„DER SÎEIRISCfSC LANDWIRT"
GOSPODAR
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9Rpf Postgebühr! im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 8 - V. Jahrgong
Marburg a. d. Drau, Samstag, 24. Februar 1945
Einzelpreis 10 Rpf
Gesla nemškega
S plamenečim sovraštvom in z železno voljo bo nemški narod nadaljeval svoja prizadevanja do dokončne zmage nad koalicijo plutokracije in boljševizma
V sedanjem vojnem položaju ne bo odveč, ako se ozremo nekoliko na situacijo, v kateri se je nahajala Sovjetska Unija oktobra 1941. Boljševiški velikan, ki se je bil « 160 divizijami pripravil na generalni napad na Nemčijo, je bil takrat dozdevno na tleh. Pomisliti je treba, da so bile nemške čete takrat komaj osem kilometrov pred Moskvo. Nemški vojaki so z daljnogledi opazovali moskovski tramvaj, Leningrad je bil obkoljen in Kijev je bil medtem že v nemških rokah. Takrat je Sovjetska Unija izgubila svoja najdragocenejša agrarna in industrijska področja. V Sibiriji še sovjetske orožarne niso bile vzpostavljene docela, kljub temu pa boljševiški mogotc} nitto opustili boja. V Leningradu so boljševiki brez vsakega obotavljanja pošiljali ženske in deco v oboroževalne obrate, ki so bili dnevno izpostavljeni nemškim granatam. Prebivalstvo Leningrada je umiralo na posledicah gladu, strahovitega mraza in nalezljivih bolezni v tako velikem obsegu, da je znašalo število mrtvih na tisoče. Toda ogromna dežela, segajoča od Poljake do Pacifika, je imela zahvaljujoč svojemu ugodnemu geografskemu položaju — toliko naravne obrambne moči, da j® boljševiški režim prebolel nevarno vojaško krizo tistih oktober-ekih tednov.
Kar Boljšervikom' skozi tri in pol leta ni uspe-lp, je uspelo sedaj: z dvakratno in trikratno množino čet in materijala so preplavili dragocena področja Neančije na vzhodu. Bogato žitni co Warthe-Gau-a in z oboroževalnega vidika važno Gornjo Slezijo ssao morali prepustiti sovražniku. Spričo takšnega položaja nastane vprašanje: Ali zamore Nemčija po tako težkih izgubah in po talcih zadobljenih ranah sploh še.nadaljevati svoj boj? Kdor Nemčije ne pozna, bo morda priznal upravičenost tega vprašanja. Za Nemce je bil podan odgovor na to vprašanje že od prvega dne po izbruhu te vojne: Nemčija se more in se tudi mora bojevati. Nemčija te vojne ne bo nikdar izgubila, ako jo noče izgubiti. Spomniti 6e je treba Samo na napore, ki jih je zmoglo prebivalstvo Leningrada. Pozabiti ne smemo, koliko ži-lavosti in železne volje je dokazal angleški narod, ko je bila Nemčija 1. 1940 pripravljena za inva-'zijo v čaeu, ko Anglija ni imela več kot par tu-oator lovcev in več sto bombnikov. Kar so zmogli sovjetski in angleški podaniki, ni torej za Nemčijo »ploh ntkako vprašanje. Nikdo ne more zahtevati od nemškega vodstva, da bo sedaj sovražnikom na ljubo izblebetalo, kakšne gmotne rezerve So kljub vsemu razdejanju na razpolago za nadaljevanje boja. Tudi jim ne bo predčasno razodelo, kaikše adute še ima v rokah za nadaljevanje velike partije.
Nemški narod se dobro zaveda, da je danes osamljen v svojem boju z židovskim boljševizmom in njegovimi plutokratskimi pomagači. Kot osamljen borec, zapuščen, od vseh laži-prijate-ljev, mora nemški narod sam nadaljevati svoj boj za lastni obstanek in za kulturo in civilizacijo Evrope. Spoznal je v teku tega boja svoje sovražnike kot nemilosrčne morilce in krvnike. Tudi zapadne velesile so svoječasno podpisale mednarodno konvencijo Rdečega križa, toda v primerjavi z boljševiškimi zavezniki se razliku-
jejo saimo v izbiri sredstev, s katerimi si prizadevajo ubijati nemški narod. Nikdo ne bo trdil, da je treba posebne vojaške hrabrosti za metanje bomb iz 7000 metrov višine na stanovanjska naselja. Duh, ki preveva angleške letalce, je duh barbarske maščevalnosti, ki se ne zaustavlja pred uničevanjem cerkva, muzejev, baročnih palač itd. Nikdo ni karakterizlral tega duha maščevalnosti tako kot anglikanski vikar Whippa v Leicestern, ki je zapisal 5. septembra 1940 v svojem cerkvenem listu: »Povelja za angleške bombnike bi se morala'glasiti: izbrišite vse Nemce. V to svTho -naj bi se mobilizirala vsa naša znanost, da bi izumila nova in še strahotnejša eksploziva. Kot oznanjevalec evangelija ei morda ne bi smel dovoliti takih misli, toda jaz grem dalje: odkrito izjavljam, da bi izbrisal vso Nemčijo iz zemljevida, ako bi to bilo v mojih močeh.«
Kakšna torej naj bo reakcija nemškega naroda na tako blazno sovraštvo. Sovraštvo nemškega naroda mora biti tedaj še jačje kakor je sovraštvo sovražnikov. Če kdo morda misli, da se lahko odgovori na tako sovraštvo S ponižnostjo, še 6 tean ni nikdo preprečil, da anglo-ameriški gangsterji ne bi izpreminjali nemških cerkva in stanovanjskih blokov v kupe razvalin. Najdejo se tudi taki, ki opravičujejo to gangeterstvo z utemeljitvijo, da gre za vojake, ki izpolnjujejo
samo svoja povelja. Vsem tem bodi povedano, da pade pri vsakemu teroraem napadu mnogo več otrok, žana in starčkov, kot za boj sposobnih moških. Ne smemo nadalje pozabiti, da ti »vojaki« z velikim veseljem streljajo na kmete po poljih in da zlasti z največjo naslado obstreljujejo civilno prebivalstvo v železniških vlak'h.
Medtem se je v zadnjih pet tednih v vzhodnih delih Nemčije nakopičilo- toliko grozot bolj-ševiške strahovlade, da je težko popisati vse to, kar mora nemški narod v tistih- krajih preživeti po dnevu in po noči. Silno težka je torej preizkušnja nemškega vzhoda. Sovražniki smatrajo to vojno kot sredstvo za iztrebljenje nemškega naroda. Obenem so mnenja, da je v to svrlio dobrodošlo sleherno sredstvo. V tej nemilosrčni borbi se mora torej sleherni poskns ogrožanja nemške obrambne fronte navzven kaznovati z največjo strogostjo. Sovražniku je dobro sleherno sredstvo, s katerim zamore izpodjedati nemški odpor. Nikdo ne bo oporekal, da nosi sleherni Nemec težka vojna bremena. Toda vojna zahteva, da slehernik dan za dnevom prestane svojo preizkušnjo. Nemški narod odgovarja sovražnikom s plamenečim sovraštvom in z železno voljo, nadaljevati ta gigantski boj z vsemi razpoložljivimi silami do tistega trenutka, ko mu bo zgodovina podarila lovorjev venec in zasluženo zmago.

HBb' *
Häuserschlacht im Westen
ff -PK -Zeichnung ff PK-Kriegsberichter Leicht (Sch)
Nemški napo uspehi na Hod!
Boljševiki zavrnjeni južno in zapadno od mesta Breslau — Srditi boji v pokrajini Pommern
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno pov«lj*tvo 11 t m. m bili na Slovaškem odbiti Jačji sovražni napadi v težkih planinskih bojih. Jugoz&padno od mesta Breslau je sovražnik kljub kilavemu nemškemu odporu zamogel pridobiti terena ▼ spodnji Sleziji proti zapadu in severo-lapadu. Po srditih bojih je sovražnik izvojeval Bunzlau. V pokrajini Pommern so se upirale nemške obrambne posadke povsod sovražnim napadom. V področju Konitz—Tuche, je nadaljeval sovražnik svoje poskuse prodora, toda brez uspeha. Sovražnik tudi ni zamogel vbočiti nemške fronte pri Elbing-Konigsbergu ter pri Ziijtenu.
15. februarja je bilo sporočeno, da je budim-peštanska posadka vezala celih 50 dni v najtežjih bojih premoč sovjetskih sil ter da «e je potem, ko je zmanjkalo municije in prenrane, na povelje prebila iz obkoljevalnega področja. Med Blatnim jezerom in prekopom Sarviz je bil v večdnevnih bojih odstranjen yečji boljševiški ▼dor. Boljševiki so izgubili mnogo materijala in več sto ujetnikov. Močni sovjetski napadi so bili odbiti ▼ Mpadnih Beskidih, v zapadni Sleziji, pred trdnjavo Breslau m pred mestom Giogau. Na drugih mestih je bil sovražnik v protinapadih zavrnjen. V vijugi reke Oder so boljševiki prodrli do Griinberga. V južnem delu posrajuie Pommern ao vzdržale nemške postojanke srdite •ovjstske napade. V Posenu so beležili težke po-ulične~boje, med Konitzom in Graudenzorn pa so bili zaustavljeni vsi sovražni poskusi prodora. Isto aa j« zgodilo tudi v Vzhodni Prusiji. V Vzhodni Prusiji je bilo od 12. do 15. januarja uničenih 3600 sovjetskih tankov.
Ve6 nadaljnjih skupin budimpeštanske posadke •e j« po poročilu z dne 16. februarja prebilo k nemškim črtam. Na Slovaškem so b-ležili v teku srditih boljševiških napadov le op«.- acije lojalnega značaja. V Spodnji Sleziji se je ojačil nem-ki odpor. Vsled uspešnih protinapadov je bil sovražnik prisiljen k pregrupacijam. V Vzhodni Prusiji »e j« vzdrževal sovražni pritisk med Lan-deckorn in Graudenzorn, sovražnik pa je vdrl v Konitz in Tuchel. V Vzhodni Prusiji so bili izjalovljeni novi «ovražni poskusi prodora.
Na Madžarskem so nemške čete severno od Donave sunile globoko v sovjetsko mostišče pri Bsztergosm. Na Slovaškem so bili na cesti Losonc-Aitsobl preprečeni sovražni poskusi prodora. Boljševiki k> vzdrževali svoj pritisk v Ratiboru, vendar brez večjega uspeha. Ob reki Oder 60 se vrstili novi sovjetski napadi. Posadka mesta Breslau je odbila v trdih bojih sovražne napade. Srdit odpor »o nudile nemške čete v Tucheler— Heide to zapadno od Graudenza. Sovražnik ni mogel nikjer razparati nemške fronte. Tudi pri Libau-u in Doblenu so se izjalovili močni sovražni napadi.
Nemško vojno poročilo z dne 19. t. m. pravi, da ao koncentrični napadi nemških čet proti esztergomskemu mostišču dobro napredovali. Na Slovaškem je popustila srditost sovražnih napa-
{ .90 ff	gfjf^feŠtf"
_mdrtip SssiMčot^\\
__6realmte
Übersichtskarte von der schweren Abwehrschlacht an der Ostfront
Scherl-Bilderdienst-M.
Položaj na zapadni Irontl
Potek operacij na zapadu in v srednji Italiji v preteklem tednu Lepi obrambni uspehi nemških čet
Med spodnjim Renom in reko Maas pri Gen-nepu so nemške čete 13. t. m. izvojevale velik obrambni uspeh. Razbile so glavnino angleških napadov ter zavrnile sovražnika s protinapadi. Nemška artilerija je razbijala ameriške pregru-pacije, izsiljene vsled umetne povodnji. V mestu Pruem «o se razvili po vdoru sovražnika srditi poulični boji. Ob reki Sauer so beležili srdite obrambne boj« ined WalIendorfom in Esterna-chom. V odseku Hagenau so se razbili močni so-
dov, ki so bili po vrsti odbiti. Dočim 6e situacija med Bielitzom in mestom Schwarzwasser ter pri Ratiboru v menjajočih se napadih in protinapadih ni bistveno izpremenila, so nemške čete iz vo je vede v odseku Strehlen—Kanth popolni obrambni uspeh. Odlično je odbijala sovražne napade posadka mesta Breslau. Pri Lauban-u je bil sovražnik zavrnjen. Tu so se zapletle nemške čete do Gubena v težke obrambne boje. V pokrajini Pommern sta vrgli obe stranki nove rezerve v bitko, ki je vsled tega pridobila glede srditosti. V Vzhodni Prusiji so se ojačiii boij^e-viki južno od Braunsberga in severovzhodno od Mehlsacka. V Kurlanau so bili preprečeni močni sovražni poskusi prodora.
strtrn** r-^otm
.	3 15 üweoach
I	t

£ T"*
Ecfafarjid)
vražni napadi. — Anglo-ameriški bombniki so terorizirali zapadno in jugovzhodno Nemčijo, zlasti Wien. Angleži so metali bombe na Dresden. Anglo-Amerikanci so izgubili 37 letal. Nadaljeval se je dalekometni ogenj na London in Anvers. Nemške podmornice so z zračnim jamborom potopile okrog Anglije in na Oceanu 8 ladij z 51.000 brt.
Tudi po poročilu z dne 15. t. m. so bili v bitki med spodnjim Renom in reko Maas razbiti V6i
A	f
^ JLUXEMBUR6
Karte zd den Kämpfen zwischen St.-Viih und Echternach.
Scherl-Bilderdienst-M
angleški nap it Amerutancem se ni posrečilo prodreti iz svojega mostišča ob spodnjem de u reke Sauer proti severu. Med Saarlauternom in Rtiiom se je izjaiovuo vec jOVj azniu ..on. v — Pri Faenzi se je krvavo zrušilo več angleških napadov v nemškem obrambnem ognju. Dočim je sovražna premoč po srditih bojih vdrla v Mostar so nemške čete na zapadni obali spodnje Drine zlomile sovražni odpor, prodirajoč proti severu — Srednja in jugovzhodna Nemčija sta bili cilj anglo-ameriškega letalskega terorja. Prizadeta so bila mesta Chemnitz. Magdeburg in Dresden. Zbitih je bilo 59 sovražnih letal.
16. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete med spodnjim Renom in reko Maas izvojevale nov obrambni uspeh. Vsi angleški napadi ob cesti Cleve-Kalkar so bili razbiti. Sovražnik je imel najtežje izgube. Tudi v Reichswaldu so bili odbiti sovražni napadi. Pri Remichu ob reki Mosel se je ojačilo bojevniško delovanje. 15. februarja so odredi 15. ameriškega korpusa pričeli med Saargemiindom in spodnjimi Vogezami po predhodni artilerijski pripravi z napadom. Pri Bliesbrucku so bili zavrnjeni protinapadi — Amerikanci so nadaljevali svoje terorne napade, pri čemer so bila zadeta mesta Magdeburg, Kottbus in Wien. — London je bil cilj nemškega povračilnega ognja.
Prva kanadska armada je ob cesti Cleve-Kalkar doživela zastoj, zato je po poročilu z dne 16. t. m. po deset dnevih obrambne bitke preložila .svoje napadalno težišče v južni del Reichs-•ivalda. Kljub temu so se njeni besni napadi zrušili pri Gochu v nemškem ognju. Bolj zapadno so se Kanadčani po trdih bojih prerili do mesta. Ob
Zatemnitev od 26. februarja do 4. marca 1945 od 18.30 do 6 ure.
Druck and V e r 1 • q Marburger Verlags- and Druckerei-Ges. mbH.— Verlagsleitung Egon Baumgartnei Hauptschriftleiter Friedrich Golob: a lle tn Marburg/Drau Badqasse •
Zur Zelt Mr Aoeeiqeo die Preisliste Nr 1 vom 10 April 1943 gültig Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betrpbsstörunq gibt keinen Anspr ich auf Rückzahlung des Bezugsqeides
Presseregisternummer RPK Ii 1017,
//
Zračni jambor" nemških podmornic
Nemške podmornice lahko z njegovo pomočjo ostanejo po več tednov pod vodo - Totalna vojna tudi pod vodo
V zadnjem času so izvojeval« nemike podmornice uspehe, ki napolnjujejo sovražni tabor z veliko zaskrbljenostjo. Tako j« Izjavil na primei kanadski mornariški minister, da je postal lov na vedno bolj živahno operirajoče nemške podmornice vedno težavnejši. Niti iz zraka niti nad vodo jih namreč ni možno kar tako izslediti, ker se zamorejo s pomočjo novih naprav poljubno držati pod vodo. Zlasti nemško vojno poročilo z dne 14. t m je omenilo nove uspehe, ki so jih dosegle nemške podmornice s to novo napravo. Gre za nekak »zračni jambor« (Luftmast) ali dihalno napravo podmornice, ki se nahaja pod vodo. Pred uvedbo te naprave so morale podmornice izploviti iz vode za par ur. Tako posadka kakor tudi Diesel-motorji «o f>otrebovali svežega kisika. Z uvedbo zračnega jambora se lahko podmornice pomikajo pod vodo po deset In tudi več tednov, ne da bi jim bilo treba na površino morja. Vsekakor pa so te vožnje, ki se morajo obaviti od pričetka do konca pod vodo, za posadko zvezane s še večjimi napori kot doslej. Ne oziraje se na to. da je navigacija pod ▼odo mnogo težja je postavljeno «trojno osobje
z inženirjem pred veliko večje naloge kot doslej. Tudi za ostalo posadko take večtedenske vožnja pod vodo niso prijetne, kajti zrak v podmornici, ki vozi pod vodo, postane od tedna do tedna vedno bolj vlažen, tako da posadka čez nekaj časa nima na sebi niti ene suhe niti. Podmorniška posadka nima radio-zveze z ostalim svetom, ker je treba štediti tok, tudi kaditi ne sme nikdo v truplu podmornice. Posadka uporablja višinsko sonce, ne da bi kvarila zdravja, hrani pa še izključno z močnatimi jedili.	"
Vojna v svojem dosedanjem razdobju zahteva nujno, da se zagrabi in uniči sovražnika povsod, kjerkoli je to le mogoče Radi tega mora nemška mornarica pri svojih operacijah v bližini obal sprejeti nase najtežje pogoje vojskovanje poleg izgub, ki pomenijo le majhen del izgub, ki jih utrpi sovražnik pri svoji itak napeti transportni situaciji. S tem se je uresničilo totalno podvodno vojskovanje, ki zahteva od podmorniških posadit silne fizične napore. Te napore premagujejo nem častniki, inženirji in mornarji samo spričo nezlomljene volje do vojskovanja.
šavajo, ker imajo dovolj posla s ««jiar gospodarskimi cilji v Severni Afriki, Egiptu, Sudan*. Abesiniji, Perzijskem zalivu io Saudovi Arabiji Amerikanci so tudi nedvoumno povedal!, da ne mislijo vojskovati za ohranitev angleške«?* imperija«. Tako je Anglija čisto osamljena » borbi za življenjsko važno pot svojega imperija ki vodi skozi Sredozemlje, katerega daa za dne» vedno bolj izgublja.
Anglija izgublja Sredozemlje
Ko je imel Churchill še pogum prerokovati, Je dejal: »Anglija je gospodarila v Sredozemlju dve sto let« Takrat še ni vedel, da bo ostal osamljen v svoji grški politiki, ki jo bodo odklonile zavezniške Združene države ter celo angleški parlament. »Kriza med združenimi narodi«, o kateri J« tožil Manchester Guardian, je strateško-politič-nega značaja in sega daleč preko grškega okvira. Ce ie angleška levica z dobro igrano naivnostjo ali po dodeljeni ji vlogi napadla Churchilla, ker so angleški tanki streljali na grške upornike — angleški konservativci 6e niso oglasili — potem po drugi strani vendar ne moremo odrekati njenim voditeljem sposobnosti, da jim j« položaj dobro znan in da pri angleškem vmešavanju v grške zadeve ne gre za podpiranje kraljeve stranke, marveč za mnogo več: za reševanje angleškega vpliva v vzhodnem Sredozemlju, ki ga je močno naskočil boljševizem.
Ne le dve sto let, ampak tri sto let le poteklo od Cromvella, kar se Anglfla poteguje z* nadvlado v Sredozemlju. Pri tem le šlo seVeda za vse dele Sredozemlja od Gibraltarja in Malorce pa do Malte. Egipta, Jonskih otokov, Dnrdanel, Cipra in Bližnjega vzhoda. Ce je »Thnes« psal, da je »Bližnji vzhod živčna točka v angleško-francoskih in angleško-sovietskih odnošajih«, potem moromo danes k temu dodati še Grčijo in tudi Italijo. Kar. se danes tukaj dogata, je tiha bo-ba za Balkan ki seqa globoko v Sredozemlje
Posebno vlogo pri borbi z« nadoblast v Sre-
reki Sauer so bili odbiti vsi ameriški napadi, prav tako pri Saarbriickenu in Forbachu. — Anglo-amerikanski gangsterji so 17. t m. terorizirali rapadno in jugovzhodno Nemčijo. Skoda je nastala v Frankfurt-Mainu. — London je bil obstreljevan s povračilnim ognjem.
Tudi 19."t. m. so se na zapadu Izjalovili močni napadi 1. kanadske armade v področju vzhodno od mesta Cleve ter ob reki Maas ob odločnem odporu naših čet. Samo v odseku Goch je sovražnik nekoliko prodrl. Amerikanci so poskusili v večernih urah pri Linnichn Izsiliti prehod preko reke Rur, vendar so obležali v obrambnem ognju. Ob severno-luxemburški meji so napadali odredi 3. ameriške armade iz področja Schnee-Eifel proti jugu ter iz mostišča Sauer proti severu. Napadi so bili deloma v protisunkih že v začetku zaustavljeni. V saarskem mostišču so se vršili boji vzhodno od Forbacha. V področju Saargemiind je bilo sovražniku iztrgano mimogrede izgubljeno področje. — V srednji Italiji traja odmor v bojevanju. — Anglo-ameriški te-rorni bombniki so napadali zapadno Nemčijo, Amerikanci so pa vrgli bombe na stanovanjska področja mesta Linz. — London je bil tudi 18. t m. cilj nemškega dalekometnega orožja
dozemlju igra vprašanje Dardanel. Tukaj je v zgodovini večkrat prišlo do angleško-ruskih konfliktov. Prejšnji ruski carji so od Ivana III naprej stremeli kot dediči Bizanca po Carigradu. Za dosego te svoje želje 60 na zunaj nastopali kot zaščitniki krščanstva proti Turkom. 2e Peter Veliki je skušal priti Turčiji za hrbet leta 1695. s pomočjo pogodbe z Benetkami i-n iz močnega oporišča na Jadranu. To delo. je nadaljevala Katarina II. Anglija jo je podpirala, ker je stremela s svoje strani po Egiptu Podpirala je tudi carja Pavi;*, ki je prevzel leta 1797.' protektorat nad Malteškim viteškim redom, si izsilil prehod skozi Dardanele ter se utrdil na Jonskih otokih. To je seveda nato dovedlo do nasprotstev med Anglijo in Rusijo, ki se je kot Napoleonova zaveznica še nekaj let držala na Jadranu v Kotorju (1906) in Anconi. Za grške vstaje sta oba nasprotnika zopet skupno nastopila pri Navarinu (1827) proti Turčiji. Rusija je bila zelo bliz-i svojemu cilju s svoiim turškim protektorjem (1834), toda z zaprtjem morskih ožin leta 1841 je bila za dolgo dobo potisnjena iz Sredozemlja. V krimski vojnt 'i!854—56' 'e z3ubila svoje črnomorsko brodovie. Sp'p leta 1915. ii je Anglija v sili zopet obljubila prehod «kozi ožine in Carigrad, toda zaradi zloma in bollševiške revolucije potem Angliji ni bilo treba izpolniti, te obljube. Zahtevo po morskih ožinah ie zopet postavil boljševizem, ki je iskal not do Sredozemlja najprej po koridorju do Jadrana — zopet Jadrana! — nato pa z odkrito zahtevo Molotova leta 1940
Tako vidimo, kako je Anglija prejšnjo Rusijo enkrat pritegnila v Sredozemlje kot zaveznico, nato pa jo kot sovražnico zopet izrinila. Morda je v luči te zgodovine nekoliko simbolično, če Anglija danes v Grčiji pobija predstraže svoje sovjetske zaveznice. Upoštevati oa moramo, da se je dane« položaj bistveno izpremenil Sovjetska zveza sicer nima 6voje vojne mornarice, toda nova sovjetska strategija se ne bori več z mornaricami, ampak s podtalnim revolucionarnim rovarjenjem, ki se nekega dne spremeni v vojaški nastop na tako dobljenih oporiščih, kamor pride nato kopenska armada in letalstvo. Sovjetska zveza si je pripravila tla povsod, od Sirije in Libanona, Egipta, Irana, Italije, Titove Srbije in Dalmacije in do Grčije. Prejšnjo masko — zaščita krščanskih slovanskih narodov — je spremenila v novo, obširnejšo masko svetovne revolucije. Naj bo konec te vojne kakršen koli, za Anglijo skoraj ni vjč poti, kako najti izhod iz te zagate ter izriniti sovjetski vpliv z Bližnjega vzhoda ter vzhodnega Sredozemlja. Darda-nelsko vprašanje je tako rekoč že rešeno v sovjetski prid. Sovjeti zahtevajo tudi soudeležbo pri Sueškem prekopu. Združene države so zaradi dogodkov v Sredozemlju sicer notranje precej vznemirjene. vendar se na zunai v te zadeve ne vme-
Nov izliv brezmejnega sovraštva
Na konferenci Treh v območj« Črnega morjt je prišlo do novega izbruha sovraštva proti Nem čiji. Kakor poroča moskovski dopisnik lista »Sa turday Evening Post« je zahteval Stalin na kol» ferenci s Churchillom in Rooseveltom sledeč« odstranitev nemške vojske, razdelitev Prusiie, oa stop nemškega ozemlja do rek Oder in Neiss« vključno Stettinske luke Poljski ter boljleviško okupaciji po vzoru Finske in balkanskih držav napotile njujorški tisk k ponovni obravnavi Moi genthauovega načrta. Ameriški tisk opozarja, d« je zahteval Morgenthau izročitev nemškega industrijskega materijala, deportacijo milijonov nemških delavcev, internacionalizacijo področij Rur in Saar ter razkosanje ostalega iemškeg» ozemlja v južno in severno polovico, ki naj bi bila ločena s carinsko mejo pod zavezniško kon trolo. To stanje bi imelo nastopiti po sovražnik načrtih šele po več desetletij trajajoči boljševiikt okupaciji po vzoru Finske in balskanskih držav Podpredsednik ameriške boljševiške strokovne organizacije pa je izjavil, da pričakujejo amerišk vojaki boljševiško zmago nad Nemčijo, da bt bila tako podana garancija za najbruta'nejíe postopanje z Nemčijo.
Tudi londonska »Times« se je postavila v slu*-bo te gonje ter se je tokrat popolnoma odp.'ve-dala serijoznim frazam, s katerimi se sicer tako rada lepotici. Zid Abrahamson svari v dolgem članku pred vsako popustljivostjo napram Nemcem ter ugotavlja, da ni med vodstvom in narodom v Nemčiji nikakega nasprotstva alt razlik» »Hitlerizem« je po njegovem mnenju kanktern« poteza Nemca in ta nemški karakter je treba brutalno iztrebiti. Okupacija, ki bi obsegala sam« eno desetletje, ne zadostuje. Stari Rimljani to imeli zasedeno Anglijo štiri stoletja. To j» po ft-dovskem mnenju vzgled. Abraham«ob govori nadalje o popolni kontroli nemškega naroda, o kontroli, kakor lebdi pred očmi Rooooveltu v obliki posebne tajne službe, ki-bi imela spremeniti nemški narod v navadno orodje zmagovalcev.
Nemški odgovor na ta izbruh »ovraitva j« «poročil švedski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« svojemu listu iz Berlina. Omenjeni dopisnik j« ponovil razgovor štirih nemžkih vojakov, ki m se peljali na fronto ob reki Oder. Sveddci rto-posnik je slišal sledeče besede: »Boja se bomo ustavili, kapitulacija je za Nemčijo nemogoča. Ne gre za razmišljanje, gre «amo za boj.« švedski dopisnik pripominja, da mislijo vsi mladi Nemci slično kakor omenjeni itirjo vojaki. Dopisnik ugotavlja: »Pojasniti si moramo ta nemški vidik, da bi tako razumeli razvoj ▼ Nemčiji.
Veliki izgledi Nemčije
Berlin, sredi februarja
Cestokrat se sliši v teh težkih tednih izustiti vprašanje, kakšn6 vojaške in politične izgled« ima neki Nemčija v tej odločilni borbi. V svojem članku, ki ga je priobčil Reichsminister dr. Goeb-bels v tedniku »Das Reich«. je podan odgovor na to vprašanje: »Vse!« Minister utemeljuje to svoj« prepričanje z vso togiko svoje argumentacije, ko pravi: »Vojna je izgubljena šele tedaj, ako jo narod in njegovo vodstvo opustita, s tem opuščajoč tudi sebe. Dr Goebbeks pravi nadalje, da pada odločitev šele v zadnji bitki. »Tu ln tam nam bodo dejali — tako argumentira minister nadalje — da traja vojna že predolgo in da nam vsled tega ne nudi več take prilike v velikem. Pravilno je nasprotno stališče. Čimbolj je bila ta prilika premaknjena v bližino navideznega konca vojne, tem ugodnejši so njeni izgledi. Dolgo trar-janje vojne velja namreč za obo vojskujoči stranki. Preobrat vojnega položaja v tem smislu deluje na smatrajočega se zmagovalca tem po-razneje, čim bolj veruje, da že sme biti prepričan o svojem dokončnem zmagoslavju. Tedaj je tem občutljivejši za protiudarce, ki ga zadenejo v nj»-
Vpostavna pripravljenost
- spodnještajerske mladine
Sestanek voditeljev in voditeljic odredov Deutsche Jugend BannovMarburg-Stadt in Marburg-Land - Govor Bundesfiihrerja in Bundesjugendfuhrerja
Minulo soboto in nedeljo 60 se sestali v gradu Windenau voditelji in voditeljice mladine Banna Marfourg-Stadt v svrho sprejemanja povelj za nadaljnje delovanje.
Po raportu, ki ga je podal Bannfiihrer Sturm Bundesjugendfiihrerju, je obdelal Banniiihrer bistvene naloge, ki jiih je reševati z delom organizacije Deutsche Jugemd. V prvi vrsti je polagati važnost na službo v enotah, da se izvrši Izravnava fantov in deklet. Vzporedno naj teče šolanje mladih voditeljev in voditeljic, ki bodo nekoč vodili mladino. Redno prirejanje šolanja vodi do cilja. Razen svetovno nazorne in splošne službe je važna tudi služba v Volk6sturmu, ki uživa v okviru mladinskega bataljona svojo predvojaško izobrazbo. Svoj višek doživlja v razpošiljanju v taborišča za posebne učne tečaje in v taborišča za predvojaško izobrazbo. Povsod pa prednjači cilj: ustvariti neoporečno spodnje-štajensko mladino, ki bo strumna v svoji notranji in zunanji drži.
Nato je spregovoril Bundesjugendfuhrer Bannfiihrer Schilcher. V svojih izvajanjih je postavil jasnim ciljem pojme o zvestobi, veri, pokorščini in izvrševanju dolžnosti tiste nemške lastnosti, ki odlikujejo neštete junake fronte in do-
govem eksponiranem položaju popolnoma nepričakovano in radi tega posebno trdno.
Res je, da razpolaga sovražni tabor danes z obsežnejšim vojnim potencijalom kakor mi, toda to velja samo za gmotno in ne za moralno stran. Svet, za katerega 6e bori sovražni tabor, je mešanica sovraštva, primitivne maščevalnosti, medsebojne prevare, kapitalistično-boljševiškega ropa in sli po profilu. Nikakega vojnega cilja nimajo, za katerega bi se izplačalo boriti in umirati. Nemčija ima tak cili. Ta vojni cilj je bil nemškemu narodu vsiljen ter gre zgoli za obrambo njegovih najelementarnejših pravic do obstoja, ki ga ogrožajo. Narod, ki tega obstoja ne mor« ali noče zavarovati ter odtegniti drznemu posegu njegovih sovražnikov, ie s tem opustil , samega sebe.
V letih 191flLin 1919 je nemški narod spoznal, kaj to pomeni. Sovražniki Nemčije so si edini v tem, da so bile brutalne nesramnosti, ki so jih naprtili Nemčiji takrat kot posledico nemške slabosti in lahkovernosti, mnogo premile in da jih morajo tokrat za slučaj svoje zmage na satanski način poostriti. Noben nemški mož, ki mu je do njegove časti, nobena nemška žena, ki ljubi svojo deco, noben nemški deček ali deklica, ki imata življenje pred seboj, ne' sme imeti drugega odgovora, kakor plamenečo in neomahlji^o izpoved za nadaljevanje boja in za kljubovanje nevarnosti. Ako bomo stali trdno na svojih nogah, če bo pogled veljal samo ospredju, ker vemo da so mostovi za nami, ki bi nam mogli nuditi še kako sramotno možnost umika, že porušeni, potem vemo, da imamo v izgledih ne samo še lepšo nemško bodočnost, temveč tudi večno slavo, ki nas bo pridružila najboljšim, ki so ke-darkoli upravljali usodo narodov in človeštva.
Stanovitnost — tako piše dr. Goebbels — je sicer stvar političnega idealizma, vendar predstavlja tudi najrealnejši činitelj vrednosti v vojni. Preiti nam mora v kri in meso Med nami ne sme biti sploh nikogar, ki bi govoril o tem, da bi se zamoglo .končati to borbo narodov s sramotno popustljivostjo. 2e najmanjša misel na to bi bila odmikanje od jasne in brezkompromisne črte našega vojskovanja, s katerim stojimo in pademo. V našem položaju obstoja samo ena rešitev: Hrabrost v vsakem slučaju. Ta hrabrost na koncu, ne izvojuje samo lovorja, temveč tudi zmago. Ako mislijo v sovražnem taboru, da so nas njihovi udarci omotili, s? varajo in nas ne poznajo. Mi si brišemo kri iz svojih oči in gledamo zopet nepomično in hrabro sovražniku v oči. Njihove zapeljive fraze donijo pri nas na gluha ušesa. Naš blagor leži v orožju. Kujmo in vodimo meč za zadnjo bitko ki bo prinesla odločitev. Ta bitka je danes naša velika šansa. Na nas vseh je ležeče, da-li bo jutri tudi naša največja zmaga.
movine in so nam najboljši vzori. Istotako srčen in odločen je bil apel, namenjen navzočim voditeljem in voditeljicam, ki obvladujejo vsem težavam v brk, svoje naloge. V nadaljnjem govoru se je ßundesjugenidführer dotaknil splošnega položaja, orisal položaj front ter prešel na razmere Spodnje Štajerske, kjer bo tudi po6lej živela mladina, zakleta Reichu in Führerju.
Sledilo je petje nemških pesmi. Večerna prireditev »Nacionalsocializem-—komunizem« je seznanila voditelje in voditeljice s činitelji, ki posegajo odločujoče v sedanjo vojno, pri čemur se je temeljito obdelalo nevarnost, ki preti iz vzhoda.
V nedeljo je bila jutranja proslava, na kateri je Bannfiihrer Sturm še enkrat govoril o drži vo-diteljstva mladine. Z velikim navdušenjem so zasledovali voditelji neko praktično vajo v okviru predvojaške izbrazbe, iz katere 60 odnesli precej vzpodbud za svoje delovanje. V sledečih delovnih skupnostih so obdelali načrtno delovanje po enotah Sredi vesele Štajerske ure je Bannfiihrer lahko pozdravil Bundesfiihrerja, ki je nato govoril nastopijenim voditeljem mladine in še enkrat našteval vse,"kar se mora delati na Sp. Štajerskem. Njegova zahvala gre mladini, ki se vedno zaveda svoje naloge. Tekom svojega navdušenega govora je našel besede priznanja tudi za Bannfiihrerja Sturm-a, kateremu je v prisrčnih besedah izročil za njegove posebne zasluge odlikovanje Kriegsverdienstkreuz I. Klasse mit Schwertern. S petjem 60 zaključili uspel sestanek.
Dne 10. in 12. februarja je imel Bann Marburg-Land 6vojo sejo voditeljev, na kateri so sprejeli voditelji in voditeljice povelja in navodila za bodoče delo. V soboto jutro je otvoril sestanek Bannfiihrer Aumayer ter podal pregled političnega in vojaškega položaja na Spodnjem Štajerskem. Fantje 60 bili izravnani na vojaškem in političnem področju, medtem ko so dekleta dobila vpogled v mnogoštevilne možnosti vojne' vpo-stave. Večer 6o prebili fantje in dekleta na skupni prireditvi »Štajerski večer«. Višek in zaključek voditeljskega sestanka je tvoril govor Bundesjugendfuhrerja, ki je dal voditeljem in voditeljicam navodila za bodoče delovanje ter omenil pri tem nevarnost boljševizma. Svoja izvajanja je zaključil 6 pozivom: »Lotiti se vsega s zaletom, ne kapitulirati pred nobeno težavo in vere nikdar izgubiti.«	>
HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Za hrabro vedenje pred sovražnikom na frontah so prejeli Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Franz Schalamun, Ortsgruppe Frauenberg, Kreis Marburg-Land; Soldat Josef Trepp, Ortsgruppe Würz, Kreis Pettau; Soldat Johann Ahiusch, Krottendorf 43, Ortsgruppe Pettau, linkes Drau-ufer; Obergefreiter Felix Golob, Salzaberg, Ortsgruppe Strahleck, Kreis Pettau; Gefreiter Max Wedlin, Ortsgruppe Bergneustift, Kreis Pettau; Obergefreiter Karl Waupotitsch, Ortsgruppe Pettau, rechtes Drauufer.
Eisernes Kr.euz I. Klasse nosi Gefreiter Johann Kotzbeck iz Sauerberga, Ortsgruppe Strahleck, Kreis Pettau.
Kriegsverdienstkreuz n. Klasse mit Schwertern je prejel Obergefreiter Karl Waupotitsch iz Ortsgruppe Pettau, rechtes Drauufer, ki se nahaja v pričujočem poročilu tudi med odlikovanci z redom Eisernes Kreuz II. Klasse.
Ureditev prekih sodišč
Pravosodni minister je izdal sledečo odredbo o ureditvi prekih 6odišč, ki se jijn pravi Standgerichte:
»Trdote borbe za obstoj Reicha zahtevajo od vsakega Nemca bojevniško odločnost in izročitev do skrajnosti. Kdor bi se skušal izogniti svojim dolžnostim napram splošnosti, posebno če bi storil to iz strahopetnosti in sebičnosti, se ga mora pozvati takoj na odgovornost z v6o strogostjo, da ne bi škodovala Reichu "odpoved no-sameznik-a. Radi tega 6e odreja na Führerjevo povelje sporazumno z Reichsministrom in šefom urada Reichskanzlei, Reichsministrom notraniih zadev ter voditeljem strankine pisarne sledeče:
1.	V od sovražnika ogroženih obrambnih okrajih Reicha se ustanovijo preka 6odišča.
2.	Preko 6odišče tvorijo en kazenski sodnik kot predsednik, en politični voditelj ali voditelj odredov stranke NSDAP, en oficir oborožene sile, odredov Waffen-^ ali policije, kot prisedniki.
Člane sodišča imenuje Reichsverteidigungs-kommissar ter določi državnega pravdnika kot zastopnika obtožbe.
3.	Preka sodišča 6o pristojna za vsa kazniva dejanja, ki ogrožajo nemško bojevniško 6ilo in neimško bojevniško odločnost.
4.	Sodba prekega sodišča 6e glasi tfa smrtno kazen, oprostilno razsodbo ali pa na odstopitev zadeve rednemu sodišču. Sodbo mora potrditi Reichsverteidigungskommis6ar, ki določi čas, kraj in način izvršitve kazni.
Ako Reichsverteidigungskommissar ni dosegljiv in je takojšnja izvršitev kazni neizogibna, izvrši to pooblastilo zastopnik obtožbe.
5.	V svrho izpopolnitve, spremembe in izvedbe te odredbe potrebne predpise izda Reichsminister za pravosodie v sporazumu z Reichsministrom notranjih zadev in voditeljem strankine pisarne.
6.	Odredba stopi v veljavo z objavo v tisku in po radiu.«
Švicarske težave
Prehranjevalni položaj švicarske konfederacije se je spričo dolgega trajanja vojne in vsled otežkočenja dovoza v teku meseca februarja po poročilih z Ziiricha tako poslabšal, da bodo morali v marcu znižati živilske obroke V prvi vrsti bodo Švicarji prejemali manjše obroke krompirja, kruha, masti in mesa. Fižola, graha in leče je popolnoma zmanjkalo. Švicarski vojni prehranjevalni urad zatrjuje v nekem poročilu, da je Švica pred dvanajst meseci importirala zadnjo krušno žito iz prekomorskih krajev. V zadnjem letu se je morala Švica preživljati zgolj iz «starih zalog ter iz domače produkcije Obenem pa že napovedujejo novo zniževanje živilskih obrokov. Na polju prehrane se pomika Švica potemtakem vedno bolj in bolj v neke vrste zagato, iz katere bo prišla le z največjo težavo
O »Socialna pravičnost« na delavski strokovni konferenci. Londonski dopisnik lista »Neue Züricher Zeitung« omenja v svojem poročilu o poteku delavske strokovne konference v Londonu, da so zastonj prosili in zahtevali pravičnost delegati Indije in ostalih kolonij. Njihovi medklici za pravičnost v džungli, v puščavi in na sladkornih plantažah garajočih črncev in Arabcev, niso našli nikakega odmev» "
Arbeitsmann Kiebitz meint:
„Triffst du, meint Kiebitz, dann und wann
Vergrämte Außenseiter an,
So sage ihnen kühl und keck
Den rechten Reim auf ihr Meckmeck,
Denn dies ist unter Garantie
Die beste Medizin für sie!"
Zeichnung Erik

UMNI KMETOVALEC
Zimsko škropljenje sadnega drevja
Čim beležimo toliko toplote, da se ni več bati, da bi zamrznilo škropivo, že lahko izvajamo škropljenje po predhodnimi očiščenju sadnega drevja. Z zimskim škropljenjem uničimo zimsko zalego raznih sadnih škodljivcev (jabolčnega za-vijača, razne gosenice, bube, jajčeca, hroščke, jajčeca Ustnih uši, krvavo nš ter razne ščitaste uši ali kaparje.
Mnogi 6e vprašujejo, da-li je redno škropljenje potrebno v vsaki zimi. Splošno je mnenje sadjarjev, da je treba redno škropiti vsako zimo, kar pa ne drži. Kjer 6e škropljenje temeljito izvaja in kjer kak škodljivec ne nastopa močneje, zadostuje škropljenje le vsako drugo ali tretje leto. Redno vsakoletno škropljenje z. zmiraj enimi in istimi sredstvi, predvsem z drevesnimi kar-bolineji, drevju zelo škoduje. Posredno pa še škoduje redno škropljenje tudi radi tega, ker uničujemo na ta način koristne žuželke, zatiralce sadnih škodljivcev, predvsem takozvane najezd-nike gosenic, krvave uši ščitastih uši in božjega voleka ' (pikapolonca), ki je zatiralec listnih uši in drugega malega mrčesa. Iz navedenega sledi, da si zimsko škropljenje, ako ni neobhodno potrebno, baš 6edaj v vojnem času, ko je težko za delavce in materijal, lahko prištedimo. Potrebno pa je škropljenje tam, kjer 6e je razširil kak trdoživi škodljivec v večji meri. Tu gre za razne kaparje, katere zatremo le z večletnim zaporednim in temeljitim škropljenjem z zgoščenimi škropivi. Neobhodno potrebno pa je redno škropljenje tudi v krajih, v katerih se je bati okužitve po kakem nevarnem škodljivcu kot je na primer kapar San José.
Katere sadonosnike bomo letos škropili? Samo ob sebi se razume, da je neobhodno potrebno škropljenje tam, kjer 6e je sicer izvajalo, toda površno. Tako škropljeje je bilo brezuspešno. Če je škropljenje res potrebno, ga je izvesti enkrat in temeliito. Tako škropljenje zadostuje za dve do tri leta. Vsekakor je tako škropljenje mnogo uspešneje kot vsakoletno površno škropljenje. Letos bo treba škropiti po takih sadonos-nikih, kjer se je pojavil kak škodljivec v večji meri, na vsak način pa tam, kjer že več let ni bilo škropljeno.
Pred škropljenjem je treba drevje očistiti, iz-redčiti in obrezati. Debla in debelejše veje bomo očistili mahu, lišaja in odmrle skorje od ka-parjev napadena drevesa pa bomo očetkali z jekleno četko. Od izredčevanja nastale sveže rane je pred škropljenjem zamazati z drevesnim voskom ali z drevesnim katranom. Škropiti je ob hladnih vlažnih dneh, kajti ob suhem in vročem Vremenu se škropivo prehitro posuši ter ne more
pronicati v vsa skrivališča škodljivcev. Vsled prenaglega sušenja se škropivo preveč zgosti in bi lahko škodovalo brstju. Škropili bomo temeljito z dobro drevesno škropilnico, ki poseduje močan pritisk. Začeti je treba na vrhu drevesa ter po redu vejo za vejo do tal. Škropiti je vedno s vseh štirih strani, pa tudi od znotraj navzven. Nobeden del drevesa ne sme ostati nepo-škropljen, sicer proti svoji volji zaščitimo nepo-škropljene škodljivce pred poginom. Drevo je treba s škropivom takorekoč oprati. Delavec se mora pri škropljenju varovati, da škropivo ne pride na obraz ali golo kožo, ker je zelo jedko in strupeno. Varujemo se s pomočjo maske in rokavic. Vedno bomo škropili ob mirnem, ne-vetrovnem vremenu. Ker škoduje škropivo tudi obleki., moramo obleči nalašč za škropljenje na-mejen plašč ali pa vsaj kako staro obleko.
Uporabljajo 6e različna škropiva. Najbolj znana sta drevesni karbolinej in žvepleno-apnena brozga. Drevesni karbolinej 6e uporablja kot težko olje (Neodenrin) in sicer za pečkasto sadno drevje v 5 do 6 odstotni gostoti, za koščiča-«to (razen breskev in marelic) pa v 4 do 5 odstotni gostoti. Srednje težka olja (Dendrin, Ar-borin ter Emulzit, Midrin) uporabljamo za pečkasto v 8 do 10 odstotni gostoti in za koščičasto sadje v 6 do 8 odstotni gostoti. Zvepleno-apnena brozga se uporablja za vsa sadna plemena v 15 do 20 odstotni gostoti. Novejše škropilno sredstvo, takozvani Gelbspritzmittel (Selinon Neo) uporabljamo za V6a plemena v 1 do 1 in po! odstotni gostoti Selinon Neo in žvepleno-apnena brozga sta zelo učinkovita za koščičarje, uporablja se ju pa brez škode tudi pri breskvah in marelicah. Navedene gostote veljajo le za navadno splošno škropljenje, v izrednih slučajih — zlasti tam, kjer 6o nastopili kaparji — se gostota škropiva znatno poveča. Težka je sodba o tem, katero škropivo je bolje. Vsako zase ima svojevrstni dober učinek, popolno in za splošno pokončeva-nje vseh škodljivcev pa ni nobene. To je razlog, ki nas sili k menjanju škropiva za vsako škropljenje.
Škropljenje moramo končati, preden drevje odžene. Čim se bratje napne, predvsem pri košči-čarjih, je gostoto sorazmerno zmanjšati, da 6e tako izognemo osmoditvi brstja. Škropilnice je treba po uporabi očistiti in oprati. To velja zlasti tedaj, ako smo škropili ^ dreve«iimi karbolinej!. V tem slučaju je treba vodo segreti in jo v takem 6tanju stisniti skozi škropilnico. Ostanki karbolineja razjedajo zlasti cevi in gumo. Po končanem delu je škropilnico obrisati i# podma-zati, da ne rjavi in da je zmiraj v uporabnem stanju.
GOSPODARSTVO
Rezdelitev strojev
V današjnem resnem razdobju, ko se bori Reidh za biti ali ne biti, imamo samo dve gospodarski velenalogi: oborožitev in prehrano. Ljudstvo, ki dela v domovini, ima v teh tednih in mesecih pred očmi samo eno dolžnost, to je vpo-staviti vse 6voje sile, da se vzdržuje na dosedanji višini izdelovanje potrebščin za oborožitev in prehranjevanje naroda. Tema dvema halogama se mora podrediti tudi ves promet.
Oboroževalna industrija potrebuje z ostirom na svoje delovanje vedno novih strojev za zamenjavo izrabljenih in za nove tovarniške naprave. Pri tem pa naj gredo prizadevanja za tem, da se producirajo 6troji samo v neobhodno potrebnih količinah, vse drugo pa je brezpogojno vpreči v izdelovanje vojno produkcijskih predmetov ' V tem 6mislu je iz 6kupne potrebe nastala solidarnostna akaija, ki omogoča, da ee drži produkcija novih strojev v razmeroma omejenem okviru. Gre za izravnavo stanja strojev, ki ga je primerjati s «ličnimi izhodi, kakor jih prakticiramo na primer pri zamenjavi obratnih izkušenj, zamenjavi blagovnih zalog, kmetijskih boterstvih, zbirkah starega materijala, kmetijsko-dobavnih zadrugah itd.
Še danes se nahaja pri raznih trgovskih obratih blago, ki je samo v napotje, ne da bi koristilo in bi se lahko vpostavilo in uporabilo tam.
kjer je potrebno. Marsikateri obrat 6e je v prejšnjih letih založil z blagom v veliko večji meri, kakor ga je potreboval. Nobeno podjetje ni danes tu radi samega sebe. Zahtevati je od takih obratov, da izročijo zaloge svojih surovin tistim tvrdkam, ki jih potrebujejo za nujno vojno važno produkcijo. Na tem področju je izravnava strojev važna. Stroji delajo danes noč in dan in je to in seveda še tudi drugo ozadje, da doslužijo veliko prej kakor v mirnem času. K vsemu temu je narasla potreba poedinih industrijskih' panog vsled preložitve in decentralizacije raznih obratov. Zato je treba demontirati 6troje, aparate, orodje in produkcijske naprave tam,-; kjer stojijo ter jdh montirati v obratih, ki delajo za vojno produkcijo. Čim popolnejše se izvede to izravnavo, tem krajša je lahko doba za novo izdelovanje strojev.
Pri tem pa seveda ne gre samo za stroje orodjarske stroke. Tudi pisalni stroji so že davno zreli za izravnavo. Redukcija pisarniškega osebja omogoča tudi znižanje števila pisalnih in račun skih strojev. Mnogo obratov se je izognilo odvzemu pisalnih strojev na ta način, da so ustanovili pisalnostrojne skupnosti, 6estoječe iz dveh in več obratov, v 6vrho skupnega uporabljanja pisalnih strojev. Načrtna izvedba izravnave strojev na vseh področjih ne odpravlja samo pomanjkanja strojev, temveč otvaija nove možnosti za produciranje v korist oboroževalne industrije. Izravnava strojev je danes oboroževalni faktor, ki ie VSflfia nnnStpv;»nia •VTArlor»
\GOSPODAnSKE VESTI_j
X Nemška industrija rjavega premoga. Lanska
produkcija rjavega^premoga se je gibala na isti višini kakor 1 1943 Pri tem se je v prvi vrsti zadovoljevalo potrebe oborožene sile. Ta način dobave rjavega premoga je predviden tudi v tekočem letu, dobavljalo se ga bo tudi za izdelovanje briketov in za zamašitev vrzel, ki jih bo morebiti povzročala produkcija črnega premoga. Glede prodajnih cen se lani ni nič spremenilo in ni tudi za letos tozadevno nič takega v zamislih Kar se tiče izvoza, je bilo' malo premoga na razpolago.
X Načrti trgovinske mornarice Zedinjenih držav. Glasom poročil podadmirala Lang-a hočejo Zedinjene države Severne Amerike dvigriiti svojo ladijsko tonažo na petdeset milijonov ton. To bi znašalo skoraj, dve tretjini vsega ladjevja sveta in štirikratno tonažo Zedinjenih držav pred sedanjo vojno. Medtem je pa tonaža Velike Britanije nazadovala za kakih 50%. Merodajni angleški krogi zasledujejo ta razvoj z veliko napetostjo in nemirnostjo, ker gre vse na račun Anglije.
X Angleška industrija jekla in njene skrbi. Angleško jeklarsko industrijo najbolj skrbi ameriška konkurenca. To je razumljivo, če se pomisli, da razpolagajo Amerikanci z množinstve-no produkcijo in modernejšimi načini pridobivanja in izdelovanja in jih že to dviguje daleč nad vse ostale izdelovalce jekla na svetu. Angleški jeklarsko-indu6trijski krogi že davno uvidevajo, da Anglija ne more uspešno tekmovati v izdelovanju težkega jekla. Angleške izdelovalne naprave niso tako sodobne, kakor so ameriške, razen tega je tržišče Angležev tudi veliko manjše ameriškega, kar ne dopušča znižanja produkcijskih stroškov, ki je možno samo pri velikih izdelavah. Akoravno so mezde in plače pri Ame-rikancih razmeroma večje od angleških, to ne podražuje ameriške produkcije jekla, ker je veliko večja in vkalkulira lahko tudi to razliko ▼ 6voje prodajne cene.
X Ameriški kapital se vedno bolj širi v angleška interesna področja. Znana velebanka National City Bank v New Yorku bo v kratkem otvorila svoje podružnice v Kairu in v Aleksan-driji. Ustanovitev nadaljnjih podružnic v raznih mestih Bližnjega vzhoda je na vidiku. Tako nastopa ameriški kapital v Egiptu in v ostalih sosednih deželah, ki se doslej bile več ali manj domene angleških in francoskih kapitalistov.
*	Kaj razumemo pod imenom Mangelware?
Gospodinje dobijo pri svojih trgovcih od slučaja do slučaja tudi kakšen obrok manjkajočega blaga, ki ga poznamo pod imenom Mangelware. Pri tem gre za blago, ki se ne dobiva redno na karte za živila, Kakor znano, ni vsako manjkajoče blago kupcem na razpolago. Mnogo blaga je pod zaporo Pred očmi imamo predvsem zrnato kavo, riž, stročnice itd , kar se prodaja na podlagi razglasa, ki je veljaven za ves Reich ali pa na podlagi razglasov poedinih gospodarskih uradov. Kartam nepodvrženo manjkajoče blago oddajajo navadno na sezname strank ali pa na krajevno veljavne nabavne listke. Gre na primer za riba, sočivje itd. po nekod pa tudi za gospodinjske predmete na "podlagi posebnega žigosanja.
*	Kmetijstvo vabi našo mladino. Prijava fantov in deklet za kmetijske poklice je prostovoljna. Vsak fant in vsaka deklica v starosti od 14 do 21 let lahko zaprosi pri organizaciji Deutsche Jugend za sprejem. Sprejemajo se: 1. Fantje in dekleta, ki imajo željo postati kmetje aH kmetice iz lastnega nagiba; 2. fantje in dekleta, ki si želijo posvetiti nekemu podeželskemu poklicu; 3. fantje in dekleta, ki se še niso odločili za nikakšen poklic .n 4. fantje, ki se želijo posvetiti vojaškemu poklicu V po Bannih pregledani kandidati za Landdienst (podeželsko službo) bodo preizkušeni v večdnevnih taboriščih glede sposobnosti. Ta taborišča začnejo poslovati- takoj po zaključku šole in se nahajajo za fante v zavodih Gebietsführerschulen v Trofaiach-u in Retz-hof pri Leibnitz-u Po obisku teh šoi pridejo sposobnim spoznani prostovoljci v štajerske Larid-dienstlager-je.
*	Obleke iz domače tkanine. V Gau-u Niederdonau sc nedavno otvorili že šesto tkalsko šolo ter jo priključili nekdanji češki vaški šoli v Ra-deinlesu Kreis Neubistritz. Ob jezikovni meji med Nemci in Cehi je omogočeno dvanajsterim kmečkim dekletom istočasno tkati in izdelovati nekdanjo od roda ne rod prehajajočo domačo tkanino ter izdelovati iz iste domačo narodna "«So za dekleta in žene.
MALE VESTI
*	Visoko odlikovanje Bundesfuhrerja Steindl-a. Führer je odlikoval na predlog Gauleiterja in Reichsstatthalter j a Dr. Sigfried Uiberreither-ja Hauptbereichsleiterja, Gauorganisationsleiterja in Führerja organizacije Steirischer Heimatbund, Franz-a Steindl-a, za zasluge, ki si jih je stekel v nevarnem obmejnem področju, z visokim redom Deutsches Kreuz in Silber.
*	Ritterkreuz za člana odredov Hitler-Jugend. Führer je odlikoval* z redom Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Volkssturmann-a Hitler-Jun-ge-a, Nowak-a, ker je z orožjem Panzerfaust sam uničil zaporedoma devet sovražnih oklopnikov.
*	Olajšave pri urejevanju dedščlne pri junaški smrti. Minister pravosodja je izda! odredbo, ki omogoča olajševanja pri urejevanju dedščine v slučaju junaške smrti. V primerih, kjer ni možno dobiti predpisanega uradno izdanega potrdila o smrti, bo začasno zadostovalo potrdilo enote, v kateri je našel vojak jimaškr smrt, ki ga bo overovila Ortsgruppa, ako tekom treh mesecev ni nikakega pojava o nepravilnosti takega sa-časnega potrdila o smrti. Sodišča seveda lahko zahtevajo naknadno predložitev predpisanega mrtvaškega lista od Standesamta, do tedaj pa obdržijo začasno potrdilo enote
*	Letalski napad na mesti Marburg In Cilli. Po letalskem napadu na mesto Marburg dne 13. februarja so sovražni letalski piraH dne 14. februarja 1945 ponovno napadli našo spodnještajersko prestolnico. Večje število bombnikov je metalo razdiralne bombe na mestno področje7 ter porušilo pri tem več hiš, še več Pa poškodovalo. Število mrtvih znaša doslej šest, ranjenih pa enajst. Razen tega so si izbrali istega dne letalski gangsterji tudi mesto Cilli za cilj svojih bomb, ki so jih vrgli predvsem na stanovanjska področja, kjer so težko poškodovali večje število hiš. 2rtev pri tem napadu je imelo mesto Cilli doslej deset mrtvih ter trideset težko in lažje ranjenih."
*	Letalski napad na Marburg. Anglo-ameriški terorni letalci so dne 13. februarja 1945 ponovno napadli mesto Marburg. Napad, ki ga je izvršilo veliko število bombnikov s precejšnim številom razstrelilnih bomb, je veljal tudi tokrat v prvi vrsti stanovanjskim mestnim predelom, kjer je nastala deloma znatna škoda. Prebivalstvo mesta Marburg se je zadržalo tudi med tem napadom izredno disciplinirano. Temu dejstvu gre tudi zasluga, da znaša število žrtev doslej 6amo sedeip padlih in se verjetno ne bo zvišalo.
*	Streljanje flaka in letalski alarm. Ker strelja flak tudi na posamezna sovražna letala, se tako streljanje ne more smatrati letalskim alarmom, ako ni bil podan V takih primerih se nadaljuje gospodarsko'zivljenje, promet gre dalje, kakor je to primer pri znaku »öffentliche Luftwarnung«, ki mu ljudje pravijo »Voralarm«. V vseh takih primerih je računati, da gre za bolj maloštevilna sovražna letala. K'jub vsemu temu je pa na mestu in v redu, če iščejo ljudje med streljanjem flaka zaščito pred drobci. V času ko traja stanje »öffentliche Luftwarnung« je tozadevno potrebna nekoliko večja previdnost Kolikor je možno, je iskati zaščito pred drobci flaka in tudi pred sovražnimi letali, ako čujemo letalske motorje. Znamenje »Fliegeralarm« je pa najstrožje upoštevati glede zaščite. Predpisano je popolno le-talsko-zaščitno zadržanje. Ulice, ceste in trge je izprazniti in se podati v letalska zaklonišča.
*	Bolezen vsled letalskega alarma. Neki_ trgovski pomočnik je zbolel na posledicah nekega letalskega alarma ter bil radi tega nekaj časa za delo nesposoben. Primer je prišel pred najvišje delavsko sodišče Reicha, ki je izdalo rešenje načelnega značaja, ki se glasi tako, da ima oškodovanec pravico do odškodnine po odredbi, ki predpisuje osebno odškodnino m razen tega tudi do nadalnjega plačila pripadajoče mu plače za šest tednov.
*	Letalska zaščita na podeželju. O naslovni zadevi se je že mnogo pisalo. V interesu vsakega posameznika in skupnosti je, da se upoštevajo vedno in povsod vsi letalsko-zaščitni predpisi. Pripravljena mora biti vedno vsaka kmečka hiša na vse morebitnosti.
*	Pozor pred zažigalnimi bombami! Pri zadnjih letalskih bombnih napadih so na nekatera področja padale razen razstrelilnih tudi zažigalne bombe. Ker ni bilo na razpolago vode in peska, kakor se je to učilo v raznih letalsko zaščitnih tečajih, je nastala .velika škoda. Radi tega se apelira na vse letalsko zaščitne skupnosti, posebno pa na Luftschutzwarte, da prekontrolirajo
po svojih področjih, da bo povsod pripravljena primerna količina vode in peska. Razen tega morajo biti pripravljene vedno in povsod predpisane ročne brizgalke za gasitev, udarniki za gasitev malih plamen ter sploh vso za gasitev in reševanje potrebno orodje. Tam, kjer je vse to pripravljeno in se doslej še ni potrebovalo, je nemudoma pregledati, če je vse v redu, nedostat-ke pa odpraviti. Cim bolje so pripravljene letalsko zaščitne skupnosti za vse primere, tem lažje je pri padanju zažigalnih bomb pogasiti nastale požare.
*	Aktivno delovanje mladine v Krelsu Trilall.
Fiihrerjevemu povelju, izgraditi obmejni branik, se je v Kreisu Trifail odzvalo 800 fantov in deklet, ki so delali tedne in tedne s krampi in lopatami za domovino. Januarja izdano povelje, da bi oživelo zopet politično delovanje mladine tri-failskega Kreisa, if našlo svoj odmev v treh velikih apelih v Eichtalu, Ratschachu in Edlingenu in v dveh obratnih mladinskih apelih v Trifailu in Edlingenu, katerih se je uedeležilo nad tisoč fantov in deklet. Vse to je dokaz, da je mladina Kreisa Trifail vdana svoji zastavi, posebno če se še pomisli, da stoji na stotine mladih fantov in mož s puško in granato v rokah na frontah v obrambi Reicha in da jih počiva že mnogo tudi v grobovih padlih junakov.
*	Poslovitev od dveh za domovino padlih v Eichtalu. V Eichtalu sta postala žrtvi boljševi-ških »osvoboditeljev« Betriebsingenieur Leo Schneider in gospa Paula Gritschar, Zellenfrau Ortsgruppe Eichtal-West. Gritschar-jevi so izkazali zadnji čast ter se dostojno poslovili Orts-gruppenführer Raimund Götz, Ortsfrau Hildegard Abel in mnogi drugi. Od v Trifailu pokopanega Schneider-ja, ki je bil nameščenec tvrdke EV-Süd. se je poslovil v imenu organizacije Steirischei Heimatbund Kreisamtsleiter Pg. Kaisersfeld.
*	Nov grob. V preseljeniškem taborišču Arnstadt (Thüringen) je umrl 741etni Johann Jeras iz Artha, Kreis Rann.
*	Oddajajte v popravilo samo očiščene predmete. Kakor oddajamo čevlje v očiščenem stanju v popravilo, tako je nekaj samo ob sebi umevnega, da moramo izročit' tudi krojačem in šiviljam, kakor tudi vsem "drugim popravljalnicam, rabljene predmete, ki so namenjeni za popravilo, v očiščenem stanju To ne zahteva samo dostojnost, temveč je nekaj logičnega, da se obrtniki in njihovi sodelavci ne morejo baviti še s čiščenjem umazanih in zanemarjenih predmetov, ki nam jihs popravljajo.
*	Punkti za popravila oblek. Kdor da v popravilo" svoj plašč ali svojo obleko, ne sme pozabiti na Reichskleiderkarto. Mojster ugotovi, če je plašč ali obleka vredna, da se riskira punkte za nakup blaga v svrho popravila. V pozitivnem primeru S£ odreže odgovarjajoče punkte. Pri tem se odvzame lahko samo tiste punkte, ki so razglašeni za uporabo.	j
*	Kaznovanje prestopkov zoper omejitev železniškega prometa. Prometni minister je izdal odredbo, ki predvideva zapor in denarno kazen ali pa eno teh dveh kazni za tiste, ki se namenoma ali iz malomarnosti pregrešijo zoper odredbe o omejitvi železniškega prometa, navajajo neresnične razloge za dosego potnega- dovoljenja ali pa izdajejo nepravilna potna dovolila.
*	18 mesecev težke ječe za oskrunitev časti nemške žene. Izredno sodišče v Klagenfurtu je gbsodilo na 18 mesecev težke ječe 20-letno Mario ZiffiT ker je vzdrževala leta 1943 nedovoljeno razmerje z nekim francoskim vojnim ujetnikom.
*	Anglosaški letalski gangsterji so uničili kulturno svetišče v Weimarju. V času, ko so Churchill, Roosevelt in Stalin zasedali v Jalti ter izdelovali načrte za uničenje Nemčije in iztrebljenje nemškega naroda. 60 bombardirali anglo-ameriški bombniki mesto Weimar, kjer so porušili hišo, v kateri je živel in umrl nesmrtni duhovni velikan in največji nemški pesnik Goethe. Gre za poslopje, ki je bilo narodni muzej nemškega naroda in vsega civiliziranega sveta. Tako je postala žrtev tudi smrtna hiša Goethe-ja, kakor so spremenili isti teroristi v prah in pepel njegovo rojstno hišo v Frankfurter Hirschgra-b'en-u.
*	Uničenje kulturnih spomenikov v Dresden-u.
Dne 14. in 15. februarja so anglo-ameriški terorni letalci s težkimi bombami uničili celo vrsto najznamenitejših kulturnih spomenikov mesta Dresden. V kupe smeti in razvalin so spremenili med drugim grad. dvorno cerkev, nemški higi-jenski muzej, stari in novi rotovž. Johanneum, Albertinum. umetno akademiio. slikarsko gale-
rijo, opero, Kurlandsko palačo, mestno ograj* kliniko in več bolnišnic.
*	Slikanje mrežne kože človeškega očes».
Švedskemu zdravniku Dr. A. Reudemann-u je u» pelo izdelati fotogiafsko napravo, s katero j« možno slikati posnetke mrežne kožice človeškega očesa v osemdesetkiatni povečavi vsake žilic». Po poročilih izumitelja predstavlja ta nova k», mera dragocen pripomoček pri ugotavljanju bolezni, ki so v zvezi s previsokim krvnim pri-tiskom.
*	Graditelji obmejnih postojank za Krieg»-
WHW. Dve skupini pri gradnji obmejnih postojank zaposl&nih pripadnikov Ortsgruppe Ma»-burg II sta darovali od svojih zaslužkov sa Kriegs-WHW 2777 RM.
*	Sven Hedin osemdesetletnik. Dne 19. febm-arja je dovršil osemdesetletnico svojega živijo-nja znani raziskovalec in učenjak Sven Hedin, ki ga je smatrati enega največjih in najboljših poznavalcev Azije. Njegova znanstvena potovanj« ne poznajo danes samo znanstveni krogi, temvei ves svet. Hedmovi potopisi so že od nekdaj priznani ter bodo ostali trajen spomenik njegovega neumornega znanstvenega raziskovanja, na katerem neumorno deluje teoretično in praktično od svoje nežne mladosti, ne da bi ga pri tem ovirala visoka starost Ta veliki Sved. ki je spoštovan pri vseh narodih, je znan kot vnet prijateR in zagovornik Nemčije in njenih teženj.
*	Kozaki za Kriegs-Winterhilfswerk. Redctemi-nister Dr. Goebbels je sprejel deputacijo 1. kozaške divizije, ki mu je izročila za Kriegs-WHW en milijon RM Pri tej priložnosti je nacionah* voditelj ob strani Nemčije se boiujočih kozakor Ataman Kolkov zagotovil Reichministru Goebbel«« neomejeno zvestobo in vdanost kozakov do nemškega naroda v borbi za skupne cilje.
*	List »Die Reichskulturkammer«. Predsednik kulturne zbornice izdaja za v6ako posamezno zbornico uradno glasilo »Die Reichskulturkammer«, ki se lahko naroči pri vsakem poštnem uradu za RM 1.50 četrtletno. V tem glasilu se razglašajo vsi zakoni, odredbe in razglasi ter osebne in or-ganizatorne vesti; zadevajoče kulturo in kulturno delavce. Časopis objavlja tudi razglase poedimh kulturnih uradov pri Gauih.
*	llfrOO RM za Kriegs-WHW je darovala i. Alarmkompanie des Wehrmannschaftsregimenta Untersteiermark iz Ranna. Znak, kako veliko jo zaupanje spodnještajerskih mož v kompanijah Wehrmannschafta v Fiihrerja in Reich.
*	Angleži so raje nemški vojni ujetniki, kakor svobodni zavezniki Sovjetije. V Gornji Sleziji ta boljševiki zasedli neko področje, kjer 6e je nahajalo-taborišče ujetih angleških letalskih oficirjev. Umik nemške fronte je stavil Angleže pred izbiro, podati se v svobodo k boljševiškim zaveznikom, ali pa se umakniti skupno z Nemci ter ostati kot vojni ujetniki v notranjosti Nemčija. Niti trenutka niso premišljevali. Podali so m takoj na umik proti zahodu, odnašajoč svoje bo-lane tovariše na ramah, da niso prišli v stik i boljševiki.
*	Boljševiki ubijajo svoje poljske zaveznik«.
Sovjetske čete so pri svojem prodiranju na vzhodu iznenada zasedle neko mesto, kjer našim četam ni uspelo evakuirati ujetniškega taborišča jjoljskih oficirjev. Sovjetske čete so pomorile s streli v tilnik vse ujete poljske oficirje, ne da bi se ozirale na zavezništvo med Poljsko in Sovjetijo v sedanji vojni proti Nemčiji.
*	200.000 Egipčanov je moralo umreti. Leta 1942 je izbruhnila v Egiptu epidermčna malarija. Ker ni bilo dovolj zdravnikov in tudi ne zdravil na razpolago, se je razširila po vsej deželi ter zahtevala ogromne smrtne frive Posledice so bile, da so umirali Egipčani > množicah vse do leta 1944. Ravnokar so pa v Kain objavili vest da je umrlo na tej nalezljivi bolezni vsega kakih 200.000 ljudi.
*	Zaostritev štrajka švedskih kovinarjev. Strajk delavcev kovinske industrije, Iti so ga skuhali na Švedskem komunisti in ki traja že od 5. februarja, je ravnokar doživel svojo zaostritev s tem, da so stopili v simpatijski štraik še delavci trgovinske in transportne stroke. Razen ostavitve dola so stavkujoči delavci blokirali vse dohode v podjetja kovinske industrije, da bi na ta načia onemogočili vsaK morebitni stavkolom
*	Meniškega jelena je ustrelil Blizu Mollna }• nedavno ustrelil neki lovec redko žival velikega jelena brez rogov in brez znamenja, da bi mu rogovi kedaikoli zrasli. V lovskem jeziku pravijo takim jelenom „metliški jelen".
*	Apel funkcljonarjev Kreisov Marburg-Stadt la Marburg-Land. V okviru dvodnevnega šolanja političnih voditeljev In Ortsgruppenführerjev Kreisov Marburg-Stadt in Marburg-Land, ki se )e vršilo od 15. do 17. februarja, je Kreisführer Strobl podal osnovne smernice in navodila za nadaljnji delovanje v interesu obrambe domovine.
*	Smrt Stabsfflhrerja Möckel-a. Na zapadu se )e smrtno ponesrečil Stabsführer der . Hitlerjugend Helmut Möckel. Führer ga je odlikoval naknadno z redom Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz.
*	Führerjeve čestitke Sven Hedin-u. Führer je birzojavno čestital k osemdesetletnici rojstva znanemu švedskemu učenjaku in raziskovalcu Sven Hedinu. — Reichsminister Goebbels mu je poslal lastnoročno pismo ter podaril atlas Kitajske. Izvirajoč iz 17. stoletja.
*	Ljudsko gibanje v Marburgu. V prvi polovici meseca februarja je bilo Standesamtu prijavljeno: 29 porodov (zadnjič 42), od teh 11 dečkov (zadnjič 22) in 18 deklic (zadnjič 20); 84 «mrtnih slučajev (zadnjič 90), od teh 55 moških tzadnjič 56) in 29 žensk (zadnjič 34). Na Standes-«ntu sklenjenih porok je bilo 15 (zadnjič 19). — Pri naraščanju smrtnih slučajev se občuti tudi »pliv žrtev bombqega terorja
*	»la.üvu ameriških vojakov je. dezertiralo v Svropi.« Tako izjavo je podal šef ameriške voj-ze policije v Evropi ter dodal, da je večina teh ■ egancev našla zavetišče pri raznih tihotapcih in
črnih» trgovcih. V Londonu lovi 700 vojaških policistov ameriške vojaške dezerterje, medtem to jih je v Parizu s tem delom zaposlenih 4000. iesnim problemom je označil šef ameriške vojne »olicije zločinstva ki jih uganjajo ameriški vo-aški begunci v vseh po Anglo-Amerikancih zasedenih pokrajinah
*	Smrt ljubitelja i» krotitelja divjih zverin. Iz Hamburg-Stellingena je dospela vest da je isto-tam podlegel srčni kapi Heinrich Hagenbeck, lastnik in vodja znanega živalskega vrta in cirkuških podjetij istega imena. Kakor znano je T.l njegov oče eden tistih redkih Nemcev in Evropejcev, ki je prepotuj oč vse dežele sveta, organiziral in uredil svetovno znani vrt diviih živali v Stellingenu. ki ga Je po njegovi smrti prevzel n vbdf) ravnokar preminul i sin Heinrich Po-Sojnik se je do svoje smrti posvetil negi, oskrbi
dresuri divjih zverin in ga o tem ni omajalo 'iti nesmisleno in brezsrčno teroriziranje anglo-meriških letalcev kf «to lansVrsra letn 7 bombami •W11 Veliko živali
*	Velik roparski napad v Parizu. Nedavno je v 'drizu napadlo dvanajst maßkiranih roparjev pri ►«tem dnevu neki *vto ter izropalo dvanajst mi-''onoY frankov
*	Francoske ladje nameravajo dvigniti. Francoska trgovinska mornarica je imela pred vojno rakih 3 milijonov brt ladijske tonaže, od katere ita najmanj dve tretjini potopljeni. Ker so razen ega razdejane in porušene v velikem delu tudi Tse francoske lartlede'nW namerava'« dvi-^niti x morja nekaj potopljenih ladij v kolikor bo to zvedljivo. V to svrho 60 Anglo-Amerikanci sta-rili Franciji na razpolago naprave, ki so za taka ♦ela potrebne.
*	Sovjeti ob Sueškem prekopu. Prvič se je na Bližnjem Vzhodu pojavilo sodelovanje De Gaul-ie-a in Sovjetske Unije. De Gaulle je namreč odstopil Sovietiji dosedanje delnjce družbe Sue-Ikega prekopa, ki obsegajo 50% celotne družbe. S tem stopa v ospredje sovjetski vpliv na najbolj občutljivi točki velikobratinskega imperija.
*	Boljševiška oskrunitev grobnice maršala Bliicher-ja. Zadnje počivališče znanega nemškega maršala in junaka v osvobodilnih bojih, kneza Blücher-ja, je padlo mimogrede pod boljševiško tasedbo Ko so nemški oklopniški grenadirji zopet osvobodili dotični kraj. so našli Blücher-jev grob oskrunjen. Železna mrtvaška rakev je biia vlomljena lesena. rakev '•»zbita raz maršalove uniforme so pa bili potrgani zlati našivi. Pet nadalj-ajih članov rodbine je bilo v grobnici premetaniü iz rakev ter izropanih nakita.
*	Ameriške prismodarije. Država Misisipi v Zedinjenih državah Severne Amerike si je nabavila premakljiv električni stol za izvrševanje «mrtnih obsodb. Gre za tehniško novost, ki so jo razstavili javnemu ogledu in je stala 4000 dolarjev. Časopisje je objavilo sliko te morilne naprave s posnetkom krvnika brez suknje in brez rokavov na strajci.
Uiilcevonie tolp se nodolfuie
Po zadnjem velikem uspehu v pobijanju komunističnih tolp na Spodnjem Štajerskem, v katerem je tvorila osvoboditev gornjega dela Sanntala osrednjo točko, se neprestano nadaljuje boj zoper tuje plačance Moskve. Enote oborožene sile, policije, orožništva in Wehrmannschafta organizacije Steirischer Heimatbund so prizadejale v zadnjem času na Spodnjem Štajerskem ostalim skupinam tolp znatne izgube. V času med 15. januarjem in 9. februarjem 1945 je padlo v raznih področjih Spodnje Štajerske, med njimi tudi v .Margarethenu in v prostoru Rumperti-Dostberg 195 naštetih banditov, 496 je bilo ujetih, 5 pa ranjenih. Dejanske izgube so znatno večje.
Lastne izgube znašajo pri teh bojih 15 mrtvih in 23 ranjenih
V okviru teh akcij so stale tudi vpostave proti takozvani »Bračičevi brigadi« in »Kozjaškem odredu«, kjer smo ujeli mnogo tolovajev, med ka-
terimi so se nahajali tudi Amerikanci, Angleži in Italijani. Sovražnik je moral zapustiti na svojem begu važne dokumente, oskrbovalna in municij-6ka skladišča, tiskarne in napravo za pogovore na oddaljenost, imel je pa tudi krvave izgube. »Bračičeva brigada« je bila pri tem vržena iz raznih postojank ter popolnoma razpršena. Zbežala je brez načrta z izjemo 1. bataljona v malih skupinah na vse strani.
Znaki razkroja, ki smo jih omenjali v poročilu o osvoboditvi gornjega dela Sanntala, pridejo vedno bolj do izraza Spodnještajerci, ki so morali potom terorja v gozdove se nam predajajo vedno v večjem številu
Kakor doslej, se bo nadaljeval neizprosen boj proti komunističnim tolpam na Spodnjem Štajerskem tudi odslej, dokler ne dosežemo cilja; Spodnja Štajerska, v kateri se bodo udeležili obnovitve svoje dežele vsi dohro misleči sorojaki in sorojakinje.
POLJI l ČN. t HELEZKt
□	Odstop romunske vlade. Agencija Reuter je objavila vest, da je odstopila romunska vlada generala Radesca. Uradnega potrdila od strani Bukarešte še ni. Gonja proti Radescu je bila v zadnjem času že tako prozorna, da so morali spre-videti tudi politični slepci, da je usmerjena os proti meščanskim ostankom, ki se še držijo Ra-deseove vlade Take momente, ki predstavljajo ločitve na potu popolne boljševizacije Rumunije, pač želijo moskovski krogi odstraniti za vedno. Najnovejše poročilo govori o nasilni odstranitvi Maniu-a, 70-letnega voditelja kmetov, ki je kot član vlade bil proti boljševizaciji.
□	Balkan je obdan z molkom. Sovjeti so ustavili vsa dovoljenja za potovanja anglo-ameriškim novinarjem na Balkan. K zapori piše neki ameriški list med drugim sledeče: »Verjetno hočejo Sovjeti prikriti politične dogodke v tem področju ter zaokrožiti balkanski prostor z zidom molka.«
□	Churchill tn Eden v Ateni Churchill in Eden sta nedavno bivala v Ateni. Pri tej priložnosti sta govorila na trgu Konstitution grškemu prebivalstvu Churchill je napovedal Grčiji »veliko bodočnost« ter ga ni bilo niti sram zatrjevati pred razvalinami grških hiš, ki so jih porušili angleški bombniki, da je »ponosen na vlogo, ki jo je igrala angleška armada pri zaščiti velikega in nesmrtnega mesta Atene.«
O Nevaren politični kurz Belgr&da. Turški novinar Jalčin je*objavil v listu „Tanin" svoje posode glede smeri belgrajske politike, ki gre za tem, ustvariti iz današnje Srbije slovanski blok.
naj bi bil pod vodstvom Moskve ter usmerjen proti Romuniji. Grčiji Albaniji in Turčiji. V svojih izvajanjih omenia sod smodnika in komunistično nevarnost ki je s tem povezana in bi se v bodočem razvoju tudi izkazala kot taka Današnja srbska politika gre žilavo po tej poti. morala bi pa vedeti kam to vodi
O Viktor Ernanuel in njegovi zakladi. Neki višji generalštabni častnik bivše italijanske armade je izdal letak o izdajalstvu kralja Viktor Emanuela. Po vsebini dotičnega letaka je kralj Viktor Emanuel že davno pred svojim državnim udarom dne 25. julija 1943 spravil v 21 plombiranih vagonih svoje dragocenosti vseh vrst preko Domodossole in Simplona v Ženevo, medtem ko so njegov drugi vlak. sestoječ iz 20 plombiranih vagonov odprli v Domodossoli in ga ustavili V vagonih so našli dragoceno pohištvo in umetnostne "redmete iz Kvirinala. rimskega državnega gradu, ki jih je stavila na razpolago kralju država in je last vsega naroda, nikakor pa ne privatna last hiše Savojev
□	Sicilija in njena bodočnost. Politično gibanje Sicilije, ki stremi za samostalnostjo otoka, je zopet v ospredju. Kakor poroča list New York Times", je izjavil voditelj sicilijanskega separatističnega gibanja Finocchiaro-Aprile, da predstavljajo njegovi politični cilji popolno ločitev Sicilije od Italije. Ko bo ta problem enkrat rešen. bo pa možno razmišljati o morebitnem sklepanju zveze z Italijo.
n Kanadska kritika angleške vojne politik'-Kanadski poslanec Chaboult je izjavil v neki parlamentarni debati da ie neodvisnost Kanade edini odgovor angleškemu imperijalizmu. An-eleški imnerilalizem da ie koren vsesa hudega.
Kanada je stopila leta 1939 v vojno za samostal-nost Poljske. Tok dogodkov je pa dokazal, da gre za obrambo britanskih interesov. Kdo se naj pri tem čudi, da dobi Sovjetija polovico Poljske in tri baltiške države. Da so povzročitelji Atlan-tik-karte z svojim molkom postali pomagači pri tem obsojanja vrednim postopanjem, vrže slabo luč na vojne cilje zaveznikov.
□	V židovskem ierikn sodijo. Naknadno so dospela poročila iz Sofije, da so se člani kazenskega tribunala ki je izvršil nedavno celo vrsto sm t-nih obsodb v svrho likvidaciie bivših voditeliev med razpravo razgovarjali in posvetovali med seboj v židovščini, ker niso obvladali dovolj bolgarščine. Po izvršen ;om"diji kazenskega procesa je bila v neki židovski sinagogi židovska služba božja, ki so se je udeležili razen zastopnikov Sovjetije tudi člani cionistične organizacije Jewish Agency.
O Tito in Bonomijeva Italija. Tito je službenim potom zahteval od Bonomijeve vlade izročitev nekaterih bivših italijanskih oficirjev v svrho obsodbe radi zadržanja napram jugoslovanskim partizanom v času njihovega poveljevanja zasedbenim četam na področju bivše Jugoslavije. Med njimi gre tudi za šefa nekdanjega generalnega štaba, generala Roatto. Ta zahteva preseda celo italijanskim komunistom, ki zavzemajo stališče, da naj sodijo Italijanom italijanska ^odišča. Desno usmerjen italijanski list „Tempo" je imenoval Titovo zahtevo Razžalitev italijanske suverenite#te" ter objavil kot odgovor celo vrsto grozodejstev, storjenih italijanskim fašističnim vojakom od strani Jugoslovanov po sklenjenem premirju. Kakor poroča rimsko glasilo „Riflettore" so na otoku Vis pomorili jugoslovanski komunisti 1000 italijanskih interniran-cev.
□	Nova belgijska vlada zahteva pomoč od zaveznikov. Novo imenovani predsednik belgijske vlade van Acker stoji pred istimi problemi kakor njegov predhodnik Pierlot. Pierlot se je baje zrušil radi izostalih dobav od strani zaveznikov Sedaj je pa pred parlamentom moral izjaviti tudi van Acker, da morajo zavezniki razumeti, da si Belgija ne more pomagati sama in da mora dobiti uspešno pomoč, ako hoče obstojati. Belgija ne more živeti od lastne produkcije. Razen živil potrebuje tudi premog.	*
O Sovjetija je ugrabila romunski petrolej. Najhujši gospodarski udarec Romunije je odvz-m pravice do svobodnega izkoriščanja svojih petro-lejskih vrelcev, ki so predstavljali v romunskem gospodarstvu najvažnejši vir dohodkov. Sovjeti so namreč demontirali vse rezervne dele in pomožno orodje vrtalnih naprav ter jih spravili v Sovjetijo. Pri tem so pograbili in odpeljali tudi večino vrtalnih naprav, ki so last angleških, francoskih in ameriških družb, pri čemer jih ni ovirala nobena diplomatska intervencija od strani zavezniške Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike. Sovieti se seveda nnžvi^gaio t*«fl na pravice nizozemskih in belgijskih petrolejskih družb v Romuniji ter smatrajo vse vrelce in vse oprave za svojo last.
O Sovjetija je - proslavila Stalina kot zmagovalca v Jalti. V to 6vrho so izdali posebno izida j o lista Pravda" ter ga v dolgih in obsežnih slavospevih označili junakom konference Treh.
Leiden Sie an Frostbeulen!
®cnn matten Sie md)t, bi§ fie aufbieten unb eitern, fonbern befianbeln 6ie bie grofijletlen re<|tjeitig mit bei in ben Sipo« treten ertjältlidjen Sljiofept» ß-mulfion. ©ie berftärft infolge iijreä ©eljalteS an iitoiet ©teinßl bie ®urcf)blutung beä §autgemebe3 unb beseitigt ilierburd) bie gtoftbeulen (o-wie bie mit itjneit oerbun-benen ©djmetäen. 1—2 Eft-löffei Sf)iofet>t-©tmtIfion auf 1 2iter Ijeifien SSafjetS für Sähet unb Umjdjläge.
falsch behandelt ergeben i •inen unnötigen Ausfall an/A Arbeitsstunden und Verband- / «lollmalerial Heule ist jede Minute wichtig I Wird TSBEGE Tannin-Brand-Gelee Solort aul .die Brandwunde gebracht. Ist rasch«, narbenlose Heilung verbürgt.
AUS OER APOTHEKE
OSRAM
macht vieles leirhter: -auch
die Qualitätsarbeit
Sahleistung unserer Augen und damit die Leistungsfähigkeit des ganzen Manschen erfordern gutes lidit. Oeshalb OSRAM-lampen nicht „nackt" verwenden, die leuchten blendungsfrei und arbeitsgerecht anordnen und sauber holten.
OSRAM-.
viel Sticht iw voenig Strom:
ientraldrogerie ElElH Tllör larfturü (Brau) MerreniJ. 3)
liniere "liebe Mutter	und
Schwester. Frau	
Anna Teschak	
geb. Klritsch	
Gärtnsrsgattin	
Ist am 12. I-ebiua' 1945	vtr-
schieden. Das Begräbnis	fand
am 14 Februar auf dem	Hai-
diner Friedhofe statt	60
Jakob Teschak, Gatte. Kinder	
und Verwandte.	
Erfolgreiche
Russen- und Schwabenbekämpfung
iibernimmi
tchädllngsbekämpfungsanstait A. STREIT
Wien II.. Tandelmarkteasse ">
Tel A 470-86.	860
MCI ICC l^uivey lür Wuchs und "EU" Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erfolp
Schwer und unfaßbar p traf uns die Nachricht.
daß unser vielgeliebter hoffnungsvoller Mann. Vater, Sohn und Bruder
Andreas Kaloch
Grenadier
am ll. Januar 1945 Im Osten im Alter von 26 Jahren in höchster Pflichterfüllung den Heldentod fand.
Lendorf. Fraustauden. im Februar 1945.	897
In tiefer Trauer: Amalla Kaloch Gattin: Frieda, Töchterchen; Maria Beletz, Mutter; Jullka Schwester, und sämtli-he Verwandte.
Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn. Bruder, Schwager. Onkel, Neffe
Josef Urschnik
Grenadier
geb 26. Jan 1921 am 5. Dezember '944 an der Südfront für Deutschland gefallen ist.
Trofin, Rast, Brunndorf b. Marburg. am 20. Februar 1945. In tiefer Trauer: Antonia Urschnik, M ,tter; Karl, Franz, dzt. im Felde. Viktor und Rudolf, Brüder; Krainik Maks, Georg, loset, Lukas, Valentin, Onkeln; Maria und Anna, Schwägerinnen; Aloisia, Schwester; Franz Paradisch, Schwagei.	892
.. * Schmerzeriütlt gebe ich jüä die traurige Nachricht, aß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwtger und Onkel
Fritz Petek-
Gefreiter
am 26. November 1944. im Alter von 20 Jahren, an der Westfront gefallen ist. Er kehrt nicht mehr zurück in seine geliebte engere Heimat: jedoch wir alle werden den Gefallenen in treuem Angedenken bewahren.
Krottendorl bei Pettau. den 10. Februar 1943.	59
In tie'er Trauer: Georg und Theresia Petes, Eltern: Johann, Franz; Stanislaus Alois, Anton, dzt. im Felde. Maria und Johanna, Geschwister, und alle übrigen Verwaudten.
«Mein lieber Gatte, unser guter Vater. Schwiegervater, Großvater und Sohn, Herr
Franz Tschech
Hausbesitzer
ist einem feindliche» Terrorangriff m Alter von 68 Jahren zum Opfer gefallen Die Beerdigung findet Freitag, den IS. Februar, um 15 Uhr. am Drao-weiler Friedhof statt.
Drauweiler, Marburg-Dr.. den 15 Februar 1945.	895
In tiefer Trauer: Ludmilla Tschech. Gattin: Franz, Hans, Josef, Vlvtor, Söhne; Ludmilla Schafaritsch, Tochter: Liesl, Mitzl, Josefine. Schwiegertöchter; Franz Schafaritsch, Schwiegersohn: Mary MIHI, Mitzl, Horstl, Helmut, Inge, Franzi, Enkelkinder; Agnes Tschech, Mutter und alle übrigen Verwandten
In tiefer Trauer geben wir bekannt, daß unser lieber, einziger Sohn und Bruder. Herr
Stanislaus.Dismann
Junqbauer
im Alter von 23 Jahren am 6. Januar 1945 nach schwerem Leiden verstorben ist Er wurde am 10. Januar 1945 am Ortsfriedhof von Kaisersberg zur ewigen Ruhe gebettet.	.	58 Kaisersberg. Grafenau, Pu-schendort, am 11. Januar 1945. Im tiefsten Leid: Michael und Maria Rismann, Eltern: Angela Rismann Anna Golunder, Julian« Waupotitsch und Maria Kolbl, Schwestern.
In tiefstem Leid geben wir bekannt, daß mein innigstgeliebter Mann, herzensguter Vater, Sohn und Bruder. Herr
Anton Pelz
Briefzusteller in Teichwiesen
am 15. Dezember 1944 nach kurzem, schwerem Leiden im 30. Lebensjahre gestorben Ist.
Kellersdorf. Teichwiesen, am 24. Dezember 1944.	56
In tiefei Trauer: Kristine Pelz, Gattin: Anton, Söhnchen; Anten und Marl« Pelz, Eltern; Mlika und Maria, Schwestern, und alle übrigen Verwandten und Bekannten.
Wir danken allen iimigst für die herzliche Anteilnahme am schweren Verluste meines Gatten tau Vaters. FRANZ TSCHECH, Insbesondere aber allen, die bei den Bergungsarbeiten mitgeholfen haben.
Familien Tschech und 89*	Schafaritsch.
Allen, die meinen lieben Gatten und Vater, FRANZ REMER, das letzte Geleite gaben, insbesondere den Kranz- und Blutneaspendent, seinen Vorgesetzten und Kameraden danken wir anf Innigste.
JuHe Reiner samt Kinder.
894

Wir erhielten die traurige Nachricht, daß unser lieber ?ohn und Bru-
Anton Rakusch
Befreiter
im Alt« tob 23 Jahre« am 1«. Dezember 1944 an der Ostfront gefalle« k
Ankensteln bei Petta«. den 7. Januar 1945	57
In tiefer Trauer: Jos«« u. Asm Raktnch, Eltern; Joset, Franz, Rädel« iL Martin, Brüder; Maria. Schwester, und die übrigen Verwandtes	57
Tieferschüttert geben wir die traurig« Nachricht, dal mein lieber Sohn, unser Bruder und Schwager
Anton Mrak
Befreiter
Im Alter von 22 Jahren seinea an der Sfldfront erlittene« Verwundungen in einem Lazarett am 21. J»nuar 1945 erlegen ist. Mit ihm verloren wir unser Liebstest Reifnigg «. B.. 20 Febr. 1945.
In Oeier Trauer: M«ria Mrak, Gattin: Maria Junker und Justin« Praprotnlk, Schwestern: Franz, Bruder; Andrea« Tauschitx und Mattflnt Mrak. Onkeln. 906
Wiederhergestellt nahm ich meine Tätigkeit am Gesundheitsamt Pettau wieder auf.
Dr. Fellbaum
Med. Rat.	St
Der Landrat des Kreiset Pettau, Veterinäramt. Vet-W 1/2-45 — Hundekontumaz. In der Gemeinde Petta« wurde bei einem Hund Tollwut amtlich festgestellt Es ergeht an alle Personen dei Gemeinde Pettau und deren weiteren Umgehung die dringende Aufforderung nach Bißverletzungen durch Hunde und Katzen sich sogleich in ärztliche Behandlung zu begeben oder—dem nächsten Gendarmerieposten hievon Meldung zu machen — Vleh-seuchenpolizeiliche Anordnung. Auf Grund des Viehseuchengesetzes und der Vollmachten vom Chef der Zivilve*-waltung f d. Untersteiermark wird angeordnet: Zum gefährdeten Sperrbezirk werden erklärt: Die Gemeindegebiete: Pettau, Amtmannsfeld Ankenstein. Dornan, Haslach i. K., Lichtenegg i. K„ Margareten b. P., Martendorf. Sauritsch, Steinperg, Trenn. Unterbüheln, Windischdorf, Winterdorf und Wurmberg, 'n diesem Sperrbezirk sind: l. Alle Hunde an die Kette zu lege« oder einzusperren. Die Hunde müssen so angekettet werden, daß sie mit fremden Hunden nicht i« Berührung kommen können. Der Ankettung Ist das Führen der Hunde an der Leine gleiek zu achten Soweit vorhanden, sind diese Hunde mit einem Maulkorb zu versehen. 2. Die Ausfuhr von Hunden aus dem bezeichneten Sperrgebiet ist nur mit amtstierärztlicher Genehmigung nach vorheriger tierärztlicher Untersuchung gestattet. Alt Ausfuhr im Sinne dieser Anordnung gilt nicht die vorübergehende Entfernung von Hunden aus dem Sperrgebiet bei Spaziergängen. Ausflügen und ähnlichen Gelegenheiten. Eise solche Entfernung ist ohne vet. pol. Genehmigung und ohne tztl. Untersuchung, aber nur unter der Bedingung gestattet, daß die Hunde auch außerhalb des Sperrgebietes mit einem Maulkorb versehen sind und an der Leine geführt werden. 3. Ausnahmen vom Maulkorbzwaag sind nur für die zur Führung von Blinden verwendeten Hunde lür die Dauer des Gebrauches zulässig- Hiezu ist die betondere Genehmigung beim Amtstierarzt einzuholen. Ausgenommen sind ferner Jagdhunde und Diensthunde der Wehrmacht. Polizei und Zollwache während deren Verwendung zur Jagd oder in Ausübung des Dienstes. Außer der Zelt dss Gebrauches unterliegen auch diese Hunde den oben erlassenen Anordnungen. 4. Verbotswidrig frei umherlaufende Htin-de werden etnarefangen and getötet oder abgeschossen. Zum Abschießen sind alle Gendarmeriebeamten und die aufgestellten Handefänger verpflichtet. Auch die Feld- und Forst*,chut7.beaalten, Jagdinhaber and Jasdpächter. sowie die Zoll und Grenzschutzbeamte« sind zum Abschuß ermächtigt 5. AU« Hundebesitzer sind verpflichte!, ihr« Hunde sojdeich in das Hundestandsver-zeichris beim Bürgermeisteramt ne« eintragen za lassen (vet pol. Anordnung des Reichsstatthalters /oa 29. April 1941. VOuABl Nr 273, S. 290). 6. An den Bingancastraßen und Wege« sind von jeder dieser Gemeinden Taieln mit der deutlichen «ad haltbaren Aulschrift „Hundesoerre" anzubringen mi mit einem daran befestigten Strohwisch lcicht sichtbar zu machen. 7. Dte Aufhebung der Sperre ertötet sobald die Gefahr beseitigt Ist. Jedoch nicht vor Ablaut von drei Moneten nach dem Inkrafttreten dieser Anordnung. ». Uber-tretungen dieser Anordnung werden nach den StrafrortchrlKen det Vieh-seüchengesetzes geahndet. 9. Diese Anordnung tritt am Ta«t Ihrer Verlautbarung in Kraft — Der Landrat: I. A. gez. Dr. Schreiber, Amtstierarzt 82
Klemer
Anzeiger
Verschiedenes
Suche Besitz ca. 1—» Joe*, zu pachten oder gehe alt Wirtschafterin. M. F.. Weigen 6, iah ring bei Marburg. 903-2
Junta Fahrfeuh zn verkaufen. Janscheko-witsch, Ferdinandratte. 34 Thesen.
891-3
Pferd, Fleischer-, Linier- oder Kateswagen dringend zu kaufen gesucht. Franz-Mühle, MetUngerstraße IS.	899-4
Lthrjun«« wird sofort anigenommen. Wagnerei Franz Fraß Witwe Tegettfcoff-straße 69. Marburg-Drau.	904-6
Winzer, mit 3—4 Arbeitskräften, für to-fortigen Antritt gesucht. Anträge an Prossekerhof, Drschitz, Tresternitz bei Marburg-Drau	821-6
Winzer mit drei Arbeltskräften und langjährigen Zeugnissen sucht Stelle. Anträge unter „Gute Arbeit" an den Štajerski Gospodar.	905-5
Seid immer
luh-
schutfz-hereirf!
Besitz zu nachten
gesucht Zuschriften unter „Mittlerer Besitz" an die Verwaltung det St. G.
856-2
Btn Paar schwere Fafcrpfarde sowie ein leicht«« Pferd von Mühlenbetrieb zu kaufen gesucht Fa. Prinz. Kelira-gerttr. 1«. 901-4
Winzer mit drei bis
vier Arbeitskräften, wenn mSeürt eigenes Vieh, wird von Nowatschan in Freigrabes 39. sofort aufgenommen.
907-6
Handkoffer auf der
Bisenbshntahrt zwischen Marburg md Praeerttof Irrtümlich vertauscht und waüe sich der Verlust! ritsrer bei He-gedüsch, Kaufmann oder hei Joh. So-rentsch. Maiberg 32 Trenn »et PettaK. melden.	83- !S
O G L A Š U J