske velesile ne bodo dopustile, da bi se ustreglo italijanskim pustolovščinam in da bi se zopet zanetil svetovni požar. Na Kitajskem je položaj postal malo nejasen. Kantonci, med katerimi sta dve strujl, so se morali te dni umakniti pred severno-kitajskimi četami, sedaj pa zopet napredujejo. Spor med obetna strujama, ki se je zelo po-ostril, ima lahko za posledico polom kanton-skega gibanja, ako ne bo prišlo do sporazuma še ob pravem času. ŽIBERŠČE. Za bližajoče se občinske volitve smo postavili samostojno kandidatno listo, ker nočemo več biti drugim za peto kolo. Doklade bi nam vsak znal nalagati in jih porabljati zase. Od stroškov za popravilo župnišča v Gornjem Logatcu je odpadel na občino Rovte znesek 2000 dinarjev. Logaški občini sta svoj prispevek plačali iz tekočih dohodkov, rovtarsko županstvo je pa plačilo tega zneska naložilo nam Zibrščanom, ki smo vžupljeni pod Gorenji Logatec, in sicer v obliki lOOodstotne doklade na direktne davke. Pri tem je županstvo vzelo v roke povsem novo računico, na katero si lahko vzame patent. Ono je namreč samo dvema posestnikoma, ki plačujeta direktnega davka skupaj nekaj nad 150 Din, naložilo tako visoko doklado, da bi že pri teh dveh zaslužilo nad 500 Din. Od enega je zahtevalo 1298.55 Din, od drugega pa 1278.51 Din, :«Ne!» «Vlž, Matildka, kar povej jim! Pravijo, da nama bodo umrli!« cOče, ne I Jaz ne pustim!« Oroga se je moral smejati, tako mu je dela dobro ta mlada svežina. «Ce ne, bom pa še Jaz jokala!« «Kaj boš jokala,« jo je zavrnil Oroga, «saj ostanejo mati pri tebi?!« Otrok je premislil, potem pa važno in odločno rekel: «To je že dobro! Ali kje pa naj potem mi-dve dobiva očeta, kaj?« Vprašanje je bilo ob tej prisrčni otroški resnosti tako, da so se smejali vsi trije. Tako so Ocepkovi preživljali tisto zimo. ,Vsak dan je bilo, kakor da bolj in bolj pri-raščajo drug na drugega. Franca je medtem bolj ko kdajkoli začela ljubiti samoto. Imela je toliko opravka sama s seboj, da ji čas zdaj ni bil nikoli predolg. In bolj in bolj je razmišljala o svoji mladosti in o tem. kako si je brhki tesač Janez želel njene ljubezni. — Kam je neki izginil, da ga ni vsa ta dolga leta nič na izpregled? Ali si jc daleč kje izbral drugo, ki ne zamečuje brhkega mladeniča, dasi nima svojega doma? ... Ali je morda celo že pod zemljo in je rešen vseh težav in bridkosti? ... Ali pa morda še samotari kje in misli nanjo, ki ga je tolažila s potrpljenjem, dokler se nI zavezala z drugim, ki je bil betežen in star? ... Svečnica je že prišla, Grogove smrti pa v Gričih le še niso pričakali. V cerkev še nI mogel, doma je pa za silo celo hodil po hiši. Ko se je Franca z malo vrnila od maše z blagoslovljenimi svečkami, se je spomnila Matildka: «Oče, veste, kaj sem slišala?» «Kaj?» «Danes lahko izvemo, kdo bo najdelj živel —» «Res? Kako?« Matildka je povedala, da je treba pripraviti toliko enakih koscev sveče, kolikor ljudi hoče skrivnost izvedeti. Svečke je nato treba hkratu prižgati. Tistemu, ki pogori najprej, je prvemu namenjena smrt. «Oh, otrok neumni«, je branila Franca, oče Metlak pa: «No, kar poskusimo!« Res so pripravili tri kosce svečke in jih hkratu prižgali, svečke pa so gorele tako enakomerno, da je bilo težko reči, čigava je pogorela prva. «Moja že ni«, se je veselila Matildka, ki ni mogla slutiti, kako mrke Igre si je bila zaželela. «Moja je bila prva, moja,« je dejal oče Groga, «saj je tudi prav tako.« In proti ženi: «Kam bi pa mladi šli, ako se stari ne bi odntikali?!« Franca se je prestrašila zaradi svojih misli. «Kako pa govoriš danes?« je rekla s plahim glasom. Groga se je nasmehnil: «No, no, ali ni res tako? Kar pomisli, koliko jih je po Gričih mojih let, pa boš videla, kam kaže pot!« Matildka je šla nabirat ledene sveče, ki so visele s strehe, Ocepek pa je sedel za peč' «Franca —« «No — ?» «Sedi malo k meni —» Želja se mu je takoj izpolnila. «Viž,» je dejal Groga, cmarslkaj sva že govorila, o tem pa še nikoli nič —» «Kaj pa —?» Kako boš, ko ostaneš sama.« Franci je silila gorkota v lica. «Oh no, kaj ti pa je spet?« «Nič, zmeniti se je pa le treba. Leta prl-neso svoje.« Na steni je tiktakala ura. «Viž,» je pokazal Metlak, «če je še tako dobra, enkrat se izteče —» «Bog te potolaži, kam se ti pa tako mudi —»je skušala zaviti Franca na veselo plat. «Ne, ne tako! Kadar pride tisti dan, ni časa govoriti o tem!« N Potem sta se Jela pomenkovati. Ona je vse povedala, kako bi gospodarila s tem, kako z onim, kaj bi še skušala pridobiti in izboljšati. «Do otrokovih let. Potlej bo pa že Matildka preskrbela gospodarja«, je končala. Glas je bil topel, a vendar nemiren. «Saj to sem mislil. Do dekletovih let je še daleč — Ne boš mogla zmagovati sama —» Franca se je izmikala s pogledi. eAli že res govori Iz groba?« jo je pre-sunilo s tako silo, da se ji je razlil kar mraz po kosteh. «Jaz mislim —»je dejal spet Groga ln takoj obmolknil ljudstvo naše širne občine nosilo te sramote, je krajevna organizacija SDS na zadnji seji odobrila prispevek 500 Din v to svrho. Naj bo tudi naše zavedno napredno delavstvo, ki v večini tvori tukajšnjo krajevno organizacijo SDS, udeleženo pri postavitvi spomenika velikemu narodnem junaku in osvoboditelju, čeprav je 1.1914. pisal, da je največja sramota za slovenski narod, da postavlja liberalno časopisje kralja Petra v isto vrsto s cpresvitlim cesarjem*. E, kako zelo so se časi izpremenili, gospoda, pa se boste tudi vi morali z njimil Verjemite nam pa, da bo tudi brez vas stal spomenik v ponos naši beli prestolici in slovenskemu delu jugoslo-venskega naroda. «DOMOVINA« št. 16 KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Razprodaja tombolskih tablic za veliko javno tombolo tukajšnjega Sokola v prid zgradbi sokolskega doma 8. maja, prav lepo napreduje. Sobna oprava (spalnica) je krasno izdelana in je vsakomur na ogled pri mizarju g. Vengarju na Koroški Beli. Tam se tudi prodajajo tablice po 3 Din. Oglejte si vse razstevljene predmete in pridno segajte po še ostalih tablicah. Pomislite samo, da samo za 3 Din lahko dobite celo spalnico, zaboj sladkorja, vrečo moke ali pa vas bo potegnil bister konj na krasnem vozu domov, če pa vas bo sreča tu zapustila, sedete na izvrstno kolo, ki ga vam nudi tombola in veselo zdirjate z njim domov. Izključeno seveda ni, da vam tudi žena, oziroma bodoča ženka ne privriska domov s finim šivalnim strojem. Sezite v žep takoj, ker po toči zvoniti je prepozno! RAKA. Bližajoče se občinske volitve so gotove gospode zopet zbudile iz političnega spanja. Opaža se neka nervoznost zlasti pri klerikalcih. Dosedanji njihov župan je prišel v nemilost, ker baje preveč simpatizira z demokrati in kir.etijci. Zato imajo pripravljenega novega županskega kandidata, ker pravijo, da nova metla bolje pometa, in upajo, da bodo na ta način mogoče zopet zmagali. Čutijo, da so zelo zavozili s svojo občinsko politiko tekom zadnjih let. Skoro tri četrtine volilcev imajo proti sebi. Marsikdo, ki je zadnjič še volil s klerikalci, je danes razočaran in uvi-deva, da je v občinski odbor voliti druge može, samo razumne in napredne gospodarje, kajti ti možje bodo znali -občinsko gospodarstvo bolje kalci vodili občinsko gospodarstvo, ker so se ta čas marsikateremu volilcu odprle oži. SODRAŽICA. (Smrtna kosa.) V četrtek dopoldne smo spremili na zadnji poti brata in tovariša Franceta Košmrla. Bil nam je res nad vse priljubljen, kar je pokazala mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Prišli so njegovi številni prijatelji tudi iz Ribnice in Loškega potoka. Pevski zbor mu je zapel dve žalostinki, ki so ganile vse prisotne. Častno je bdo zastopano Sokolsko društvo, ki se je udeležilo pogreba korporativno s praporom. Istotako tudi gasilno društvo. Ob grobu se je poslovil od pokojnika v imenu Sokola starosta brat Oberstar, za gasilno društvo pa načelnik tovariš Perdan. Vse to nam je priča, kako nam je bil res priljubljen, dober, iskren in zaveden brat ter tovariš. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Lahka mu naj bo domača gruda. Staršem in sorodnikom naše najgloblje sožalje! ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnji Sokol bo priredil 23. t. m. in v nedeljo '24. t. m. obče priljubljeno ljudsko igro «Revček Andrejček* (pet dejanj). Igra obeta biti ena najlepših, kar so jih igrali na našem odru. Pri igri bodo sodelovale najboljše moči. Godba bo prvovrstna. Vsekakor bo vsakdo, ki bo to igro videl, imel res užitek. Zato pričakujemo obilo obiska. Na svidenje! SVECINA V SLOVENSKIH GORICAH. Minuli mesec smo imeli sv. misijon. Očetje misijonarji so se še precej zmerno zadržali, edino eden je priporočal, da bi moralo ljudstvo brati samo časopise, katere bi po njegovem mnenju priporočal domači g. župnik. Ker smo pa tukaj že bolj radovedni na vse, kar se dogaja po svetu, zato bomo čitali še naprej časopise, katere moramo sami plačati in ki pišejo tudi resnico. Med temi dobrimi časopisi je tudi «Doniovina». — Naš obmejni kraj se v vsakem oziru dobro razvija. Za promet z Mariborom imamo lepo zvezo potom novega avtoomnibusa. — Pri nas je vinski kraj in marsikatera dobra kapljica se odpelje od nas. V zadnjem času so se pa naši posestniki poprijeli hmelja. Dobro je tako in Bog daj vsem obilo blagoslova! — «Doii!ovina> prihaja k nam redno. Citamo jo zelo radi, ker ima marsikaj zanimivega in za nas poučljivega. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi jaz bi rad kaj povedal cenjenim čitateljem «Do- - ""J~ vutiiionu UUIjtJ J1 »ii.ij LUII|I.IHIII titaicijcui ,l'U" voditi. Bilo je dobro, da so zadnja tri leta kleri-1 movine* in razodel svojo prigodbo v spovednici ============= »Stran 4 = kje so pa še drugi župljani. Takemu županstvu ne moremo poveriti svojega zaupanja, zato bomo volili domače gospodarje. — Gornjelogaški župnik je velikonočno spoved izrabil za agitacijo proti «Domovini>. Enemu najuglednejših posestnikov iz Ziberšč ni dal odveze, ker mu ni hotel obljubiti, da bo pustil . In mož misli, da služi sveti veri? ŠKOFJA LOKA. Sejem sv. Jurija se bo vršil v soboto 23. t. m. Pozivate se, živinorejci, da priženete na ta dan za prodajo namenjeno živino. Vabite se, kupci in mesarji. OSLICA NAD ŠK0FJ0 LOKO. V 15. št. cerkve Sv. Antona v Slovenskih goricah. Dne 14. t. m. sem se pripravil za sv. spoved ter se s spokornim srcem podal v spovednico h g. kaplanu ter mu razodel svoje grehe. Skoro po končani spovedi so me g. kaplan vprašali, kake časopise čitam. Ker se pa spovedniku nisem hotel zlagati, sem izjavil resnico, in sicer brez strahu, da čitam «Domovino» in vse druge časopise. G. kaplan so v jezi na moj odgovor velikonočni listek, katerega sem jim v začetku spovedi izročil, pognali skozi linico ter vratca tako zaloputnili, da sem bil kar prestrašen. Moral sem jo brez odveze popihati. Kaj porečejo na to cenjeni čitatelji? Ali ima spoved kaj zveze s politiko? Kdo je potem proti veri, g. kaplan? gotovo ne, ker ničesar ne piše proti veri. Kmetijski pouk OBNOVLJENJK STAREJŠIH VINOGRADOV. Starejši vinogradi so že sem in tja opešali v svoji rodovitosti. Ko smo jih svoj čas na novo za-sajali z ameriško podlogo, že takrat se je reklo, da jih bo treba čez trideset let na novo obnoviti. Sedaj je pa od tega časa poteklo že skoro 40 let Mnogi vinogradi so nam v tej dobi tako opešali, da je čas, da jih obnovimo. Najbolj se to pozna po tistih vinogradih, katere smo premalo gnojili in sploh bolj slabo obdelavali. Teh vinogradov pa ne smemo obnoviti z zru-vanjem, tako kakor smo bil do sedaj vajeni. Danes moramo vinograde znova nasaditi z ameriškimi cepljenkami, da bo kaj uspeha. To delo lahko razdelimo na več let, da ne pridemo prenaglo ob vso letino. Vsako leto naj pride en del vinograda na vrsto. Dotičen prostor kaže najprej z lucerno obsejati, da se zemlja zaledini in za trto nekoliko odpočije. Po par letih je dotičen pro- sedaj. Ta mešanica mora prenehati. Naše geslo bodi: malo sort, pa tiste ta prave. Po dosedanjih dolgoletnih izkušnjah smo že toliko na jsanem, katere sorte so največ vredne in katere sorte nam dajejo dobro kapljico. Teh se je držati Kakor pri sadnem drevju, ravno tako je tudi za naše vinograde potrebno, da imamo svoj določen sorti-ment. Ce hočemo naša vina dobro prodajati, je treba danes dveh pogojev. Prvič, da imamo vina z enotnim tipom ali značajem, in drugič, da pridelujemo sploh boljša vina. Do sedaj so naši vinogradi enotno nasajeni le glede tega, da so nasajeni v ravnih vrstah. Sedaj je treba enotnih nasadov tudi glede sort Vina naj so enotnega okusa, pa ne samo glede kisline, ampak glede vse druge vsebine, ki daje vinu prijetni okus in potrebno moč. V tem pogledu je treba pri obnavljanju jasnih načrtov in smotrenega delal POMLADNA PLETEV TRAVNIKOV IN NJIV. Naši travniki so polni raznega plevela, ki se po gnoju in semenu od leta do leta naprej raz-naša. Sedaj spomladi vidimo na mnogih mestih bohotno uspevati tako imenovanega «ušivca», ki ni nič drugega kakor jesenski podlesk, tista rastlina, ki se nam pokaže jeseni v podobi nežnih cvetk, sedaj spomladi nam požene pa močne suli-často razvite liste, sredi katerih čepi triroglata semenska glavica. Ta plevel dela veliko kvaro po travnikih, zlasti če je močno razširjen, in daje v prvi košnji tisto debelo zel, ki se tako težko suši in ki je s svojim drobnim semenom tudi strupena. Živina ne mara podleska ne jeseni ne spomladi, če jo po travnikih pasemo, v rezanci pa mora požreti, kar dobi. Velike liste dela sedaj spomladi tudi različno «ščavje>, ki nima nobene prave vrednosti za klajo, dočim nam jemlje mnogo prostora v travniški ruši in izpodriva druge dobre trave. Travnike, po katerih raste debelo-listnato ščavje in ušivec moramo sedaj spomladi opleti, da se znebimo tega ničvrednega, nadležnega in škodljivega plevela. To delo je treba par stor zorati in na novo posaditi. Umevno je, da iej ponoviti, da oslabe čebule ušivca v zemlji in moramo opešane trte prej posekati, da se lucerna da omagajo tudi korenike velikolistnega ščavja prav zaraste. j (velikolistne kiselice ali konjskega ščapa). Veliko Pri taki obnovitvi vinograda je važno — in tega ščavja se rado pokaže tudi med večletno na to je treba še posebno opozoriti — da sadimo lucerno. Tudi tukaj ga moramo preganjati s v prvem razmerju le tiste sorte, ki so po dosedanjih izkušnjah za nas največ vredne. Naši novi nasadi naj ne štejejo vse mogoče sorte, kakor do pletvijo. Plete v travnikov in deteljišč pri nas še ni v navadi, toda treba se bo tudi temu važnemu delu privaditi tako, kakor so se mu po drugih bolj skrbno obdelanih krajih. Po njivah se med žitom, posebno med pšenico in ovsom, rad prikazuje skrajno nadležni osat, ki dela veliko škodo med žitom, če ga pustimo zoreti. Ta plevel moramo tudi sedaj spomladi preganjati, dokler je žito mlado in dokler ne delamo s hojo po njivah večje škode. Sedaj spomladi nam daje osat tudi pripravno klajo za prašiče, tako da se nam pletev tudi zaradi tega nekoliko izplača. Osat ima močno in globoko koreniko in ga je treba pri pletvi globoko izpod-rezati, da nam tako hitro ne požene v drugič. Seveda nam požene po pletvi še enkrat, ko je mlado žito že odraslo in ko se ne d& brez škode po njivah hoditi. Ali ves njegov razvoj je le toliko zakasnjen, da nam ne dela semena pred žetvijo, tako da mu je mogoče ob žetvi vse nastavljeno cvetje in seme z rastlinami vred porezali in sežgati. In to je tudi storiti, da se znebimo tega škodljivega plevela. Kjer raste osat, na tistem mestu ni prostora za žito in se žito tudi \ : : i osata bolj slabo počuti in daje zaradi teb. ai.se klasje. Za zatiranje osata imamo deželni zakon, toda žal, da ga ne izvajamo. Sicer nas mora pa lastna pamet in korist, ki je združena z uničevanjem osata, pripraviti tako daleč, da se lotimo pokončevanja tega nadležnega plevela povsod, kjer se prikaže. KAKO JE POKONČATI GROZDNEGA MOLJA? V predzadnji številki sem opozoril na veliko nevarnost, ki nam preti od strani grozdnega molja ali grozdnega sukača po naših vinogradih. Ta čisto neznaten mrčes nam lahko povzroči tako škodo, da gre vsa vinska letina po zlu. Grozdnega molja je tako težko preganjati kakor sploh vsakega molja. Uspešno ga moremo preganjati le v tem primeru, če se ga lotimo vsi od kraja. Do sedaj so ga zatirali s tem, da so tako imenovane senene črvičke izbeckavali iz zaroda s pomočjo igel in zobotrebnikov. Vse to pa je premalo izdalo, ne glede na to, da je tako delo silno zamudno in drago. Danes ga veliko uspešneje preganjamo, če škropimo napadeni zarod z «urania-zelenilom», ki vsebuje strup za senenega črvička. Ta strup mora črviček v se dobiti, da pogine, in sicer o pravem času, namreč prej, preden ga opazimo čepeti sredi grozdnega zaroda. Ko se črvički izležejo iz jajčec, ki jih polaga Svidenje med begunci na Krasu V onih dneh, ko je Avstrija L 1915. izpraznila Gorico in se zaradi tega umaknila nekaj nazaj, je vladalo po vsem Krasu, na vseh cestah in potih in po vseh vaseh divje vrvenje; ne le po vaseh, katere so morali prebivalci tedaj zapustiti radi vojnih dogodkov, ampak tudi po onih, v katerih so smeli vaščani še nadalje ostati na svojih domovih. V razmeroma kratkem času, ki je bil za to določen, so morali ljudje zapustiti svoja bivališča in oditi v ozadje. Vsak je vzel s seboj, kar in kolikor je mogel spričo odmerjenega časa. Pri tem se je pripetilo, da je marsikdo naložil na svoj voz nepotrebne stvari, da jih spravi s seboj na varno, neobhodno potrebne reči pa je pustil na domu, prav tako, kakor se dogaja pri velikem požaru, ko ljudje izgube preudarnost in skušajo rešiti ničevne reči, na potrebne in dragocene pa često pozabijo. Hudo je za človeka, če zapušča svoj dom in 'domačo grudo; hudo že v mirnem času, tudi če prostovoljno po lastnem sklepu zapusti rojstni kraj in gre v tujino. Še hujše je za človeka, ki je po razmerah prisiljen, da zapusti svoj dom in Odide med tuje ljudi, a najhujše je, če morajo ljudje v vojnem času zapustiti svoje domače kraje in iti v ozadje. Skoro vse, kar so imeli, so izgubili, svoje hiše, svoje vrtove, svoje njive, gozdove, polje in svoje cerkve. Vsega oropani gredo v tuje kraje, kjer jim ljudje, ki vojnih grozot ne poznajo, često zapirajo vrata, namesto da bi jih z ljubeznijo in usmiljenjem gostoljubno sprejemali pod svojo Streho. Visoko natovorjeni vozovi so se v onih dneh pomikali drug za drugim po cesti, ki vodi skozi Komen in Tomaj v Sežano. Ženske in za vojno nesposobni starčki, slabotni otroci in napol dorasli dečki ter deklice so.se vozili na vozeh ali pa hodili peš žalostno pot z ljubega doma v neznano tujino. Med temi nesrečnimi pregnanci so biil še srečni tisti, ki so imeli v usodepolnem času na razpolago voz in vprežno živino; tako so mogli vendarle rešiti večji del svojega pohištva, drugih premičnin in živil. Bilo pa je med njimi mnogo takih, ki niti malega dvokolesnega vozička niso imeli. Kar so ti nesrečniki mogli nositi v culah na hrbtu ali na glavi, to so bili Vzeli s seboj in se pomikali na obeh straneh ceste ob vozovih, sklonjeni in potrti, žalostno naprej in naprej. V tej množici si mogel še med najsrečnejše šteti one, ki nikdar niso imeli svojega lastnega domovja, nikdar svojega lastnega imetja. Kdor prej ničesar ni imel, ta tudi sedaj ničesar ni izgubil. Večina beguncev je morala na kolodvor v Dutovlje in v Sežano, odkoder so jih spravili v begunske tabore. Le majhno je bilo število onih, ki so bili toliko imoviti, da so lahko ostali m se preživili v sosednih kraških vaseh. Po vsem gornjem Krasu, na Pliskavici, na Skopem, v Du-tovljah, v Tomaju, na Auberu in povsod drugod si mogel videti begunce. Ostali so tu bodisi samo mimogrede, da tudi oni potem gredo po nekaj dneh v ozadje, bodisi da v teh krajih dočakajo srečnega trenutka, ko se bodo zopet smeli vrniti na svoje domove. Med begunci, ki so se bili za nekaj dni usta- vili v Tomaju, je bila tudi družina, obsegajoča štiri osebe. Mladega, krepkega moža v njej ni bilo. Edini sin, ki bi bil sicer že lahko prevzel domače posestvo, ako bi ne bila nastala vojna, je moral, baš ko je mislil privesti izvoljeno družico n» očetovski dom, iti takoj po nastanku vojne k vojakom; od tedaj ni več videl svojega doma. Pač je bil pred poldrugim mesecem v svoji zadnji dopisnici pisal svoji stari mamici, da dobi v kratkem štirinajstdnevni dopust in da se neizmerno veseli svidenja doma. A od tedaj od njega niso prejeli nobenega poročila več. Bil je vedno v strelnem jarku, nazadnje menda na Tirolskem. Bog ve, če se mu ni med tem pripetilo kaj hudega. Ta misel je njegovo že staro mater zlasti zadnje dni čim dalje bolj tlačila. Mnogo hudega je bila že pretrpela. Ko se je zadnjič pred odhodom z doma še enkrat ozrla na hišo, v kateri je svojemu možu v srečnih dneh podarila krepkega sina in lepo hčer, se je bridko zjokala. A potem je bila mirna, solza ni več kanila na njeno ovenelo lice, vdala se je v voljo božjo. A sedaj, ko je v Tomaju brez dela sedela ves dan na tujem dvorišču pod dozorevajočim grozdjem, so ji mene misli še bolj kot na zapuščenem domu vhajale k sinu v strelni jarek. Cmi več je mislila nanj, tem bolj se je bala zanj. Da ga tako dolgo ni na dopust, dasi je pisal, da v kratkem pride, in da tudi tako dolgo nič ne piše, to ji ni šlo v glavo. Edina jo je skušala tolažiti njena hči. Pol leta pred nastopom vojne se je bila omo-žila v sosedno vas na majhno posestvo. Kakor njen brat je bil moral tudi njen mož iti k vojakom. Od tedaj je živela več pri svojih starših se je udeležilo preko 100 planinskih pastirjev in nad 60 zastopnikov srenj, kmetijskih podružnic in raznih kmetijskih organizacij ter gospodarjev. Tačasni načelnik planinskega odbora g. Ivan A ž m a n je pozdravil navzoče in agrarni komisar g. dr. S p i 11 e r - M u y s je otvoril tečaj. Prvi je predaval odborov poslevodeči tajnik okrajni kmetijski referent Josip Sustič o pa-stirstvu vobče, zlasti pa o dolžnostih planinskih pastirjev. Predavatelj je ugotovil, da se pastirstvo kot stan, oziroma poklic pri nas vse premalo uvažuje, pastirski poklic se s strani splošnosti celo naravnost omalovažuje, kar je dokaz gospodarske slepote in zaostalosti, ki se pri bilanci našega planinskega gospodarstva kruto maščuje. Žal, pa omalovažuje pastirski stan navadno sam gospodar, oziroma srenja, enako tudi sam pastir. Taka gospodarska nezrelost in pa cela vrsta drugih gospodarskih nedo-statkov imajo za posledico splošno siromaštvo kmeta v planinskih krajih. Namen rednih pastirskih tečajev je, privesti gospodarja (srenjo) ter pastirja do takega izpolnjevanja dolžnosti drugega napram drugemu, da bosta oba deležna čim večjih gospodarskih koristi. Zato je tečaj prav tako važen tudi za gospodarje, oziroma gospodarske odseke. Predavatelj je v podrobnem naštel in obrazložil dela, katera bi moral vršiti pastir med pašo. Kakor letos pridejo tudi prihodnje leto za nagrade v poštev le najpridnejši pastirji, ki bodo vršili med letošnjo pašo zboljševalna dela. Sledilo je poučno in nazorno podano predavanje okrajnega živinozdravnika g. SI. Z a r n i k a o zdravstvu pri živini, prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o postopku pastirjev ob pojavu kužnih bolezni. Predavatelj je podal celo vrsto koristnih in praktičnih nasvetov, med drugim tudi glede metljavosti. Kot tretji predavatelj je nastopil znani pla-ninar g. Anton Cvenkel iz Ljubnega, ki je predaval o govejem zolju in njegovem zatiranju. G. Cvenkel je prvi, ki je načel to važno vprašanje in ga temeljito proučil. Podal je jasno sliko življenskega razvoja in velike škodljivosti tega nevarnega živalskega zajedavca. Orisal je organiziran boj proti govejemu zolju s strani gospodarskih organizacij v Nemčiji, ki je imel najlepše uspehe. Le pri nas se nikdo ne zgane, tudi gospodarji in pastirji ne storijo tako rekoč ničesar zoper to nadlogo, ki se zaradi tega rapidno širi in povzroča velike gospodarske škode. Znano je, da so kože, preluknjane od ličink zolja, mnogo manj vredne in jih slabše plačujejo. Poslušale! so bili g. Cvenklu zelo hvaležni za njegova izvajanja. Po predavanjih so se razdelile nagrade vzornim pastirjem, ki so bili predlagani od posebnih občinskih komisij. Razdeljenih je bilo 18 prvih' nagrad po 100 Din, 26 drugih po 80 Din in 24 tretjih nagrad po 50 Din. Skupaj je bilo nagrajenih 68 pastirjev, katerim se je povrnila tudi polovica železniških stroškov. V celoti je odbor razdelil 5585 Din 50 p. Prihodnje leto se bo vršil na Jesenicah enak tečaj. Želeti je le še, da uvedejo takšno vele-važno gospodarsko prireditev tudi drugi planinski okraji Slovenije! Tedenski tržni pregled ŽITO. Sedaj okrog praznikov Je bil promet še posebno miren. Inozemstvo se za naše blago ne zanima. Malo živahneje se je prodajala moka. Na novosadski blagovni borzi so bile 19. t m. za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 295 do 307-50 Din, turščica 157 do 157-50 Din, moka <0> 440 do 450 Din. FIŽOL. V Vojvodini se beli fižol z dvema odstotkoma smeti prodaja po 150 Din za 100 kg. ŽIVINA. Kupčija z živino je okrog praznikom precej mirovala. Cene neizpremenjene. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 19. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800-50 do 803 50 Din; 100 nemških mark za 1350-50 do 1353 50 Din; 100 madžarskih pengov 99416 do 997 16 Din; 100 italijanskih lir za 28264 do 28464 Din; 1 dolar za 56*75 do 56 95 Din; 100 francoskih frankov za 222-75 do 224*75 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 168-30 do 169" 10 dinarja. Sejmi 22. aprila: Motnik. 23. aprila: škofja Loka, Zagradec, Ptuj. samica grozdnega molja na zarod (kabrnke), je že treba, da je zarod prvič poškropljen in za črvička zastrupljen. Ker leta grozdni molj najbolj v drugi polovici maja in ker poteče nekaj dni, da se iz jajčec pokažejo črvički, je prvič škropiti proti koncu maja, drugič pa dober teden pozneje. Ravna se to tudi po vremenu, ker se včasih metuljčki prej prikažejo, včasih pozneje. Vse-kako je pa prvo škropljenje uajbolj važno in najbolj izdatno, kajti če zatremo prvi rod grozdnega molja, ki se pokaže s senenim črvičkom, potem tudi kislega črvička ne bo, ki se prikaže z drugim rodom meseca avgusta. Urania-zelenilu kaže za škropljenje primešati raztopino modre galice in apna, kakor jo rabimo proti peronospori, tako da škropimo hkrati proti peronospori in proti grozdnemu molju. Na 1001 galičnega škropiva je vzeti 12 dek urania-zele-nila, ki ga najprej dobro premešamo z apnom. Tako pripravljeno apneno zmes stanjšamo v vodi, na kar prilijemo še posebej pripravljeno raztopino modre galice. Za 100 1 galične brozge vzamemo 1 kg modre galice, ki jo raztopimo posebej v 101 vode; v ostalih 901 pa raztanjšamo 1'5 kg apna, kateremu smo primešali prej 12 dek urania-zelenila. Dobro je, da se nazadnje prepričamo še z lakmusovim ali fenolftaleinovim papirjem, če je tekočina dosti razkisana. Ce ni, moramo dodati še nekoliko apna. Najbolj važno pri zatiranju grozdnega molja je to, da se ga lotimo vsi od kraja, drugič pa, da ga o pravem času zalotimo in da o pravem času škropimo. Bolje prej, kakor pa prepozno. Zelo važno je zaradi tega tudi to, da skrbno opazujemo nastop grozdnega molja po naših vinogradih. * Popravek. V zadnji številki je čitati v članku (Pomladna paša> v predzadnjem odstavku namesto pravilno (travnikih*, in v članku (Krompir Alma» namesto «Iobefe pravilno (Jubeb. Drugi pastirski tečaj na Jesenicah V nedeljo 10. t. m. se je vršil na Jesenicah drugi pastirski tečaj, katerega je priredil radovljiški planinski odbor. Prireditev je po uspehu prekašala lanski prvi tečaj za pastirje, katerega kakor na svojem novem domu, zlasti odkar je dobila zdravega in krepkega sinčka, pa tudi zato, ker je videla, da se oče in mati starata in nc moreta več pogrešati njene opore. Tako je obenem s starši in s svojim otrokom kot pregnanka pribežala v Toniaj. Tudi očeta, od starosti sicer sklonjenega, a vendar še trdnega kraškega kmeta, je mučila misel na sina sedaj, ko je bil moral zapustiti svoj dom, bolj kot prej; vendar je znal to lažje skrivati in lažje prenašati. Družina je morala biti še dokaj premožna; v voz, na katerem so bili pripeljali s seboj nekaj pohištva, poljskih pridelkov in drugih živil, sta bila vprežena dobro rejena vola; dve kravi lh tri prašiče pa so bili medpotoma koj po odhodu s svojega doma prodali. Dva dni je že bila preživela ta begunska družina v Tomaju. Da bi se mogli v kratkem zopet vrniti na dom, zato ni bilo dosti upanja. Da bi stalno ostali v Tomaju, pa radi različnih neprilik ni kazalo. Vsi, oče, mati in hči so bili tega mnenja, da je najbolje, če spravijo vse svoje imetje, kar ga še imajo na Kranjsko, v Ljubljano ali kam drugam. Najljubše bi jim še bilo, če bi mogli tam kje vzeti v najem kako majhno kmetijo. Tako so se tretji dan po svojem prihodu v Tomaj dopoldne začeli pripravljati, da se odpeljejo v Sežano. Isto jutro se je vozil z vlakom iz Ljubljane proti Trstu mlad vojak, korporal, z zarjavelimi lici, z resnimi potezami, a vendar s pogledom in obrazom, ki sta razodevala veselo pričakovanje. Bil je sin, za katerega je stara, ljubeča mamica Je Isto jutro bila pri maši v cerkvi na griču v Tomaju in molila tako vroče, kakor zna moliti le mati za svojega v vojni nevarnosti nahajajo-čega se sina. Zapustivši postajo v Sežani je krenil domu vračajoči se vojak nemudoma po prašni cesti, ki vodi skozi Tomaj v Komen. Že v Ljubljani je bil sicer slišal o usodi Gorice. Tudi to mu je bilo znano, da so na Krasu tik za vojno črto nekatere vasi izpraznili, da bi bila mogla ta usoda doleteti tudi njegovo rojstno vas, njegove starše ali njegovo sestro, to mu niti na misel ni prišlo. Na poti v Tomaj je pač srečal tu pa tam kak treuski voz, sem ter tja tovorne avtomobile, morebiti tri ali štiri domače vozove, v katere so bili vpreženi voli in na katerih so vozili pohištvo in dmgo blago na postajo. «So pač begunci,® je dejal sam pri sebi, pomiloval te nesrečne, z doma pregnane ljudi in šel hitro dalje svojo pot. V smeri proti Gorici ali Sv. Gori je čul od časa do časa zamolklo grmenje težkih topov; ni sc dosti zmenil za to, saj je bil tega vajen. Njegove misli so bile tam doma pri starših, pri sestri in pri dragi zaročenki. Kako bo mamica vesela, kako oče in sestra, ko se bodo po tako dolgem času zopet enkrat srečni videli na ljubem domu! In dekle, ki mu je vedno pisalo na vsa bojišča, kako ga bo veselo! Lepe misli in sladki čuti so ga tako prevzeli, da je komaj opazil, da je že v Križu, v vasi, kakih dvajset minut od Tomaja. Začutil je potrebo, da nekaj zaužije; zato je stopil v gostilno ob cesti. Tu so sedeli za mizo trije stari možje. Dasi niso bili znanci, je prisedel vojak k njim in jih prijazno pozdravil. Kmalu je izvedel, da so be- gunci. Mnogo so mu vedeli povedati o izpraz-njevanju vasi; med izpraznjenimi vasmi so imenovali tudi nekatere, ki so bile njegovi rojstni vasi sosedne; zardel je, ko je slišal imenovati tudi vas, v kateri je bila doma njegova zaročenka. Razburjeno in prestrašeno je vprašal, ali je izpraznjena tudi njegova rojstna vas. Eden mu je vprašanje potrdil. Kri mu je šinila v glavo. Hitro je plača! in drvel na cesto. Izvedeti mora, koliko je na tem resnice, in svoje starše mora najti. Med potjo iz Križa v Tomaj je srečal voz. Takoj je spoznal, da so begunci. Vprašal jih je, odkod so in ali jim ni znano, da je tudi njegova rojstna vas izpraznjena. Odgovorili so mu, da menda ne. Vojak se je zahvalil, pozdravil in nadaljeval svojo pot. Bilo je poldne. Na cesti pred glavno gostilna v Tomaju je stal voz z dvema voloma, naložen z znanim pohištvom, s poljskimi pridelki in z drugimi živili. Na vreči spredaj na vozu je sedela stara kmetica z malim vnukom v naročju. Na levi ob vozu je stal z bičem v roki njen mož, kraški kmet, od starosti sklonjen, na desni ob vozu pa krepka mlada žena z veliko culo na rami, katere solzne oči so se ozirale k otroku na voz. Kraški begunci na poti v tuje kraje! Že je hotel kmet zamahniti z bičem, da vola potegneta voz in vsi nastopijo žalostno pot, ka je radostno zaihtela stara mati na vozu in vzkliknila: «Moj sin!» V istem hipu je tudi že vojak pred vozom. Sežejo si v roke in si pogledajo v oči. Hočejo govoriti, a vsem zastane beseda. Bol, ki jo čutijo vsi, je prevelika, da bi mogli govoriti, je prevelika, da bi mogli jokati. Dr. Fr. M. 25. aprila: Dobova pri Brežicah, Zdole (kra-mrski in živinski), Osilnica (samo za blago), Bučka, Jagnenca, Sv. Jurij pri Krškem, Dol pri Laškem, Bloke, Videm pri Litiji, Vače, Planina pri Logatcu, Sv. Vid pri Logatcu, Grosuplje, Stu-denee-Ig, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij ob južni železnici (trg), Žužemberk, Radovljica, Vojnik, Beltinci, Turnišče, Mozirje, Oplotnica, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Vuzenica, Rogatec. 26. aprila: Metlika, Semič, Bušeča vas, Kozje. 27. aprila: Lukovica (srez Kamnik), Velika Slivica, Vesela gora, Vransko. 28. aprila: Pišece (samo za živino), Pri Cerkvi. Pričetek proračunskega zasedanja ljubljanske oblastne skupščine Predvčerajšnjim se je oblastna skupščina ljubljanska sestala k večdnevnemu zasedanju, da predvsem reši svoj prvi proračun. Seje se je udeležil tudi novi veliki župan g. dr. Vodopivec. Otvoril je sejo oblastni predsednik g. dr. Natlačen, ki je med drugim poročal, kaj je oblastni odbor ukrenil glede na razne sklepe oblastne skupščine. Povedal je, da oblastni poslanci niso dosegli imunitete, da je popoln uspeh dosežen glede prevzema imovine bivše dežele Kranjske, kar so predlagali oblastni poslanci SDS. Navedel je še nadaljnje ukrepe oblastnega odbora ter sporočil, da je predložen oblastnim poslancem dvojen proračun za 1.1927. Prvi je sestavljen na zahtevo finančnega ministra in med drugim uvaja dva nova davka: posebne takse za -vagone in lOodstotne takse na kinematografske .vstopnice, širši proračun pa tvori program, ki naj določi obseg in smernice delovanja samouprave za bodočnost, zlasti smernice, katerih se bo odbor držal pri prevzemanju posameznih poslov b strani države. Proračun je bil odkazan odseku za finančne zadeve. Za tem je prečital predsednik številne interpelacije in predloge, ki so bili vloženi na predsedstvo oblastne skupščine, ter jih dodelil posameznim odsekom. Večinoma se nanašajo na gradbo in zboljšanje deželnih cest, gradbo in popravo mostov, regulacijo rek in druga gospodarska ter socijalna vprašanja. Napredni klub je vložil od zadnjega zasedanja do sedaj celo vrsto predlogov, važnih za kmetski, obrtniški in delavski stan. Nekatere teb predlogov smo v zadnjih številkah našega lista objavili. Vidi se, da so oblastni poslanci SDS krepko prijeli za delo in da pazno zasledujejo potrebe naših ljudi. Zasedanje oblastne skupščine se nadaljuje in bomo o tem še poročali. -f Od Blairovega posojila ne pride nič za slovenske železnice. Te dni je finančni minister dr. Markovič izjavil, da se bo denar novega obroka Blairovega dolarskega posojila porabil za gradbo jadranske železnice. O železnicah, ki naj bi se iz tega denarja gradile v Sloveniji, ni minister vedel ničesar povedati, čeprav so klerikalci trdili, da se bodo po njihovi zaslugi gradile iz tega denarja tudi važne nove proge v Sloveniji. Sicer pa naj bo klerikalcem sedaj odpuščeno njihovo varanje, saj so dovolj kaznovani s tem, da bo jih radikali tako brezobzirno izgnali iz vlade. Zamenjala vlogi. • Moja žena je zblaznela.* tHm, ali je bila tudi že takrat blazna, ko sta se poročila.?, tNe, takrat sem bil norec jaz!» Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! * Prepozno dospeli velikonočni pozdravi. Iz mnogih krajev Jugoslavije smo še naknadno prejeli od naših fantov vojakov dopise z velikonočnimi pozdravi, katerih objava sedaj nima pomena. Opozarjamo slovenske fante vojake, da nam drugič ob podobni priliki pošljejo zadevne dopise pravočasno. * Kraljeve velikonočne čestitke armadi in mornarici. Kralj Aleksander je izdal za velikonočne praznike naslednji ukaz za armado in mornarico: V tem strašnem boju izgubi kralj Matjaž vso vojsko, le sedem mu jih še ostane. S temi sedmimi pa bo premagal ves svet Redki so tisti, ki jim je dano zaznati za pot do kralja Matjaža. Nekoč jo je zapazil kovač, ki je nabiral drva po gozdu pod Peco. Ko je zagle dal votlino, je brez bojazni zlezel noter. Ogledal je vso črno vojsko kralja Matjaža in je prišel celo do mize, za katero spi sam kralj. Pred mizo leži vse polno zlata in srebra. Kovač je vzel, kar je mogel nesti, pa je imel toliko, da mu vse žive dni ni bilo treba trpeti pomanjkanja. No, prišel bo čas, da bo cesarju (v pravljici je mišljen avstrijski cesar, ki se mu je nazadnje res zgodilo po besedah pravljice) ostalo samo še toliko vojnikov, kolikor se jih lahko senči v senci ene same lipe. Tedaj se dvigne kralj Matjaž s svojo vojsko in premaga ves svet... Ivan Albreht. Prebrisani pravdar (Dogodbiea.) Prhar s Praprotovega griča je imel pred sodiščem čudovito srečo. Kogar se je lotil, ta je propadel, sam pa je odnesel zmago. Nekoč sta se spopadla s sosedom Mrčunom radi meje ter se zapletla v dolgo pravdo. Bližala se je končna razprava, ki pa Prharju ni obetala popolnega uspeha. Bolj kakor kdaj je pritiskal na zagovornika, da naj ga izreže. je odvetnik skomignil z rameni. (Drugega vam za zdaj ne morem obljubiti.* (Kaj pa, če bi pomazaL Imam veliko pitano gos, ki bi jo poslal sodniku. Darilo bi zaleglo.* (Neumnost!* je poskočil odvetnik. Dama se je začudeno ozrla. Poklicala je častnika in ga v čisti češčini prosila, naj da vojakom dve steklenici njenega vina, češ, da jim več ne more dati, ker se boji, da jim bo vino v strašni vročini škodovalo. Ko je bila ekspedicija v Saharo končana, je dala neznana dama vsakemu vojaku še po 50 frankov. Bde čez nekaj dni eo presenečeni vojaki izvedeli, da so spremljali hčerko nekega visokega dostojanstvenika iz Prago. POTUJOČE MRAVLJE. Znano je, da so potujoče mravlje, katerih do-movina je Amerika, silno nevarne tudi človeku, ki se jim ne more izogniti, kadar ga obkolijo. Veki učenjak opisuje svoje izkušnje s to mravljo, ko je bil v Mehiki, takole: cSlišal sem naenkrat nekako šušljanje, nato pa vedno močnejši šum in ugotovil sem, da pri- haja glas izza omare. Spomnil sem se, da se tam nahaja mišje gnezdo. Vedel sem, da so se mravlje lotile miši in da jih bodo žive požrle, kajti kar te črne živalice dosežejo, jim ne uide več. Prišle so do mojega stola. Bilo jih je biezštevila. Ali hočejo mene? Mravljam je pač vseeno, miš ali človek. Stopil sem na mizo, prilezle so za menoj, vzel sem v roke robec, da bi jih-prepodil, pometal sem jih raz mizo v pravo pravcato črno morje po tleh. Stoli so biti popolnoma na debelo pokriti z njimi. ..,,,.■ Treba je bilo misliti na to, do se umaknem, kajti vsak trenutek me bodo dosegle in prepozno bo. Stopil sem na umivalnik v velikansko umi-valno skledo, napolnjeno z vodo. V kratkem je bilo vse okoli mene pokrito z mravljami. Kaj hočem sedaj? Skočiti na tla m bežati iz hiše? Zdelo se mi je, da bom skočil do kolen v nakopičene mravlje, kajti vsepovsod je bilo videti kot Črno valovje. Polem pa so pričele lezli v vodo m napravile nekak most, da bi tako prišle do mene. Po glavi ini je šumelo, zdelo se mi je, da me mravlje že glodajo na tisočih mestih telesa, oči so me bolele od nenavadnega prizora, jezik se mi je prisušil in zakričal sem ter skočil. Ne vem, zakij tega že prej nisem storil, skočil sem na sredo postelje teT zlezel pod odejo in bit sem rešen. Noge postelje so namreč stale v posodah, napolnjenih s petrolejem. Niti ena mravlja ni prišla v bližino posod. Drugo jutro mi je stara posirežniea prinesla kavo. Pogledal sein okoli sebe, toda nič posebnega nisem opazil. Vprašal sem jo, ali ni nič opazila ponoči. Prikimala jo: «Seveda, potujoče mravlje so bile tu.» In pa še vesela je bila, k« j ti mrčes in vsa golazen je zdaj proč, nobene podgane uli miši ui več, ne pajka, ne sttMiožca ali ščurka, vse so mravlje požrl«, nobeno razkulevalno sredstvo ne bi tako temeljito oCtetilo hišie.š , ZA SMEH IN KRA TEK ČAS KAKO PRIDE9 DO ČEVLJEV BREZ DENARJA. Pankracij Česen se je pripravljal za potovanje. Potreboval je par novih čevljev, a ni imel denarja, da bi jih plačal. Zato si je izmislil pretkano sleparstvo. Sel je k čevljarju, si naročil par Čevljev in prosil, da mu jih prinese drugega dne zjutraj v njegovo stanovanje, ker takoj odpotuje na Dunaj. Čevljar mu je obljubil, da bo napravil čevlje do . zaželjenega Časa. Nato je šel Česen k drugemu čevljarju, si dal pomeriti tudi par čevljev ter naročil, da mu j1 h prinese gotovo drugi dan okrog poldneva, češ, da bo takoj potem odpotoval. Točno ob določenem Času zjutraj je prinesel prvi čevljar naročene čevlje. Česen jih je poskusil Čevelj za desno nogo je bil dovolj velik, a oni za levo nogo je bil po sleparje vem mnenju pretesen. Naprosil je torej čevljarja, naj vzame čevelj nazaj in naj mu ga še enkrat nabije na kopito. Prinese naj mu ga zopet ob štirih popoldne, ker se je namenil odpotovati šele z večernim vlakom. Čevljar je pustil desni Čevelj pri Česnu, levega pa je nesel domov, da ga raztegne. Opoldne je prinesel drugi čevljar čevlje. Slepar jih je pomeril m menil, da je Čevelj za levo nogo zadosti velik, za desno nogo pa pretesen. Poprosil je tedaj čevljarja, naj ga raztegne ter prinese zvečer, ker se bo odpeljal šele t nočnim vlakom. Čevljar se je poslovil, pustil levi čevelj, desnega pa vzel na dom. Tako je dobil slepar brez denarja par čevlje* ter se takoj podal na potovanje. X Velik potres v Južni Ameriki. V Argentini ji je bil te dni hud potres, ki je trajal 20 sekund. V mestu Memdozi je bilo 15 mrtvih, 50 pa težko ranjenih. V okolici Mendoze je potres zahteval okrog 100 smrtnih žrtev. X Strašila iafoigru moža in nezvesto ženo. V Zaričevu v Podkarpatski Rusiji se je oženil pred petimi leti postaven krootski fant Peter Jačura s sosedovo hčerko Marijo Lajtošovo. Toda mlada zakonca se nista posebno ljubila, kajti kmalu po poroki je začela mlada žena gledati xa drugiinL Porabila je vsako priliko, d« si je poiskala ljubčka. Tako je dve leti nemoteno skakala čez zakonski plot. Lanske jeseni so sosedje opozorili Petra, naj pazi na svojo ženo. Peter jo poslušal nasvete in ničel gledati ženi na prste. Toda žena se ni dala ugnati. -Bila je tako prebrisana, da je znala prepričati ljubosumnega moža o svoji zvestobi. Mož pa tudi ni imel dokazov za njeno nezvestobo. Te dni zvečer je izjavil ženi, da bo prenočil na polju, da bi lahko začel zgodaj zjutraj orali. V resnici pa je nastavil ženi past. Vrnil 6e jo pred polnočjo. Skozi tenko zaveso na oknu je zagledal v izbi moško postavo. To ga je tako raikačilo, da je pograbil sekiro, razbil vežna vrata in planil v izbo. Žena je padla pred njim na kolena in ga prosila odpuščanja, toda razjarjeni mož ni poznal usmiljenja. S prvim udarcem sekire je omamil nezvesto ženo, nato jI je zvezal roke ik noge, ji zamašil b robcem usta ter jo obesil na tram. Ko je opravil z ženo, je začel iskati njenega ljubčka, ki pa je izginil. Pretakal je vso vas, toda zaman- Končno se je zopet vrnil domov. Ko jo videl na tramu visečo mrtvo ženo, je hitro poiskal vrvico in se obesil na istem trama, kjer je izdihnila nezvesta žena. Dovolj dokaza. Mestni gostilničar je vprašal Mihca, ki je prt peljal krompir na trg: *Ali je Vaš krompir do- ber?s> Mihec-: *Kaj ne bo dober, saj pitam svinjo I njim...» Največja nevarnost. pravi .Turče, «in kjer je največja nevarnost, tja se najrajši vržem.> Selnčna ara. Brihtna Urša je zaklieala zvečer možu: cStari, poglej na soinčno uro, ker se je stenska ura ustavila !> Mož: «No bodi neumna, saj je solnce Že davno zašlo!> Žena: To se flrn samo tako vidi. Stranka: «Ali je res, da poročeni ljudje dalje žive kakor neporočeni?® «Ne, to se jim samo tako vidi.» Dvoumno. A: s Ako vas opazujem, mi nehote pride na misel neki učenjak.« B: «Res? Ali smem vedeti, kateri?« A: «Darwin.» (Znan angleški učenjak, ki je izvajal razvoj Človeka iz opice.) Nesporazum. Neka stara dama se je prvič vozila v avtomobila. Vsa preplašena je vsakokrat pogledala, kadar je šofer zavil okrog ogla in pokazal z roka smer. Končno je zaklicala vsa razburjena: •Gospod šofer, pazite vendar, kam peljete. Vam bom že jaz povedala, če bo deževalo...» Krompirjev hren. Pretlači skozi sito dva olup-ljena in v slani vodi kuhana krompirja. Hladnima prilij med mešanjem dve ilici olja, prideni dve žlici zribanega hrena, po potrebi nekaj zrn soli, malo fino zrezane Čebule ln zelenega peteršilja. Dobro kavo pripravile s pri da!kom Kolin ske cikorijel Kolika je razlika med trpežnostjo čevljev! i Na tisoče ljudi pa se je prepričalo, da so «P0K0» - čevlje nosili najdalje /' časa. Že zato so mnogo cenejši od ( drugih čevljev. Vedno naj vsakdo kupuje le »DOKO-- čevlje, ki se dobe v trgovini v Prešernovi ulici št. 9 (dvorišče). Razumi ji v o. Zakonski par brez otrok ima stanovanje s štirimi sobami. Uradnik stanovanjskega oblastva je baš v stanovanju in govori možu, da nima pravice do štirili sob. Mož pa mu odgovarja, da potrebuje štiri sobe: eno jedilno sobo, eno delovno 6obo, eno spalno sobo za sebe, eno pa za ženo.