SAMOUPRAVA
glasilo Županske zveze v £> f u b 1 j a n i
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Letna naročnina znaša za občine .... Din 100—, za vse ostale...................................Din	40 —.
Uredništvo in uprava se nahajata v prostorih Županske zveze v Ljubljani, mestno načelstvo.
Rokopisi se ne vračajo.	Telefon štev. 30-22.
LETO II.
LJUBLJANA, DNE 1. APRILA 1934.
ŠTEV. 7.
VSEBINA: Leopold Grošelj, konc. pripr. Dr. V. K.: O sorodstvu in svaštvu. nega sodišča.
Prometni davek in izplačevanje računov pri samoupravnih blagajnah. — — Vprašanja in odgovori. — Iz Županske zveze. — Razsodba uprav-
Leopold Grošelj, konceplni pripr.
Prometni davek in izplačevanje računov pri samoupravnih blagajnah
Tarifa skupnega prometnega davka pa je bila mnogokrat zelo izpremenjena, tako da je danes njena uporaba v prvolni obliki deloma nedopustna. V lažjo orijen-taeijo likvidatorjem pri samoupravnih blagajnah sem zbral iz tarife vse one predmete, kjer po današnjem stanju veljajočih določb prihaja v poštev še vedno pobiranje 2 % splošnega prometnega davka.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
T.
2 -
3	-
4	-
5	—
6	-
9	-
10	-11 -
14	-
15	-
16	-17/18
19/20
24	-
25	-
26	-
27	-
28	-
29	-
30	-
38 -
41	-
42	-
43	-
44 -
45
46 -
49 -
ji —
T. 52 -
(zaporedna številka tarife) — vsake vrste pšenica,
— pir in rž,
— oves,
— ječmen,
— koruza,
— vse druge neimenovane vrste žila,
— sočivje in povrtnina, zelena in presna,
—	sočivje,	zrelo, v	zrnu pa	tudi	v	stročju,
—	sočivje	in povrtnina,	osušena	ali	na	drug na-
čin prosto prirejena,
— gobe sveže ali suhe,
—	grozdje	sveže,
—	grozdje	suho,
— orehi, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, črešnje, slive ild. — suhe ali sveže,
— ostalo neimenovano sadje suho ali sveže, lešniki,
limone, pomaranče, cilronati, granatna jabolka in banane, mandeljni in koščice marelic, breskev in sliv, smokve sveže ali suhe, olive,
pinjole, kokosovi in drugi cksoiični orehi za jed ild.,
začimbe v zrnu, v lupinah, oluščene ali zdrobljene,
janež, komin, korijander in ostalo semenje za jed in začimbo, sveže ali suho, vse ostalo semenje,
cvetlice za okras ali nakit, natrgane, razcvele ali v popju; listje in vejice s cvetlicami in plodovi,
palmove vejice in palmovo listje, morski mah, trave in veje — vse to le za okras, rastline za presajanje in gojenje s korenino in prstjo ali brez njih,
živalska krma zelena ali suha, kakor: seno, slama, pleve, krmska pesa itd., lufa, morsko zelje in druge alge; ličje, Irska, palmovi suhi listi itd.,
rastline, rastlinski plodi, cvetovi, brstiči, lislje, korenike, semenje in ostali rastlinski deli za industrijo in obrt, drugje neimenovani, rastline, rastlinski plodi, cvetovi, brstiči, korenike, listje, semenje in ostali rastlinski plodi za zdravilstvo in za izdelovanje praškov za mrčes, drugje neimenovani.
T. 55 — rastlinski vosek vsake vrste (japonski, cerezin itd.), tudi ulit, toda nepredelan,
T.	56	—	konji in kobile,
T.	57	—	mezgi, osli in njih žrebeta,
T.	62	—	perutnina, čebele v panjih, tudi	z	medom	in
satjem,
T. 63 a — meso perutnine,
T.	67	—	mleko sveže ali kislo, smetana,
T.	68	—	jajca domače ali divje perutnine,
T.	69	—	med,
T. 70 — čebelni vosek čist ali pomešan z drugimi živalskimi snovmi, nepredelan, tudi ulit,
T.	72	—	gosja mast,
T.	/4	—	mast in olje iz kosti, kostnega olja	in	ostale
umetne tolšče za mazanje kož,
T. 75 — ribja mast (kitova, delfinova in druge), ribje olje, neprečiščeno in prečiščeno,
T. 79 — živalsko perje za posteljo, očiščeno, ostalo, ludi pličje glave in peruti, cele ptice, vse to nepredelano ali pripremljeno, kolikor treba, da se očuva moljev in gnilobe,
T. 81 — biseri in korale, surove,
T. 83 — ptičji kljuni, lupine školjk in polžev, želvovina, T. 85 — slonova in ribja kost in ostale neimenovane živalske snovi za rezlanje, surove,
T. 87 — ribji mehurji,
T. 88 — gobe surove,
T. 90 — bobrovina, ambra, bizam itd.,
T. 91 — odpadki rib,
T. 92 — ikra in mrest, jajca sviloprejke itd.,
T. 97 — morske in vse druge školjke, morski raki in morske želve, kakor tudi vse druge želve; sveže, skuhane, ali nasoljene z lupino,
T. 98 — raki iz sladkih voda in polži, sveži in skuhani, T. 99 — vse ostale žive živali ali živalski proizvodi, ki niso drugje imenovani,
T. 100 — drva za kurjavo,
T. 113 — katran iz lesa brez razlike,
T. 134 — sadno in vinsko žganje,
T. 137 — vino,
T. 139 — mošt vkuhan s sladkorjem ali brez njega itd., T. 141 — vino in mošt iz ostalega sadja in jagod; druge zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov i. t. d.,
T. 146 — kis od vina in ostalega sadja,
T. 156 — ostanki pri precejanju sadja in plodov za jed, T. 167 — konzervirano mleko v tablicah, prahu ali zgoščeno itd.,
T. 168 — mlečni proizvodi,
T. 180 — zemlja: glina in ilovica vseh vrst, tudi pomešana s porcelansko zemljo, kaolin, lapor, ša-mot in malta,
T. 181 — gramoz in pesek,
T. 182 — kamen vsake vrste, razen izrecno imenovanega, lomljen, neobtesan,
T.	183	—	apnenec za izdelovanje apna,
T.	184	—	infuzorska zemlja,
T.	185	—	plovec, smirek,	dunajsko	apno	itd.	— surovo,
T.	186	—	plovec, smirek,	dunajsko	apno	ifd.	— zdrob-
ljeno, zmleto,
T.	190	—	malec, surov,
T.	197	—	azbest, amijant	in krizolit,	surov	tudi	zmlet itd.,
T.	198	—	skrilavec v kosih,
T.	199	—	morska pena,
T.	200	—	lava, porozna ali zgoščena v naravnem sta-
nju, neobdelana,
T. 201 — dragi in poldragi kamenji v naravnem stanju, neobdelani,
T.	202	—	zemlje in ostale rudninske snovi,	ki niso
izrecno imenovane drugje, surove,	žgane,
zmlete,
T.	223	—	čebelni vosek,
T.	225	—	ostanki in odpadki pri izdelovanju	čebelnega
voska,
T. 460 — peresa, tudi glave, deli in cele ptice za okras. T.	531	—	celoluid in njemu podobne snovi itd.,
T.	532	—	izdelki docela ali deloma iz celoluida	in	njemu
podobnih snovi itd., razen filmov za bioskope, T. 534 — kiparska in livarska dela iz škroba, basorina i. t. d.,
T.	535	—	blago iz	plastičnega in plinovega oglja,
T.	551	—	vretena,	cevke, brda in zobci za brda itd.,
T. 592 — skrilavec in sluda,
T.	599	—	kiparska dela iz kamnov vsake vrste	itd.,
T.	607	—	jantar in gagat, tudi imitacije iz obeh	pred-
metov, morska pena itd.,
T.	608	—	izdelki iz jantarja in gagata in njih	imitacij, iz
morske pene in njene imitacije itd.,	zlato, pla-
tina in srebro, palice, plošče in šibike zlata, platine in srebra,
T.	641	—	lističi in	prah iz zlata, srebra in platine,
T.	642	—	preja iz	dragih kovin neglede na ovilo tek-
stilno tvarino,
T.	643	—	tkanine,	trakovi, pozamentarije in drugi izdelki
iz preje	ali žice dragih kovin; bleščice,
T. 644 — izdelki iz zlata in platine, posebej neimenovani,
T. 645 — izdelki, posebej neimenovani iz srebra, tudi pozlačeni,
T. 646 — izdelki iz platine za znanstveno in tehnično uporabo.
Kadarkoli se vrši pri samoupravnih blagajnah izplačilo za dobavo naštetih predmetov, je treba odtegniti tudi 2 °/o splošni prometni davek. Pri nabavi ostalih ca. 700 najrazličnejših predmetov, ki so še našteti v že imenovani tarifi, pa ne pride več v poštev pobiranje splošnega prometnega davka, kajti za večino vseh teh predmetov je bil že plačan enkratni skupni prometni davek bodisi po tvorničarju, bodisi ob uvozu v našo državo.
2e uvodoma smo ugotovili, da se nanaša zakon o skupnem davku na poslovni promet le na promet, trgo-
--------
Dr. V. K.
O sorodstvu
Zakon o občinah ima par določil, ki se nanašajo na sorodstvo in svaštvo. Tako določa § 28., t. 8., da občinski odborniki ne morejo biti »tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena.« Dalje določa S 70.: »Predsednik in člani uprave ne smejo biti med seboj krvni sorodniki do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. Ako obstoji ali nastopi tako sorodstvo, odpade oni, ki je nižji v vrsti na listi.« Te odredbe je treba upoštevati pri sestavi kandidatnih list za redne občinske volitve, ki se ponavljajo vsaka tri leta, kakor tudi za izredne občinske volitve, ki jih predpisuje zakon o občinah n. pr. v § 9., če se izpremeni obseg občin, v § 48., če se iz-
vino s premičninami, ne nanaša pa se na storitve, n. pr. delo obrtnikov, zdravnikov itd. Povdariii smo tudi že, da velja v pogledu vseh teh storitev stari zakon o splošnem prometnem davku. Vslcd tega je treba, kadar se za tako delo izplačuje kako odškodnino pri samoupravnih blagajnah, pobrati tudi 2 °/o splošni prometni davek. Izjemoma pa ureja tudi zakon o skupnem prometnem davku razne storitve in sicer čisto po svoje. Govorili nam je o tako zvanern kombiniranem skupnem davku. Pri gotovih točno označenih predmetih je s plačilom v tarifi določenega skupnega davka obsežen ne samo ves nadaljni promet in trgovina s tem blagom, temveč tudi vsako obrtno, industrijsko predelovanje tega blaga. V teh primerih je torej s plačilom enkratnega skupnega prometnega davka prost vsakega splošnega prometnega davka tudi obrtnik v pogledu vseh svojih storitev. Kjer torej novi zakon o skupnem davku na poslovni promet predvideva ta kombinirani skupni prometni davek, tam je torej spremenjen stari zakon o splošnem prometnem davku tudi v pogledu storitev, kajti pri odškodninah za take storitve ni več odtegovati 2°/o splošnega prometnega davka. Kombinirani skupni prometni davek je predviden n. pr. pri sledečih številkah davčne tarife: 106 (les, razrezan na žagi), 321 (mineralne barve), 178 (tkanine), 480 (kože) in 624 (stekla). Vslcd tega ni s plačilom kombiniranega skupnega davka prosta le vsa nadaljna trgovina z lesom, barvami, tkaninami, kožami in steklom, ampak tudi odškodnina za storitve obrtnikov s tem blagom. Tako se ne sme pri samoupravnih blagajnah pobirati splošnega prometnega davka od odškodnin za storitve mizarjev, tesarjev, kolarjev (1. p. 106), slikarjev, pleskarjev, lakirarjev, barvarjev in podobno (t. p. 321), krojačev, šivilj (t. p. 378), čevljarjev, sedlarjev, torbarjev in podobno (t. p. 480) in steklorezcev (t. p. 624).
Vzemimo praktičen primer: Občina naroči pleskarju, da prepleska sobe v občinski hiši. Obrtnik bo izstavil račun za Din 3000 — in občinski blagajnik bi moral, upoštevajoč določbe starega zakona o splošnem prometnem davku, ki velja v prvi vrsti za razne storitve, odtegnili od Din 3000 — 2 %> splošni prometni davek. Ker pa novi zakon o skupnem prometnem davku določa za mineralne barve kombinirani skupni prometni davek, kjer so upoštevane tudi storitve pleskarjev, se temu pleskarju ne sme odtegniti nikakega prometnega davka.
S tem je jasno prikazano, v koliko tudi zakon o skupnem davku na poslovni promet zadeva in regulira storitve, kar sicer urejuje le zakon o splošnem prometnem davku. Sklep: V kolikor torej niso razne storitve po zakonu o skupnem davku na poslovni promet oproščene vsakega prometnega davka, je treba še vedno po sicer veljavnih določbah zakona o davku na poslovni promet iz leta 1922 pobirati 2 V« splošni prometni davek. Tako morajo plačevati ta davek še vedno n. pr. ključavničarji, kleparji, knjigovezi, stavbeni podjetniki, pa tudi zdravniki, advokati, notarji, aranžerji itd.
(Konec prihodnjič)
in svaštvu.
praznijo mesta prvih treh kandidatov najmočnejše liste ali če se skrči odbor na tretjino, itd.
Tudi v uredbi o občinskih uslužbencih (»Službeni list« z dne 17. marca 1934., štev. 184/22) je določilo glede sorodstva in svaštva. Člen 33. te uredbe se glasi: »Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega tretjega kolena, mož in žena in osebe, ki so si v svašlvu do vštetega drugega kolena, ne morejo biti aktivni uslužbenci iste občine. Prav tako ne smejo bili uslužbenci ob postavitvi v takem sorodstvu ali svašlvu s predsednikom občine.«
Radi pravilnega razumevanja gornjih določil hočemo danes na kratko opisati sorodstvena in svaštvena razmerja, kolikor nas tu zanimajo.
Kaj je sorodstvo? Sorodstvo je razmerje med osebami, ki izvirajo ali neposredno ali posredno iz skupne Iretje osebe. Te osebe veže skupna kri. Zakon o občinah govori o »krvnem sorodstvu« ter torej ne dela razlike med zakonskim in nezakonskim sorodstvom. Prav tako tudi ne uredba o občinskih uslužbencih. Tudi nezakonski oče in nezakonski otrok sta v krvnem sorodstvu. Zbog tega veljajo tudi zanju navedena določila. Krvna skupnost obstoja prav tako tudi pri polbratih in polsestrah, ki imajo skupnega očeta ter različne matere ali obratno.
Od krvnega sorodstva je ločiti duhovno in legalno (»meščansko«) sorodstvo. Duhovno sorodstvo ni krvno sorodstvo in radi tega tudi ni izključevalni razlog po § 28., t. 8. in § 70. zakona o občinah ter po čl. 33. uredbe o občinskih uslužbencih.
Duhovno sorodstvo sploh ni pojem našega upravnega, odnosno civilnega prava, temveč cerkvenega prava, ki nas pa tu ne zanima. Po katoliškem cerkvenem pravu je duhovno sorodstvo med krščenimi in krstiteljem, med krščenim in botrom ter med birmancem in botrom, po cerkvenem pravu pravoslavne cerkve pa n. pr. med kumom (botrom) kot duhovnim očetom in svojim kumčelom (krščeneem). Obstoj takih razmerij ni zadržek po navedenih določilih zakona o občinah, odnosno uredbe o občinskih uslužbencih.
Legalno (»meščansko«) sorodstvo nastane s posvojitvijo (adopcijo). Prav tako kakor duhovno tudi meščansko sorodstvo ni krvno sorodstvo in ni ovira po uvodoma navedenih določilih.
Krvno sorodstvo tudi ni podano, če da zakonski mož nezakonskemu otroku svoje žene, kateremu ni on oče, svoje rodbinsko ime. Kakor bomo še videli, sta si nezakonski otrok in zakonski mož matere pač v svaštvu, ne pa v sorodu.	(Nadaljevanje	prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori
24. Vprašanje: Naša občina je dobila od občinskega sodišča (suda) v Novem Sadu pravomočno in izvršno razsodbo s predlogom, da na njeni podlagi izvede izvršbo proti obsojencu, ki stanuje na ozemlju naše občine. Prosimo pojasnila, ali je občina dolžna to storiti in na podlagi katerih predpisov?
Odgovor: Občina ni dolžna izvesti izvršbe! Na podstavi določbe'§ 105. al. 5 zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929, Službene novine br. 20-X/40, ki je stopil v veljavo dne 25. januarja 1929 in s katero je bila uzakonjena izvršnost pokrajinskih izvršilnih naslovov na vsem državnem ozemlju, je za opravo navedene izvršbe pristojno sodišče za-vezančevega domovališča.	_	—	Ge.
25. Vprašanje: V proračunu za leto 1933 občine K., ki je ukinjena, ic bila določena pozicija Din 1500- — kot podpora za gasilno društvo v O. Ta podpora sc dosedaj ni še izplačala. Prosimo pojasnila, ali je občina dolžna to podporo izplačati in kaj naj društvo ukrene, da pride do podpore?
Odgovor: Člen 31. zakona o državnem računovodstvu pravi: »S proračunom se niti ne pridobivajo niti ne izgubljajo pravice « To načelo je smiselno uporabljati tudi za občinske proračune. Po tem si Vaše društvo ni še pridobilo mkake pravice do izplačila podpore, ako tudi je v ta namen določena posebna postavka v občinskem proračunu. Občina ima na podlagi proračuna pač možnost, da Vam podporo nakaže, ne pa dolžnost. Če hočete priti do podpore, stopite do predsednika občine, ki Vam bo povedal, ali je mogoče izplačati podporo ali ne. Ako ne, bo gotovo navedel vzroke. Prisiliti občino, da izplača podporo le radi tega, ker je znesek v ta namen vnešen v občinski proračun, ni mogoče, ako ni kakšnega drugega zakonskega predpisa, po katerem je občina obvezana plačilo izvršiti.	—	Gč.
26. Vprašanje: Ali morejo, oziroma smejo občine uvaiah občinsko davščino na radio-aparate?
Odgovor: Nel Člen 253. finančnega zakona za 1. 1928/29 določa, da se na zasebne radio-aparate ne more uvajati ni-kaka druga taksa ali davščina, razen one, ki jo predpiše minister za promet sporazumno z. ministrom za finance. Iz tega izvira, da občine ne morejo in ne smejo uvajati nikakih svojih davščin ali taks na zasebne radio-aparate.	—	Gč.
27. Vprašanje: Ali je upravičena naša nova občina R. n. P. porabiti za popravo občinske ceste v Sl. prebitek od bivše občine ). v. — O., ki pa ni prišla v celoti v sestav naše občine? Interesentje pri tej cesti pa so večinoma posestniki iz onega dela bivše občine J. v. — O., ki je spojen z našo občino.
Odgovor: (Vprašanje ni jasno, zato je točen odgovor nemogoč.) Če leži omenjena cesta na ozemlju bivše občine
J. v. — O., morete prebitek porabiti za njeno popravo, ako imate za to v občinskem proračunu primerno postavko. Sicer pa bivša občina J. v. — O. ni še zaključila svojega poslovanja kot gospodarska edinica, radi tega tudi ne morete danes še vedeti, ali bo ob likvidaciji kaj preostalo v blagajni, ker gospodarstvo vseh bivših občin se vodi do novega proračunskega leta po odobrenih občinskih proračunih za leto 1933, oziroma po dvanajstinah teh proračunov za januar—februar— marec 1934. — Za morebitno prenašanje kreditov pa veljajo predpisi § 100. zakona o občinah. — Vaš namen je, če razumemo prav vprašanje, izrabiti denar bivše občine J. v. — O. za potrebe občine S., za katere pa nimate proračunske možnosti. Zato bi bil Vaš postopek brez osnove v zakonu, če to izvršite.	—	Gč.
28. Vprašanje: Tri bivše občine so imele v svojih proračunih za leto 1933 določene zneske za podporo društvom. Proračuni so bili potrjeni. Po spojitvi je predsednik nove občine odredil izplačilo navedenih podpor, občinski blagajnik pa ni izvršil izplačila, češ, da mora o tem še sklepati novi občinski odbor. Katero stališče je pravilno?
Odgovor: V formalnem oziru postopanje blagajnika ni pravilno, blagajnik bi moral izvršiti nakazilo predsednika, ker njegova dolžnost je, da nakazila izvrši, če so sredstva na razpolago in če je kredit v proračunu.
V	stvarnem oziru pa je zadeva sledeča: Točka 3. § 84. zakona o občinah določa med drugim: »predsednik odreja izdatke po proračunu, po sklepih občinske uprave in odbora.« Drugega zakon ne določa. Nastane vprašanje, kdaj more predsednik nakazovati le po proračunu, kdaj pa le na podlagi sklepa občinske uprave, oziroma občinskega odbora. Naše mnenje je sledeče: Ako gre za obvezne izdatke, to je take izdatke, ki niso odvisni od volje občine, temveč so predpisani občini po raznih zakonih, take izdatke lahko nakazuje predsednik sam, ko dospejo v plačilo. Taki izdatki so n. pr.: plače občinskim uslužbencem, prispevki za stvarne šolske potrebe, davki itd. Za neobvezne izdatke, to je take izdatke, ki jih občina more in sme imeti, ni pa primorana jih imeti, pa je potreben sklep občinske uprave, če gre za male vsote, ki ne vplivajo mnogo na stanje občinskih financ. N. pr. razne podpore društvom, revežem, nagrade itd. Če gre pa za večje zneske, ki odločilno vplivajo na občinske finance, pa je potreben sklep občinskega odbora. Načelo pa je, nakazati in izplačati se ne sme noben znesek, ki nima kritja v občinskem proračunu.	— Gč.
29. Vprašanje: Kdo odloča, kdaj naj se kaka postavka izplača po občinskem proračunu?
Odgovor: Predsednik občine, občinska uprava in občinski odbor po predpisih točke 3. § 84. zakona o občinah. O tem govori odgovor pod številko 28.	— Gč.
30. Vprašanje: Naša bivša občina G., ki je danes sestavni del spojene občine M., ima več parcel zemljišča, ki ga )e dobila iz agrarne reforme od tukajšnje grajščine. Te parcele bi radi pridržali za vas G. (bivšo občino G.), tako da bi bila skupna last vaščanov. Parcele še niso plačane, ker od agrarne oblasti še ni bila določena odškodnina. Za prevzem tega zemljišča je bil ob koncu lanskega leta na neki občinski seji osnovan gospodarski odbor. Ta naj bi prevzel upravo zemljišča in skrbel za odplačevanje odškodnine. Prosili smo za prenos zemljišča od občine M. na vas G. kr. bansko upravo, pa nismo še prejeli rešitve. Kaj naj storimo?
Odgovor:	more	vas G. sploh prevzeti omenjeno
zemljišče v last, mora postati najprej organizirana enota, to je pravna oseba, ki je sposobna nositi pravice in dolžnosti, in sarnoupravno telo z upravnimi organi, da more delovati. Organizirati sc mora po VIII. poglavju novega občinskega zakona. V ta namen se obrnite na sresko načelstvo s prošnjo, da odredi sklicanje krajevnega zbora in izvolitev krajevnega starešine. S pravnomočno izvolitvijo je organizacija končana in vaša vas postane upravna edinica z vsemi pravicami pod-občine po VIII. poglavju zakona o občinah. Stvar krajevnega starešine bo sedaj, da izposluje prenos zemljišča na pod-občino in izvede zemljeknjižni prepis.
Prenos zemljišča bi se mogel — kakor sploh prenos vseli poslov in imovine — izvesti tudi že na prvem krajevnem zboru, ako se občina prenosu ne bo upirala. V nasprotnem primeru pa nastane med občino in podobčino spor, v katerem ne bodo sodila ne sodna ne upravna oblastva, temveč posebno razsodišče, sestavljeno po § 7. zakona o občinah.
Do organizacije v podobčino imate kot bivša občina že po zakonu dano pravico, ki vam je upravna oblast ne more odreči.	_	Dr.	Š.
v
Iz Županske zveze
Pomožna akcija. (Iz referata g. Kuhariča na seji Županske zveze v Ljubljani.)
Cinitelji, ki vodijo in vršijo pomožne akcije, so: država, banovina, deloma tudi občine na osnovi zakonitih predpisov, bodisi nalašč v ta namen sestavljene ali pa z apelom na narod, po drugi strani pa vsa naša dobrodelna javnost po svojih društvih in organizacijah, zlasti pa organizacija Rdečega križa.
V naslednjem par primerov, ki nazorno prikazujejo sodelovanje navedenih činiteljev.
V 1. 1926. je bila velika poplavna katastrofa v podo-navju. Tu je priskočila na pomoč v glavnem država s proračunskimi rednimi in izrednimi sredstvi, z materijalom in tehnično pomočjo. Odlično jc sodelovala organizacija Rdečega križa, ostale dobrodelne organizacije so ostale neopažene. L. 1928. je skoro po vsej državi povzročila velikansko škodo toča in suša. Osrednja vlada jc spričo velikih posledic sprejela zakon o podpori onim, ki jim nedostaja hrane ter je votirala za izvedbo pomožne akcije Din 150,000.000'—.
Bivša ljubljanska in mariborska oblast je od tega zneska prejela hrane v vrednosti Din 2,800.000-— (koruzo).
Povodom izvajanja te akcije se jc žc opazila tendenca za protidajatev za izdano hrano.
Vso pomožno akcijo je vodil Centralni odbor pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje s pomočjo Oblastnih odborov na sedežih posameznih oblasti. Hrana se je delila med prebivalstvo po dvojnih seznamkih. V seznam-ku 1 so se vpisali samo oni siromašni prebivalci, ki se jim naj podeli hrana kot podpora brez dolžnosti povračila, v seznamek II pa vsem ostalim, o katerih bi se ugotovilo, da so sicer trenutno brez hrane, toda so siccr po svojih imo-vinskih razmerah v položaju, da v primeru dobre letine lahko to podporo vrnejo. Vsi prejemniki podpor po seznamu II so prejeli podporo kot brezobrestno posojilo, vračljivo v petih zaporednih letnih obrokih.
V ljubljanski in mariborski oblasti se je vsa podpora razdelila kot podpora brez dolžnosti povračila, t. j. po se-znamku 1 izvzemši šmarski srez, ki pa prejete podpore kljub temu ni vrnil, ker je ravno ta srez vsako leto najbolj prizadet po elementarnih nesrečah.
Počenši od 1. 1929. se je pričela opažati nezaposlenost delavstva. Naraščala je od leta do leta, vendar še ni bilo potrebno posebnih ukrepov za ublažitev iste.
V	I. 1931. je prizadela suša velikansko škodo po mnogih pokrajinah naše države. Tudi naša banovina je bila močno prizadeta.
Pomožno akcijo je započela organizacija Rdečega križa, toda se jc izkazala za nezadostno. Ko je postajal klic za pomoč iz prizadetih krajev vedno jačji, je osrednja vlada sprejela in predpisala pravilnik o dajanju nujne podpore siromašnemu prebivalstvu, ki trpi na nedostajanju hrane in o izvajanju javnih del na račun te podpore. V tem pravilniku je prvič jasno izraženo načelo, da se mora nakazane podpore odslužiti z javnimi deli, dočim so smeli prejeti podporo brez dolžnosti odslužitve samo stari, bolni in v obče za delo nesposobni ljudje ter deca. Dravska banovina je povodom te akcije iz sredstev države prejela 45 vagonov pšenice in 20 vagonov koruze. Razen tega pa še 480 uputnic za brezplačen in 200 uputnic za polovični prevoz ljudske hrane. Od prejetih 45 vagonov pšenice je banska uprava prvih 20 vagonov zamenjala za 54 vagonov koruze.
Ker se je izkazala pomožna akcija države spričo katastrofalnih posledic suše za nezadostno, je banovina prispevala iz lastnih proračunskih sredstev precejšen znesek za nabavo hrane, nadalje pa je ban organiziral še prostovoljno pomožno akcijo v najširšem pomenu besede. Pod predsedstvom bana se je ustanovil Osrednji pomožni odbor, po vsem podeželju pa krajevni pomožni odbori, ki so zbirali prispevke za prizadete po suši, kakor tudi za podpiranje nezaposlenih, katerih število je postalo to leto žc izredno veliko. Ustanovil se je sklad osrednjega pomožnega odbora, kamor so sc stekali vsi prispevki in katerega je upravljal izvršilni odsek osrednjega pomožnega odbora. Prispevki so dosegli višino Din 320.000’—. Od tega pa moramo izvzeti avtonomna mesta dravske banovine, ki so po svojih organih izvajala to pomožno akcijo popolnoma samostojno in ki so dosegla prav lepe uspehe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Razsodbe upravnega sodišča
Upravno sodišče je pod štev. A 292/28—9 z dne 12. IX. 1928 na tožbo A in tovarišev, zoper odločbo Oblastnega odbora ljubljanske oblasti z dne 11. aprila 1928, št. 1239, glede občinske doklade na državno trošarino na vino razsodilo tako-lc:
Tožbi sc ugodi in izpodbijani upravni akt razveljavi zaradi nezakonitosti.
Razlogi.
Odbor občine B jc v seji od 30. X. 1927 sklenil, da se v pokritje občinskih potrebščin za leto 1928. pobirajo tudi 300%nc doklade k užitnini na vino in vinski mošt. Županstvo je ta sklep razglasilo in po § 75 občinskega reda za Staji rsko vabilo vse volilne upravičence na zborovanje, na katerem bi se sklepalo o predložitvi gori navedenega predloga občinskega odbora oblastnemu odboru v odobritev. K temu zborovanju se ni nihče oglasil, pač pa so A in tovariši že pred dnevom zborovanja in v roku, predvidenem v § 79 občinskega reda vložili pismen ugovor zoper predlagano zvišanje dotedanje 200% doklade na državno trošarino na vino na 300%.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti jc z odlokom od 11. IV. 1928, št. 1239 dovolil občini B, da sme poleg drugih davščin v pokritje občinskega primanjkljaja pobirati tudi 300% občinsko doklado na državno trošarino od vina, vinskega mošta in petijota, počenši z dnem 1. januarja 1928, ter zavrnil pritožbo A, češ da višina doklade ni prekomerna.
Zoper ta odlok so dne 18. V. 1928 v odprtem roku A in tovariši vložili tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navajajo tožitelji, da toženo upravno oblastvo ni pravilno uporabilo zakona, kajti
oblastni odbor jc odobril zvišanje doklade šele 11. IV. 1928 in so bili gostilničarji o tem obveščeni šele 8. V. 1928, zbog česar tega zvišanja niso mogli vkalkulirati pri točenju vina od 1. I. 1928 do 8. V. 1928 in bi ga morah torej sami namesto konsumentov trpeti.
Pri presoji tožne točke je upravno sodišče nastopno preudarjalo:
Ni nobenega dvoma, da tvori proračun občinskemu gospodarstvu temelj za ccio leto in da je načeloma pobirati občinske doklade za vse občinsko upravno leto. V kolikor oblastni odbor po čl. 93 zakona o oblastni in okrajni samoupravi v zvezi s čl. 30 in 34 uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih in čl. 308 finančnega zakona za leto 1927/28 odobruje višino od občinskega odbora sklenjenih občinskih doklad na neposredne davke, velja ta odobritev pač za vse proračunsko leto in najsi je oblastni odbor do-tično odobritev izdal tudi šele med proračunskim letom. Ker gre za neposredne davke, gotovo ne more biti nikakega pomisleka, da ne bi se doklada tudi za primer odobritve pobirala tudi za čas od pričetka proračunskega leta pa do dne odobritve dotičnih doklad. Neposredni davki in doklade na nje imajo pač namen, da zadenejo neposredno davkoplačevalca in torej ne more biti pomisleka, da se od občinskega odbora sklenjene občinske doklade pobirajo za vse prora-
čunsko leto in najsi se je odobritev izposlovala tudi šele po začetku občinskega upravnega leta. To velja tudi za druge občinske doklade k državnim davščinam in za samostalne občinske davščine, ako naj po volji zakonodajalca ali uredbo-dajalca te državne ah občinske davščine trpi davkoplačevalec sam.
Povsem drug pa je pravni položaj, ako gre za davščine za potrošnjo. Te davščine nimajo namena, da zadenejo davkoplačevalca (n. pr. prodajalca, proizvajalca) nego naj zadenejo potrošnika in mora posrednik, ki davščino plača, imeti možnost regresa proti konsumentom. Pobiranje davščin na potrošnjo kakor n. pr. občinskih doklad na državne trošarine in samostalnih občinskih naklad na potrošnjo, je torej dopustno šele za čas po sklepanju občinskega odbora o teh davščinah oziroma v primerih, da je potrebna odobritev višjega oblastva, po razglasitvi odobritve. Za dobo med začetkom občinskega proračunskega leta in dnevom razglasitve predpisane odobritve bi se smele take davščine pobirati pač le v iznosu, za katerega ni potreba višje odobritve.
Za slučaj, da je občina sklenila pobiranje odobritvi podvrženih davščin na potrošnjo že pred pričetkom novega proračunskega leta, bi se smela pobirati taka davščina tudi v višji izmeri, namreč v dotedanji višini, nikakor pa ne v znesku, ki jc večji od dotedanje višine. Ako se je namreč tudi preteklo leto pobirala davščina v izvestni izmeri, je verjetno, da bo tudi za naslednje leto pobiranje odobreno vsaj v isti višini kakor dollej in more davkoplačevalec s tem zneskom kalkulirati. Ne velja pa to za višjo izmero nego jc bila dotedanja in bi torej oblastni odbor smel odobriti zvišane doklade šele za čas od objave odobritve pa do konca upravnega leta, a za dobo od začetka upravnega leta do razglasitve k večjemu dotedanje doklade.
V	danem sporu gre nedvomno za davščine na potrošnjo, namreč za doklado na državno trošarino na vino, vinski mošt in petijot. Tudi je razvidno iz upravnih spisov, da se je v preteklem letu pobirala 200% doklada na to trošarino. Zaradi teh okolnosti bi se od 1. 1. 1928 do dneva obvestitve točilcev o predpisani odobritvi bodisi v uradnem listu, bodisi na način kakor prvotni občinski sklep bodisi z individualno obvestitvijo smela ta občinska doklada pobirati le v višini 200% t. j. v višini doklade, kakršna je za leto 1927. S tem, da se je dovolilo pobiranje 300% doklade že od 1. 1. 1928, se je torej zakon kršil, ter je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt razveljaviti, v kolikor se je z njim dovolilo pobiranje 300% doklade k državni trošarini na vino, vinski mošt in petijot žc počenši z dnem 1. 1. 1928, in ne šele od dne obvestitve o odobritvi.
Izdajatelj: Županska zveza v Ljubljani; njen predstavnik Valentin Babnik, št. Vid pri Ljubljani.
Za uredništvo odgovarja: dr. Riko Fux v Ljubljani. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani {predstavnik O. Mihalek)