Budžet 1927.-8. | Bu džet Linbljana ) Maribor [Ljubljana [ 720.000. Skupaj 0fpriliv vladne kriz© DEMISIJA TRGOVINSKEGA MINISTRA DR. SPAHA RADI NELOJALNEGA POSTOPANJA RADIKALOV V DAVČNEM ODBORU. — SESTANEK MED D A VIDOVIČEM, PRIBlCE VICEM IN JOVANOVIČEM. D A VIDO VIC ŽE PRIČEL S SVOJO AKCIJO ZA KONCENTRACIJO DEMOKRATSKIH ELEMENTOV, BEOGRAD, 18. januarja. Notranje-, politična situacija je v znamenju mr- i zlične nervoznosti. Tišina, ki je nastala no demokratskem kongresu, še povečuje napetost. Splošno sicer prevladuje prepričanje, da je Vukičevi-čev režim že v krizi, toda nihče ne ve. kako se bodo razvijali dogodki dalje. Demokratski ministri izjavljajo, da za enkrat še ni povoda za njihovo demisijo, toda položaj se lahko izpre-meni vsak trenutek. Vse je pač odvisno od tega. kake taktike se bo sedaj poslužil Ljuba Davidovič, ki je dobil soglasno zaupnico kongresa, da izvrši njegove sklepe. Ljuba Davidovič sam se je zakril s pajčolanom molčečnosti in čaka. Očividno hoče še počakati na rezultate skupne seje samostoino-demo-kratskih in radičevskih poslancev ter velikega manifestacijskega zborovanja kmečko-demokratske koalicije, ki se bosta vršila v soboto in nedeljo v Zagrebu, nakar bo pričel takoj s svojo akciiOi Demokratski politični krogi so trdno uverjeni, da se bodo že najbližji dogodki razvijali v smeri krize sedanjega režima. Da bi se mogla sedanja vlada dalje držati, sploh nihče ne veruje, ker bodo demokrati prej ali slej nastopili z zahtevami, ki jih Velja Vukičevič ne bo mogel sprejeti. Vukičevič napenja vse sile, da bi rešil vlado vsaj do sprejetja proračuna in grozi demokratom, da jih nadomesti v vladi z zastopniki kmečko-demokratske koalicije. Toda vse to so le spletke, ki pa ne najdejo nobenega odmeva. Davidovič ima namreč od voditeljev kmečko-demokratske koalicije zanesljive garancije, ki izključujejo vsako zahrbtnost proti njegovim intencijam. Najbližja Davidovičeva okolica zatrjuje, da bodo demokrati ravno proračunsko razpravo porabili, da izsilijo udejstvitev svojih zahtev. Davidovič bo pri tej priliki predlagal sestavitev koncentracijske vlade in formuliral svojo zahtevo kot conditio sine qua non za sodelovanje demokratske stranke v vladi. Ni pa izkliučeno. da se bodo dogodki razvijali Se hitreje in da bo Velja Vukičevič poprej, kakor sam misli* prisiljen, da poda demisijo celokupne vlade in tako omogoči razčišeenje sfl-iio zamotanega in že naravnost ue-vzdržnega položaja. . BEOGRAD, 18. januarja. Incident, ki se je pripetil včeraj v odboru za izdelave davčnega zakona, ni ir.nel za posledico samo eksodus opozicije iz odbora, temveč tudi delno kozo vlade, ker se je smatral trgovinski minister in namestnik finančnega ministra, dr. Spaho. da je podal danes svojo demisijo. Incident sam se je razvil sledeče: Pri nadaljevanju davčne, razprave je prišlo do srditega prerekanja med demokrati in radikali, ki se je še povečalo. ko se je radikalni poslanec Tlija Mihajlovič, ozlovoljim nad postopanjem predsednika odbora dr. šeče-• rova (dem.), pridružil opoziciji. Mihaj Jovič ie k^atkctt a!o Izjavil, da nikakor ne icore prevzel odgovornosti za to, da se tako važna poglavja, kakor je n. pr. zemljiški davek, sprejemajo en bloc, mesto da bi se o njih vršila podrobna razprava. Ko je dr. Šečerov pobijal njegova izvajanja, je bil pri glasovanju sprejet zakon z glasovi demokratov, muslimanov in SLS proti glasovom radfkalov. Napetost je dosegla kmalu vrhunec. Odbor je moral namreč izvoliti poročevalca večine. O tem vprašanju se je razvil srdit prepir med radikali. Odborov načelnik dr. Šečerov je pred lagal kot poročevalca večine radikala dr. Gjura Jankoviča. Proti temu je nastopil demokratski poslanec dr. Gjoka Popovič, češ da nikakor ne gre. da bi postal poročevalec večine človek, ki je v specijalni raznrnvi odbora glasoval proti najvažnejšim poglavjem novega zakona. Radikali so nato ogorčeni zapustili sejo, demokrati pa so s pomočjo muslimanov izvolili za poročevalca večine v skup ščini poslanca dr. Kulovca. Namestnik finančnega ministra dr. Spaho se ie zapletel kasneje v srdit spor z radikali, katerim ie očital, da so hoteli onemogočiti davčno zakonodajo. Istočasno je izjavil, da ne more iti preko teh dogodkov in da je vsled tega prisiljen, da poda ostavko. In res je dr. Spaho danes, ob 12.14 posetil ministrskega nredsednika Vu-kičeviča in mu izročil pri tej priliki svojo demisijsko prošnjo. Muslimanski noslanec dr. Sefkiia Behmen je izjavil Vašemu poročevalcu. da dr. Spaho ni mogel ravnati dru gače. v vladnih krofih na zagotavljajo. da se bo že našel način, da se razburkani valovi zonet pomirijo. Kakor zagotavlinio demokratski in opozicijonalni krogi, je smatrati demisijo trgovinskega ministra dr. Snaha ko,t otvoritev krize celokupne Vu-kičevreeve vlade. BEOGRAD. 18. januarja Na poziv šefa demokratske stranke. Ljub'’, Da-vidoviča. se ie vršila danos konferenca med Davidovičom. Prlbičevičem W‘ vodjo zemljoradnikov Joco Jovanovičem. kateri ie prisostvoval tudi demokratski nosla^c Mi1nn Orol- Po konferenci ie izjavi Priblčevič. da se ie razpravljalo prezrem o položaju, ki je nnstal po domoVrotskern. kongresu. odklonil pa je vc?ko nodrobno pojasnilo. in sklepa. Priblčevič odpotuje jutri v 7.agrob dr\ obvo*H Radiča o sklepih in drncih dogodkih na tej konferenci. V istom smislu se je izrazil tudi nosi Grol. ki je pripomnil, da ie Davidovič pričel odpravljati v smislu onnblnsfila strankinega kon"re, sa koncentracijo ^m.nVr?tsMh menfov. Davidovič j^ omoričnn. da je sedanji noložni koncentra- cijsko vlado. Pognal re bo tudi z radikali da sondira tor n j-a tako vlndo. Kdo ie poklican ralifi mariborsko gladaliila Uprava nar. gledališča v Ljubljani ie priobčila v št. 7 svojega »Gledališkega ii-sta« članek: Položaj Nar. gledališča v Ljubljani z nastopom novega budžeta v letu 1928,-9. Prav malo je verjetno, da dobe mnogi Mariborčani ta list v roke, še manj verjetno pa, da prečitajo ta članek. In vendar je v njem marsikaj, kar je dobro, da se ve tudi v Mariboru, ker se bo potem morda dvignilo razumevanje in zanimanje poklicanih krogov za potrebe marib. gledališča, ki je ravno zdaj zopet radi 60% zmanjšanja državne subvencije brez lastne krivde v največji ne-priliki in nesigurnosti za svoj nadaijni obstoj. Mariborsko gledališče ima za polovico manjši personal kot ljubljansko — ki igra v dveh poslopjih — pa bi moralo jmeti torej tudi polovico ljubljanske subvencije, ako hoče, da je na dostojni umetniški višini in da odgovarja razvajenim zahtevam mariborske publike. Poglejmo, kako stoje stvari v resnici: Po gori imenovanem članku ima ljubljansko gledališče v tekočem budžetskem letu dohodke, razvidne iz stolpiča I. sledeče tabele, mariborsko pa one v stolpiču II. Drž. dotacija 1927.-8. Naknadni kredit, ki je še potreben Dohodki Mestna subvenciia a) za osebne izdat ke, b) za poslopje Oblastna subvencija 928-9 Maribor 250.000.-300.0001) -1,740.000 320.000. 550.000, *) Pravzaprav 1 300 000,—, ali en mili-ion je moralo linb^r^ko gledališče vrniti državi, tako da je zadržalo samo 300 tisoč. Zčraustueno stanje kraljice BEOGRAD, 18. januarja. Mesto ie v pričakovanju radostnega dogodka v kraljevi hiši. Po izjavah zdravnikov se je porod zakasnil, kar je popolnoma normalen hi pogost pojav. Radostni dogodek se iNrieafe«\ift v n-jjkrajše*" času. Iz te tabele se razvidi, da ie ljubljansko gledališče moglo zasnoyati svoje gospodarstvo na skoro 5 krat tako Široki bazi kot mariborsko. Gori smo ugotovili, da b; moralo biti to razmerje pravzaprav v relaciji 1 : 2. Bodimo skromni in priznajmo ljubljanskemu gledališču prednost, ker je centralno, prestolniško, ki ima tudi reprezentativne dolžnosti, mariborsko pa samo oblastno, provincialno in zadovoljimo se z relacuo 1 : 3. Ali še vedno ostanemo nri sedanjem stanju stvari daloč ra resničnim razmerjem, ki ie danes 1 : 5. Še mnogo huiše na postane to nesorazmerje z novim budžetom 1928.-9., po katerem dobi Ljn^ljpna sioor m več kot rak. dozdaj oddajati državi, tako da ie prikrajšana le za 3% (od 5.908.586 oade na 5,740.000). A Maribor? Temu se je pa drž. subvencija zmanjšala od 720,000 na 320.000, torej kar za 60%! Če ostanejo ostale subyencffe Umestna in oblastna) na sedanji višini, znači to razmerje 1 : 6M med Ljubljano in Mariborom. Ali ni potem zares čudno, če imamo v Mariboru danes neprimerno boljšo opereto kot v Ljubljani (sploh je danes marib. opereta najboljša v državi). Nnša drama se kljub slučajem bolezni tako konsolidira, da ni izključeno, da doseže v doglednem času nivo ljubljanske dro me. in naša opera? Nimamo denarja, da si držimo člane i la Betetto, ali imamo sambi, od katerega je že več Č'anov želo i v Ljubljani i v Zagrebu mnogo priznanja. Pač pa so vse naše operne predstave tako solidne, da lahko v tem pogledu služijo za vzgled mnonrim predste-vam na centralnih gledališčih. Brez dvoma stojimo danes sredi najboljše sezone v Mariboru po prevratu, če bi ostala sedanja subvencija, je več kot gotovo, da bi se v bodoče umetniški nivo našega, gledališča še dvignil. Ali ni nam usojer/o! Kruta sekira, s katero l,r. .zadal novi drž. budžet marib. cled*’l&&* vkljub temu vrlo soliden in dober 3n-tako strašen udarec, mu grozi vzeti življenje, če se ne bodo našli drugi faktorji, kateri bi bili pripravljeni popraviti to krivico. Ali ne bi bila večna škoda, uničiti tako lepo cvetoč zavod, in to radi nerazumevanja kompetentnih činiteljev?! Nismo Ljubljani nevoščljivi: naj zadrži, kar ima in kar nujno rabi za svoje sodelovanje! Ali tudi Mariboru je treba dati ono kar rabi in kar mu gre! Gornja tabela nam daje kažipot: če lahko da ljubljansko mesto svojemu gledališču (ki prejema od države 15 krat večjo subvencijo od mariborskega) pol Tiill-iona, ljubljanska oblast pa 420.000.—, ali ie potem prav, če da marib. mesto samo °15 000 —, marib. oblast pa tudi le jedva 50.000.—? Posebno, ker so finančne razmere v Ljubljani skoro iste. v ljubljanski oblasti pa prav iste kot v Mariboru. Lastniki motornih vozil v Mariboru se pozivajo, da se zglase naj* kasneje do korca tega meseca na policijskem komisarijat,u. da dvignejo prijave, na podlagi katerih jim bodo dodeljene nove evidenčne tablice. Izredni občni zbor Jugoslovenskega šu* marskega udruženja sklican za 22. in 23. januarja v Beogradu, je odgoden na negotov čas radi tehničnih zaprek. Uprava J. Š. U. ■j-.' - - - — i, kabaret .,Ewro»a“ nudi od 16. januarja vele- m mesten spored. V nedeljo m | dne 22. januarja popoldne jg družinska predstava! Po^fnTn* p!a*a«a' v ejolovfnf Leto Sl. (IX.), štev. 14 klaribor, sreda 18. januarja 1928 Cefta 1 Din izhaja razan nedelja Vo |yuiw46. uri Račmt pri po#7«m Sok. um, * LjaMfemi it, Wv409 Vetja mesečno, pmjoman v upravi ati po ptO Otu, doefaurij«« aa *e rv jn ■3 r lbff-Mi. t?tte i. r:s. Oskrba sirot v mariborskem deilem domu v letu 1927 V državnem dečjem domu v Stross-mayerjevi ulici v Mariboru, ki je edini sirotninski bodisi državni ali privatni zavod v naši oblasti, ki šteje nad 609.000 prebivalcev, je bilo tekom leta 1927 oskrbovanih za daljšo ali krajšo dobo ravno 100 otrok in sicer 64 dečkov in 34 deklic. Ob pričetku preteklega leta je bilo v zavodu 36 otrok in sicer 23 dečkov in 13 deklic, med letom je bilo sprejetih 43 dečkov in 21 deklic, tako da je bilo v celem letu oskrbovanih 66 dečkov in 34 deklic in sicer iz sledečih vzrokov: Radi popolne osirotelosti 25 otrok, iz inozemstva repatriiranih (največ sirote po naših rojakih v industrijskih centrih na Zg. Štajerskem) 8 sirot, radi oddaje starišev v zapor 4 otroci, radi službene zaposlenosti in odsotnosti udov in nezakonskih mater 39 otrok, radi zanemarjenosti od svojcev 1 otrok, radi postopanja in tatvine 7 otrok in radi velikega siromaštva svojcev 8 otrok. Po sirotninstvu je bilo 25 sirot po očetu in materi, 26 sirot po očetu, 8 sirot po materi, 30 nezakonskih otrok, 1 otrok sodno ločenih starišev in 10 še živečih starišev. Popolnoma brezplačno je bilo oskrbovanih 16 otrok, delno oskrbnino se je prispevalo za 64 otrok in celotne oskrbne stroike se je povrnilo za 20 otrok. V oskrbo otroka se je upoštevalo poleg ležišča in hrane vso potrebno obleko, perilo, obutev, šolske in druge potrebščine, zdravniško in bolniško oskrbo ter potrebno nadzorstvo in pomoč za pripravo šolskih dolžnosti. Osnovno šolo je obiskovalo 58 otrok, meščansko 20, srednjo 7, obrti se je učilo 5 otrok, za domača in hišna dela se je pripravljalo 5 iu brez opravila je bilo 5 otrok. Tekom leta je bilo odpuščenih 59 otrok med temi 36 dečkov in 23 deklic in sicer: V domovinsko občino ali k svojcem 18 otrok, k rednikom na deželo 1, v uk k obrtnikom in popolno oskrbo 2 otroka, radi bolezni je bil odpuščen 1 otrok, v bolnico so bili oddani 3, v drug zavod se je poslalo 1 otroka in za dobo šolskih počitnic je odšlo iz zavoda 32 otrok. Izmed v domovinsko občino poslanih sta bila odposlana dva v invalidski dom v Parizu, ker se jima je priznalo francosko državljanstvo. Tam so jima nadalje izsledili starega očeta in neko teto. Dva otroka sta bila poslana v Brooklyn v Ameriko k očetu. Vsi ti otroci se prav radi spominjajo v Mariboru preživetih let in pridno dopisujejo iz svoje daljne domovine svojim predstojnikom in prijateljem v Mariboru. Za dobo šolskih počitnic se je priključilo 9 slabotnih otrok raznim počitniškim ferijalnim kolonijam na morju, kjer so si isti prav dobro opomogli. V celem letu se je oddalo 15.184 dnevnih porcij, povprečno dnevno 42. Zavod- se je vzdrževal z dotacijo ministrstva socijalne politike, ki je znašala celoletno Din 197.000 in ni zadostovala. Zato se je moralo prispevati k vzdržavanju otrok tudi iz privatne strani največ od domovinskih občin in sorodnikov. Kakor je bilo že javljeno, preide zavod s 1. januarjem pod upravo mariborskega oblastnega odbora, kar bo imelo za razvoj tega prepotrebnega zavoda vsekako [ugodne posledice. Slouenjebistriska kronika Slov. Bistrica, 17. januarja. Divjačina beži, kajti preti ti velika nevarnost! Dne 14. t. m. je bilo namreč u-stanovljeno lovsko društvo, ali, kakor mu pravijo »Jagdverein«. V odboru je tudi odvetnik, kar je pač menda najboljši dokaz, drage živalice, kako ogrožen je vaš obstoj. A to še ni vse! V odboru je tudi gospod, ki dela testamente. Ta bo ob sklepu vašega življenja napisal poslednjo voljo, ki pa bo z vašo željo v najhujšem nasprotju, ker bo upoštevana le želja družbe in boste po 24 urnem pacanju iz-premenjeni v dpbro večerjo. Ironija pri vsem tem pa je še, da je v odboru gostilničar, ki bo ob vaši posmrtnici oskrbel kapljico, njegova gospa soproga, ki je znana kot dobra kuharica, pa bo poskrbela za dostojen pogreb vaših zemskih ostankov. Da vas na vse pripravim, vam povem še to, da se je ustanovilo industrijsko podjetje, ki bo izdelovalo puške iz bezgovih palic. Najeli so tudi že strokovnjake, ki bodo žvečili papir za smrtonosne izstrelke. Za prihodnjo »jago« se dalje najeli več »trajbarjev«, kakor jih je bilo zaposlenih pri zadnjih občinskih volitvah. Godile se vam bodo torej vnebovpijoče krivice. Pa proti njim ni za vas pomoči, kajti odvetnik je na strani družbe in sigurno je, da bo iz vaših krivic izcimil Svoje pravice. Razveseljivo je le to, da je eden izmed družabnikov izjavil, da pristopi k družbi le tedaj, če se bodo »ja-gale« tudi punce. Kako previdno ravna družba, da je v odboru tudi zastopnik zdravniške vede, ki je prevzel nalogo, da odstrani zgrešene izstrelke iz vaših najhujših sovražnikov »trajbarjev«. Vendar živalice! Ni se vam treba bati in obupati, kajti v družbi je dosti takih, katerim ni znano, če izleti strel iz puške od spredaj sli pa od zadaj. Sancte Huberte, tebe kot patrona ja-grov tudi pomilujem, ker boš moral pri marsikateri »trajbariji« prevzeti vlogo tvojega tovariša sv. Urha. • V našem mestu je v tej zimi marsikaj zmrznilo. Razen nekaterih propadlih kandidatov je zmrznila tudi magistratna ura. Hindenburg pravi, da zato, ker je proračun občine višji, kakor pa ura v stolpu. Drugi zopet čebljajo, da novi odbor še nima toliko vročine, da bi ogrel zamrznjene »caigarje«. Upati pa je, da se bo tudi ta ura prilagodila novemu režimu in da se ne bo plašila konkurence farne ure. * Čudapolna so pota življenja. Preje je nekdo kadil »Savo«, kot kandidat je por skušal »Zeto«, po izvolitvi kadi debelo trabuko. * Promet v našem mestu narašča. Metlika kupuje prašiča in sicer takega, ki bi mu dal več masti kakor je sam težak. • Dom si je nabavil moderne galoše, t. zv. Siebenmeilenstiefel. Hotel Beograd je pričel flikati razne razpoke itd. Živijo ua-predek! * Gospod urednik! Da mislimo tudi na vas, dokazuje gospodična Ida, ki vam pošilja vijolico, ki jo je utrgala dne 15. t. m. na prostem kot prvo oznanjevalko spomladi. mariborsko glečalief' REPERTOAR: Sreda, 18. januarja. Zaprto. Četrtek, 19. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi« ab. D. Kuponi. Petek, 20. januarja. Zaprto. Gostovanje ge. Mitrovičeve v tnarib. gledališču. V krasni Verdijevi operi »Ples v maskah«, katere premijera bo menda že to soboto, nastopi zopet po daljšem času kot gost naša bivša članica, sedaj primadona ljubljanske opere ga. Ančica Mitrovičeva. Dijaška predstava »Kar hočete«, ki j bila projektirana v mariborskem gledališču v petek, 20. jan. popoldne, se -adi nenadnih zaprek odgodi na poznejši čas. Mariborski in dnevni drobiš Najstarelši avtomobil ima v aktivni službi nedvomno župnik neznatne severofrancoske občine Saint Leonard, čestiti gospod Gavois. Kupil je avto v času, ko so se ta moderna vozila prvič pojavila v praktičnem življenju, to je bilo 1. 1891. Ta danes velečastiti ve-liikel je znamke Panhard z motorjem 1 HP in je stal 1800 frankov. Neštetokrat je gospod župnik že razdejal svojo »kočijo« in jo zopet lastnoročno zložil ter se že 40 let vozi s to ropotajočo škatlo, ki teče še na železnih kolesih brez pnevmatike, po svoji miroljubni fari... Spominjajte te CMD Novinarski Jtlub. Jutri, četrtek, ob 18. uri se bo vršita v Grajski kleti klubova seja. Zanimivo priznanie. Današnja »Delavska Politika«, or-i?an socijalistične strapke. objavlja v članku o županski volftvi v Mariboru sledeče zanimivo priziianje, katero je vredno registrirati: »Res je sicer, da so se demokrati po volitvah parkrat obrnili na nas, toda naše stališče smo jim uljudno in odločno sporočili ter jih pri tej priliki ponovno opozorili, da smo razredna stranka, ki ne more paktirati s kapita lističnimi stran kami«. Socijalisti torej odkrito priznavajo, da so se sami izločili iz uprave mestne občine. Teir.bolj čuden se nam zdi zato v istem članku očitek na naslov demokratov, češ da so le oni s svojo pasivnosUp onemogočili izvolitev sociialista Eržena v mestni svet. Socijalisti so ,se očividno skregali z lOgiko. Na eni' stkani odklanjajo vsako Ti demokra- ti, češ da so »kapitalistična« stranka, na drugi strani pa se postavljajo na stališče, da bi demokrati morali glasovati za nje. Kakor hitro so se demokrati odločili, da omogočijo pozitivno delo v mestni občini, je bilo njihovo stališče jasno, ker so se socijalisti po Jastni izjavi odločili" za opozicijo.— Bogoj?" Ijenje. • Jutri, v četrtek t. m. slavijo n ali pravoslavni someščani velik praznik »Bogojavljenje«. Po službi božji v pravoslavni kapeli krene iz Trstenjakove ulice ob 10. dop. cerkvena povorka (litija) po Aleksandrovi cesti in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer izvrši višji vojaški svečenik prota g. Trbojevič blago-sloVljenje vode ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblastev in asistenci častne čete z vojaško mjiziko. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 20. januarja, ob 8. zvečer predava starosta gozdovniškesa pokreta g. Kravos iz Ljubljane o »Gozdovništvu«, o zgodovinskem razvoju in njegovih pojavih širom sveta, posebno v naši domovini, s pomočjo mnogih lepih skiopt. slik. V pondeljek, 23. januarja, proslava 50-letnice našega prvega pisatelja Otona Zupančiča skupno z narodnim gledališčem. Uvodno predavanje ima g. prof. J. Glaser. — Uvede se brezplačni strokovni tečaj »Slovenščina za Slovence«, ki ga bo vodil g. prof. dr. Maks Kovačič. Gospod profesor bo opozarjal na podlagi praktičnih vzgledov napake, ki'se delajo v javnem življenju, po časopisih itd. Pričetek tečaja je 1. februarja- Prijave je nasloviti na Ljudsko univerzo v Mari ''•oru. Veliko protestno zborovanje Vcujejo železničarske strokovne orga-acije za jutri zvečer v dvorani rJni-ia. Razpravljalo se bo o vprašanju ži-ilskega skladišča in o osnutku pravilnika. Poročal bo funkcijonar strokovne organizacije g. Stanko iz Ljubljane. Inž. Thunold Tortelff Hanssem, svetovnoznani graditelj skakalnic, prispe jutri ob 15. iz Ljubljane in bo imel ob 20. uri v kinu »Apolo« predavanje o sjnučarstvu na Norvešken,i. Predavanje bo spremljal trodelnf film z velezanimivimi pokrajinskimi slikami iz domovine s^^arstva. Mariborska podružnica SPD, pod čije okriljem bo predaval g. inž. Hanssen, vabi občinstvo, tako zimske športnike. kakor vse ostale l'"bitelje narave na smučarski večer. Vstopnice pri gg. Brišnikov! in Hofarju. Trgovski ples. Govorica, da je »Trgovski ples« preložen, je popolnoma brez podlage. Priprave so v teku in se bo vršil ples, za katerega vlada v mestu in okolici veliko zanimanje, nepreklicno prihodnjo soboto, dne 21. t. m. — Obenem se opozarja, da se dobe vstopnice v predprodaji pri tvrdkah V .Weixl, Franjo Majer ter Pinter & Lenard v trgovini Michelitsch Gosposka ulica in v gremijalni pisarni. Ker ima prireditev dobrodelen namen, se eventuelna preplačila hvaležno sprejemajo. — Trgovski nameščenci dobe vstopnice po znižani ceni v pisarni trgovskega gre-mija. - Samomor radi žalosti. Včeraj ob petih popoldne si je vzel živ~ ljenje upokojeni mehanik mariborske železniške delavnice Anton Kirschner, Mož je bil star 69 let in je bil od smrti svoje žene — že poldrugo leto silno potrt. Bival je pri svojem sinu, ki je šofer v železniški delavnici. Stari Kirschner je bil včeraj popoldne sam doma in to priliko je izrabil za beg iz žalostnega življenja. Snaha ga je našla obešenega in takoj poklicani najbližji zdravnik je ugotovil smrt ter odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Smrtna nesreča starega delavca. Florijan Vabič, 61 letni delavec pri Grizoldu na Smolniku, je postal včeraj žrtev težkega in nevarnega dela. V viso-koležečem gozdu so pobirali drevje in je na Vabiča padel velik ploh s tako silo, da mu je popolnoma zdrobil levo nogo. Ponesrečenca so proti večeru pripeljali v bolnico, kjer so se takoj pripravili na o-peracijo. Do nje pa ni prišlo, ker se je videlo, da so nesrečnemu možu ure štete. Vso noč se je boril s smrtjo, danes zjutraj je pa izdihnil. »Hotel Graf« — tud) zdravilišče umo-bolnlh. Na Pristanu so imeli včeraj popoldne zanimivo dogodivščino, ki je izzvala v bližnji okolici pravcato senzacijo. Že ob 8. dopoldne je prišel v gostilno S. dnev-ničar France K. In polagoma naročat žganje. Popil je 8 kozarcev dvakrat žganega in se okrepčal s klobaso. Poskrbel si je tudi za žensko družbo. Ko je prisedla njegova Marička, sta naročila še pol litra vina in sira s svežimi žemljami Nato je Marička odšla, dočim se je France naslonil na mizo in zaspal v gorki gostilniški sobi. Sredi poldneva j,e gostilničarka zbudila vztrajnega gosta, ki se je pa takoj močno razburil in pričel razsajati. Zgrabil je 2 metra dolgo mizo in jo razbil na komade, dočim je mizni prt zgrizel in ga med zobmi raztrgal v cunje. Gostilničarka in otroci so se razbežali in prosili policijo pomoči. Toda prvi stražnik ni utegnil napraviti miru, kajti France se mu je blazno upiral. Pomagala sta mu še dva moška, toda tudi njuna pomoč ni mogla ukrotiti razjarjenega dnevničarja. Tele-fonično so pozvali rešilni oddelek in zahtevali policijsko asistenco. Osem ljudi je jedva premagalo bojevitega pijanca, o katerem so domnevali, da je zblaznel. Gasilci so ga povezali z vrtni in ga odpeljali v bolnico, ki pa ga je vrnila policiji, kjer ga je pregledal policijski zdravnik in ugotovil, da je podivjani France samo pijan in da Je razsajal samo iz zlobe. V policijskih zaporih ga je umobolnost docela minila. Policijski drobiž. Od torka na sredo je bila aretirana samo ena oseba, dočim je bilo vloženih 13 prijav radi različnih prestopkov lažjega značaja. — Marku L. je z dvorišča pobegnil konj in so ga pasanti ustavili na Aleksandrovi cesti. Ko je stražnik Marka opozoril, da ima čuvati konja tudi na dvorišču, se je možak pričel razburjati in žalil stranžnika, radi česar bo imel opraviti s sodiščem. *— Neznan storilec je u-kradel Josipu Gobcu zimsko suknjo iz stanovanja v Radvanju. — O polnoči je sinoči udaril Filip L. brez povoda peka Jožefa B., ki je preko Glavnega trga odhajal proti domu. Udarec je bil tako močan, da je napadenec rabil zdravniško pomoč, dočim je napadalcu zdravilo pred pisala policija. Občni zbor Vinarskega društva v Mariboru se bo vršil dne 26. 'januarja ob 10.30 dop. na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Polovična vožnja po železnicah je dovoljena. Vozni listek z mokrim žigom odhodne postaje se v Mariboru ne odda, ker služi na podlagi legitimacije Vinarskega društva ^udi za povratek. Sokol v Studencih ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. t m. ob 15. v svojem domu v Studencih. Udeležba za vse brate in sestre obvezna! Zdravo! Odbor. Zoper nahod In prehlad ni potrebno uporabljati razna zdravila, pač pa nepremočljive KARO čevlje, ker preprečite s suhimi nogami vsako pre-hlajenje. i/ Mariboru, dne 18. r. 192S Mariborski V F <* F P N I V l«*ra ^tran 3. Žrtve Jezera krvi in vojske V severni Sibiriji se nahaja jezero, znp~r' ' im''"'-'^ Na jezeru strašnega imena se je odigrala neobičajna tragedija ciganskega plemena, ki se je vračalo z velike gostije pri sosedih. Nad 400 ljudi se je vozilo na 65 saneh s svatovščine, ki jo je slavilo sorodno pleme, proti domu. Karavana je zavozila na zamrznjeno površino jezera, ki se je zdelo prehodno kot običajno in pot preko jezeia je bila najkrajša. Preko noči pa je mraz odnehal in iug je prevladoval Led se je pričel tajati in ni mogel zdržati težkega bremena, čeprav so bili cigani opozorjeni, da naj v noči ne gredo preko jezera, so vendar smelo nadaljevali pohod čez zmrznjeno gladino, ki je bila rdečkaste barve. Niso se strašili Dpozoril niti strašnega pogleda na rdečkasto jezero, o katerem so med ljudstvom razširjene najrazličnejše govorice in razna praznoverja. Ker je voda v jezeru rdečkaste barve, domneva narod, da globine tajinstvenih voda žejajo po krvi. Druga bajka zopet pripoveduje, da se jezero rdeči radi številnih vojsk in revolucij, v katerih so Rusi prelili mnogo krvi. Ljudska domišljija je zlasti za časa rusko-japonske in svetovne vojne, kakor tudi ob revoluciji ugotavljala temnejše nijanse rdečih barvil. Cigani se vendar niso dali plašiti in so, zlasti ker so po isti poti tudi odšli v svate, smelo zavozili na zaledenelo površino. Toda; krvoločno jezero je hotelo novih žrtev. Ko so prve sani zdrsele po gladini, ni bilo opaziti nikake nevarnosti, šele, ko so se približale sredini, je bilo slišati v gladki podlagi sumljivo pokanje in škripanje. Nenadoma je ob strašnem kriku temna globina požrla prve sani. Led se je razmahnil in voda se je v terni zabavala s prvimi žrtvami. Naslednja vozila pijanih svatov, ki so bili še vedno svatovsko razpoloženi, so se breznu približevala prepevaje in smeje. Kaj se dogaja, so svatje opazili šele. v trenutku, ko se je tudi pod njimi razmaknil led in se je udala trda skorja. Šele zadnji pari so opazili strašno situacijo in se skušah rešiti, toda razpoke so se naglo širile in v naslednjem trenotku je tudi njih pogoltnilo valovje Jezera krvi in vojska. Kmetje, ki so na nasprotnem bregu pričakovali svojce, pa so morali brez moči prisluškovati obupnim klipem in prošnjam potapljajočih... Sokolstvo Petr Danekr Zakaj Irui niso požrli preroka Daniela V Ameriki, zemlji najdoslednejšega materijalizma in brezobzirnega egoizma, se je začela sedaj tudi posebna vrsta duševnosti. Precej tega duševnega u-dejstvovanja pa predstavlja pravo grotesko in nosi tudi znake popolne degeneracije. Vzemimo za primer družbo »World Christian Furtdamentals Asso-ciation«. Člani te družbe so si vzeli za nalogo, da propagirajo z vsemi sredstvi popolno vero v sveto pismo, to se pravi, da zahtevajo od ljudi, naj vsako besedo vzamejo za res, kakor je pisana ter naj —bogvaruj — ne mislijo, da bi tnogle bit! v bibliji kake prispodobe. Profesor Wilson, ki razlaga stari testament, prireja javne shode, kjer razklada n. pr. za kaj levi niso požrli preroka Danijela. Pravi, da imajo levi, kakor vse živali, stud pred gotovim vonjem in Danijel, ki se je v zverinjaku gotovo potil, je v svojo srečo imel duh, ki je bil zverinam zopem. Drugod razlaga profesor na dolgo in široko dogodivščino preroka Jonasa, katerega je velika riba najprej požrla, potem pa zopet čilega in zdravega izbljuvala. »V Jonasovi dobi« — pravi profesor — »so bile gotovo velike predzgodovinske ribe z dovolj velikimi požiralniki in želodci«. Fundamentalisti so pripravljeni tudi na pravo križarsko vojno proti vsem onim, ki odvračajo ljudi od »čiste vere«, kakor je bil n. pr. učitelj, radi katerega se je Amerika proslavila s svojim opčijim procesom. Čisto-verniki imajo pa doslej uspehe le v petih državah Unije. V Newyorku in Pensilvaniji pa imajo nasprotnike, ki jih na vso moč zasmehujejo. Proti tem nevernikom so fundamentalisti organizirali velikansko agitacijo s časopisi, letaki, brošurami in shodi. Taka agitacija stane seveda mnogo denarja, najdejo se pa v najbolj zakrknjenem spekulativnem svetu ljudje, ki dajejo za vse to velike svote na razpolago. veliko postojanko. Največ žrtev se pa proda v Braziliji — v Buenos Aires, kjer je 585 javnih hiš z nad 10.000 prostitutkami, oa katerih je 75% iz inozemstva dovedenih žrtev. Drugo veliko tržišče te najsramotnejše trgovine je Rio de Janci-ro, potem pa pridejo nekatera mesta v Egiptu in to predvsem v dobi tujske sezone. Ob sklepu pa omenja poročilo krivične socialne razmere, ki vsepovsod v marsičem podpirajo zločinsko trgovino. Celo Ženeva — sedež Lige narodov — vzorno civilizirano mesto z najmodernejšo upravo in policijo, ne dela izjeme. Poročilo navaja v primer službene pogodbe, ki jih imajo uslužbenke raznih — tudi prvovrstnih zabavišč. Dekle dobi na dan po pet frankov, v pogodbi pa stoji izrecno, da se podvrže vsaki službi in delu. Oruštuo narodou a trgouini z dekleti Poročilo posebne komisije Društva narodov o svetovni trgovini z dekleti obsega v celoti 240 tiskanih strani. V splošnem smo o tem poročilu že pisa'1, sedaj pa naj sledijo še nekatere podrobnosti: Poročilo natančno opisuje promet zločinske trgovine. Sliši se čudno, komisija pa trdi z vso gotovostjo, da agenti odvedejo največ svojih žrtev iz Franclje in sicer^z Parzia in drugih velikih mest. Žrtve so v prvi vrsti revna dekleta, vajenke in delavke, ki životarijo brez nadzorstva in ki ne vzbujajo dosti pozornosti, če naenkrat izginejo iz svoje O' kolice. Drugo mesto v trgovini z dekleti zavzemata Ruinunija in Poljska. V Čer Usoda braziljanskih raziskovalcev. 2e leta 1924. so odšli v braziljanske pragozdove polkovnik Fawcett, njegov sin Jack in ameriški raziskovalec Ra-leigh Rimella. Vsi trije so bili člani ekspedicije kraljevskega geografskega društva v Londonu, ki so iz znanstvenih razlogov odpotovali v neznano deželo, polno nevarnosti in negotoyosti. V maju e ta 1925 je prišel med njihove svojce poslednji glas o smelih učenjakih. Njih usoda je vzbudila veliko zanimanje in splošno potrtost v Angliji in Ameriki Južnoameriški raziskovalec Dyott ie s pomožno ekspedicijo krenil iz Rio de Janeira za pogrešanci in bo skušal izslediti njih sled in usodo. ki. jih. je zadela pri delu za človeštvo. Dyott ie mnenja, da so pragozdovi med rekama Tapajoz in Xingu največja neraziskana in neznana področja zemeljske oble, 'razen polarnih krajev. Dyott domneva, da sta Jack in Rimella mrtva, drčim je Faw cett živ, toda ogromni nanori so ga docela zlomili fizično in duševno. 28 milijonov motornih vozil je bilo na našem planetu koncem leta 1927, med temi 1,726.000 motornih koles. Tako ugotavlja sijajna statistika avtomobilske sekcije trgovinskega ministrstva Združenih držav ameriških. Res občudovanja vredni so ameriški uradi, ki vodijo tako točno evidenco o celem svetu, med tem ko pri nas ne izveš niti. koliko vozil ima ena ali druga oblast, kaj šele cela država! Pa poglejmo zato a-tneriško statistiko, ki sc ozira na 27 držav. Glede uporabe motornih koles je na prvem mestu Velika Britanija s številko 630.000, na drugem Nemčija (267.000), potem Francija, Združene države Italija, Nizozemska! Nova Zelandija itd. Na enajstem mestu je Avstriia, na štirinajstem ČSR, na devetnajstem Rusija,, na predzadnjem mestu (26) statistike Jugoslavija in na poslednjem novicah imaio trgovci z dekleti svojo Portugalska Bratstuo - moralna sila 5akolstua Sokolstvo je v resnici danes edina organizacija, ki je znala spojiti na osnovi enakosti, svobode in bratstva k skupnemu smotru, telesni, duševni in moralni vzgoji odraslega človeka, vse stanove naroda v enotno celoto. V tem temelji tudi njegova velikost in sila. Enakost in bratstvo, ti moralni sili Sokolstva, onemogočata, da bi se mogli vtihotapiti v sokolske ustroje razdirajoči in ničevi živ-ji z upanjem, da jim uspejo njihovi raz-irojevalui nameni. Tako se ravna Sokolstvo od dob Tyr-ševih in Fiignerjevih po teh demokratskih načelih ter se trudi biti društvo složnih bratov, nerazdvojenih niti po političnih niti po verskih uazorih: bogati je brat onega, kateremu je bilo po usodi prisojeno manj; kdor dela z duševnimi močmi v korist Domovine, je iskren brat Soko-a, katerega dlani dičijo žulji poštenega dela. V čem se kaže sokolsko bratstvo? Vlorda v tikanju? Nikdar, to bi bilo premalo. Naše bratstvo ima in mora imeti globlji pomen; kazati se mora v vzajemni in pravi ljubezni z dejanjem in činom, ne le z besedo. Beseda »ti« :e le zunauja oblika prave bratske ljubezni, ki se skrita v srcu pojavi ob času nujne potrebe, da teši brata v težkem življenskejn boju in mu po možnosti pomaga. Ta prava bratska ljubezen, javljajoča se v podpori in olajševanju težkih življenjskih trenot-«[« in oglT a! trgovskega aH ralrtaniagal značaja: «aaka baaada 601 MjnuuijN tnaaak Oia K) . Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno. tehtnice, ribeže. sita, deske za testo, Talarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece« rilo in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice umivalnike, vrče. stiskalnice za ocvirke In krompir, samovare »Phčbus« in druge vrste, škafe, lonce za kubanie perila in perilnice. iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike \t porcelana in-kamenine, umivalne garniture |n vse vrste steklene robe. — Mbert Vicel. Maribor, Glavni tirg štev. 5. — H. 17 letna deklica z II. razr. mešč. šole in izvežbana v strojepisju želi primerne službe kot začetnica v Mariboru. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 132 Galoše avtoplašče, zračnice itd. popravlja po najnovejšem amerik. sistemu brzo in poceni Vulkanizacijska delavnica Dolenc, Tattenbachova 14 pri Narodnem Domu. 33 Iščem 1—2 sobno stanovanje za 2 osebi. Plačam v naprej. Naslov se izve v upravi lista. 134 30 praznih zabo)ev na prodal 4 Din 5.—. Vetrinjska 3. gostilna. 131 najboljše kvalitet« Zlati BriSnlk, Maribor. Sloventka ui. 11 Va« tiskovine po naročilu. , . _ , . ___ je moderna, Dobi se jo od 88 Dtn naprej pri Zahtevajte povsod „Večernik“! J« TfPfllSJ, Msri&OF Glavne tr*$ 17 20a Glavni tre? 17 Žalostn m rrerm naznanjamo sorodnikom, pri ute-I em m znsnoem mino zest, da je naia nepozabna koptoga. mati itd., gospa Ivana Žlender, roj. Pirnat dno 17. im. ob U. uri po dolgi tetki bolezni v50letu starosti mirno t Gospodu zasptla. Pogreb drage pokoju« se bo vrflil dne It. tm. ob 16. uri na mestnem pokopališču t Pobrežju. S«, maša -adoSnica se bo brala v petek 19. tm v MagdalcnsZi cerkvi. 130 MARIBOR, dne 18. januarja 1928. laluJoCI ostali Zgodovinski roman Serenissima 99 ki se vrši v Benetkah in je pisan s pr povednim razkošjem Sienki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku L|ubljan§ki Zvon 1928" m Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Nallepie In naibogatele opremljene nemške revije, kakor: Die Dame Elegante Welt Die foralle Scherfs Magazin Uhu Šport und Sonne Die Woche Die Gartenlaube itd. v KitJIgarr' Tiskovne zadruge v Mariboru na Aleksandrovi cesti it. 13