Helikopter nad Gorico Helikopter je na teraso dvignil vse potrebne plošče hitro in enostavno. VELENJE, 31. marca - Ni jih bilo malo, ki so v torek z zanimanjem opazovali helikopter zasebnika iz Begunj, ki gaje podjetje ESO KIKO iz Šoštanja pritegnilo k sodelovanju pri prekrivanju strehe najvišjega stanovanjskega objekta na Gorici, bloka na Koželj-skega 1. Na vrh je dvigoval plošče dolge 10 metrov. Direktor podjetja Slobodan Petrovič je povedal, da bi bilo brez pomoči helikopterja delo izjemno težko, pa tudi dolgotraj- no, saj bi bilo treba tovor dvigniti s pomočjo žerjava. Tako pa so imeli v enem dnevu na terasi vso strešno kritino in že so se lahko lotili konkretnega dela. ■ mkp Tro5aE ALU-PVC na in vrata zimski. . ... vrtovi senčila ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Temeljni kamen sta položila župan občine Nazarje Ivan Pur-nat in predstavnik izvajalca, to je podjetje Pluton Testiranje na vrhu V Gorenju so pred tremi mese-leta, saj mineva 30 let, odkar so začeli proizvajati prve hladilnike, izdelali prve debe-lostenske zamrzovalne omare širine 660 milimetrov. V THglavskem domu na Kredarici so ob koncu minulega tedna opravili testni pregled. "Zamrzovalna omara, ki jo bodo poganjale sončne celice, je zelo varčna po porabi energije in povsem ustreza najstrožjim ekološkim merilom," jo je po preizkusu ocenil gospodar doma na Kredarici Janko Rekar, zadovoljstvo nad testnimi uspehi pa je izrazil tudi direktor programa Hladilno-zam-rzovalni aparati Gorenja, d.d., Boro Jerabek. ■ Hinko Jerčič Konec tedna bo spremenljivo oblačno, v SV krajih deloma jasno. Občasno bodo v notranjosti krajevne plohe. REVIJA ISSN 0350-5561 Boro Jerabek in Janko Reker v prostoru Triglavskega doma na Kredarici, kjer so testirali debelostransko zamrzovalno omaro. Rokometni praznik V nedeljo bo v Velenju slovenski rokometni praznik. Ob 40—ietnici obstoja je domači klub - RK Gorenje prevzel izvedbo organizacijo te zanimive prireditve in privabil v Rdečo dvorano številne rokometašice in rokometaše, od najmlajših do najstarejših. Dogajanje se bo začelo ob 9.00 in končalo s člansko tekmo ob 18.00 med reprezentanco Slovenije in ekipo tujih igralcev v Sloveniji. To ne bo edini dogodek, s katerim bodo Velenjčani zaznamovali štiri-desetletja nadvse uspešnega dela. Temu jubileju bo namenjeno tudi pol-finale in finale slovenskega pokala za moške 8. in 9. maja prav tako v Rdeči dvorani, jubilej pa bodo sklenili jeseni z močnim turnirjem v spomin na Miligoja Jarnoviča. Stran 25 Temeljni kamen za novo šolo Gradbena priloga Gradimo skupaj na straneh 13 do 24. NAZARJE - Ob nazarski osnovni šoli so v soboto dopoldne s priložnostno slovesnostjo položili temeljni kamen za novo veliko naložbo. Z njo bodo pridobili prostore za višje razrede, torej za dolga leta željeno popolno osnovno šolo, obenem tudi prostore za nazarsko glasbeno šolo in prav tako težko pričakovano telovadnico. Telovadnico bodo zgradili prihodnje leto, vse ostale prostore pa že do letošnjega novembra. Predračunska vrednost naložbe je 540 milijonov tolarjev, od tega bo država prispevala 46 odstotkov, preostalih 54 pa mora zagotoviti občina. ■ jp Ob jubileju novi Gorenjev hladilnik lenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ti namreč ob njenem prihodu prešerno zapojo njej v pozdrav. Pred občinstvom v polni dvorani glasbene šole v Velenju je zapelo 23 zborovskih sestavov ali nekaj več kot 440 pevcev.O tem, kako so zapeli in kaj bi morali v prihodnje izpiliti, bosta priznana li še otroški in mladinski zbori Šaleške doline. Za prireditev se je prijavilo 16 zborov. Otroški zbori bodo zapeli ob 16.30 in 18. uri, mladinski pa bodo začeli koncert ob 19.30 uri. ■ Tp, slika: Bojana Špegel Kmetijska zadruga Šaleška dolina Za odraslimi še otroški in mladinski Pozdrav pomladi Za kmete Kmetijska zadruga Šaleška dolina je že dalj časa načrtovala posodobitev kmetijske trgovine v Šmartnem ob Paki. Predvidenih del so se lotili lani, prejšnjo soboto pa preurejene in precej povečane površine sodobnega blagovnega centra predali svojemu namenu. Naložba je veljala več kot 50 milijonov tolarjev, v njej pa bodo lahko uresničili svoje potrebe tako kmetje kot tudi drugi občani. V objektu imata svoje prostore še uprava zadružne enote in hranil-no-kreditna služba. Otvoritveni trak sta prerezala republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj in direktor Hranilno-kreditne službe ra J VELENJE, 27. marca - Pa je pomlad prišla v deželo in prebudila naravo. Že nekaj let na svojstven način "prebuja" tudi pevce in pevke v občinah Ve- in občane Slovenije Mihael Demšar (od leve proti desni). ■ tp zborovodja mag. Nikolaj Zličar in Danica Pireč-nik vsem sporočila čez dober teden dni. Jutri, v petek, pa bodo pomladi v pozdrav zape- F I , 9770350556014 2 NAS vas 2. aprila 19 Nov i ce Pometimo pred svojim pragom VELENJE - Turistična zveza Velenje je tudi letos nosilka ocenjevanja urejenosti krajev v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. V Sklopu projekta TZS "Moja dežela, lepa, urejena in čista" ocenjujejo tudi objekte za šport in rekreacijo. Pri dosedanjih ocenjevanjih so ugotavljali, da je marsikateri športni objekt slabo vzdrževan, neurejen in nečist. Ker je letos "Leto športa v turizmu", bodo pri ocenjevanju še posebno pozornost posvetili športnim objektom različnih športnih društev. Projekt pomladanskega čiščenja in urejanja je časovno povezan z 22. aprilom - svetovnim dnevom zemlje, pa z velikonočnimi prazniki in 27. aprilom - dnevom upora proti okupatorju in prvomajskimi prazniki. Zato Turistično društvo Velenje daje vsem šolam, športnim zvezam in društvom dajejo pobudo, da do začetka maja čim bolj uredijo športne objekte in naprave. ■ bš O novem zakonu v cestnem prometu CELJE - Danes ob 11. uri bo v okviru sejma "Avto in vzdrževanje" potekala predstavitev "Novosti v novem zakonu o varnosti v cestnem prometu", ki jo organizirata Uprava za notranje zadeve Celje in Celjski sejem. Predstavitev bo potekala v Mali kongresni dvorani na sejmišču Celjskega sejma. Novosti bo predstavil višji inšpektor v Upravi policije Ministrstva za notranje zadeve Miha Kunstler. ■ bš Mladi planinci vabijo VELENJE - Mladinski odsek pri Planinskem društvu Velenje pripravlja jutri ob 19.h sestanek svojih članov. Na njem se bodo pogovorili o letošnjem delu. Vabijo tudi nove člane (srednješolce in študente), torej vse mlade ljubitelje gora, da se jim pridružijo. Sestanek bo na Gimnaziji Velenje. ■ bš Letos pouk v eni izmeni LJUBNO OB SAVINJI - Dolgo pričakovano obnovo in nadgradnjo ljubenske osnovne šole bodo letos vendarle pričeli. Ker jih je min istrstvo lani kljub vsem zagotovilom pustilo na cedilu, bodo v prvem delu koristili sredstava samoprispevka, ki so ga izglasovali posebej v ta namen. Tako bodo v naslednjih dneh izbrali izvajalca, ki bo med poletnimi počitnicami uredil tri nove učilnice, te pa bodo končno omogočile pouk v eni izmeni. Gradijo pa na Ljubnem že sedaj. Izvajalci hitijo z gradnjo čistilne naprave in naj bi dela sklenili do konca maja, krajani naselja Zaljub-nica pa se veselijo javne razsvetljave. Veselili se bodo tudi prebivalci dela Savine, ki so z lastnim delom močno pohiteli in že pripravili spodnji ustroj. Asfaltno prevleko bo cesta dobila še v aprilu. Danes o proračunu LJUBNO - Občinski svetniki bodo na današnji (četrtek) seji obravnavali predlog letošnjega občinskega proračuna, ki so ga ocenili na 224 milijone tolarjev. V lanskem letu so proračun najprej ovrednotili na 171 milijonov, končna številka v zaključnem računu pa je 181 milijonov. ■ JP Protest avtoprevoznikov CELJE - Avtoprevozniki, člani Obrtne in Gospodarske zbornice Slovenije, bodo pripravili to soboto, 4. aprila ob 11. uri v dvorani Golovec v Celju protestni shod na katerem bodo izrazili nezadovoljstvo zaradi ukinitve znižanja povračil za uporabo cest mednarodnim cestnim prevoznikom oziroma zvišanja teh povračil za več kot trikrat. Zahtevali bodo, da se slovenskim cestnim prevoznikom ponovno priznajo znižanja pri plačilu povračil za uporabo cest, tako kot so veljala zadnja tri leta. Prav tako bodo zahtevali, da se odpravijo vse fizične zapore cest k mednarodnim prehodom, ukinejo komunalne takse na mejnih prehodih, omogoči dostop do državnih carinskih organov in da se odpravijo zapore posameznih magistralnih cest. ■ (mzj POCITNICE NA 9 OBROKOV BREZ OBRESTI OB PRIJAVI V MESECU APRILU DUBROVNIK Z LETALOM ZA SAMO 34.700,00 SIT MOŽNOST PRIJAVE TUDI NA PROGRAME INTELEKTE, ATLASA, KOMPASA ZAHTEVAJTE KATALOG POČITNIC 98 NA SVOJ NASLOV OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŠMARTNO OB PAKI NADOMESTNE LOKALNE VOLITVE 1998 SEZNAM KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET Volilna enota št. dva (2) obsega območja naselij: Šmartno ob Paki in Slatine h. št. od 1 do 23 in od 28 do 32 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET SO: 1. MABJAN KNEZ roj. 26.11.1949, Šmartno ob Paki 21, ing, zobne protetike_ 2. ALOJZ POLAK roj. 27.4.1945, Šmartno ob Raki 123, kemični čistilec_ 3. MARTINA ŽOHAR roj. 6.9.1942, Šmartno ob Paki 141, ekonomistka-upokojenka VOLI SE EN (1) KANDIDAT V Smartnem ob Paki pravijo: NOVI POŠTI ŽALEC vmmmmmmM ECTCL J1S41 1 Predsednica Občinske volilne komisije Anita Grm, dipl. pravnica 'Takšen center smo si zaslužili" ŠMARTNO OB PAKI, 28. marca - "Praznik za zaposlene, za člane zadruge in nenazadnje tudi za širše okolje," je dejal na slovesnosti ob odprtju prenovljene in precej povečane kmetijske trgovine v Šmartnem ob Paki direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Poleg številnih zadružnikov in občanov so se slovesnosti udeležili še republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, direktor Hranilno kreditne službe Slovenije Mihael Demšar, direktor Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ter župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Jakob jc med drugim še dejal, daje njihovo zadovoljstvo upravičeno, saj so svojemu namenu predali eno največjih naložb v zadnjih nekaj letih. Sodobno urejen blagovni center "bo trdna povezava med zadrugo in člani, med člani in občani." Naložba je veljala več kot 50 milijonov tolarjev. V tem objektu imata nove prostore še uprava zadružne enote in hranilno kreditna služba. Po besedah župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna so si v občini zaslužili sodobno urejen blagovni center, v katerem bo moč po konkurenčnih cenah zadovoljiti potrebe ne le kmetov, ampak tudi drugih občanov. Predsednik upravnega odbora zadruge Rudi Ježovnik se je v svojem slavnostnem nagovoru dotaknil razvoja zadružništva na Slovenskem, ki je skupaj s hranilno-kreditno službo pustilo močan pečat tudi na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Med drugim je poudaril pomen skrbnega nadaljnjega razvoja kmetijstva. Svoje misli pa je sklenil z ugotovitvijo, da kmetje tod pridelujejo vse, kar okoliš dopušča. Ciril Smrkolj je pohvalil prizadevnost zadružnikov v Šaleški dolini, saj so eni redkih v Sloveniji, ki namenjajo naložbam takšno pozornost. Otvoritev blagovnega centra je uvrstil med pomembne pridobitve, ki kažejo na dobro delo, na tvorno sodelovanje zadružnikov in okolja. Hranilno kreditna služba Slovenije povezuje 60 enot po Sloveniji, zaupa pa ji približno 200 tisoč varčevalcev. Šoštanjska HKS je v tej družbi na 5 mestu. Mihael Demšarje ocenil, daje HKS naredila veliko dobrega za razvoj podeželja. Pozval je kmete, da ostanejo še naprej združeni in enotni, da ohranijo to, kar je njihovo. Tako se bodo tudi lažje prilagajali zahtevam, ki so pred njimi. Po blagoslovitvi objekta, opravila sta ga župnika Ivan Napret in Franci Krivec, sta Ciril Smrkolj in Mihael Demšar prerezala otvoritveni trak, priložnostni kulturni program pa so poleg pevcev iz Šmartnega ob Paki pripravili še člani dramskega krožka iz Topolšice in ansambel Lipovšek. ■ Tp Prva v Šoštanju napovedala kandidaturo mag. Cvetka Tinauer Župan kot direktor svoje občine Zdaj seje začelo pa zares. Priprave na lokalne volitve, ki bodo na jesen v vseh občinah po Sloveniji, so se začele. Kot prva je v Šoštanju napovedala, da se bo potegovala za mesto županje je mag. Cvetka Tinauer, pravnica, nekdanja direktorica Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, sedaj pa podjetnica iz Šoštanja. Včeraj (sreda) je cilje, ki jim bo sledila, če bo izvoljena, že predstavila tudi na novinarski konferenci. "Začutila sem dolžnost, da aktivno posežem v bistvo problema. V vseh teh letih, kar so si Šoštanjčani povrnili svojo občino, se v njej ni zgodilo nič takega, o čemer bi bilo vredno govoriti na generalni ravni. Veliko težav pri delu so povzročale strankarske bitke in trmasta vztraja- nja na ozkih strankarskih izhodiščih večine svetnikov v Svetu občine Šoštanj. Zupan mora biti direktor svoje občine in delovati v interesu vseh občanov in občank, ne le v interesu svojih političnih kolegov," pravi. Na lokalnih volitvah bo Ti-nauerjeva za županjo občine Šoštanj kandidirala kot neodvisna kandidatka. ■ mkp Občina Šmartno ob Paki Tri imena za svetnika ŠMARTNO OB PAKI, 31. marca -26. aprila se je iztekel rok za oddajo kandidature za volitve nadomestnega člana Sveta občine Šmartno ob Paki. Kandidature so vložile tri stranke. Za eno svetniško mesto se bodo na volitvah potegovali trije kandidati, in sicer je občinski odbor LDS-a za to dolžnost predlagal Alojza Po-laka iz Šmartnega ob Paki, pomladne stranke so se odločile za skupno kandidatko Martino Žo- har, kandidat občinskega odbora združene liste pa je Marjan Knez. Občinska volilna komisija je vse tri kandidature pregledala in jih tudi potrdila. Kdo bo novi član občinskega sveta bo določilo le 563 volilcev in volilk volilne enote 2, torej v naselju Šmartno ob Paki in del Slatin. Ti so namreč na prvih volitvah za svetnika za svojega predstavnika izbrali preminulega Jožefa Polaka. ■ tp v BRNIK - Slovenski letalski prevoznik Adria Airwaysje po osmih letih lani posloval pozitivno, saj je ustvaril 17 milijard tolarjev prihodka, kar je 23 odstotkov več kot v letu 1996, ki gaje sklenil z 10,9 milijoni dolarjev izgube. ŽALEC - Od 700 brezposelnih, ki so prijavljeni na žalskem zavodu za zaposlovanje, se jih je lani za ol ranje hmelja prijavilo 90, od tega jih je 50 takoj dobilo zdravniško potrdilo, da so nesposobni za delo; od 4700 nezaposlenih na širšem celjskem območju so jih lani k delu privabili le 300, samo en zdravnik pa je takoj izdal 160 potrdil o delovni nesposobnosti. SLOVENJ GRADEC - Slovensko ministrstvo za notranje zadeve resno razmišlja o ukinitvi treh uprav za notranje zadeve -Slovenj Gradec, Krško in Postojna, ker zanje ni strokovnih podlag, seveda pa bodo o tem še razpravljali in odločali. LJUBLJANA - Gasilska zveza Slovenije šteje 119.767 članov, od katerih jih je največ na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju, najmanj pa na kraškem in obmorskem področju, kjer je požarna ogroženost največja; dejansko naloge gasilca opravlja 44.000 članov, od tega je le 455 poklicnih. DRAVOGRAD - S120 mil ijonov vredno naložbo so v Dravogradu zgradili šest stanovanj in z njimi rešili prebleme vseh mladih družin, prosilci so samo še samski oziroma neporočeni pari brez otrok. LJUBLJANA - Od sobote dalje velja zakon, po katerem morajo biti vse cene v Sloveniji označene v tolarjih, v prehodnem obdobju šestih mesecev pa bodo sprejeli še predpis, ki bo določal, kako morajo biti označene cene izdelkov v prodaji. | Dražji bencin za predrage ceste V zadnjem tednu so sicer govorili o marsikateri stvari več kot o re-gionalizaciji Slovenije, pa vendar velja zapis začeti s to temo. Večina občin tega območja naj bi bilo namreč še vedno "zaljubljenih" v Sašo. In v tem obnašanju se nekateri ne vedejo nič kaj človeško. Celo še več snubcev vabijo. Računajo namreč na to, da bo sedaj velika Občina Žalec vendarle razpadla in vsaj dve novi občini bi lahko pritegnili pod krilo Saše. In morda bi se s tem tehtnica še malo prevesila na stran tistih, ki utemeljujejo potrebo po tej regiji. Seveda pa je res, da glede števila regij pri nas še ni nič dokončno rešenega. Znova smo slišali, da naj bi bilo v Sloveniji najmanj osem regij, zgornja številka pa se je ustavila že pri dvajset. Če jih bo res le osem, potem se (tudi) Saši slabo piše, če jih bo več, ima stvarne možnosti, da zaživi. Eni bi rekli, počakaj-mo, pa bomo videli. Drugi pravijo, da ne smejo čakati, ampak po najrazličnejših kanalih drezati, da bi vendarle prevladalo mnenje, da potrebuje Slovenija več regij. Sicer pa smo zadnje dni ob podražitvi "proračunsko polnilnih " naftnih derivatov največ govorili o treh prometnih "poteh". O (avto) cestah, železnici in celo zračnem prometu. Slednje naj bi pri nas vendarle steklo in poletelo preko izgub, s cestami in železnico pa so težave. Naše ceste niso pogoltne le pri prometnih nesrečah, nekateri trdijo, da pri gradnji požrejo veliko preveč denarja. Predračun izgradnje cest se je namreč domala podvojil. Eni pravijo, da so za to "krivi" tudi ljudje, po katerih zemlji tečejo ceste, ker so znali dovolj dobro prodati svojo zemljo. V šali nekateri pravijo, da je posameznikom v Savinjski dolini kar žal, da cesta ni tekla preko njihovih zemljišč. Ko tako nekateri na državni ravni opozarjajo na tako veliko draginjo pri gradnji, drugi tu za zgled postavljajo Evropo in zagotavljajo, da je gradnja cest pri nas še vedno cenejša kot v Evropi. Na pomanjkanje denarja opozarjajo tudi železničarji. In na pomanjkanje potnikov, zato ukinjajo vožnje nekaterih vlakov. Cene bi večina naših železnic pomenila tudi mednarodnih poti, bi verjetno še kakšna proga sledila zgledu proge proti Planici ali med Velenjem in Koroško. In ko železničarji zaradi težav že grozijo s štrajkom, je Ljubljana konec tedna zbrala cvet slovenskih sindikalistov. Povsem enotni pa le niso bili, saj so "opozicijski" sindikati pripravili protestni shod v petek, "tradicionalni" sindikat pa dan kasneje. Se sreča, da so vsaj zahteve delavcev približno enake, saj vse delavce državne težave žulijo enako, ne glede m to, kateremu sindikatu so se zapisali. Z enotnejšim bojem pa bi vendarle verjetno bili tudi uspešnejši. In ko delavci opozarjajo na to, da lahko še veliko njih ostane brez dela, tisti brez dela pa sprašujejo, kdaj bodo pri nas odprli več delovnih mest in bo tako spet delo zanje, imajo v hmeljiščih po Savinjski doi ni težave, ker se v okviru razpisanih javnih del za delo v hmeljišču ni javilo dovolj delavcev. Z njimi so nameravali nadomestiti tujo delovno silo, pa ne gre vse tako, kot so si nekateri zamislili. Tisti v pisarnah so malo premalo pomislili na to, da delo na hmeljiščih ni tako enostavno; predvsem pa ni lahko in ga vsakdo res ne zmore. Seveda pa je lažje, kot da bi se kdo nad tem zamislil reči, da brezposelni nočejo delati. Se posebno, če imajo ta javna dela "čistilni" namen. Da se vendarle zmanjša število brezposelnih. ■ (k) _ 2. aprila 1998 AKTUALNO KAK vas 3 OBVESTILO Koordinacijski sestanek predstavnikov občin Velenje ni več turistično le papirju r—m—hhhbhi Tokratni sestanek v Velenju je bil delovni, na njem pa so predstavniki treh slovenskih občin govorili o računalniško podrtem informacijskem sistemu na področju turizma ob slovensko-avstrijski meji. na V petek dopodlen so se v Velenju zbrali predstavniki treh slovenskih občin, ki so na razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem (MMGT) ter PHARE programov poslali svoje projekte za uvedbo računalniško podprtih informacijskih sistemov pri obmejnem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo. Na zahtevo MMGT morajo namreč iz treh projektov izdelati enovitega, nosilec pa je postala Mestna občina Velenje s svojim Turistično informacijskim in promocijskim centrom. Zato so se sestanka udeležili številni vodilni predstavniki občine z županom Srečkom Mehom na čelu, iz MMGZ pa sta prišli dve ministrovi svetovalki. Bistvo projekta, o katerem so govorili na tem delovnem sestanku, nam je pojasnil vodja TlC-a Alojz Hudarin: "Ena od osnovnih nalog TlC-a je vključevanje v projekte v Sloveniji in tudi tiste, ki nam jih \ tem trenutku ponuja Evropa, predvsem PHARE, Eureka in druge. Mi smo že pred dvema letoma pripravili prvo ponudbo vključevanja, en del projekta pri obmejnem sodelovanju in sicer oblikovanje gorskih peš poti in kolesarskih poti pa že uspešno teče. Lansko leto smo pripravili tudi projekt računalniško podprtega informacijskega sistema, ki ga v našem okolju že dve leti uporabljamo in smo ga sami oblikovali. Izgleda da smo naredili pravo stvar, in na natečaju med vsemi ostalimi je bil velenjski projekt izbran kot nosilni projekt." Natašo Pobega, svetovalka ministra na MMGT smo vprašali, zakaj so na ministrstvu za nosilca projekta izbrali prav MO Velenje in izvedeli: "Izbrali smo Velenje, ker se prav tukaj veliko delajo na področju turizma, čeprav se morda sliši malo nenavadno, da je Velenje postalo turistična občina. Menim, da delo tu teče zelo resno. S tem na ministrstvu ne začenjamo čisto znova, ampak nadaljujemo akcije, ki že tečejo. Ker je za ta PHARE program predvideno, da se zaključi v letu in pol, nima smisla začenjati znova z nekimi novimi programi, zato nadaljujemo z začetimi." In kako širok je ta program? "V prvi vrsti gre za sodelovanje obmejnih regij, avstrijske in slovenske strani, kjer se lahko turisti v Avstriji informirajo o Sloveniji in obratno. Vsak tak projekt se prične na nekaj občinah, potem ga šele razširimo na celotno Slovenijo. Računamo, da bo tudi tokrat tako." ■ bš Z zbora zadružnikov Šaleške doline Ob listanju "dnevnika" naše banke kar težko verjamemo podatku, da smo šele v letu 1992 vključili svoj prvi bančni avtomat v BA mrežo, danes pa z neskritim zadovoljstvom ugotavljamo, da je BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke lastnica kar 18 bančnih avtomatov, ki komitentom od Luč, preko Mozirja in Šoštanja do Velenja omogočajo dvig gotovine v kateremkoli trenutku, na nekaterih avtomatih pa lahko uporabniki tudi polagajo gotovino na svoje račune ali poravnavajo svoje obveznosti s plačilom položnic. Načrti, ki jih vsako leto pripravljamo v banki poleg ostalega, vključujejo tudi nadaljno širitev te mreže, posebej bančnih avtomatov s t.i. depozitno enoto, ki omogočajo opravljanje že omenjenih storitev, polaganja gotovine in plačila položnic, kar skupaj z dvigom gotovine predstavlja celoto, ki smo jo v banki poimenovali samopostrežno poslovanje. Skladno s temi načrti, kakor tudi zaradi neusklajenih stališč banke in Pošte Slovenije, je BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke sprejela odločitev, da z 31. marcem 1998 preneha sodelovati s Pošto Slovenije. To pomeni, da od tega dne dalje poštne enote v Sloveniji za komitente naše banke ne opravljajo več nobenih storitev. Zato vsem svojim komitentom svetujemo, da se v čim večji meri poslužujejo ponujenih storitev na bančnih avtomatih, v nujnih primerih pa lahko željene storitve opravijo tudi v enotah drugih bank v ^ ■ ^ Sloveniji. JO j banka velenje V«^✓ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Plahni posluh za težave kmetijstva? ŠMARTNO OB PAKI , 28. marca - Člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina so se menda prvič doslej zbrali na rednem občnem zboru v dvorani kulturnega doma v Smartnem ob Paki. Kot običajno, tudi tokrat zbor ni bil sklepčen ob prvem sklicu, saj se poslovanje kmetijsAie zadruge v preteklem letu lanimalo od 300 le 108 zadružni-kof ali 33,7% vsega članstva. Predsednik upravnega odbora zadruge Rudi Ježovnik in direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob sta pri oceni dela v preteklem letu menila, da so glede na razmere v posameznih kmetijskih panogah (sploh v govedoreji), na veliko finančno nedisciplino njihovih poslovnih partnerjev (kupci dolgujejo zadrugi trikrat več kot zadruga svojim dobaviteljem) uspešno gospodarili. Ustvarili so približno 5 milijonov tolarjev dobička, ki so ga v celoti namenili za rezerve zadruge. Pri tem sta še posebej podčrtala spodbudne rezultate pri prireji mleka, kjer ob skoraj evropski kakovosti beležijo 10% rast proizvodnje ter na vse pomembnejši delež, ki ga ima pri poslovanju zadruge trgovska dejavnost. V veliko zadovoljstvom jim je tudi sporazumna rešitev zadeve z Mesarstvom Sušeč. Podatek, da so lani za naložbe namenili trikrat več kot je znašala amortizacija in to brez vlaganj v posodobitev in razširitev blagovnega centra v Smartnem ob Paki, je sam po sebi dovolj zgovoren. Kljub spodbudnim proizvodnim rezultatom, je ugotavljal Jakob, so naložbe na kmetijah prak- tično zamrle, večina gorsko-višin-skih kmetij nima možnosti za uspešno izvajanje dopolnilne dejavnosti. Doseženi finančni rezultati zadruge v preteklem letu so sicer boljši kot leto prej, a še vedno so pod pričakovanji. Ob koncu se je dotaknil dnevne politike do kmetijstva, pohvalil krepitev zadružništva ter izrazil nezadovoljstvo do reševanja težav kme-tijcev v lokalnih skupnostih, sploh v Mestni občini Velenje. Malo zadrug je v Sloveniji, ki bi se lahko pohvalile s takšnimi rezultati kot šaleška, je menil Peter Vrisk, direktor Kmetijskih zadrug Slovenije. Tudi v prihodnje bo zadružništvo za kmeta zelo.pomem-bno, saj mu bo pomagalo prodati tisto, kar bo pridelal. Pri tem je poudaril tudi pomen regionaliza-cije. Zdravko Počivalšek, direktor Mlekarne Aija vas je seznanil udeležence zbora s prizadevanji in pripravami podjetja na nove čase in razmere, Lidija Diklič pa z delom svetovalne službe v preteklem letu. Na Jakobove besede se je odzval župan Mestne občine Velenje Srečko Meh z besedami, da je nemogoče pričakovati podporo lokalne skupnosti, če ta za to-nima denarja, niti ni pristojna. Po njegovem prepričanju je vloga lokalne skupnosti ohranitev podeželja in prizadevanja za izenačitev pogojev bivanja ter življenja vseh občanov. Tovrstnih prizadevanj pa v občini Velenje v preteklih letih ni bilo malo. Izrazil je še prepričanje, da bodo v prihodnje potrebni dogovori o načinu proi- "Le malo zadrug se lahko pohvali s takšnimi rezultati", so na rednem občnem zboru članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina med drugim poudarili ugledni gostje zvodnje. "Zaradi tega, kar ste povedali o svojih dosežkih, sem optimist in toliko bolj prepričan, da boste ob vstopu Slovenije v EU dosegali dobre rezultate od svojega dela in ne od subvencij." V nadaljevanju zbora je šoštanj-ski župan Bogdan Menih ocenil, da kot lokalna skupnost opravljajo svoje poslanstvo do kmetijstva po svojih zmožnostih. V več kot uro trajajočem govoru je Ciril Smrkolj, republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano seznanil udeležence zbora s trenutnimi aktivnostmi ministrstva, ki naj bi sledile politiki, ki jo narekuje Bruselj. Ta se zavzema za zmanjšanje subvencij in daje podporo projektom za razvoj podeželja. Po ministrovih besedah bo v procesu približevanja zahtevam EU morala odi- grati precejšnjo odgovornost tudi kmetijsko-gozdarska zbornica ter agencija za trženje pridelkov. Slovenska realnost je mešana kmetija, saj slovenski kmetje niso sposobni intenzivnega kmetovanja, ker za to nimajo pogojev. Na velik izziv za vse - zadruge, kmete in občine - se bo letos Smrkoljevo ministrstvo poskušalo odzivati s 27 milijardami in 300 milijoni SIT proračunskih sredstev. Ob koncu zbora sta Marjan Jakob in Rudi Ježovnik menda prvič v obstoju zadruge podelila priznanja za uspešno sodelovanje. Takih kmetij je bilo 11, nagrada pa je znašala 1% od zneska poslovnega sodelovanja. Za kulturni program so poskrbeli mladi iz Paške vasi. ■ tp fizike transko ocenjevanje. Na podlagi rezultatov bomo izbrali 13 udeležencev na državnem tekmovanju iz fizike, saj je število udeležencev določeno na podlagi večletnega povprečja uspehov dijakov na državnih tekmovanjih." Rezultati tekmovanja so bili znani kmalu po tem, ko so mladi fiziki oddali svoje naloge. Na državno tekmovanje sta se uvrstila dva dijaka prvega letnika na Šolskem centru Velenje Tomaž Oštir in Jernej Kržič. Le za las je udeležbo zgrešil Maks Jelenko, dijak tretjega letnika na ŠCV, ki je zasedel četrto mesto. « m bš Regijsko tekmovanje mladih fizikov 171 tekmovalcev v svetu Slovenski srednješolci se vsako leto "pomerijo" na tekmovanju iz znanja fizike, ki poteka v dveh delih. Najprej pripravijo regijska tekmovanja, na njih pa izberejo najboljše, ki se udeležijo državnega tekmovanja. Letošnje regijsko tekmovanje mladih fizikov so pripravili na Šolskem centru Velenje, potekalo pa je v učilnicah splošne in strokovne gimnazije. Udeležilo se ga je kar 171 srednješolcev iz celjsko-koroške regije. Sobotno dopoldne je bilo torej v znamenju znanja, vsa gimnazija je bila zaVita v molk, saj so bili tekmovalci razporejeni po vseh učil- Peter Jevšenak nicah. Profesor fizike na velenjski Splošni in strokovni gimnaziji Peter Jevšenak nam je o tekmovanju povedal: "Vsako leto regijsko tekmovanje pripravi druga srednja šola, letos smo bili na vrsti mi. Dijaki se sami odločijo za sodelovanje na tekmovanju, seveda jim pri tem pomagamo profesorji, ki nadarjenim učencem predlagamo udeležbo. Tistim, ki imajo velike ambicije, smo profesorji tudi vedno pripravljeni pomagati pri pripravah na tekmovanje, saj so naloge veliko težje kot pri rednem pouku. Vsak tekmovalec je dobil šifro, ker profesorji sami popravljamo naloge. Tako odpade nepris- 19. gozdarski študijski dnevi O gorskem gozdu v Logarski dolini Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske biotehnične fakultete je minuli četrtek in petek v Logarski dolini priredil že 19. gozdarske študijske dneve, ki so jih tokrat namenili gorskemu gozdu. Slovenija je podpisnica Alpske konvencije in proitokaola "gorski gozd," s čemer se je obvezala za trajnostni razvoj alpskega prostora. Novodobna razvojna nasprotja so v gorskem svetu najbolj izrazita in se bodo s približevanjem Evropski skupnosti še zaostrovala. Prav ta nasprotja gozdarstvu ter vsem drugim, ki Iščejo poti trajnostnega razvoja v gorskem svetu, zastavljajo nove izzive. Osnovni namen študijskih dni je bila predstavitev najnovejših spoznanj o gospodarjenju z gorskim gozdom v Sloveniji, ob tem pa tudi spoznavanje tujih izkušenj pri gospodarjenju z gorskimi gozdovi in gorsko krajino. Na posevtovanju so seveda posebej izpostavili problematiko, ki je skupna mnogim območjem v Sloveniji in skušali nakazati možne rešitve. Strokovnjaki so v dveh dneh prispevali 36 referatov iz gozdarstva in drugih dejavnosti, ki se srečujejo v gorskem svetu, z njimi pa predstavili najnovejše rezultate znanstvenega in strokovnega dela. Po uvodnih predstavitvah so delo nadaljevali v skupinah za gospodarenje z gorskimi gozdovi in za trajnostni razvoj gorskega prostora. Sodelovala sta tudi dr. Elisabeth Johann iz Avstrije, kije predstavila vpliv industrializacije na gorski gozd pred prvo svetovno vojno in dr. Ernst Ott iz Švice, ki je osrednja osebnost gojenja gorskih gozdov v Evropi, predstavil pa je najnovejše dosežke na tem področju v Švici. Gradivo študijskih dni so objavili tudi v zajetnem zborniku, sodelovalo pa je preko 130 strokovnjakov najrazličnejših ustanov in organizacij. ■ jP Glasbena šola Velenje Spet odlični LJUBLJANA od 27. do 30. marca - Na 27. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so sodelovali tudi učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja in se tudi tokrat odlično odrezali. Osvojili so 6 bronastih, 4 srebrne, 2 zlati plaketi in 4 priznanja. Uvrstitve Velenjčanov: sopranska kljunasta flavta: Franja Va-čovnik (I.A kategorija), 8. mesto, bronasta plaketa; flavta: Špela Kržan (II. A), 11. mesto, bronasta plaketa; saksofon: Boštjan Luž-nik (II.B), 3. mesto, priznanje; oboa: Brina Straus (I.C) 1. mesto (2. nagrada), srebrna plaketa; Mitja Hojnik (II.A), 4. mesto, bronasta plaketa; Jure Volk (III. A), 1. mesto (1. nagrada), zlata plaketa; klarinet: Samo Tamše (l.B), 4. mesto, srebrna plaketa; Rok Šincek (I.C), 1. mesto (1. nagrada), zlata plaketa; Lovro Vrzelak (II.B), 5. mesto, priznanje; klavir: Maja Knez (I.A), 14. mesto, priznanje; Petra Koprivec (I.A), 15. mesto, priznanje; Sara Slatinek (I.A), 12. mesto, bronasta plaketa; Pascal Vehovec (l.B), 7. mesto, bronasta plaketa; Nina Verboten (I.C), 4. mesto, srebrna plaketa in Ana Avberšek (II. B), 2. mesto (2. nagrada), srebrna plaketa. Vsi so se na državno uvrstili s področnega tekmovanja, kar je pomenilo, da so v svojih skupinah zbrali več kot 90 točk. Dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih plaket se bodo sedaj predstavili še občinstvu na koncertu v dvorani velenjske glasbene šole v četrtek, 9. aprila ob ,19.30 uri. Čestitamo! 4NJ1SU1S GOSPODARSTVO 2. aprila 1998 Osnovna šola Salek Velenje Naše potrpežljivosti je konec! Takšen je komentar staršev približno 700 učencev osnovne šole Šalek v Velenju ob misli na še vedno neurejene zunanje športne površine pri šoli. Ta učilna zidana bo v drugi polovici leta zaznamovala 10-letnico delovanja, izgledi o tem, da bi kljub sodelovanju republiškega ministrstva za šolstvo in šport, zadevo uredili letos, pa so klavrni. Branka Drk, predsednica sveta šole je povedala, da so svoje upravičene zahteve pisno naslovili na ustanovitelja šole Mestno občino Velenje v teh dneh. "Zgradba je sodobna, ima veliko in sodobno opremljeno telovadnico in nudi dobre pogoje za izvajanje pouka športne vzgoje. Toda, vsega se v te- lovadnici ne da izvajati, zunanje igrišče za zdaj predstavljata le zasilno urejena asfaltna plošča in košarkarski koš. To je vse prej kot dovolj za kakovostno opravljeno uro telesne vzgoje. Nenazadnje sta soseski Salek in Gorica gosti naseljeni, veliko je mladih, ki bi svoj prosti čas lahko bolje in varneje preživeli na urejenem igrišču. Vsa leta smo potrpežljivo čakali na primeren objekt, verjeli obljubam občinskih odgovornih mož, sedaj pa zahtevamo, da v občini Velenje takoj pristopijo k izgradnji zunanjih športnih igrišč pri osnov- ni šoli Šalek." Ko smo ravnatelja Jožeta Kavtičnika povprašali, kako so lahko sploh predali šolo svojemu namenu brez zagotovljenih vseh potrebnih pogojev, nam je odgovoril: "Tako, da so nam pogledali skozi prste in skupaj z nami verjeli, da bodo zunanja igrišča res uredili v doglednem času. Takrat imenovan gradbeni odbor še vedno obstaja, ker vsa predvidena dela še niso končana. Naložbo, vredno približno 19 milijonov tolarjev, prelagajo iz leta v leto, starši otrok in krajani Saleka ter Konovega pa vedno bolj zanima, zakaj zunanjih športnih površin še ni in kdaj bodo." Po Kavtičnikovih besedah so januarja lani končno pridobili lokacijsko dovoljenje za izgradnjo športnega igrišča, nekaj mesecev kasneje še gradbeno, novembra lani so na osnovi javnega razpisa izbrali najugodnejšega ponudnika, uspešni pa so bili tudi pri iskanju dodatnega denarja na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport. To jim je odobrilo sredstva v višini 2,5 milijona tolarjev, odločilo pa se je na osnovi sklepa Mestne občine Velenje o sofinanciranju izgradnje in zagotovljenem denarju za te namene. Ta denar bi morali porabiti lani. Ker ga niso (menda zato, ker občina ni imela potreb. < g?, denarja), so ostali praznih rok. Letos so se na razpis omenjenega ministrstva spet prijavili in bili znova uspešni. Znova je namreč Mestna občina Velenje zagotovila potrebno vsoto denarja. "Na osnovi dogovorov z odgovornimi pri Mestni občini Velenje imam občutek, da se bomo tudi letos morali enostavno odreči republiškemu denarju. V letošnjem občinskem proračunu namreč nisem zasledil načrtovane naložbe v izgradnjo zunanjih športnih površin pri naši šoli. Zelo žalostno, sploh če pomislimo, da so zaradi teh igrišč bili pred tolikimi leti eni ob hišo. Očitno bomo od vsega spet deležni le obljub." Pouk telesne vzgoje učenci in učitelji izvajajo na improviziranem zunanjem neustreznem travnatem igrišču pri telovadnici ter na bližnjih igriščih (pri velenjskem bazenu, na Ko-novem). UtP Do kdaj še tako? V v POTROŠNIŠKI KOTIČEK Svetovni dan potrošnikov Posvečen revščini 15. marca leta 1962je ameriški predsednik John F. Kennedy razglasil deklaracijo o temeljnih pravicah potrošnikov, od takrat ta dan praznujemo kot svetovni dan potrošnikov. Število potrošniških pravic se je medtem povečalo na osem: pravico do zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb, varnosti, informiranosti, do izbire, pravice biti uslišan in upoštevan, do pritožbe, izobrazbe in zdravega okolja. Letos je svetovni dan posvečen revščini. Po podatkih OZN od 5,5 milijarde človeštva kar 1,3 milijarde ob dnevnem proračunu maj kol 1$, 1 milijard ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode, na svetuje 100 milijonov brezdomcev, 7 milijonov otrok umre pred 5. letom starosti. Potrošniške organizacije vodijo kampa-nije in organizirajo projekte, katerih cilj je, depriviligiranim slojem zagotoviti dostop do osnovnih gmotnih dobrin in I storitev kot so hrana, pitna voda, stanovanje, osnovne zdravstvene storitve in izobraževanje. Potrošniške organizacije s svetovanjem in informiranjem potrošnikom krepijo zavest o njihovih pravicah. Problem znanja in informacij je namreč ključen problem revščine. Mnogi programi doslej nisous-1 peli, ker so bili usmerjeni predvsem v subvencioniranje revnih in gospo sko rast, ne da bi šibkejše sloje prebivalstva krepili v njihovi preživetveni I sposobnosti. Tudi pri nas radi samodejno povezujemo tržno gospodarstvo z demokracijo. Tržno gospodarstvo brez socialnih varovalk ne rešuje problemov revščine, temveč daje bogatim nove priložnosti za bogatitev, revne pa potiska I v še večjo revščino in še bolj na rob družbe. Gospodarska rast ne prinaša avtomatično novih delovnih mest, saj so celo bogate države članice OECD dosegle rekordno stopnjo registrirane brezposelnosti. Potrošniške orgai zacije se v zvezi z odpravljanjem revščine zato zavzemajo za to, da se na-1 ravni in tehnološki viri uporabljajo za zadovoljevanje osnovnih potreb vseh potrošnikov po svetu; odpravo tržnih zlorab, ki ne delujejo v korist zado- ] voljevanja potreb potrošnikov, posebej tistih najrevnejših, po hrani, zdravju, izobraževanju in stanovanju; nasprotujejo oglaševalskim akcijam ponud-\ nikov blaga in storitev, ki spodbujajo pretirano trošenje materialnih dobrin in s tem usmerjajo obnašanje potrošnikov v t.i. konzumne družbe ter povečanju kupne moči revnih, da bi lahko zadovoljili svoje osnovne potrebe. Potrošniške organizacije veliko prispevajo k razvojnim programom države. Seveda z roko v roki. Vlade v razvitih demokracijah se tega zave dajo in podpirajo potrošniške organizacije, saj vedo, da le usposobljeni držav ljani prinašajo vladi korist. To lahko ponazorimo s kitajskim pregovorom, ki pravi: če misliš naprej, posej seme; če misliš deset let naprej, posadi drevo; če pa misliš sto let naprej, osvesti narod. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (22) TUDI LETOS POSEBNE AKCIJE LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV! V lanskih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo vam že pojasnili nov sistem ravnanja z odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov od čiščenja in urejanja bivalnega okolja ter kosovnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev. Odpadke od čiščenja okolice ter kosovne in posebne odpadke iz gospodinjstev, ki smo jih v preteklosti odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, bomo letos že drugič zbirali in odstranjevali ločeno. Akcije ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev so bile objavljene v Ekološkem koledarju PUP.Velenje, sledile pa si bodo, kot je navedeno: 1. Ločeno zbiranje odpadkov od čiščenja okolice, ki je že v teku, 2. Ločeno zbiranje kosovnih odpadkov; ki bo potekala v aprilu in maju 3. Ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, ki bo potekala v septembru. V zadnji številki tednika Naščas smo ponovili opis navedenih akcij ločenega zbiranja odpadkov in pri tem posebej opozorili na potrebo po čim popolnejšem ločevanju posameznih navedenih vrst odpadkov, kot je navedeno v opisu. Akcije ločenega zbiranja odpadkov bodo smiselne samo v primeru, ko bomo občani svoje odpadke resnično ločevali, ne pa še naprej ob rednem in akcijskem zbiranju pomešali vse, kar nam je trenutno odveč. Nenatančno ločevanje odpadkov pomeni veliko ekološko škodo, saj s tem po nepotrebnem obremenjujemo komunalno deponijo in s tem poslabšujemo naše bivalno okolje. Nenatančno ločevanje odpadkov pomeni tudi veliko ekonomsko škodo, saj z obremenjevanjem komunalne deponije krajšamo njeno življenjsko dobo in si povečujemo vlaganja v novo deponijo ali kakšno drugo obliko končne dispozicije odpadkov. Nenatančno ločevanje odpadkov pomeni tudi veliko moralno škodo, ki si je ne moremo privoščiti v času intenzivnega pridruževanja razviti in ekološko ozaveščeni Evropi. Nenatančno ločevanje odpadkov pomeni veliko javnomnenjsko škodo, saj jemlje voljo tudi tistim ekološko ozaveščenim posameznikom, ki pravilno ločujejo in si prizadevajo za osvojitev tega civilizacijskega standarda. Danes bomo še enkrat ponovili seznam odpadkov, ki se nikakor ne smejo odlagati v nobeno od instaliranih posod, ampak jih sprejemamo le ob posebni akciji. Gre za posebne odpadke, ki predstavljajo manjši, vendar zelo nevaren del odpadkov iz gospodinjstev in naselij. Posebni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd., - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd., - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije, ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika. Vse te in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih morajo gospodinjstva hraniti v posebno posodo (gajbico) doma ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. PUP VELENJE d.d. bo letos predvidoma septembra organiziral akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena ali pa se bodo še pojavila. PUP VELENJE d.d. bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimprej doseženi. Vabimo vas k sodelovanju z naslednim sloganom Z MAHI V Čtef C mSlOi PUR p.o Podjetje Glin GRIF lesnimi odpadki Nazarsko podjetje Grif je hčerinska družba holdinga Glin in preko njega seveda v 100 -odstotni lasti Slovenske razvojne družbe, še vedno bolj poznane pod prejšnjim imenom Sklad za razvoj RS. Grif je nastal leta 1992 iz prejšnjega tozda in kasnejšega profitnega centra Energetika in vzdrževanje, ob ustanovitvi se je dejavnost prepolovila, danes pa zaposluje do 50 delavcev. Dobrih 60 odstotkov dejavnosti podjetja predstavlja toplotna energi ja, s katero oskrbuje vsa podjetja znotraj Holdinga Glin, vso ostalo industrijo, nove stanovanjske bloke in vse objekte v Nazaijah. Oskrba s toplotno energijo izven Glinovih podjetij predstavlja 20 odstotkov celotne dejavnosti, v Grifu pa želijo, da bi v prihodnosti ogrevali Nazarje v celoti. Seveda se pri takšnem načrtovanju otepajo z različnimi težavami. Prva so kotli in razvodno omrežje, kar vse skupaj kliče po temeljiti sanaciji, saj zadnje naložbe segajo v leto 1980 in nazaj. Tehnologija je v tem času bliskovito napredovala, zaradi spleta okoliščin in razmer zadnjih let v nazarski lesni industriji pa je bila prav energetika povsem zanemarjena. Zaradi tega se danes soočajo s slabim izkoristkom in seveda z ekološkimi problemi. Pri slednjem posebej poudarjajo, da jih muči zlasti preveč prahu v dimu, ki pa ne vsebuje strupenih plinov, kot ostale kotlovnice, ki še uporabljajo mazut. Te težave so v Grifu rešili tudi za naslednja leta in jih tudi že znane zaostritve predpisov ne bodo prizadele. Odkupiti morajo svoja delovna mesta Pri uresničevanju svojih razvojnih usmeritev seveda računajo na pomoč države, ki je doslej niso bili deležni. Družba v lasti Slovenske razvo-1 jne družbe namreč še sedaj nima možnosti sodelovanja na javnih razpisih, saj neupravičeno vla-1 da prepričanje, da ni upravičena do pomoči, ker ji jo nudi razvojna družba. To je seveda daleč od resnice, sanacija pa je nujna. Pogoj zanjo in državno pomoč pa je urejeno lastništvo. Na Grifu so glede tega pripravili vse potrebno in zdaj zaskrbljeno čakajo na potrditev njihove ponudbe za odkup. "Pri tem moram reči, da je zelo \ žalostno, da si morajo delavci, ki so se v zadnjih | kriznih letih za Glin odpovedovali delu svo zaslužka, zdaj od skromnega zaslužka odtrgati k I denar za odkup lastnega delovnega mesta," pravi | direktor Grifa Božidar Vodovnik. Naložbe pa so seveda nujne. Zlasti kočljiv je I razvod do porabnikov, saj so vodi tudi štirikrat preveliki. Pred leti namreč nihče ni razmišljalo varčevanju, v zadnjem času pa so se potrošniki razumljivo osvestili in vse bolj postavljajo v ospredje varčevanje. Na Grifu želijo usposobiti še drugi kotel, s katerim bi zadostili tehnološko toploto za vso industrijo, sedanji parni kotel pa bi rabili izključno za ogrevalne potrebe v zimski sezoni, zmogljivosti pa zadostujejo za celotno I Nazarje in še več. Pomembno je tudi, da so se | naftnim gorivom odrekli in so letos prvič kurili le lesne odpadke. Vse potrebne naložbe so seveda pogojene z zunanjo pomočjo, ki je odvisna od | urejenega lastništva, računajo pa tudi na sovla-ganja večjih porabnikov. Bodo torej kmalu lastniki? • ' M 2. aprila 1998 INTERVJU NAS vas 5 ovabljen na klepet: šef službe občinskega nadzora Rudi Vuzem 4 1 V njegovi pisani v četrtem nadstropju občinske stavbe je bilo po mizi toliko fotografij, da bi človek, ki ne bi vedel, kam prihaja, naprej pomislil, da se tam kdo poklicno ukvarja s fotografijo. Pa ne gre za to. Številni posnetki tako njemu, ki je šef občinskih nadzornikov, kot njim, služijo za dokaz, da so ukrepali tako kot je bilo tistikrat nujno. Vsak "primer" imajo poslikan. Lahko bi prišel do njih kdo in rekel, čujte, kaj se pa vi greste, jaz sem bil pa takrat z avtom na Švedskem ... Občinski nadzornik mu pa reče: to pa ne, vi pa niste bili na Svedaskem, ampak ste takrat nepravilno parkirali na Šaleški v Velenju. Hop, in po njem je. Rudi Vuzem, ki smo ga povabili na pogovor, bo sicer rekel, eh, to pa ni čisto tako. Ampak približno tako pa je. Predvsem pa bi rekel, da ni povsem tako zato, ker se občinski nadzorniki ukvarjajo še z nešteto drugimi rečmi, le da jih mi navadno opazimo takrat, ko nam za kakšne brisalce avtomobilov zatikajo listek, ki napoveduje man- datno kazen za nepravilno parkiranje. Skoraj dve leti so že med nami, zato smo njihovega šefa povabili na pogovor. Občina Velenje je bila ena prvih in še vedno je redka, kije uvedla službo občinskega nadzora. Deluje v okviru javnih gospodarskih zadev, v njej pa je zaposlenih šest ljudi. Kaj počenete? RUDI VUZEM: "Tako naše naloge kot pristojnosti so opredeljene v Odloku o službi občinskega nadzora, delujemo pa na področju komunalne urejenosti, mirujočega prometa ter javnega reda in miru." So vas občani sprejeli, vas upoštevajo? RUDI VUZEM: "So. Velik poudarek je prav na sodelovanju z ljudmi. Delamo v dveh izmenah, z dežurstvom ob sobotah, če je potrebno, pa tudi ob nedeljah." Se pogosto obračajo na vas in seznanjajo z zadevami, kijih lahko rešite? RUDI VUZEM: "Precej je klicev, predvsem v zvezi z mirujočim prometom in tistim, kar je zdaj na pomlad spet aktualno, to so pasji iztrebki. Veliko je klicev tudi zaradi rolkarjev, de-skarjev in stvari, ki sicer motijo Dr. Tonč Zunter Vse za več novorojenčkov V soboto zvečer so v Lučah ob Savinji pripravili lepo proslavo ob materinskem dnevu, ki pa je bila nekaj zares posebnega. Za to posebnost je "odgovoren" tamkajšnji zdravnik Tonč Zunter, ki seje odločil za morda nenavadno, a toliko več vredno gesto. Njegova odločitev namreč je, da bo vsakemu desetemu novorojenčku podaril hranilno knjigo z vrednostjo 1000 nemških mark. Zakaj takšna odločitev? "Ko sem pred 22 leti nastopil služno v Lučah, je bilo v kraju za dva šolska razreda novorojenčkov na leto. Število je nato začelo upadati, predlani pa sem se naravnost zgrozil, ko je prišlo na cepljenje vseg 6 otrok, čeprav je bilo rojenih nekaj več, vendar to ne spremeni dejstva in resnice. Zame osebno je to zastrašujoče. Moja odločitev seveda ne pomeni nobene vzvišenosti ali česa podobnega. Vem, da nobena ženska ne bo rodila samo zaradi tega zneska, hočem in želim pa ljudi opozoriti na ta problem, želim, da o tem razmišljajo, da se zavedo problema, saj nekaj skupno moramo ukreniti. Vesel sem, daje občinski svet sprejel odločitev, da vsakemu novorojenčku podari hranilno knjigo s skromno vsoto tolarjev, vesel sem tudi, da bo tudi župan Mirko Zamernik naslednjemu desetemu otroku podaril enak znesek kot jaz, torej smo nekaj že premaknili. Pa še nekaj me boli. Otrok se torej rodi vse manj, Popolna zmešnjava! Bojan Kontič, poslanec v državnem zboru, je v državnem zboru RS (na zahtevo iniciativnega odbora Prihove) vložil pobudo za izločitev Prihove iz občine Mozirje in priključitev k Nazarjam. Odločitev državnega zbora, da prebivalci Prihove ne bodo imeli niti možnosti, da svojo voljo izrazijo na referendumu, nam je Bojan Kontič komentiral takole: "Državni zbor je na 8. redni seji, ko je obravnaval področja, kje bodo razpisali referendume in s tem omogočili prebivalcem, da se odločijo, ali bodo imeli svojo občino, v primeru Prihove pa, ali se bodo izločili iz občine Mozirje in priključili k občini Nazarje, to Prihovčanom onemogočil. Najbolj milo rečeno sem nad to odločitvijo zelo razočaran. Pobuda je bila dana in tudi komisija za lokalno samoupravo jo je sprejela. Celo podprla je referendumsko območje Prihove in istočasno zavrnila amandma, ki gaje vložil Jakob Presečnik, s katerim je onemogočil prebivalcem naselja Prihova, da se na referendumu odločijo, kje bodo živeli. Moja ocena je, da je državni zbor s svojo odločitvijo kršil ustavne pravice kra- janov Prihove. Seveda nisem jaz tisti, ki ugotavlja ustavno spornost, to bo naredilo ustavno sodišče. Po mojih informacijah pa bo ustavni spor sprožen, saj ga bodo verjetno sprožile tudi druge občine. Pri vsem tem me najbolj moti to, da je državni zbor na tej točki glasoval na predlog koalicijskega poslanca in koalicijsko usklajeno in tako onemogočil Prihovčanom, da se sami odločijo, v kateri občini bodo živeli. Bistveno je poudariti to, da to še ni odločitev, ki pomeni, da se bo teritorialna sprememba dejansko izvedla, kajti to bo znano šele po opravljenih referendumih. Seveda moram jasno povedati stališče moje poslanske skupine ZLSD. Mi smo določene predlagane spremembe podprli, vendar na koncu, ko smo videli, kako je državni zbor sprejemal vložene amandmaje, smo ocenili, da je to, kar se je zgodilo, popolna zmešnjava. In v zaključnem glasovanju smo zato glasovali proti temu odloku." ■ bš Zan Resnik in njegova mamica sta bila prva deležna spodbude pa še večina teh gre na šolanje v Ljubljano in se praviloma ne vrne več v domači kraj. Ljubljana vsrkava najboljše, podeželju pobere najdragocenejše kar ima in ničesar ne vrača. To je nesreča za Slovenijo." mjp Vodja službe občinskega nadzora normalno življenje občanov. Njihove informacije so nam dobrodošle." Ko se začno toplejši dnevi, se pojavijo v mestu številni psi. Eni z lastniki, drugi brez in tudi zaradi njih se ljudje pogosto obračajo na nadzornike. Da naredijo red. RUDI VUZEM: "Najbolj moteči so pasji iztrebki, ki jih lastniki ne odstranijo za njimi z zelenic. Predvsem je to zelo moteče v bližini vzgojno-vars-tvenih ustanov, v mestnih parkih, na otroških igriščih. Čeprav imamo v Velenju odlok o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče, za prekrške v zvezi s tem je predvidena kazen najmanj 8.000 tolarjev, ki jo mora izreči sodnik za prekrške na predlog pristojnega organa, ljudje vneto kršijo določila." Pred časom sta v Velenju izvedli "poskus", da bi ljudje svoje štiri-nožne prijatelje prijavili in zanje plačali občinsko takso v višini 3.000 tolarjev. Se je stvar obnesla? RUDI VUZEM: "Šlo je za to, da bi prišli do nekakšnega registra psov. Ugotavljamo, da se jih je le malo odzvalo na poziv, približno 350, kar je v primerjavi z dejanskim številom majhna številka. Mi si še prizadevamo, da bi do tega prišli." Zakaj bi rabili takso? RUDI VUZEM: "Za izgradnjo pasjega azila in "odstranjevanje" potepuških psov in posledic, ki so s tem povezani." Mirujoči promet, je običajno napačno parkiranje. Imate kakšen podatek, kolikokrat ste lani denimo pri tem posredovali? RUDI VUZEM: "O točni številki bi težko govoril, za gotovo pa smo obravnavali več kot 1.100 primerov." Ko ljudje dobijo tak listek, se nekateri jezijo ? RUDI VUZEM: "Občinski nadzorniki ukrepajo skladno z odlokom o ureditvi mirujočega prometa in odloku o javnem redu in miru. Oba predvidevata tudi ugovore, ki jih dosledno in skladno s predpisi obravnavamo. Vse tudi foto dokumentiramo, s čimer laže v kasnejšem postopku ugotovimo, kdo ima prav, služba občinskega nadzora ali občan, ki ugovarja, se pritoži." Kakšni smo ljudje, kako se odzivamo. RUDI VUZEM: "Zelo različno. Večina ljudi, vsaj tisti, ki pridejo k meni v pisarno, se lepo dogovarjajo, pogledamo dejstva in najdemo rešitev problema, kadar do njega pride. Na terenu pa se dogajajo različne stvari, tudi neprijetne." Potrebujete kdaj pomoč polici- je? RUDI VUZEM: "Neposredno ne, oziroma zelo redko. Sodelujemo pa z njimi na nekaj področjih in naše sodelovanje z njimi je korektno." So predeli v Velenju, ki posebej izstopajo, ki so glede mirujočega prometa posebej problematični? RUDI VUZEM: "Gotovo je to ožje mestno jedro, območje okoli Banke Velenje in nove upravne enote." ■ Milena Krstič - Planine Mešani pevski zbor ŠC Velenje V dneh od 28. junija do 12. julija letos bo v Kanadi potekal svetovni festival pevskih zborov. Med približno 2500 nastopajočimi iz vsega sveta bo na tem zahtevnem tekmovanju nastopil kot edini slovenski predstavnik mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje, ki ga že nekaj let nadvse uspešno vodi Danica Pirečnik. Priprave na nastop zbora potekajo na Šolskem centru vse od dneva prijave dalje, saj gre za zahteven projekt in ne za tako skromen zalogaj. Gostovanje približno 70-članskega zbora bo namreč veljalo od 16 do 18 milijonov tolarjev. Stroške naj bi si porazdelili po tretjinah republiško ministrstvo za šolstvo in šport, Šolski centre Velenje oziroma lokalna skupnost z gospodarstvom vred, preostalo tretjino potrebnega denarja pa naj bi zagotovili pevci in pevke zbora sami, skupaj s starši ter njihovimi pokrovitelji. "Kanada je vse bližje, časa za aktivnosti vse manj, potrebnega denatja pa prav tako še nimamo povsem zagotovljenega. Prispevek za nastop in prijavo smo že plačali ter s tem dokazali, da si sodelovanja na tem svetovnem zborovskem tekmovanju resnično zelo želimo in se nanj vestno ter zavzeto pripravljamo, seveda skupaj s pevci in zborovodkinjo," je v pogovoru poudaril direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. Za sodelovanje na festivalu, na katerem bodo nastopili zbori, ki kaj pomenijo v svetovnem merilu tovrstne glasbe, so se odločili po posvetu s starši pevcev in pevk, s predstavniki gospodarstva ter javnega življenja v Dolini. Vsi so soglašali, da je povabilo za sodelovanje veliko priznanje za zborovo dosedanje delo. "Imenovali smo poseben organizacijski odbor, celoten projekt vodi ravnatelj naše gimnazije Andrej Kuzman. Upamo, da pri zagotavljanju potrebnega denarja prevelikih težav ne bomo imeli. Vsi, s katerimi smo sodelovali do sedaj, cenijo kakovost, .pago, prizadevnost in prepričan, s^m^ da nam bodo tudi pri uresničevanju tega zahtevnega projekta stali ob strani. Sploh pomisliti ne upamo na to, da nam ne bi uspelo." Po pomoč so se obrnili tudi v sosednje občine, od koder prihajajo dijaki šol Centra. Ob tej priložnosti je Peter Robida izrazil potrebo po nadaljnjem dolgoročnem sodelovanju in podpori staršev. Nenazadnje tudi po razumevanju sodelavcev znotraj kolektiva, saj je pogostejša odsotnost dijakov pri urah pouka zaradi intenzivnejših priprav na tekmovanje neizbežna. Organizatorji festivala Kathaumixw v Kanadi so mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje izbrali na osnovi posnetkov na zgoščenki, ki jo je zbor posnel ob lanskem praznovanju 30-letnice srednješolskega zborovskega petja in 10-letnice delovanja mešanega zbora Centra. Preveč zahtevnega dela najbrž niso imeli, saj se zbor že vrsto let uvršča v sam vrh mladinske zborovske poustvarjalnosti tako doma kot v tujini. Med njegovimi najvidnejšimi in odmevnimi dosežki v zadnjih nekaj letih velja zagotovo omeniti mednarodno tekmovanje v Nantesu (Francija), kjer je nastopilo 25 zborov (izbrali so jih med 250 prijavljenimi) in na katerem so bili pevci in pevke Centra med šestimi finalisti. Prejeli so tu tudi drugo nagrado občinstva. Pred 2 letoma je zbor nastopil na mednarodnem pevskem festivalu v Neerpeltu v Belgiji v najzahtevnejši F kategoriji (mednarodno uveljavljeni zbori) in se okitil s prvo nagrado CUM LAUDA. Na reviji mladinskih zborov v Zagorju ob Savi je prejel priznanje za najbolj prepričljivo izvedbe sodobne zborovske skladbe, za najboljši mešani mladinski in še za absolutno najboljši zbor. Glede na vse zapisano, pomislekov o smiselnosti gostovanja zaradi precejšnjega finančnega zalogaja ne bi smelo biti. Skrbne priprave, zagnanost pevcev in pevk ter njihove zborovodkinje pa vzbujajo pričakovanja o priznanju tudi na gostovanju v Kanadi. i i' t ■ - H tp 6 NAŠ vas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 2. aprila 1998 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ ^ ^ ^ 0^ Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^ X Koroška 37/b, 3320 Velenje V ; - PE VRTNARSTVO ™ V- ^0 POGREBN^SLlW3A g ^0 ** ' ■ ii X ms odi ^0 a X Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih X priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse X potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje X plačila dogovarjamo posebej. X vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508, X in mobitel 0609/640-208 ali 620-128. ^0 ^0 ^0 <0,0 ^0 ^0 ^0 ^0 1*0 H\0 ^0 t\0 ^0 ^0 ^0 <0,0 0^ 0^ 0"*, 0^ 0^ 0^ 0^ 0t\ 0^ 0^ 0^ 0f\ 0^ 0^ 0^ NAJ PR0DAJAL(KA)EC Glasujem za........................................... Iz ................................................. Moje ime in priimek.................................... Naslov ..........................Pošta............... Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. Opazili ste jih Premočno Janko Urbane V rubriki Opazili ste jih se od ponedeljka, od 10. ure dalje oziroma od dneva in časa, do katerega smo upoštevali vse prispele kupone v našem uredništvo, nič več nismo spraševali, kdo bo naj zdravnik, zdravnica, ker smo odgovor na zastavljeno vprašanje vedeli. Seveda z vašo pomočjo, bralke in bralci. Naziv naj zdravnika si - po vašem mnenju - zasluži Janko Urbane iz zdravstvenega doma v Šoštanju. S kar 137 kuponi, kar je enkrat vec, kot jih je prejela drugouvrš-čena, zasebna zdravnica Aleksandra Žuber iz Velenja, ste nagradili njegovo skrb za vaše zdravje. Na naslednji dve mesti pa sta se uvrstila Pavel Grošelj iz zdravstvenega doma v yelenju in z nekaj manj glasovi Jovan Stupar iz zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki. Vse, kar bomo izvedeli na klepetu z Jankom Urbancem, bomo zapisali v prihodnji številki našega in vašega tednika. Še to: za 21 imen, zapisanih na kuponih, smo prejeli 372 glasov. Veseli smo vašega sodelovanja in prepričani smo, da se boste vneto vključili tudi v akcijo kdo bo naj prodajalec, prodajalka. Kupone bomo zbirali vse do zadnje številke v mesecu aprilu, pošljite pa jih na že znan naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom Opazili ste jih. Žreb je določil tako, da si nagrado za sodelovanje v akciji Kdo bo naj zdravnik, zdravnica, zasluži Milena Kavčič, Ravne 84, Šoštanj. Čestitamo! Čimprej se oglasite v restavraciji Lovski dvorv Velenju, kjer vas čaka okusno pripravljena večerja v vrednosti 2000 tolarjev. Večnamenska stavba je za Luče velika pridobitev Zakaj kljubovanje cesti? Občina Luče ob Savinji je letos uspela na javnem razpisu za gradnjo 5 kilometrov ceste v zaselek Konjski vrh in 2,5 kilometra v Robanov kot. Vrednost obeh odsekov je 50 milijonov tolarjev, v ponedeljek pa so na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca del za oba odseka. Skupnega izvajalca so izbrali zato, ker bo v kratkem znan tudi izvajalec del pri nadaljnji gradnji ceste med Ljubnim in Lučami in če bo izvajalec za vse tri ceste isti, je to lahko samo ugodno. Žal pa se je pojavil velik problem glede ceste v Robanov kot. Ena lastnica zemljišča je namreč nenadoma preklicala svoj podpis na soglasju, brez tega pa ostalih dovoljenj ne morejo dobiti, torej niti graditi. Kako se bodo dogovorili v teh dneh ne ve nihče, morebitna sodna pot pa bi gradnjo prestavila v prihodnost. Zanimivo je, da ima pomisleke glede te posodobitve tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in mu je bil torej preklic podpisa precej dobrodošel. ■ JP Vaška skupnost Gorenje "Očitki nimajo osnove!" V Velenju ustanovljeno Društvo zeliščarjev To pa je bilo čiščenje! Na celotnem področju občine Ljubno je bilo v soboto več 1 živahno. Izvedli so namreč veliko pomladansko očiščevalno akcijo, na katero so se društva in krajani odlično odzvali. Kakšnih 300seji! je namreč lotilo temeljitega čiščenja okolja, številni pa so pravi pomladni dan izkoristili kar za čiščenje "pred svojim pragom," 1 so sicer sobotno akcijo imenovali. Posebej velja omeniti preko 100 članov ljubenske ribiške družine, ki so po svoji plati izvedli akcijo čiščenja struge Savinje od Logarske I doline do Grušovelj, na področju torej, s katerim gospodari RD Ljubno. Dobro organizirana akcija je imela tudi velik "izkupiček," saj so se odpadki kar grmadili, čeprav so jih sproti odvažali. Ribiči so se tokrat spet izkazali Po slabi zimi lepše poletje j Letošnja zima je bila več kot skopa tudi v Logarski dolini in temu primeren je tudi "izkupiček." Po podatkih združenja slovenskih žičničarjev so v Logarski zabeležili 2,9 milijona tolarjev izgube, izpad predvidenega dohodka pa je ocenjen na dobre 3 milijone. Zima je bila res neusmiljena, saj so v dolini lahko usposobili samo naravno drsališče, pogojev za smučanje in tek na smučeh skorajda ni bilo, no je, da so odpadle vse načrtovane prireditve, vključno s tek movanjem pasjih vpreg za evropski pokal in vsakoletni množični smučarski tek. Tarnanje seveda ne pomaga in v Logarski dolini so se že usmer ili v priprave na pomladansko in posebej poletno sezono. Zagotav jajo, da bo dolina še lepša in bolje urejena kot prejšnja leta, tudi ponudbo bodo dopolnili in obogatili, zato se nadejajo še večjega števila obiskovalcev, lasti tistih, ki bi v Logarski dolini uživali v aktivnem oddihu, za kar so možnosti skoraj neomejene. ■ JP Že letos na plin V Lučah ob Savinji so že pred časom začeli priprave na plinifikacijo kraja, saj je ogrevanje na treda goriva močno onesnaževa lo zrak. Po manjših začetkih v ožjem središču kraja in na podtagido-brih izkušenj pri tem so lani podelili koncesijo trboveljskemu podjetju Europlin, ki bo letos gradnjo nadaljevalo. Zanimanje med krajani je veliko, dela pa bodo začeli v bližnji prihodnosti. Cena priključka do hiše s števcem vred je 1350 nemških mark, seveda za tiste, ki so ob trasi, ostali bodo morali nekaj doplačati. Prav te najbližje bodo na plin priključili še do začetka letošnje kurilne sezone, ostale pa v prihodnjem letu. Pošta že junija Gradnja večnamenske stavbe v Lučah hitro napreduje, prvi "stanovalci" pa bodo v njej že v začetku junija. Pošta Slovenije je namreč že odkupila spodnje prostore in se bo vanje vselila konec maja, prostore za gasilce, večnamensko dvorano in štiri stanovanja bodo uredili do konca leta. V vaškem odboru vaške skupnosti Gorenje je prišlo do nesoglasij. Predsednik odbora Martin Ažman z določenim krogom ljudi pelje svojo politiko in podobno, se je slišalo. So se v vaškem odboru res sprli oziroma kaj se dogaja? Odgovor na vprašanje smo poiskali pri omenjenem Martinu Ažmanu. "Ne vem, kaj posebnega bi se dogajalo pri nas. Nismo razdeljeni v več taborov, nismo se sprli med seboj, svoje politike z določenim krogom ljudi na sejah vaškega odbora, ki so bolj podobne vaškemu parlamentu, si res ne morem privoščiti. O stvareh se pogovarjamo, seveda nimamo vsi enakega mnenja o njej, nato glasujemo. Presenečajo me take govorice brez osnove. Milo rečeno so vse laži in če so bile res izrečene tako kot sem slišal, bom zanje zahteval pojasnilo," nam je povedal Ažman in nadaljeval:"Nimam slabe vesti, saj vsi skupaj ocenjujemo, da smo v našem man- datu kar nekaj naredili za vaško skupnost. Res je, da bi morali še marsikaj postoriti, a ni denarja. Trudimo se, sami precej delamo, več ne moremo. Na sploh imam vtis, da nam šmarški župan ni najbolj naklonjen." Ažman povezuje širjenje laži s pripombami, ki jih je dala skupina osmih občanov vaške skupnosti Gorenje na razgrnjen prostorski plan občine Šmartno ob Paki lani. "Pripombe proti predvideni širitvi proizvodnih prostorov Gorenjevega obrata Keramika smo dali kot občani in ne kot vaška skupnost, kar naj bi mi sedaj očitali. Prav tako nismo bili odločno proti, ampak smo širitev pogojevali z odstranitvijo cistern za hrambo plina in izgradnjo plinifikacije. Našo pripombo smo utemeljevali z ugotovitvijo, da velike cisterne potencialno ogrožajo vas Gorenje in sosednje vasi. To niso pavšalne ocene. V arhivu bivše KS Gorenje smo namreč našli odgovor Keramike iz leta 1981. zanikal, da bi se umaknil pri delu tamkajšnjega kulturnega društva, katerega najbolj vneti ustanovitelj je bil prav sam. Z lokalnimi volitvami se izteče mandat članom odborov vaških skupnosti v občini Šmartno ob Paki. Od nadaljnjega razpleta dogodkov bo odvisno, ali bo Ažman še sprejel kakšno dolžnost ali ne. Do takrat pa se bo skupaj z ostalimi člani vaškega odbora in tudi krajani prizadeval za uresničitev predvidenih nalog. Med drugim za dokončanje del pri ureditvi električne napeljave v domu krajanov, v njegovih prostorih bi radi uredili še ogrevanje, obnovili temelje doma, med načrtovanimi nalogami pa so še obnova odprtega dela kanalizacije Obu - reka Paka, kamnolom - cesta, postavitev hidrantov za požarno varnost, ureditev prehoda za pešče in izgradnja pločnika Gorenje - Paška vas. ■ Tp Pred dnevi so v prostorih kadilnice v Kulturnem domu v Velenju, (ki je hkrati postala njihovo stalno zbirališče) ustanovili Društvo zeliščarjev Velenje, ki ima že ob ustanovitvi okoli 30 članov. Seveda si želijo, da bi se jim pridružili še novi, saj bodo pripravljali številna strokovna srečanja, nabirali zelišča v naravi, pripravili pa bodo tudi kar nekaj predavanj strokovnjakov iz vseh koncev države. Vse, ki bi se jim želeli pridružiti, vabijo že na današnje srečanje, ki bo ob 18. uri, sicer pa se bodo dobivali vsak prvi četrtek v mesecu. Pobudnika ustanovitve sta bila dolgoletni zeliščar Herman Mastnak in biologinja Nives Ku-gonič, ki se na ERIC-u ukvaija s preučevanjem in gojenjem zeliščih lenjski založbi Pozoj izdal tudi svojo prvo knjigo o zdravilnih zeliščih. V program dela za letos so zapisali veliko nalog, pripravili pa bodo tudi štiri predavanja; dr. Janko Rode bo spregovoril o kodeksu obnašanja članov društva zeliščarjev, Herman Mastnak bo predstavil svojo knjigo, Magda Zimic bo spregovorila o zeliščnih pripravkih za domačo lekarno, Brigita Štimac pa o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani. Pripravili bodo tudi dve strokovni ekskurziji; ogledali si bodo zeliščni vrt na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in zeliščni vrt na Kavčnikovi domačiji... ■ bš Martin Ažman: "Pri nas se ne dogaja nič posebnega." V njem sami navajajo, daje plin, ki ga uporabljajo oziroma hranijo v cisternah, izredno eksploziven in vnetljiv." Tudi govorice o tem, da ni pustil prekopa za kabelsko TV preko svojega zemljišča, naj bi bila laž. Prav tako je odločno tanja o zdravilnih Prvi predsednik društva zeliščarjev Velenje je pobudnik ustanovitve Herman Mastnak zdravilnih zelišč. "V Velenju in okolici živi veliko ljudi, ki se ukvarjajo z zeliščarstvom, a zagotovo vsem manjka kakšno novo znanje. V društvu bomo predvsem izobraževali ljudi in jih ozaveščali, da ne bodo pri nabiranju zelišč skrunili narave, saj na terenu vidiš, da mnogi zelišč ne znajo pravilno nabirati. Našim članom bomo pokazali, kje naj nabirajo zelišča, kako naj jih sušijo, hranijo in uporabljajo. Torej bomo delovali ljubiteljsko in se ves čas izobraževali, ne le na naših srečanjih, ampak tudi na terenu. Med člani imamo tudi farmacevtko in druge strokovnjake, kar se mi zdi zelo pomembno...," nam je povedal prvi predsednik društva Herman Mastnak, ki bo v kratkem pri ve- 2. aprila 1998 MED VAMI NAS ČAS 7 knjigo o sg Stockholm - Glavno švedsko mesto je letos kulturna prestolnica Evrope, zato se tam vrstijo številne prireditve. TUdi Velenjčani smo jim primaknili svoj kamenček, saj je publicist Marjan Marinšek 17. marca, točno opoldne, v prostorih tamkajšnjega društva pisateljev predstavil biografijo o švedski pisateljici Astrid Lindgren. Knjigo je lani, ob pisateljičini 90-letnici, izdala ljubljanska založba Karantanija v sodelovanju z velenjsko založbo Po-zoj. V Stockhom sta poleg avtorja knjige odpotovala tudi oblikovalec Stane Hafner in Vlado Vrbič kot predstavnik obeh izdajateljev. Po vrnitvi domov nam je Marjan Marinšek najprej povedal: "V Stock-holmu letos vrtijo številne filme po zgodbah Astrid Lindgren, v kinematografih pa vrtijo tudi najnovejši film o Piki Nogavički, ki so ga posneli v ko-produkciji Švedi, Nemci in Kanadčani." Njegova knjiga s preprostim naslovom Astrid Lindgren je bila doslej predstavljena v številnih slovenskih mestih, zagotovo pa je bilo tudi za pisatelja nekaj posebnega predstavitev knjige o tako veliki pisateljici njej osebno, v navzočnosti najboljših poznavalcev njenega življenja in dela na Švedskem. Predstavitev je pripravilo slovensko veleposlaništvo na Švedskem, ki je izdalo ličen katalog v angleščini, potovanje pa nam je omogočilo slovensko Ministrstvo za kulturo. Predstavitve so se udeležili številni visoki gostje, prijatelji pisateljice, pa njena hči Karin... Navzoče je s slovenskim vinom pozdarvila naša veleposlanica Dragoljuba Benčina, ki je poudarila izredno priljubljenost Pike Nogavičke pri Slovencih. Knjigo je švedski javnosti podrobno predstavila mariborska arhitektka in prevajalka Helena Bauman, ki že dalj časa živi in dela na Švedskem. Potem sem knjigo predstavil še sam in še enkrat popdjiril d a,se m se pftpro; cja bom, Pisateljica Astrid Lingren (prva z leve) je svojo biografijo tokrat prejela Iz rok avtorja - Velenjčana Marjana Marlnška. napisal to knjigo, odločil že pred šestimi leti, s čimer se je strinjala tudi pisateljica, govoril sem 9 dolgoletni ljubezni do Pike in Švedske in odgovarjal na številna vprašanja v stilu: "Kaj je zdaj to, da nekdo iz male Slovenije piše knjigo o tako velikem človeku, kot je Astrid Lindgren?," nam je povedal Marjan Marinšek. S svojo navzočnostjo je goste posebej počastila tudi sama pisateljica Astrid Lingred, ki je sicer redek gost na podobnih prireditvah. Marjan Marinšek ji je osebno izročil biografijo, za katero je Berta Golob zapisala, da je to eden najbolj žlaht-, nih življenjepisov, kar.jih pozna... ■ bš Treking po Medvedjem rovu KS Konovo praznuje 25-letnico Preden so se v nedeljskem jutru prvi pohodniki na novi planinski poti po mejah krajevne skupnosti spustili v gozd nad Ležnjem, je nastala še "gasilski" posnetek. Vsi so bili nasmejani in dobro razpoloženi... Velenje- Prejšnji torek je bila krajevna skupnost Konovo "stara" točno 25 let. Celo letošnje leto bodo praznovali. Nekaj prireditev seje že zvrstilo, skoraj vsak mesec do konca leta bodo pripravili še kakšno. Ena večjih je bila otvoritev planinske poti po obronkih krajevne skupnosti, ki so jo pripravili prejšnjo nedeljo. Vseh 31 pohodnikov, ki so pot opravili kljub slabemu vremenu, je bilo navdušenih, sedaj pa na pot vabijo tudi vas. Več o letošnjem praznovanju nam je povedal predsednik sveta KŠ Konovo Karli Stropnik: "Krajevni praznik praznujemo natančno 24. marca. Prav gotovo se bodo nekateri spomnili tistega lepega pomladnega dne, ko smo na ta dan posadili lipo, simbol slovenstva, in pod njo zakopali desetletni program dela krajevne skupnosti. Po desetih letih, prav na krajevni praznik, 24. marca, smo lipo presadili iz križišča pri Stropniku k domu krajanov. Takrat smo ob izkopu steklenice s programom naredili tudi analizo opravljenega dela. Vsa ta leta smo z prireditvami ali vsaj razsširjenimi sejami sveta KS proslavili ta dan, letos pa bomo praznovali celo leto. Tako smo 12. marca že imeli razširjeno sejo KS s predstavniki podjetij, ki upravljajo s komunalno infrastrukturo v kraju ter predstavniki MO Velenje. V soboto smo uspešno izpeljali kulturo prireditev, ko so pri nas gostovali gledališč«'*' iz Šentilja, v neAeljo pa smo otvorili še novo planinsko pot po meji krajevne skupnosti, kije potekala v organizaciji planinske sekcije "Do-brač" Konovo." Od kod pravzaprav ideja, da pripravijo to planinsko pot? "Ko so imeli naši planinci občni zbor, sem predlagal, da bi ovekovečili našo obletnico tudi z potjo po mejah krajevne skupnosti. Predsednik Planinske sekcije Zdenko Brložnik je k sodelovanju povabil gozdarje in še nekaj planincev, in pred štirinajstimi dnevi smo pot tudi uradno označili. Sedaj teče še uradni postopek, da bomo pot registrirali, na njej pa bodo planinci dobili tudi 4 žige; prvega pri domu krajanov, drugega na kmetiji Cevzar, tretjega pri domačiji Špital in četrtega v gostilni "Pri skalci"," je povedal naš sogovornik. Čas, ki so ga nedeljski po-hodnik porabili za to pot, je skoraj 8 ur. Najstarejši pohodnik je bil star 69 let, najmljaši pa je bil petletni Nik. Vzdušje na prvem pohodu je bilo seveda odlično! Ob koncu nas je zanimalo, kaj še pripravljajo v počastitev srebrnega rojstnega dne kraja. "23. maja bomo v Senbricu izvedli kulturno-likovni dan, v okviru občinskega pranika, 28. septembra pa bo kulturna prireditev z zaključkom del na celotni komunalni izgradnji v letošnjem letu. Oktobra planiramo še obeležitev pete obletnice konovskih štrajharjev in s to prireditvijo bi nekako zaključili letošnje proslavljanje." ■ Bojana Špegel Velenjčani v deželi Pike Nogavičke »Huda luknja s svojim temnim žrelom, ze zelo dolgo buri duhove mimoidočih, saj prvi znani pisni zapis o njenih posebnostih sega ze v daljno leto 1436. Od nekdaj so v tej temni odprtini videli večino nerazumljivih značilnosti svojega življenja in ga napolnili z vsemi svojimi strahovi. Mogoče je ravno zato ostala nedotaknjena vse do konca devetnajstega stoletja,« pripoveduje Zeljko Pompe, član Šaleško-koroškega jamarskega kluba Speleos-Siga. Jamarji tega kluba Hudo luknjo zelo dobro poznajo, čeprav pravijo, da v sebi skriva še veliko neodkritega. In ze dolgo si želijo, da bi lahko poleg vodnega rova, ki ga pozna ze veliko obiskovalcev te kraške lepotice, ljudem pokazali tudi najbolj zanimiv del jame - Medvedji rov. Zelja se jim uresničuje, saj vas po dolgih pripravah vabijo na treking skozi Hudo luknjo. Verjemite, da bo to (varno) doživetje, ki ga ne boste nikoli pozabili. Ste vedeli, da je bila Huda Luknja ena prvih turistično urejenih jam v Sloveniji?_Verjetno ne. Njena zgodovina je namreč polna vzponov in padcev. »Korenine turizma v jami Hudi Luknji, nekdaj imenovani »Jama nadvojvode Ivana«, namreč segajo v leto 1893, ko prične domačin Ivan Vivod z nekaj somišljeniki raziskovati jamo. Njihovo delo je bilo tako plodno, da so ze 22. julija 1895 dobili dovoljenje za obiskovanje jame, kar je uvrstilo Hudo luknjo med prve turistično urejene jame v Sloveniji. Najlepše obdobje je jama doživljala v tridesetih letih, ko so jamarji JK Speleus zgradili most cez reko Pako, plato ob vhodnem delu jame, mostove do jezerca pred sifonom vodnega rova in 18. avgusta 1938 jamo v dolžini 364 metrov ponovno odprli za obiskovalce. Jama je takrat gostila tudi do 20 tisoč obiskovalcev, kar bi bilo tudi za današnje razmere zelo veliko. V vojnem času je zanimanje za jamo zamrlo, a ze leta 1950 jo ponovno uredijo člani Društva za urejanje jam iz Velenja. Ob pomoči Premogovnika Velenje jo v celoti elektrificirajo. Jama sicer sluzi svojemu namenu, a jo zaradi poplavljanja mostov in problemov z vzdrževanjem cez dve leti prepustijo zobu časa. Potem skoraj dve desetletji sameva in končno leta 1968 dočaka raziskovalce iz jamarskega kluba Slovenj Gradec, ki so svojim raziskovanjem jamo podaljšali na skupno dolžino 470'metrov rovov in le šest let kasneje njihova sekcija Speleos še za nadaljnih 200 metrov,« nam pove o zgodovini jame Zeljko Pompe. Verjetno eno izmed največjih prelomnic Hude luknje predstavlja leta 1975 odkrit nov sistem rovov, kasneje imenovanih Medvedji rov. Ta druga etaža jame pred- Jamarji težko opišejo občutke in navdušenje, ki jih navdajo ob obisku ocem skritih predelov Hude Luknje. Sedaj lahko najlepši del jame, Medvedji rov, z njihovo pomočjo spoznate tudi vi! stavlja okoli 600 metrov kapniško zelo bogato okrašenih hodnikov, visokih tudi do 40 metrov. Jamarji so bili tega odkritja zelo veseli, a ko so želeli te podzemne kraške lepote predstaviti tudi ostalim, so ugotovili, daje dostop tako težak, daje mogoč le izkušenim in opremljenim jamarjem, saj se nahaja na vrhu trideset metrov visokega kamina. Za lepoto kraškega bisera so vedeli le redki, vse do 30. decembra 1991, ko so jamarji JK Speleos s prebojem med Medvedjim rovom in Lisicni-co jami povezali in s tem uresničili dolgoletne sanje -povezati Hudo luknjo s površjem. To pa je bil le prvi korak k odprtju jame za turiste. Kako v kraljestvo jamskih medvedov? »V vsej zgodovini Hude luknje so si lahko obiskovalci ogledali le vodni rov. Jamarji sedaj vabimo vse, ki si želite ogledati nedvomno najzanimivejši del jame, imenovan Medvedji rov, da dozivite kraško podzemlje na mogoče malo neobičajen način. Zberite pogum in se s strokovno usposobljenimi in izkušenimi jamarji podajte v pustolovščino. Najprej se bomo podali skozi Lisicnico, kjer se bomo po nekaj ožinah splazili preko dveh sifonov. Seveda suhi! Znašli se bomo v Medvedjem rovu, ki je v tem delu zasut z nanosi proda, grušča in ilovice, ne manjka pa tudi kosti jamskih medvedov Po ogledu rova, kije zaradi nedavnega odkritja ostal nedotaknjen v vsej svoji prvobitnosti, lahko sledi spust po 30 metrov globoki previsni steni, ki ga izvajamo z reševalnim sedežem. Primerna obutev in obleka je edina oprema, ki jo potrebujete. Od vas pričakujemo le, da po svojih sposobnostih prispevate k dobremu počutju in varnosti v skupini,« pravi o novi turistični ponudbi, trekingu skozi Hudo luknjo, naš sogovornik. Ce želite izvedeti še vec, se pozanimajte na Počitniški zvezi "Biro Kažipot" v Velenju, kjer zbirajo prijave. Hudo luknjo lahko dozivite ze ob koncu tega tedna! ■ bš Zaklad, skrit v koreninah lipe Jana @ B S (S & H Kovic s s Že na novinarski konferenci ob predstavitvi območnega festivala Turizmu pomaga lastna glava v Topolšici je Jana Ko-vič - "glavna" pri organizaciji festivala - imela veliko tremo. Kot njeni šolarji na tamkajšnji podružnični šoli, kadar jim obljubi, da bodo pisali narek ali da bo spraševala. Ni ji bilo vseeno, kako bodo ta festival izpeljali v zadovoljstvo vseh, kako se bo na njem "odrezal" njen turistični podmladek. A, se je vse izteklo srečno. "No, lahko bi bilo že kje kaj bolje, a bomo drugič popravili," je komentirala in dodala: "To je bilo kar nekaj mesecev garanja in odločitev, da bomo njegove rezultate pokazali širši javnosti, se nam je zdela prava. Otroci rabijo potrditev svojega dela od zunaj." Delu turističnega podmladka na podružnični šoli v Topolšici se pred 6 leti ni posvetila z vso vnemo in voljo zgolj slučajno. Že kot srednješolka je želela delati v turizmu, pa je pristala pred katedrom in zvedavimi glavicami. Če bi zbirala med množico tistega, kar najraje počne, bi izbrala potovanja. Letos, pravi, bo morala tovrstne "apetite" zmanjšati. Ljubi pestrost v vsakem delu, ki ga poč- ne, novi izzivi so zanjo kot magnet. "Po znamenju sem dvojček in to se pozna," je pojasnila z nasmehom na ustih. Jana je prepričana, daje sodelovanje v akciji Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava ena od priložnosti, s katero lahko šola pokaže navzven, kaj se dogaja za njenimi zidovi. Ža marsikatero simpatično zadevo, ki nastane, bi bilo škoda, če je ne bi videli tudi drugi. Otroci so nad projektnim delom navdušeni, zelo sproščeni, razpoloženje v razredu je enkratno in rezultati so temu primerni. " Nič slabši niso kot kje v Ljubljani. Ljudje, ki dajo veliko na red in zvrhano mero natančnosti, bi ob tem gotovo menili, da gre za totalen nered. A, ni tako. Pri takšnem delu lahko otroci izbirajo po svojih nagnjenjih, polni so idej in najbolje razvijajo svoje sposobnosti. Seveda je tako tam, kjer je to mogoče. Zelja po znanju mora biti prisotna, prav tako veselje, če ne je ves trud zaman." Pri primerju sebe in svoje delo danes ter na samem začetku, prizna, da je bila v prvih letih učiteljevanja strah in trepet otrok. Danes je drugačna, če- Jana Kovič: "Turizem je izziv in to imam rada." prav seje "sloves" sitne in zahtevne "tršice" še drži. "Prijateljski odnos imamo, pogovarjamo se, kadar imam slab dan, jim to tudi povem. Oni pa meni in takrat ni pisanja in ne spraševanja." Po 31 letih učiteljevanja razmišlja, kaj bo počela v penziji. Da bi čepela doma, ne pride v po-štev. Bo že kaj našla. Do takrat pa bo s svojim turističnim podmladkom zagotovo nekaj pripravila. Kaj, bo odvisno od njih samih. Jana jih le vodi in usmerja, delajo sami. In vsem je tako prav in vsi so zadovoljni. Ko bi bilo le povsod in večkrat tako! ■ Tp Huda luknja turizem - izziv za 8 NAŠ ON 2, aprila 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Prvi april Praznik šaljivcev. Včeraj je bil. Vas je kdo potegnil? Se je posrečilo vam, da ste koga? Je bila mera prava in ni šlo vse skupaj čez rob? Če ste ga na sam praznik, vam je odpuščeno, če pa si z lažmi pomagate dan na dan, če prinašate ljudi "okoli", kadar vam to pride prav in vam te služijo namesto zajtrka, vam pa ni! Bilo je nekaj, prav posrečenih potegavščin, včeraj tudi pri nas. Vrednih smeha, ne posmeha! Vsem tem je oproščeno, ni pa odpuščeno tistemu, ki nas je potegnil in to dobro potegnil, pred tednom dni, ko se še ni dalo reči: 1. april, hi, hi, hi. Pa-cek (bo že vedel, kdo je), pa tako prepričljiv je bil pred tem po telefonu, da v to, kar je po- tem poslal po pošti, še podvomil ni nihče! Če si fant od fare, če si upaš, pokliči še enkrat in povej kdo si, ker tisti, za katerega se izdajaš, za katerim se skrivaš, nisi. Čemu smo nasedli mi? Vsi po vrsti direktorju Borisu Zakošku, da bo plače zvišal za 7,3 odstotka. K sreči pa nihče ni še takoj v trgovino in na račun te "povi-šice" trosil. Verjeli smo Stanetu Vovku, da se je "uračunal", in da ima v časopisu celo stran še prazno. Ko smo jo "napolnili" in iz petnih žil zvlekli, kar se je potegniti dalo, je pa rekel, daje mislil tisto, ki bo izšla 9. aprila. Verjeli smo Bojani Spegel, kije vsa evforična hitela pripovedovati, daje zadela Jack pot, in da bo do konca življenja dobivala "Ce bedo šle plače gor, ni vrag, da ne bodo šli tudi honorarji. Tole še poslikam, potem pa povprašam," sije mislil Jože Miklavc, ko je zvedel za prvoaprilsko "povišico" na Našem času. vsak mesec 100.000 tolarjev. Ta nam je šla še najmanj v račun, verjeli smo pa, čeprav s težkim srcem, ker nas je takoj vse povabila na kavo in obljubila, da bo to počela vsak mesec, ko dobi nakazano. Nekaj prvoaprilskih je prinesel tudi včerajšnji, sredin radijski program. Kdor je nasedel je nasedel, kdor ni, pač ni. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... NAPOLEON Po krajšem počitku se je prvi slovenski boy bend, Napoleon, ponovno zaprl v studio ter začel pripravljati material za novo ploščo. Ta bo izšla v prvi polovici tega meseca, na njej pa bo trinajst pesmi. Poleg dveh, ki smo jih že imeli priložnost slišati, "Prosim ostani" (lanskoletna kandidatka za slovenski evrovizijski izv-bor) in božične "Za božič skupaj smo", bo ostalih enajst novih skladb nekoliko hitrejših in bolj ritmičnih. Z novo ploščo se fantje predstavljajo tudi v novi podobi in z novimi plesnimi koreografijami, še vedno pa ostajajo zvesti večglasnemu petju in nastopu brez instrumentov. Za poku-šino je z novega albuma, katerega naslov zaenkrat še ni znan, že moč slišati prvo skladbo "Hočem te nazaj", ki že postaja uspešnica. MICHAEL JACKSON Po popolnoma ponesrečenem poskusu njegovega nastopa na ljubljanskem hipodromu v Stožicah, se je Michael Jackson nekoliko umaknil slovenski medijski pozornosti. Novice, ki o njem prihajajo tokrat, so spet bolj zasebne narave. Michael namreč pričakuje že drugega otroka s svojo nekdanjo negovalko in sedanjo življenjsko sopotnico, ki ga je pred časom tako osrečila s prvim otrokom. Toda, družinska idila men- d.o.o., Celje CELJSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA Prešernova 18. 3000 Celje Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200. Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: ► http://www.cbh.si da le ni tako lepa kot izgleda. Michae-la ja namreč po pričevanju ameriškega rumenega tiska vedno pogosteje spet mogoče videti v družbi svoje prve žene Lise Marie Presley?! KINGSTON Ena najbolj popularnih slovenskih pop skupin in ena redkih domačih skupin, ki se s svojimi skladbami sramežljivo spogleduje z vročimi reggae ritmi, se po nekaj mesečnem zatišju, ki si ga je privoščila po novem letu, spet vrača z novo uspešnico. Skladba z naslovom "Plesati na soncu" je kot nalašč za prihajajoče toplejše dni in je narejena v lenem, zibajočem ritmu. Enostaven in nalezljiv ša la la refren pa bo poskrbel, da bo skladba hitro šla v uho in podobno kot že veliko pesmi skupine Kingston, postala velik hit. Skladba je hkrati napoved prihajajočega novega albuma, na katerega pa bo treba še kar nekaj časa počakati. Tja do jeseni. JAN PLESTENJAK Kar nekaj mesecev je že minilo odkar je domači pop pevec in mojster balad Jan Plestenjak izdal svoj zadnji album. Izdelek z naslovom "Morje" je izšel pri založbi Menart in prinesel nekaj velikih uspešnic, kot so "Latino", "Pozabljena" in "Caruso". Najnovejši single s tega albuma pa je balada "Morje", po Janovo značilno počasna in nežna. Z njo prihaja tudi nov videospot, ki bo marsikoga spomnil na prihajajoče prijetne in to- ple dopustniške dneve. BELL BOOK & CANDLE Bell Book & Candle je trio z nenavadnim imenom, ki je v lanskem in letošnjem letu uspel prodreti na zahteven evropski trg popularne glasbe. Gre za evropsko skupino, ki pa za razliko od mnogih pop izvajalcev ne prihaja z anglosaksonskega govornega I u t II i t f // LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št. 259) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 29. marca: Prijatelja po srcu se pozna Pet parov cokel Lunca nad vinogradom Naša mam'ca je taglavna Po veselici 1. STAJERSKIH 7: 2. PLANŠARJI: 2. NAGELJ: 4. IGOR & ZL. ZVOKI: 5. MLADI PRIJATELJI Predlogi za nedeljo, 5. aprila: 1. BENEŠKI: Joži, Jožica 2. FW: Tam smo doma 3. FRANK: Mamice zlate 4. HENČEK: Oj, zdaj gremo 5. KOVAČI: Kovač še kuje 9 glasov 7 glasov 7 glasov 5 glasov 2 glasova je tudi nekaj že znanih z radijskih valov. To je sicer tretji album (po "Vic-tory" in "Likal bi") te slovenske pop področja (čeprav so njihove skladbe v angleščini), ampak iz Berlina. Nemška kulturna prestolnica je skozi zgodovino postregla s številnimi pomembnimi umetniki pa tudi nekaterimi pomembnimi predstavniki pop kulture. Bell, Book & Candle so eni najnovejših. Izdali so album "Read My Sign", ki je postal zelo uspešen predvsem zahvaljujoč prvemu hitu, skladbi "Rescue me". Album beleži neverjetno prodajo po številnih evropskih državah in ker Bell, Book & Candle vedo, da je železo dobro kovati dokler je vroče, je tu že drugi single z albuma, istoimenska skladba "Read My Sign". VICTORY Ljubljanska skupina Victory je v teh dneh izdala nov album. Naslov albuma, ki je izšel pri založbi Megaton je "Zapri oči", po istoimenski skladbi s katero se je skupina predstavila na letošnjem slovenskem izboru kandidatke za nastop na finalu evrovizijske popevke. Na plošči je osem pesmi, od tega že omenjena naslovna skladba v dveh verzijah, med preostalimi pa skupine, ki je v lanskem letu praznovala svojo okroglo, deseto obletnico delovanja. PTUJSKIH PET Skupina Ptujskih pet ima novo pevko. Njeno ime je Nina Prigl, svoj ognjeni krst pa je doživela osmega marca, ko je s skupino prvič nastopila v televizijski oddaji Super pop. Pevka je debitirala v skladbi "Mama", ki je prva, ki jo je skupina posnela z novo vokalistko. Kot so sporočili iz založbe Mandarina, bo stara pevka, ki je | viti G rabner pravzaprav najbolj zaslužna za velik komercialni uspeh skupine s Ptuja, kot gostja s skupino še vedno nastopala do meseca septembra. MARK MORRISON Britanski raper Mark Morrison ima za sabo zelo naporen teden, v katerem se je bolj ali manj srečeval z varuhi zakona in večino časa preživel na sodiščih. Tako so mu v ponedeljek za šest mesecev prepovedali vožnjo motornega vozila, zaradi hudih kršitev cestno prometnih predpisov, ki jih je kršil s svojo vratolomno vožnjo. Sreda je bil zanj najbolj črn dan, saj so mu potrdili kazen enega leta zapora zaradi vpletenosti v hud pretep v nekem londonskem klubu (ki se je za nekatere udeležence končal s hu-.dimi posledicami). Edini svetel trenutek na vseh sojenjih je bil odstop od pregona zaradi nedovoljene posesti orožja, česar [;' je bil problematični glasbenik J prav tako obtožen. I To pa še ni vse. Morrisona čaka še en postopek, prav tako s i zaradi vpletenosti v ulični pretep. MiČ Študent naj Skopo poročilo po napornem koncu tedna Ta konec tedna se ne bo v Placu dogajalo nič bistveno posebnega. Celotna ŠŠK ekipa si bo celila rane, ki jih je zadobila na Akademcu in seveda premlevala vtise sobotnega večera, še bolj pa nedeljskega jutra. Za vse, ki bi radi konec meseca obiskali Sarajevo, bo v Placu visel plakat. Prosim, da si mesto na avtobusu vnaprej rezervirate, kajti število mest je omejeno. Ceno izleta je potrebno poravnati do sobote, 18. aprila. Za Naš čas iz mladinskega zdravilišča Debeli rtič - Peter Lojen In še napoved za april: 17. april: Informativni dan za maturante in nešškjevce... 18. april: Kitariada, MC Velenje, vstop prost 26. - 30. april: Izlet v Sarajevo, okvirna cena 20.000,00 SIT (število mest je omejeno) Orgelski koncert nagrajencev 26. državnega tekmovanja Pred slabim letom so se orglavci iz vse Slovenije pomerili na 26. državnem tekmovanju v Mariboru. Najbolj uspešni med njimi so se! pred dnevi predstavili tudi velenjskim poslušalcem. Nosilci nagrad J tukajšnjim ljubiteljem orgelske glasbe, ki so napolnili orgelsko dvo- rano Glasbene šole Frana Koruna Koželjskkega, niso nepoznani, saj jih je večina med njimi prve orgelske korake naredila pod budnim očesom mag. Eme Zapušek in pod njenim vodstvom dosegla tudi prve uspehe. Prvič pa sta se v Velenju predstavila študenta Visoke šole za glasbo z Dunaja in Gradca Klemen Karlin in MatejPod-stenšek. Poleg njiju so se predstavili še Valentina Čas, najmlajša mi njimi, Marko Motnik, ki zdaj nabira znanje na Dunaju, Barbara Ro-šer, še ena izmed perspektivnih mladih orglavcev, Večer paa je zaključil Tomaž Sevšek. Obiskovalci so domov odšli zadovoljni, mladi umetniki pa so se odzvali vabilu ravnatelja mag. Ivana Marina in obljubili, da bodo v Velenje še z veseljem prišli. ■ as. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Velenja OBVESTILO O OKLICU JAVNE DRAŽBE Na podlagi 75. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 18/96,36/96 in 87/97), Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti. Javna dražba bo v poslovnih prostorih zavezanca v Podveži n.h. (poleg h.š. 33 a), 3334 Luče ob Savinji, dne 09.04.1998 s pričetkom ob 9. ur Popis zarubljenih predmetov: 1. vrtalni stroj Heller, inv. št. 700001 cenilna vrednost 393.636,00 SIT 2. skobelni stroj, inv. št. 700002 cenilna vrednost 316.138,00 SIT 3. stružnica VOF Siemens, inv. št. 700003 cenilna vrednost 247.765,00. SIT 4. viličar Indos, inv. št. 700005 cenilna vrednost 2.078.801,00 SIT 5. stroj za obdelovanje, inv. št. 700010 cenilna vrednost 1.733.113,00 SIT 6. kompresor zračno-tlačni, inv. št. 700007 cenilna vrednost 158.504,00 SIT 7. kompresor 450, inv. št. 700012 cenilna vrednost 423.109,00 SIT Dražba se ne bo opravila, če se za zarubljene predmete ne doseže niti polovica cenilne vrednosti. Če se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba, na kateri se v skladu z 76. členom Zakona o davčnem postopku stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene, dne 16. 04.199£ ob 9. uri na istem mestu. Stvari se bodo prodale po načelu VlDtNO-KUPLJENO. 2. aprila 1998 KULTURA, PORTRET NAŠ ČAS 9 piKJi lOkSl (1963) V letu 1963, ko je bilo dograjeno osrednje otroško igrišče v Velenju, ko so velenjski gasilci dobili nov gasilski avtomobil in je osnovna šola Gustava Šiliha sprejela prve učence, je že v prvi številki Rudarja (v celoti je bila natisnjena v zeleni barvi) med novoletnimi čestitkami mogoče najti tudi čestitko Energo kemičnega kombinata Velenje (poslovna skupnost za izgradnjo tega kombinata je bila ustanovljena leta 1961), ki je v naslednjih letih polnil stolpce vseh jugoslovanskih časopisov. V uvodniku te številke je odgovorni urednik Jože Tekavec zapisal tudi sledeče: "Uspehe in sklepe samoupravnih organov smo preko časopisa "Rudar" poskušali v primerni obliki posredovati članom kolektiva. Tudi druge dogodke iz življenja in dela smo preko časopisa posredovali našim bralcem. Včasih nam je uspelo, da smo konkreten primer dobro obdelali, včasih pa tudi sami, ki urejamo časopis, z vsebino nismo bili zadovoljni, ker smo smatrali, da je objavljanje v časopisu preveč informativno, premalo pa akcijsko." Tudi te Tekavčeve misli potrjujejo dejstvo, daje bil Rudar, čeprav uradno le glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje, časopis, ki je poročal tudi o življenju in delu izven premogovnika. Res pa je, da so bile te novice v glavnem povezane z Velenjem in njegovo okolico in le redko z ostalimi kraji Šaleške doline in kraji ob spodnjem toku reke Pake. Med fotografijami objavljenimi v Rudarju so od leta 1963 naprej tudi fotografije Volfbenka Pajka iz Velenja. 29. aprila 1963, ko je v stalni rubriki Rudarji "Takšni smo" začelo izhajati nadaljevanje z naslovom "Pavliha rad po vseh udriha", je bila v sedmi številki Rudarja objavljena tudi novica z naslovom "Tovarna Gorenje gradi novo halo": "Tovarna gospodinjske opreme "Gorenje" bo do zaključka prvega polletja 1964 zgradila novo tovarniško halo v velikosti približno 12. 000 m2. Sama hala bo namreč zavzemala 10. 500 m2, ki ji bo dodan še prizidek za sanitarije in obratne prostore v velikosti 1. 500 m2. Lokacija te nove tovarne je v neposredni bližini železniške postaje Velenje in sicer v oddaljenosti 250 m v smeri proti Šoštanju. Načrte za nov objekt izdeluje Projektivni biro Velenje, dela same gradnje pa izvaja gradbeni obrat RLV. V nov objekt se bo preselila kompletna tovarna "Gorenje" iz dosedanjih prostorov na starem jašku, tam predvidevajo planiranje celotnega kompleksa zaradi pogrezanja." ■ dk V Galeriji KC IN razstava "Zdravljenje" Iz druge perspektive z novimi očmi V petek so v Galeriji KC Ivana napotnika v velenju odprli novo razstavo. Tokrat se z instalacijo "Zdravljenje" predstavlja Željko Opačak, ki je likovno akademijo končal v Beogradu, živi v Žalcu, v Celju ima atelje, poučuje pa na Šolskem centru Velenje. Razstava je zanimiva že zaradi svojega sporočila, je pa prvič postavljena v takšni obliki. Istočasno umetnik razstavlja tudi v Celju pod imenom "Baptisterij", oba projekta pa sta nastajala v istem času. Oba sta zelo duhovna, saj se umetnik z duhovnostjo ukvarja že dobrih deset let. Željko Opačak nam je na t^rašanje, zakaj je razstavo pmnenoval prav "Zdravljenje" povedal: "Zdravljenje je proces preseganja situacije, v kateri se človek nahaja. Osnovna ideja je zdravljenje duha in zdravljenje telesa. Na eni strani imamo vsem Željko Opačak znano klasično katoliško molitev, na drugi strani vsem znano telo. Obe stvari sta v naši civilizaciji zapostavljeni, morda malo napačno razlagani. Bistvo zdravljenja je preseganje situacije, v kateri se danes nahajamo. Razstava kaže, da naj bi eno in drugo pogledali iz druge perspektive z novimi očmi." Kako to izgleda, si boste morali ogledati sami, umetnik nam je pokazano orisal takole: "Sodobni umetnik uporablja najrazličnejše materiale, ki jih po svoji volji preureja in iz njih ustvari nekaj novega, bistveno funkcionalno novega. Uporabljam displaje, to so "stroji", ki so del reklamnega sveta, sveta oglaševanja. Na njih je klasična molitev v novem kontekstu, tu pa so še rože in kipci, ki so sicer moje delo, vendar jih uporabljam kot realne danosti; kot objekte, ki se prenašajo v nov prostor, v galerijski kontekst in s tem dobivajo nov smisel." Razstava bo na ogled do 20. aprila. ■ bš BOLERO 98 Kulturni center Ivana Napotnika Velenje se iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem obiskovalcem 9. dobrodelne prireditve BOLERO 98, posebno pa sponzorjem in vsem, ki so brezplačno omogočili, da smo za prvo investicijo v dvigalo za invalide v domu kulture Velenje lahko namenili 303. 000 SIT. Naši dobrotniki so bili: MESTNA OBČINA Velenje, PUP - Podjetje za urejanje prostora Velenje, KRS -Kabelsko razdelilni sistem Velenje, Avtohiša Jakopec in VTV Studio Velenje. Jože NAPOTNIK je brezplačno pripravil in postavil sceno, Igor PETRIČ je brezplačno uredil ozvočenje, Salon »Nevesta« Velenje in Frizerski salon »Fen« Velenje sta brezplačno uredili obleko in pričesko za voditeljico, STUDIO »R« Velenje je brezplačno oblikoval vabilo in plakat, Gregor SILC je brezplačno natisnil plakat za prireditev, FO-TOKOPIRNICA Premogovnika Velenje je brez- plačno natisnila vabila, Cvetličarna IRIS Velenje je prispevala cvetje za nastopajoče goste, učiteljice in učenci Osnovne šole PASKI KOZJAK pa so nabrali šopke pomladanskega cvetja za vse obiskovalke prireditve. Brezplačno obveščanje so nudili: VTV Velenje, Radio Velenje in NAŠ ČAS. Hvala tudi uslužbencem doma kulture Velenje ter hostesam - dijakinjam velenjske gimnazije. Vsem še enkrat HVALA! Kulturni center Ivana Napotnika Velenje PIKIN ABONMA V petek, 3. aprila ob 17.00, bo v domu kulture Velenje gostovalo Lutkovno gledališče Maribor s predstavo Svetlane Makarovič: PEKARNA MIŠ MAŠ. Svetlanine zgodbice gotovo poznajo vsi otroci. Na lutkovnem odru pa so še prav posebej privlačne. Vstopnice 600 SIT! razvoj! SVETOVANJE IN PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV drugače - CELJE, Kocbekova 4, tel.: 44 33 95, Del. čas: 9.-12. in 14.-18.h. sob. 9.-14,h - CELJE, Lilekova 3, tel.: 44 30 40, Del. čas: 8.-12. in 15.-18.h, Zaleščanski portreti 43 JAROSLAV VRTAČNIK Gabrielini starši so v Šoštanj prišli iz Savinjske doline, Slavkova mati izpod Pohorja in oče z Gorenjske. Tako se je v, 19. oktobra 1950. leta, rojenega Jara stekla savinjska, gorenjska in pohorska kri... Oče Slavko je med parti-zanjenjem pod Pohorjem izgubil roko, najprej delal v rudniku, potem pa se izšolal in bil dalj časa sekretar v Tovarni usnja v Šoštanju in do upokojitve uslužbenec na Zavodu za zaposlovanje. Mama, Kompanova Gabriela, se je pri Lenartu v Šoštanju izučila za frizerko, vendar po poroki poklica ni opravljala. Malokatera družina se je selila tolikokrat kot Vrtačniki: najprej nekaj mesecev v župnišču pri družmirski cerkvi, nato v hiši šivilje Maričeve nasproti Eržena, potem v bloku v Me-tlečah, pa na Kajuhovi ulici v Šoštanju, od tam na sedanjo Cesto talcev in končno leta 1967 v hišo očetovih staršev pri tovarni Gorenje v Velenju. Vmes se je družina povečala le še leta 1953 za Marjeto. Vsako okolje je bilo po svoje zanimivo, v Metlečah je Jaro najbolj zavidal bratrancu avto na pedala; prvi dan v vrtcu se je dve uri drl kot jesihar; s Ka-juhove ulice so hodili na Gorice rabutat sadje... Ves osnovnošolski čas so živeli v zgornjem delu Šoštanja, ki ga je takrat mulari-ja strogo razdelila na nedotakljiva področja, in ves čas je obiskoval osnovno šolo Biba Roecka. Jaro je bil precej priden, umirjen in ubogljiv fantič tudi zaradi tega, ker ga je od tretjega do sedemnajstega leta hudo mučila astma in je ob vlažnem vremenu dosti časa prebil doma / in kar nekaj tednov v otroških kolonijah na morju/. Do petega razreda je bil odličnjak, v šestem se je začel ukvarjati /kdo pa se na "Natkovi" šoli tedaj ni!?/ s košarko, iz pionirske ekipe košarkarskega kluba Elektra je napredoval med mladince, morda bi tudi med člane, če njegove kariere ne bi zaustavilo hudo vnetje jeter v trejem letniku gimnazije. Drugi del osnovne šole je tako mineval v obiskovanju šole, treningih, nabijanju žoge v domači ulici in zganjanju drobnih pobalinstev. Težav v šoli ni imel, posebnih nagnjenj tudi ne, pa ga je oče, ki je hotel, da fant pride do čimboljših pogojev šolanja usmeril na rudarsko šolo v Velenju. Zaradi slabega vida / pri košarki je polomil ničkoliko očal, ki jih je vsa polepil z obliži, da so vsaj za silo držala/ so ga na zdravniškem pregledu odklonili in tako se je leta 1965 s prvo generacijo vpisal na velenjsko gimnazijo. Vse do četrtega letnika je šlo precej gladko, na maturi je bil skoraj odličen, manj naklonjen je bil le matematiki in fiziki. Bil je dežurni recitator pesmi doktorja Prešerna in do tretjega letnika je veliko je treniral in igral košarko. V hribe je rad hodil že v osnovni šoli, v osnovni šoli je že vzljubil pse /po Šoštanju je ponosno paradiral z ogromnim mešancem med bernardincem in volčjakom/ in, ko so se v tretjem letniku preselili v Velenje, se je veliko ukvarjal z novim nemškim ovčarjem; takrat je začel tudi fotografirati in sam izdelovati fotografije - na njih je bil večinoma pes, pa rože in hribi. Dekleta je /tudi že v osnovni šoli/ raje nosil kar v srcu. Simpatije so si skorajda podajale roke. Zveza komunistov je bila kriva za eno takšnih, ko je pred sprejemom obiskoval pripravljalni tečaj - in večer za večerom spremljal eno od udeleženk tečaja peš v Šoštanj /čeprav so takrat zanesljivo že izumili avtobus/... Po malo slabšem testu pred poklicno odločitvijo mu je psiholog priporočal študij živilske tehnologije, ker zažel-jenega strojništva ali medicine ne bo zmogel. Prvič v življenju ga je nekdo pošteno razkuril in mu je zato zabrusil, da bo zares študiral živilsko tehnologijo in to smer "konz-ervne škatle"... ter odšel. Da bi bila mera polna, je imel bratranca, ki je že študiral strojništvo in čigar brihtnost so vsi sorodniki kovali v zvezde - potemtakem po njihovem mnenju Jaro istemu študiju naj ne bi bil dorasel. In gladko je leta 1969 vpisal strojništvo v Ljubljani /čeprav še vedno misli, da bi moral biti medicinec/. Študentska leta je prečemel v mrzli podstrešni sobici na Vodovodni 5, z bratrancem Markom sta pozimi študirala v rokavicah, treske za podkuriti sta si vsakih štirinajst dni prinesla v potovalki od doma. Kadar nista študirala, sta si večere popestrila s prijatelji iz Šaleškega študentskega kluba, tudi simpatije so bile, a jih ostarela in stroga gospodinja ni smela videti... Hodili so v hribe, veliko se je ukvarjal s fotografijo. Vsak teden je obvezno odšel domov, bilo je vedno kaj za urediti v hiši, na vrtu, resno se je ukvarjal s psom, napekel si je kremšnit in princesk... V počitnicah je z bratrancema s Hrvaške prevandral celo Jadransko obalo. Leta 1969 je od Termoelektrarne Šoštanj dobil štipendijo, zanjo se je vsako leto oddolžil s počitniškim delom in se končno tam leta 1975 tudi zaposlil in v spomladanskih mesecih leta 1976 diplomiral. Je še eden tistih, ki na služenje vojaškega roka nima prav nič slabih spominov. V mornarico so ga vpoklicali maja leta 1976, najprej je dal skozi štiri mesece vročine v strojnem vodu v Puli, preostanek je odslužil v Splitu kot elek-tričarv črpalni postaji na poligonu Mornariške akademije. Bil je poslušen, podpolkovnikovi hčerki je risal tehnične risbe za v šolo, napravil je kakšen manjši projekt in čas je minil. Čeprav je res, da mu je vojska dala pečat za vse življenje - decembra so mu namreč odobrili dopust, da bi se * lahko udeležil podelitve diplome. V zgodnjih urah snežene- ga dneva se je mornar pojavil na ulicah Ljubljane. Pot ga je najprej zanesla k sestri Marjeti v študentski dom za Bežigradom, kjer je spoznal njeno prijetno sostanovalko in..., če je kdaj prej omahoval, je bil zdaj izjemno odločen. Takoj po prihodu iz vojske sta se z z mariborčanko Dag-mar Cebular, 29. junija 1977 poročila. Malo tudi zato, ker je v termoelektrarni imel priložnost dobiti stanovanje. In ga tudi je - na Koroški cesti v Velenju. Zakoncema se je na pohajkovanjih po hribih in na morju pridružila črna novo-fundlanka Bela/ šolal jo je, vodil na razstave,.../, ki se je iz stanovanja leta 1981 umaknila prvorojencu Tadeju, ki je leta 1983 dobil sestrico Tjašo. Leta 1984 so se preselili v "elektrarniško naselje", na Cankarjevo ulico v Šoštanju, kjer so še danes. Prav veliko prelomnic Vrtačnik v svoji poklicni karieri ni imel. Kmalu po diplomi je opravil vse potrebne izpite, ki jih zahteva delo v elektrarni /izpit za izmenovodjo, za vodjo bloka.../, jeseni leta 1977 je postal inženir za turbinske naprave in tako skoraj sedem let kot specialist skrbel za vzdrževanje, nemoteno obratovanje naprav, za stike z dobavitelji opreme, sodeloval v Jugoslovanskem elektornergetskem združenju, načrtoval in izvajal remonte, veliko se je izobraževal na kongresih in posvetih v tujini, predaval na izobraževanjih v termoelektrarni... Za mladega inženirja takrat prostih koncev tedna skoraj ni bilo. Spomladi leta 1983 ga je delavski svet imenoval za tehničnega vodjo Termoelektrarne Šoštanj, opravil je še generalni remont in funkcijo v jeseni zares prevzel do maja 1985, ko ga je delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti direktorja in v novembru končno za predsednika poslovodnega odbora /danes direktorja/. Sredina osemdesetih let je naznanjala živahne dogodke. Na eni strani je bilo potrebno urediti položaj elektrarne / Rudarskoelektoenergtski kombinat Velenje je razpadel leta 1990/, po drugi strani pa se je začela buditi ekološka zavest v javnosti in stroki. Jaro se je kot človek, ljubitelj narave, prebivalec Šoštanja in Šaleške doline zavedal, kaj termoelelrtrama povzroča okolju, kot direktorja onesnaževalca pa so ga ljudje marsikdaj preprosto kar ozmerjali z zločincem - ne oziraje na to, da on pač ni zgradil elektrarne. Termoelektrarna je že leta 1987 sprejela sanacijski program, ki ga je z vzpostavitvijo informacijskega sistema o onesnaženosti leta 1989 dejansko začela uresničevati. Močna vrenja v javnosti glede onesnaževanja okolice z žveplovim dioksidom, so vplivala na sprejem ustrezne zakonodaje, ki je termoelektrarni omogočila uresničevanje svojih programov sanacije. Direktor je vodil usklajevanje posameznih strokovnih skupin, bil je povezava z državnimi organi, iskal in boril se je za denar, se pogajal z izvajalci - v Ljubljano se je doslej odpeljal kakšnih tisočkrat. Njegovo delo je bilo olajšano potem, ko je Termoelektrarna skupaj z inštitutom Milan Vidmar ustanovila CEE /podjetje za inženiring za energetiko in ekologijo/. In program sancije se uspešno odvija: zgradili so naprave za aditivno razžvepljevanje na vseh blokih, zgradili zaprti krogotok voda in s tem prenehali onesnaževati Velenjsko jezero in reko Pako, namestili so čistilne naprave na četrtem in leta 2000 bodo te naprave končane še na petem bloku. Takrat bo termoelektrarna imela ekološko neoporečno proizvodnjo. 0 gradnji novega bloka zaenkrat ne razmišljajo resno, trudijo pa se, da sedanji obratujejo varno in, da jim podaljšajo življenjsko dobo. Ob službi mu tudi drugih funkcij nikoli ni manjkalo: predsednik delavskega sveta delovne skupnosti /78 - 81/; predsednik delavskega sveta delovne organizacije/81 - 83/; član velenjskega izvršnega sveta /84 - 90/; član delovne skupine v JUGEL-u... zdaj je: član šoštanjskega občinskega sveta; predsednik Letalsko - modelarskega kluba Šoštanj; član upravnega odbora Aerokluba Gorenje; član delovne skupine Evropskega združenja elektroenergetskih sistemov UCPTE; član upravnih odborov Rudnika lignita Velenje, Erica in CEE; član predsedstva slovenskega komiteja svetovnega energetskega kongresa... ves čas je v društvu en-ergetikov; ni v nobeni politični stranki... Prostega časa je bilo v preteklem poldrugem desetletju malo. Še posebej hudo je bilo desetletje po prevzemu direktorskega mesta, ko mu je ob naporni službi najprej zbolel oče, po njegovi smrti pa še mati. Svojim konjičkom /psi, fotografija, hribi/ se ni odpovedal, le opustil jih je za nedoločen čas. V zadnjem času jim je dodal le še zanimanje za najžlahtnejša vina, s katerimi je napolnil hladilnik v kleti, znanje s področja enologije vztrajno poglablja in resno namerava napraviti šolo za svetovalca. Ljudje ga večinoma poznajo kot flegmatika, kar do neke mere tudi je, saj običajno preračuna za katero stvar se splača sekirati in za katero ne. Slaba volja se mu navzven ne pozna, le besede so morda bolj ostre - želodec pa ga včasih le opomni, da ni dobro vedno vsega držati v sebi. Če se mu bo tako zazdelo, bo v pokoj lahko odšel konec novembra leta 2010, do takrat pa bo ostal v svoji stroki, vzgojil kakšnega psa, posnel celo vrsto fotografij, morda celo kje zgradil majhno kočico, da bo imel dovolj prostora za številne steklenice dobre kapljice... * . - —' ■(/. Hrast 10 NAŠ ČAS OBVEŠČEVALEC 2. aprila 1998 DOM KULTURE VELENJE POLJUB ZA LAHKO NOČ (akcijski triler) Petek, 3.4., ob 21. uri Nedelja, 5.4., ob 18. uri Režija: Renny Harlin Vloge: Geena Daviš, Samuel L. Jackson,... Dolžina: 120 minut Predmestna učiteljica z amnezijo ob nasilnem obisku pobeglega kaznjenca, ki ga z lahkoto premaga, ugotovi, da obvlada borilne veščine in kmalu zatem tudi, da je čudovita metalka nožev, zato nima druge izbire, kot da ugotovi svojo pravo identiteto. MIŠJI LOV (komedija) Sobota, 4.4., ob 21. uri Nedelja, 5.4., ob 10. uri Režija: Gore Verbinski Vloga: Lee Evans, Nathan Lane,... Dolžina: 100 minut Po očetovi smrti sta brata Ernie in Lars podedovala staro, razpadajočo hišo, ki pa se je izkazala za veliko arhitekturno vrednost. Ko brata skoraj že prideta do denarja, pa odkrijeta majhno oviro na poti do bogastva. V hiši namreč živi miška, ki nima nobenega namena zapustiti svojega domovanja. Dva odrasla moška proti drobni miški. Toda miška se ne da. OSKARJEVO L.A. ZAUPNO (triler) Ponedeljek, 6. 4., ob 20. uri Režija: Curtis Hanson Vloga: Kevin Spacey, Kim Basinger Dolžina: 135 minut Jack je slaven policaj, kar mu zelo godi. Vsaka njegova aretacija je medijski dogodek, za kar poskrbi njegov pajdaš, urednik lokalnega časopisa. Jack se nepričakovano zaplete v preiskavo večkratnega umora še z dvema detektivoma in vsi skupaj se znajdejo v vrtincu brutalnih umorov, podkupnin in intrig, ki peljejo do najvišjih predstavnikov mesta. Med njimi je tudi molčeča lepotica Lyn, ki vzburi oba policaja in ve veliko več o umorih kot se sprva zdi. Dobitnik 2 Oskarjev - za prirejen scenarij in žensko stransko vlogo (Kim Basinger). KINO ŠOŠTANJ POUUB ZA LAHKO NOC (triler) Sobota, 4.4., ob 18. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI POUUB ZA LAHKO NOČ (triler) Sobota, 4. 4., ob 20.15 uri Filmi v aprilu: Nepomembneži, Bolje ne bo nikoli, Do nagega, Zlomljen glas, Dobri Will Hunting, Raztreseni profesor, Mišji lov, Mož z železno masko. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! TRGOVINA MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29 vabi k sodelovanju TRGOVSKE ZASTOPNIKE za prodajo na območju Velenja in Mozirja. Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomsko komercialne smeri, vozniški izpit B kategorije, lasten prevoz ter izkušnje pri prodaji pisarniškega materiala in biroopreme. Izbranim kandidatom ponujamo samostojno delo in stimulativno nagrajevanje, odvisno od uspešnosti pri delu. Z izbranimi kandidati bomo skladno z akti podjetja delovno razmerje sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas, delo pa je mogoče opravljati tudi, če sklenete zastopniško pogodbo. Prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Mladinske knjige TRGOVINA, d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 29. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE ** 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 0631856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 i KOMUNALNO I PODJETJE VELENJE p o. Porabnike komunalnih storitev obveščamo, da začne veljati od 1. aprila nov delovni čas na deponiji komunalnih odpadkov, in sicer: - ob delavnikih od 7. do 16. ure, - ob sobotah od 7. do 14. ure, - ob nedeljah in praznikih zaprto. Sočasno obveščamo vse uporabnike, da smo uredili brezplačen sprejem starih akumulatorjev na lokaciji komunalne deponije v delovnem času. Komunalno podjetje Velenje, p.o. Oba ;ruteQ-g S02/m3 zraka. 25.3. 27.3. 27.3. 283 28.3. 28.3. 28.3. 29.3. . mama 1998 povprečne dnevne koncentracije AMP Veliki vrh AMP Topolšica AMP Zavodnje AMP Topolšica AMP VBliki vrti AMP Zavodnje f I......»S 130 mlkro-g/m3 130 ftiikro-g, >3 14D mikro-g ti3 170 mikro-g m3 180 mikro-g/ m3 160 mikro-g m3 160 mikro-a m3 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od23.marca do29.marca 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. 923.3. D24.3. 125.3. 826.3. 027.3. 128.3. H29.3. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 2. april - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik, nočni dr. Pirtovšek in dr. O.Renko Petek, 3. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Rus, nočni dr.Gusič in dr. Slavič Sobota, 4. april in nedelja, 5. april - dežurni dr. Stravnik Ponedeljek, 6.april - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Lazar Torek, 7. april - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dr. Vrabič in dr. Stravnik Sreda, 8. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Sobota, 5. april - dr. Darinka Šuster, v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 3. aprila do 10. aprila - Tomo VVankmulIer, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. mali OGLASI KUPIM KUPIM POČITNIŠKO PRIKOLICO ZA 4 osebe. Cena po dogovoru. Telefon 865-008 dopoldne. DELNICE PODJETIJ IN SKLADOV ODKUPUJEMO. Telefon 0609-651-470. LOKALI V VELENJU ODDAM POSLOVNI PROSTOR. Telefon 858-022. POSLOVNI PROSTOR, primeren za trgovino ali pisarno, velikosti 50 m2, komunalno urejen, prodam. Telefon 892-351, po 17. uri.(Šoštanj). LOVSKA DRUŽINA LJUBNO prodaja stanovanjske prostore v "GOZDARSKEM BLOKU" na Ljubnem in rabljeno gostinsko opremo za večjo kuhinjo. Vse informacije na tel. 841 087, Ivo Kranjc. OSTALO VODOVODNE INSTALACIJE, centralno ogrevanje, novogradnje in popravila. Telefon 041-727-465. POSESTI HIŠO, vikend, 1 ha zemlje, ali po parcelah, Topolšica, prodam. Telefoh 892-240: ČETRTEK, 2. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ nevvs - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. aprila: ■; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje 107,8 MHz FM 88,9 MHz FM STEREO RDS __ . • RAZNO PRODAM KVALITENO SENO PRODAM. Telefon 881-053. FANTOVSKO OBLEKO za valeto ali birmo, poceni prodam. Telefon 852-588. FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO, št. 13, prodam. Telefon 893-871. PO SIMBOLIČNI CENI prodam posteljo s predalom in jogijem. Telefon 063-893-226. OTROŠKO POSTELJICO prodam. Telefon 852-409, po 20. uri. ULEŽAN MEŠANI HLEVSKI GNOJ in avtosedež za otroka, prodam. Telefon 863-234. DOBRO OHRANJENO SPALNICO, prodam. Ovniček, Šaleška 18 b. GRADBENO UTO 5 x 4 m, proda, Telefon 894-031, zvečer. SPALNICO, DOBRO OHRANJENO, ugodno prodam. Telefon 882-676 dopol. in 882-042, popoldan. RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO GRANITURO, 240 x 280 prodam. Telefon 857-838. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK in otroški voziček marela, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041-708-864. VISOKOTLAČNI REZERVOAR za zrak 11001, prodam. Telefon 857-459. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872. STANOVANJA V VELENJU KUPIM ZA GOTOVINO < STANOVANJE, do 2.800.000,00 SIT. • Telefon 756-000. V VELENJU ODDAM neopremljeno stanovanje. Telefon 858-022. STANOVANJE, do 35 m2, kupim. Telefon 853-284. DRUŽBENO GRASONJERO, centralna, kabelska, telefon v Mariboru, menjam za enaka ali podobno v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Žalcu, Savinjski dolini ali širši okolici. Telefon 062-317-333, zvečer. VOZILA BELO DAMSKO KOLO, prodam. Telefon 861-438. PRIKOLICO ZA PREVOZ LESA, prodam. Telefon 063-895-122, zvečer. OTROŠKO KOLO s 15 prestavami in opremo prodam. Telefon 888-620. OSEBNI AVTO BMW 318.i, ugodno prodam. Telefon 892-121, popoldne. PRODAM vrhunsko gorsko kolo SCOTT TEAM RACING, oprema SHIMANOXT. Tel.: 063/843-092. ZAPOSLITVE IŠČEM ŽENSKO SREDNJIH LET za pomoč diabetično bolni osebi. Naslov v uredništvu (obvezno znanje nemščine). telitvi, lahko s teletom, prodam. Telefon 885-938. RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO so naprodaj na farmi Janeza Žerovnika, Gornji Grad, 9. in 10. aprila, ves dan in na farmi Jožeta Bitenca, Zg. Pobrežje 11. in 16. aprila, ves dan, po ceni 200 SIT/kom. TELICO SIMENTALKO, brejo, 6 mesecev, prodam. Telefon 882-835. PIŠČANCE, 2 kg, prodamo. Telefon 885-116. PRODAJAMO JARKICE V ZAČETKU NESNOSTI. Telefon 472-071. NUDIM DELO. Informacije 2.4. od 7. do 15. ure po telefonu 711-985. ŽIVALI TELICO RODOVNIŠKO za nadaljno rejo, teško 130 kg, prodam. Telefon 892-291. KUPIM 10 dni starega telička, prodam pa domače rdeče vino Izabela. Telefon 858-594. DVE MLADI KRAVI, simentalki po OVCOZJAGNJETOM PRODAM. Telefon 882-860. KRAVO SIMENTALKO ZA ZAKOL staro tri leta. Telefon 881-757. TELETA, STAREGA D014 dni, kupim. Telefon 778-523. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 2. aprila 1998 OBVEŠČEVALEC kils vas 11 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Mahih Paloš, Donji Rainci b.b. BiH in Sabina Družic, Velenje, Janka Vrabiča 10 Frančišek Trunkl, roj. 1911, Višnja vas 36; Ivan Supovec, roj. 1927, Šoštanj, Tekavčeva c. 14; Janez Kopušar, roj. 1909, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 82; Franc Knez, roj. 1936, Velenje, Šlandrova c. 14; Marija Meh, roj. 1929, Velenje, Šlandrova c. 10; Janez Slapnik, roj. 1932, Velenje, Šmarska c. 36; Frančiška Ramšak, roj. 1922, Podgorje 12; Edvard Hleb, roj. 1944, Velenje, Šaleška c. 2/a;. Upravna enota Žalec Poroke: Matjaž Hlupič, Zabukovica in Milena Pečnik, Železno. Franc Culk, star 84 let, Gomilsko 57/a; Ludvik Dolinar, star 43 let, Zabukovica 75, Marija Vasle, stara 84 let, Gotovlje 111; Bernarda Podpečan, stara 66 let, Andraž nad Polzelo 7; Marija Podrižnik, stara 67 let, Sp. Kraše 13; Terezija Maček, stara 90 let, Zabukovica 142; Božidar Matevž Zakrajšek, star 59 let, Lačja vas 9; Marijan Butinar, star 73 let, Celje, Dobojska 8. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 0631720-003,720-660,720-662 S prihodom pomladi se začne narava prebujati, a letošnji prvi pomladni dan ni bil s soncem obsijan. Pobelila gaje zima, naša srca pa je napolnila žalost, saj nas je po hudi bolezni prerano zapustil dragi mož, oče, sin, dedi in brat TONE TAMŠE iz Hrastovca 15.1.1934 - 21. 3.1998 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, . _ . , nam pa izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Jožetu m tvojo pesem skusam^hzatabo Rebemiku jn Splošni bolnišnici slovenj Gradec Prisrčna hvala ' ' ' vsem dobrim sosedom, ki ste nam v hudi stiski stali ob strani in nam pomagali. Hvala tudi Toniju Tanjšku, Adolfu Lipniku in Stanetu Planincu za ganljive besede slovesa ter kolektivoma ERA in NAMA za pozornost in sočustvovanje z nami. Besede zahvale izrekamo tudi gospodu kaplanu Jožetu Lipovšku za opravljen obred lepe poslovilne besede, gospodu Usaiju, rudarski častni straži, godbenikom Premogovnika Velenje, pevcem in izvajalcu Tišine. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat prisrčna hvala. V našem srcu ne bo nikoli pozabljen. Žalujoči: žena Milica, hčerki Zvonka in Anica z družinama, vnuki, mama, sestri, brat in drugi sorodniki Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata ANDREJA VIRANTA iz Velenja 13.11.1955 - 21. 3.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so čustvovali z nami in nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Slavici Avberšek, godbi, pevcem, gospodu Semetu za poslovilni govor in gospodu duhovniku za opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo podjetju GOST in kolektivu Restavracije Jezero za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Štejica, sinova Andrej in Iztok ter ostali sorodniki Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. V tišini bo odslej počivala vsem draga, a mnogo prezgodaj umrla sodelavka JASNA ŠINKOVEC - MIKLAVC Pogrešali te bomo. KOLEKTIV BANKE VELENJE, d.d. VELENJE, bančne skupine Nove Ljubljanske banke ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ljubečega očeta in starega očeta IVANA SUPOVCA 7.12.1927 - 23. 3.1998 se ob teh težkih trenutkih iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom^sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu govorniku ter vsem pevcem, instrumentalnemu kvartetu, izvajalcu za odigrano Tišino in Pihalnemu orkestru "Zarja" Šoštanj za odigrane žalostinke. Žalujoči: žena Adela ter hčerka Danica, sinova Ivo in Beno z družinami ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata PETRA TEPEJA iz Lipja 10.10.1972 - 23. 3.1998 Glej, zemlja sije vez ela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zanancem, ki so čustvovali z nami in nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, izrazili pisna in (SvetlanaMakarovičj ustna sožalja> darovali cvetje, sveče, svete maše in ga tako številno pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Posebno se zahvaljujemo Sožitju - društvu za pomoč duševno prizadetim, Varstveno delovnemu centru Ježek Velenje, skupnosti Vera in Luč, govornikoma Vladu in Cvetki za besede slovesa, pevcem, pogrebcem, duhovniku gospodu Krašovcu, Filipu, dekanoma gospodoma Pribožiču in Vicmanu za lepo opravljen cerkveni pogreb in izrečene besede. Iskrena hvala družinam Najgolčan, Javornik, Kralj, Jurko, Stanku Lemežu in Vladu Usaiju. Peter, hvala Ti, za vse skupaj preživete trenutke v Tvojem kratkem, vendar lepem življenju. Tvoji: oči, mamica, brata in sorodniki Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete VERONIKE IRŠIČ Znidaijeve Veronike iz Stenice, nazadnje stanujoče v Podkraju pri Velenju 10.1.1917 - 21. 3.1998 Pošteno in skromno si živela, . . . .. . ... . pomagala vsem, dobro jim želela, se lskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zaman oko Te naše išče prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste prišli od temno Tvoje je ognjišče, blizu in daleč, nam izrazili pisno in ustno sožalje, nič več Tvojega smehljaja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako ve- bolečina in samota nas obdaja. likem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju splošnih bolnišnic in gospodu dr. Sergeju Rusu. Hvala gospodu Viliju Gomilatju za opravljen obred, gospodu Usaiju za pogrebne storitve, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami, še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil ljubeči mož, ati, dedi FRANC KNEZ iz Velenja 7.2.1936 - 21. 3.1998 Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo Tvoje je življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Šlandrove 14 in Uriskove ulice za podaijeno cvetje, sveče in mašo. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospe dr. Aleksandri Žuber, kolektivu Premogovnika Velenje, govornikoma gospodoma Gorograncu in Jelenu za lepe poslovilne besede, Rudarski godbi, Planinskemu društvu Velenje, Občnemu odboru DeSUS, pevcem, častni straži, gospodu župniku in pogrebni službi Tišina. Žalujoči: žena Pavla, hčerki Nada in Bojana z družinama. 12 KAK vas VRTILJAK 2. aprila 1998 _ | —' n ■ Franc Sever, po svojih besedah nestrankarski, po svojih ravnanjih pa zelo opredeljen svetnik v svetu Mestne občine Velenje in Pankrac Semečnik, iz vrst LDS, se večkrat zapleteta v kak pogovor v avli občinske stavbe. Največkrat si podatke "izmenjujeta" miže, da ne bi kdo videl, da se pogovarjata. REZANJE ŠOŠTANJA CAVRO Zakon in red velevata, da mora biti na vsakem gradbišču tabla, z nje pa jasno razvidno, kaj se na gradbišču dogaja. Stanovanjska politika v Šoštanju je narekovala izgradnjo novega bloka in pred tem gradbiščem že lahko opazimo eno od takšnih, tabel. Toda po prebiranju te se nam porodi več vprašanj kot odgovorov. Po tabli sodeč se ne ve, kdo je pravzaprav naročnik in kdo je investitor te gradnje. Tam, kjer bi moralo jasno pisati, kdo bo hišo plačal, piše "gradnja za trg". Ker ni jasno, kateri investitor bi to bil, lahko sklepamo, da bodo hišo na koncu, ali pa so je že plačali tisti, ki bodo v njej stanovali. Torej občina ne gradi te hiše. Kolikor pa smo lahko izvedeli, sta glavna investitorja rudnik in elektrarna, ki bosta na ta način rešila nekaj stanovanjskih težav svojih delavcev. A kot skoraj vse v Šoštanju, se je tudi tukaj zapletalo, saj pogled iz ptičje perspektive jasno kaže, da investitorskega denarja ni bilo zadosti in se tako gradi samo polovica hiše. Prav po kafkovsko pa je prebrati tudi zapis, kdo da nadzira gradnjo tega objekta. To je skrivnostni gospod Aleksander K., ki ima enak priimek, kot nekateri Kafkovi literarni junaki. Drugo gradbišče s tablo, kjer pa nesporno piše, da je naročnik del Občina Šoštanj, je obnova mostu v Širokem. Obnovljeni most in od ceste odmaknjena nova zgradba, ki stoji na parceli bivše gostilne Ograjšek, bosta veliko prispevala k boljši povezavi Šoštanja s Topolšico. A tudi ta tabla ima pri navedbi nadzornika precejšnjo zanimivost. Piše, da delo nadzira nek inženir, ki ga sicer v mestu poznamo kot gradbenega tehnika v pokoju. In tako lahko vidimo, da ob več kot sto tisoč brezposelnih v državi nek upokojenec dovoli, da se njegovo osebno ime zapiše napačno zato, da bi lahko ob tem imenu navedel namišljeni naziv inženirja, kajti drugače tega nadzora zakonito ne bi mogel opravljati. Da ne bo pomote, nadzor ni udarniško delo, ampak je dobro plačano. Mogoče ste slišali, kako je poslanec Hvalica oni dan vpil v Ljubljani, da je inženiring za gradnjo slovenskih avtocest občutno predrag. Čudno, da ne pride tega učit svojih strankarskih kolegov v Šoštanj, med katere sodi tudi omenjeni gradbeni tehnik v pokoju. Tretje gradbišče, ki ga je moč opaziti in kjer na tabli pred njim povsem jasno piše, da ga investira občina, je izgradnja parkirišča za občinsko hišo. Ta gradnja nas utrjuje v prepričanju, da sedanja oblastna garnitura v hiši niti v sanjah ne misli oditi s svojega položaja in da, kot se za vsako dobro politično skupino spodobi, trdno veruje v svojo zmago, ki bo prišla po jesenskih volitvah. Drugače si ne moremo predstavljati, da šele zadnje leto svojega mandata končno urejuje to zadevo, brez strahu, da bi jim volivci očitali, da občinski skrbijo le zase. Nadzor nad izgradnjo pa je tu povsem korekten in celo koristen, saj delo nadzoruje projektantka parkirišča. Zanimiv pa je nadzor na strehi občine, kjer je (bilo) šer eno "gradbišče". Prejšnjo sredo si je županov komunalni pribočnik, kije mimogrede tudi član sveta občine, kar udarniško o"gledal prenovljeno streho občine in je bil z opravljenim delom očitno zadovoljen. Tako bo postor-jeno mogoče plačati, občina pa je končno poskrbela za svoj travnik na strehi, pospravila seno, zamenjala svetlobno kupolo, daje v objektu sedaj bolj veselo ter na novo izolirala teraso, da ne bo več zamakalo s strehe tega častitljivega objekta. Pohvalno! ■ Perorez "Lej Rajko," se je Peter Radoja (levo), svetnik v šoštanjskem svetu (še SDS?) obrnil k Rajku Za-lezniku (SDS): "Če bi bi bil jaz v Šoštanju župan, bi bil ti pri meni Viki. Razmisli." Kar nekaj krožnikov vroče juhe se je skuhalo na zače prepevanja mešanega pevskega zbora pred nedavnim v Smarl nem ob Paki. Nekateri v moškem zboru pač niso za spremen be in ker niso zanje so se po pomoč obrnili k županu. Kaj jii je ta obljubil, optometer ni izvedel. Ve pa, da mešani pevski zb še prepeva, in da so se s pomladjo lastovke znova vrnile v s je gnezdo, kjer so se pripravljale na pevsko revijo. Ocenile s menda, da bi bilo zaradi trme nekaterih škoda prenehati pre vati v zanje jubilejnem letu. Po mnenju drugih pa so uvidele se ni dobro komu zameriti. Maneken zamenjal hudiča? I Po nekaterih podatkih se je Era Vino na trgu pred pribiti no dvema meseca predstavilo z novo vrsto vina - Martinu s pridružil Vinko. A. ker zadeva ni šla v prodajo, so vino un nili s prodajnih polic. Od nakupa naj bi menda kupce odgan la nalepka. Podobo hudiča naj bi sedaj zamenjal maneken. [ ne eden in ne drugi ne sodita na steklenico, pa vedo povedal ■ tisti, ki se na to malo spoznajo. Zaposleni, ki tovrstne pro * te financirajo, pa tako nimajo besede. 1 Tabla je padla Nekateri zlobneži v spodnjem toku reke Pake vedo ti, da so table, ki označujejo prihod oziroma odhod iz ob Šmartno ob Paki narejene po meri tamkajšnjega župana. ( to res, potem se slednjemu slabo piše. Našel se je namn do, ki je tablo v Skornem izruval in sedaj že kar nekaj tedn ži na pločniku. Nihče je ne postavi nazaj, nihče je ne odsti Jože Ograjenšek, ki ga večkrat srečamo v modri uniformi kot v civilu, je znan športni zanesenjak, še posebej ljubi so mu smučarski skoki. Tako ni čudno, da je svoj osebni jubilej (rojstni dan) proslavil kar se da "športno", med najboljšimi športnicami in športniki Velenja. Dan in noč so igrali, on pa se je s spremljevalko vrtel in vrtel. Še na mnoga leta! j v / — V korak z Evropo S poletnim časom gremo v korak z Evropo. Po času v korak, čeprav sicer zaostajamo. Pika na g Gorenje nas vedno preseneča s čim novim. Zdaj si je omislilo glasilo z naslovom Pika na G. Upajmo, da ne bodo padli pod najnovejši zakon, ki strogo določa rabo prave slovenščine. Mesec knjige April je pravi mesec knjige. Da ga le ne bodo preveč častili po naših podjetjih. Da bi delavcem delili knjige. Kontra obveščevalci Zaradi domnevnih nepravilnosti in čudnih dejanj smo pri nas dobili še politične kontra -obveščevalce. F R K A N J E 1. i evo in desno Velenje - država Za Velenje je v rajnki državi veljalo, daje država v malem. To še vedno velja, čeprav morda na malo drugačen način. Premogovnik je v večinski lasti države. Uspešnica Celjski gledališčniki so z delom, ki ga igrajo sedaj, res zadeli v polno. Njihovo delo Minister v škripcih je kar naprej aktualno. Živali v šolo Opažamo, da veliko velenjskih psov hodi v vrtce in šole. Ali vsaj na njihova igrišča, zelenice in peskovnike. Ne belo - rdeče Ker je bila letošnja zima spet zelen namesto da bi bila lepo bela, so se v mno centrih znašli spet na rdeče. Drugačno zaprtje Pravijo, da nikakor ne kaže zaradi ones naževanja okolja zapreti tovarno iveri Nazarjah. Je že lažje, da še naprej ljudje z rajo usta in nos. Gospod tolar Slovenci smo se tako navadili na marke, nas je morala država z zakonom spomniti, i je naše plačilno sredstvo tolar. Težki - netežki Tudi v našem okolju je v zemlji še pre< težkih kovin. Pa vendar naj bi bili "težji" ki ne delajo na njivah, kot pa tisti, ki delajo zemlji. Etnološka paberkovanja 60 Piše: mag. Jože Hudales Pred nami je največji krščanski praznik - velika noč, ki sojo od nekdaj raznovali na prvo pomladansko polno luno. Uvod v veliki teden predstavlja cvetna nedelja, spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Nekdaj in danes je bil ta dan posvečen blagoslovu pomladnega zelenja, ki so ga v Šaleški dolini različno imenovali. Predvojni zapisi šoštanjskega učitelja Martina Menceja, ki jih je takoj po vojni objavil Vinko Moderndorfer, o praznovanju cvetne nedelje pravijo: "V Gaberkah pri Šoštanju nesejo na cvetno nedeljo v cerkev "vejnik". Vejnik je povezek leskovih in drugih šib in je polepšan s pisanimi trakovi, mačicami, cvetjem in poredkoma tudi s posameznimi pomarančami." Vevnik in vivnik rečejo butari tudi na Tolminskem, medtem ko je tak izraz za butaro znan tudi na Koroškem (npr. Podjuna), vendar le za "bolj navadne" - neokrašene butare, ki jim sicer pravijo "presne". V velenjski okolici so cvetnonedeljski butari običajno rekli "snop", podobno kot na Vipavskem. V Šentiju je bilo običajno, da je snop napravil oče, drugje so večje izdelovali tudi starejši fantje. Snope so tu, tako kot v širši velenjski okolici, izdelovali iz leskovih in "givinih" - vrbovih vej, medtem ko so v krono snopa zvezali pušpan in božji lesek in jo okrasili z barvnimi trakovi iz krep papirja. Na vrh krone so postavili še križec, nanj pa nasadili jabolko in redkeje pomarančo. Drugje so cvetnonedeljski snop ali butaro okrasili tako, da je iz pušpanove "krone" gledala vej.a cvetočega drena, zvita v podobi srca; tako pravi pred vojno zapisano izročilo iz okolice Šmartnega ob Paki. Tisti, ki se spominjajo predvojnih "snopov" v širši velenjski okolici ali pa npr. v Šentilju pravijo tudi, da so bili snopi tu izjemno veliki - visoki tudi do štiri metre in več, tako da so ga k blagoslovu morali nesti trije fantje. V velenjski župnijski cerkvi sv. Martina so morali nekdaj odstraniti vse cerkvene lustre, da ne bi katerega zbili po tleh, v Šentilju pa so najvišje "snope" prislonili kar ob cerkveno steno, kjer so jih po maši blagoslovili. V velenjski okolici in v Šentilju so se fantje s snopi tudi "sabljali" ter poskušali drug drugemu izbiti jabolko ali pomarančo na tla. Les iz teh snopov je imel po ljudski veri posebno moč. Iz njih so narejali križce in jih zatikali na njive in travnike ter jih nabijali na hišna in hlevska vrata, kar naj bi poslopja obvarovalo vsake nesreče, zlasti pa strele. Ostanke snopa so zataknili za podstrešne tramove in jih tam hranili celo leto. Ob vsakem grmenju so s pušpanovimi vejicami kropili po hiši, s šibo iz butare so vsako leto gnali živino na prvo pašo, z njimi so se poslovili od mrliča v hiši itn. Vsa številna verovanja, ki so znana v podobni obliki po vsej Evropi, bi seveda težko razložili le s. krščanskim obredjem, zato so bila gotovo povezana z nekim predkrščanskini pomladnim čaščenjem svetega zelenja, kije varovalo hiše, njive, travnike in ljudi pred vsemi nevarnostmi. 2. aprila 1998 GRADIMO SKUPAJ NilS VAS 13 ■ -" \ * NUDIMO: KOPLAS d o.s. Če ste morda med tistimi, ki gradite ali obnavljate hišo, vam bo današnja gradbena priloga gotovo dobrodošla. Če pa se za gradnjo šele odločate, priporočamo, da jo shranite, saj vam bodo nekateri napotki, kijih prinaša, lahko tudi kasneje v pomoč. tistih, ki vam ponujajo kakršnekoli usluge na področju gradnje. Seveda jih za kakšen nasvet lahko pokličete tudi sami, saj vam bodo radi svetovali. Če vam bomo z današnjo prilogo kakorkoli pomagali pri vašem delu, bomo zelo veseli, saj je bil pri pripravi priloge to tudi naš namen. ZIMSKI VRT ALI STEKLENIK Predelava plastike in kovin Pongrac 101, 3302 Griže Tel.: 719-212 MINERVA ŽALEC d.d. močno osončenje steklenika. Z notranjimi senčili največkrat ne dosežemo takšnega učinka. Zaradi velikih steklenih površin v primerjavi z celotnim volumnom steklenika, prihaja v stekle-niku do velikih temperaturnih nihanj. Ob sončnem sevanju se v stekleniku vzpostavijo zelo visoke temperature, hkrati pa predstavljajo velike steklene površine stalno ohlajanje. Da preprečimo pregrevanje v vročih poletnih mesecih, moramo poleg senčenja zagotoviti tudi ustrezno prezračevanje. Za prezračevanje moramo predvideti zadostno število odprtin (oken in vrat), ki jih je možno odpirati navzkrižno ali jih v poletnem času celo odstraniti, včasih pa je potrebno urediti tudi prisilno prezračevanje z ventilatorji. Zastcklene površine morajo ustrezati najrazličnejšim zahtevam. V zimskem in prehodnem času je zaželjeno, da prepuščajo čim večji delež sončnega sevanja, navzven pa čim manj toplote. Hkrati morajo biti odporne na velike temperaturne razlike in mehanske obremenitve, poleg toplotne izolativnosti pa je pomembna tudi zvočna zaščita. Če pri gradnji zimskega vrta uporabljamo navadno enojno ali dvojno zasteklitev, so razmere v poletnem času kaj kmalu problematične, zaradi omenjenega pregrevanja, v zimskem času pa "" nastopi problem velikih toplotnih izgub. Sodobna dvojna izolacijska zasteklitev iz kaljenega jekla s posebno zaščito pred ultravijoličnim in infrardečim sevanjem (UV in IR zaščita), zagotavlja ugodne bivalne pogoje kar opravičuje nekoliko višjo ceno takšnih zasteklitev. Nosilna konstrukcija steklenika je lahko lesena, kovinska ali iz umetnih materialov. Če uporabimo kovinski okvir moramo notranji okvir toplotno ločiti od zunanjega, da preprečimo toplotni most in ob njem nastajanje kondenza. Kadar steklenik uporabljamo kot bivalni prostor je bolje, če zasteklimo samo navpične stene. Streho in tla pa dobro toplotno izoliramo. V stekleniku zbrana toplotna energija se akumulira v masivnih stenah za steklcnikom, zato naj bodo le-tc debelejše, če želimo povečati učinek pa jih prebarvamo s temno barvo. Toplotni izkoristek steklenika lahko izboljšamo tako. da ponoči z zunanje strani za-stremo steklene površine z debelejšim rolojem, posebnimi zastori ipd.. Steklenik je najdražji element pasivne arhitekture vendar ravno zaradi svoje večnamenske funkcije postaja sestavni del zgradb energetsko osveščenih investitorjev. Ponudba modularno zasnovanih steklenikov omogoča dela veščim samograditeljem, da večino dela opravijo sami in si tako oblikujejo steklenik po svojih željah in potrebah. Ostali pa lahko izbirajo med veliko ponudbo izvajalcev, ki ponujajo sisteme "na INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnica Tel.: 063/715-134 # vse vrste polietilenskih cevi za vodovode in plinovode, # vse vrste drenažnih cevi in cevi za odtoke, zračnike, osuševanje zemljišč in druge namene iz PVC in polietilena; # celoten program spojnih elementov za drenažo, § spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi. Cevi režemo na dolžino po želji strank! Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje na našem planetu. Najpomembnejši vir obnovljive energije na zemlji je energija sonca. Zemlja prestreže 178.000 TW energije, kar za 15.000 krat presega trenutne energetske potrebe na zemlji. Strokovnjaki se že desetletja ukvarjajo z razvojem tehničnih sistemov, ki bi to energijo kar najbolj izkoristili. Izkoriščanje sončne energije za ogrevanje stanovanjskih hiš imenujemo naravno ogrevanje zgradb. Znano je namreč, da lahko s pravilno lego zgradbe ter z razporeditvijo steklenih površin izkoristimo precejšen del sončnega sevanja, ki se akumulira v tleh ali obodnih površinah zgradbe. Med direktne sisteme za izkoriščanje sončne energije prištevamo okna in steklene (t.i. panoramske) stene. Manj razširjena je uporaba indirekt-nih sistemov kot Trombe-Michelov zid ali posebna izvedba izoliranega masivnega zidu. čeprav načeloma vsak zunanji zid, ki ima določeno sposobnost akumulacije predstavlja osnovni element solarne arhitekture. V zadnjem času načrtovalci stanovanjskih zgradb vedno pogosteje uvajajo t.i. pasivno solarno arhitekturo, katere eden najbolj reprezentativnih elementov je steklo. Drugo razširjeno ime zanj je zimski vrt, saj se skoraj vedno kombinira z bivalno funkcijo in v prehodnem obdobju predstavlja dodaten bivalni prostor idealen za preživljanje prostih trenutkov. Temu primerno je tudi opremljen s sedežnimi garniturami iz ratana ali podobnega in obilo zelenja, ki ga v poletnih mesecih preselimo na prosto. Pri javnih zgradbah so s steklenimi konstrukcijami pokriti bi-stroji, vrtovi restavracij, dodatne trgovske površine, medtem, ko pri obstoječih stanovanjskih zgradbah takšni prostori nastajajo s predelavo balkonov in teras ob dnevnih prostorih in jedilnicah. Vendar pri takšni predelavi največkrat ne moramo upoštevati vseh strokovnih načel za njihovo gradnjo, kljub temu pa s tem pridobimo koristen dodatni prostor. Običajna izvedba zimskega vrta je posebna steklena konstrukcija na južni in redkeje na vzhodni ali zahodni strani zgradbe. V tako prigrajenem prostoru, ki praviloma ne sme biti dodatno ogrevan, se zaradi sončnega sevanja ustvarijo ugodne notranje temperature, ki zadoščajo za bivanje v prehodnem obdobju (spomladi in jeseni) oziroma za prezimovanje številnih rastlin. S stališča energetske učinkovitosti je učinek steklenika dvojni. Pridobimo prostor, ki se ogreva s sončno energijo, del te toplote počasi prehaja skozi stene v prostor za steklenikom, hkrati pa so tudi toplotne izgube iz prostora manjše, ker le ta ne meji več na zunanjost. Poleg manjših toplotnih izgub je manjše tudi nihanje notranjih temperatur v prostorih za steklenikom. Zimski vrt v osnovi predstavlja toplotni medprostor med bivalnimi prostori in okolico, ki absorbira sončno sevanje. Po določenem času se v njem vzpostavi uravnotežna temperatura, ki je višja od temperature okolice, tako da so toplotne izgube prostorov za steklenikom nižje. Pri zahtevnejših izvedbah pa lahko s posebnim sistemom skozi odprtine v stenah vodimo ogret zrak v zgradbo in tako to-plozračno ogrevamo prostore za steklenikom. Med slabosti steklenikov štejemo dejstvo, da se v poletnem času močno pregrevajo, zato je potrebno vsak steklenik zasnovati tako, da ima v poletnem času možnost senčenja in prezračevanja. Najprimernejša so zunanja senčila, vendar konstrukcija steklenika največkrat to onemogoča, zato si lahko pomagamo z naravnim senčenjem, tako, da pred steklenik zasadimo listnato rastlinje in drevje, ki v poletnem času preprečuje pre- Namesto vas smo obiskali nekaj proizvajalcev in PO VAŠI ŽELJI VAM POSTAVIMO ZIMSKI VRT ALI DOBAVIMO MATERIAL senocryl v« slojne izolacijske plošče iz akriia Senocryl izolacijske plošče so UV-obstojne, ne porumenijo in ne postanejo krhke, nudijo najboljšo toplotno izolacijo in obdržijo svoje dobre optične lastnosti. UPORABA za rastlinjake, športne in industrijske hale, za zimske vrtove ter za nadstrešnice v kombinaciji z našim sistemom alu-profilov. Na razpolago v več izvedbah in širinah (debelina 16 mm), transparentna, opalna in bronza. seno lex izolacijske plošče - PC polikarbonat Senolex-PC izolacijske plošče zadržujejo dobro izolacijo in visoko propustnost svetlobe. Posebna površinska obdelava zagotavlja optimalno stabilnost na UV žarke. UPORABA Material za arhitektonsko zahtevne namene v kombinaciji z našim sistemom alu-protilov:za banjaste oboke, svetlobnike, velike svetlobne strehe, rastlinjake, arkade ter za postavitev sejmov. Na razpolago v specialnih kvalitetah, transparentna, opalna in bronza. senodur uporaba ^ ^^ _ ^^--^^ Senodur paneli in PVC ■ paneli Senolex se že vrsto let odlično obnesejo pri zasteklitvi športnih in ,., . , industrijskih hal. poliKarDonat Za vse informacije in naročila pokličite (063) 853-280 g. Ivan Dimec. 14 KilS VAS GRADIMO SKUPAJ 2. aprila 1998 POSTOPEK ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Splošno Predhodna informacija o zazidljivosti zemljišča (Informacije na Upravni enoti Republike Slovenije) Katastrska kopija (odmera zemljišča). Izdela: Geodetska uprava ali pooblaščeno podjetje za geodetske storitve. Odkup zemljišča, vpis lastništva v zemljiško knjigo (potrdilo izda zemljiška knjiga) Lokacijska dokumentacija, izdela: Pooblaščeno podjetje za urbanistično načrtovanje (Zavod za urbanizem Velenje), PROFIL d.o.o., Kočar & Kočar d.n.o. in drugi ... Soglasja, potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja: - elektro, - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija, - sanitarno soglasje (v določenih primerih), - požarno-varnostno soglasje (v določenih primerih), - soglasje sosedov in vseh prizadetih (v določenih primerih), - soglasje Podjetja za upravljanje cest (v določenih primerih), - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih), - druga soglasja, če so ta zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije. K lokacijski dokumentaciji potrebujete še: - zemljiško knjižni izpisek (zemljiška knjiga), - geološka poročila terena (Geološka služba). _ LOKACIJSKO DOVOLJENJE izda: Upravna enota Republike Slovenije Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Izdela zasebni podjetnik ali podjetja, ki so registrirana za izdelavo projektne dokumentacije. Sestavni deli projekta PGD: - arhitektura, - statika, - elektro instalacije, - strojne instalacije, - zunanja ureditev, - popis del s projektantskim predračunom, - požarno-varstveni elaborat, - elaborat varstva pri delu (pri javnih objektih, delavnicah, trgovinah, lokalih ...). ! Soglasje na projekt PGD Potrebna soglasja določa: Upravna enota Republike Slovenije: - elektroenergetsko soglasje (plačilo prispevka), - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka), - sanitarno soglasje (v določenih primerih), - soglasje upravljalca cest (v določenih primerih), - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih), - druga soglasja, če so zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije. Potrebujete še: - potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora), - potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča, - zapisnik o zakoličbi zemljišča (opravi Geodetska uprava), - potrdilo o plačilu takse za pridobitev gradbenega dovoljenja. GRADBENO DOVOUENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije Za manj zahtevne objekte je možno voditi enovit postopek samo z gradbenim dovoljenjem - brez izdaje lokacijskega dovoljenja Marko Vučina, dipl. ing. arh. Predstojnik urada za okolje in prostor MO Velenje • - ■ I PH IILllii.ll KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon: 882 567,882 626,883 005 KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Šmartno ob Paki 137, Tel.: 885-124 Vljudno vabljeni v nov poslovni center v Smartnem ob Paki (nova Kmetijska trgovina in novo blagajniško mesto Šmartno ob Paki Hranilno-kreditne službe Šoštanj). Nudimo vam ves GRADBENI MATERIAL na enem mestu: - cement, apno, opeko, različne vrste cevi; - osnovni vodovodni material, - vijake vseh vrst, - železnino, - barve in lake, - elektro material in še in še... Možnost plačila na več čekov in s kreditnimi karticami! | Del. čas: pon. - pet. 7.30 - 17.00, sob. 7.30 - 12.00 h Odlična ponudba GRADBENEGA MATERALA - v novi veliki KMETIJSKI TRGOVINI v Smartnem ob Paki! Veselimo se Vašega obiska! ! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! , *, 11»«: -s ' '^Ct" redno vzdrževanje in varstvo magistralnih, regionalnih in lokalnih cest vzdrževanje, obnavljanjein urejanje prometnih površin s pripadajočo opremo gradnja, rekonstrukcija in obnavljanje cest projektiranje cest storitve z gradbeno mehanizacijo prevoz blaga v cestnem prometu Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest, Celje p.o. Lava 42, CELJE, p.p. 448 t projektivni biro velenje prešernova 8 - telefon 853-367 862-283 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. 2. aprila 1998 GRADIMO SKUPAJ NAŠ ČAS 15 PROIZVODNJA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Samostanska ulica 3, 2360 Radlje ob Dravi Tel.&fax: 0602/71-750, Tel.: 0602/ 73- 661 BBIBIB PRIZNANI VRHUNSKI IZDELKI PO ORLIKI IN TEHNOLOGIJI "HNHMIlttk Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon; 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 TRGOVINA Z GRADBENIM RADMIRJE, Tel.: 063/841 Radmirje 11, Ljubno ob Savinji Akcija: - strešna kritina Bramac le - cement - apno - lepilo Nivedur S - steklena volna - tervol 5 cm - armaturne mreže 9x6 - kotni brusilnik KB 69 - motorna žaga Husquarna-254 MATERIALOM 342 129,90 SIT/kom 719,00 SIT 409,00 SIT 1.350,00 SIT 225,00 SIT/m2 5.377,00 SIT 8.907,00 SIT 99.330,00 SIT vse \t 322I Teharje 68 Tel.: 063/34-744, 32-825 Mob.: 0609/6I5-330 Fax: 063/32-82! VELIKA IZBIRA BETONSKEGA GRADBENEGA MATERIALA LASTNE PROIZVODNJE: * tlakovci * plošče * elementi za škarpe * robniki * ograje * mulde * cvetlična korita * kompostnik * vinogradniški stebri * cevi * fontane * kamini * in še in še... TRGOVINA: * naravni kamen za oblaganje sten ali dvorišč (PORFIDO) * sušilni elementi * vodno-nepropustni premazi * barve za beton * zidarske letve z ali brez libele * vodne tehnice * laserske vodne tehnice * okenske police vseh dimenzij in barv iz umetnega marmorja * zaščitna sredstva * razna orodja SE PRIPOROČANO! CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH □ IPP Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d. o. o. 3331 Nazarje, Lesarska 10, telefon 063/ 4231213 STAVBNO POHIŠTVO GLIN IPP * Termoizolacijska okna * Strešna okna * Vhodna in garažna vrata Zagotavljamo vam: * visoko kakovost izdelkov * dobro toplotno zaščito * konkurenčne cene in plačilne pogoje Pokličite našo komercialo po telefonu 063/ 42 31 213 ZELEZNINA GORNJI GRAD, Attemsov trg Tel.: 063/843-016 Na zalogi: - armaturne mreže - cement - apno - celotna izolacija - opeka (zidna in strešna) - elektro material - cevi - vodovni material KPC LJUBIJA Tel.: 063/831-040, 831-871 Ugodne cene v mesecu aprilu: - modul opeke - siporexa - armaturnih mrež - cementa - apna - tervola - okenskih polic - vobitekta ... Na zalogi veliko izdelkov iz betona! ZELEZNINA LUČE, Tel. 844-024 ŽELEZNINA LJUBNO, Tel. 841-241 KREDITNI POGOJI: -1+4 obrokov brez obresti - plačilo od 6 do 12 mesecev T + 5,5% obrestna mera - plačilo od 12 do 36 mesecev T + 7% obrestna mera 16 NAŠ CAS GRADIMO SKUPAJ __—.....—— —_—.,.,„„„,„, ___ 2 . aprila 1998 ZA NAJBOLJŠO STREHO NAD GLAVO PRAVA ODLOČITEV - VLAKNOCEMENTNE Z VALOVITE IN RAVNE PLOSCE ZNAKOM ZELENEGA LISTA 10 resnic: - v svetu preizkušen tehnološki proces - zdravju in okolju prijazni proizvodi - dolga življenjska doba - nad 40 let - 10-letna garancija za material in barvo - gospodarno vgrajevanje - kompleten program za streho - širok izbor oblik in formatov - svoboda pri arhitekturnem oblikovanju - barve v harmoniji z okoljem in prostorom - streha, ki zagotavlja varnost v vseh pogledih Pokličite SALONIT ANHOVO, tel.: 065/51 030, fax: 065/51 226 « SALONIT in trgovine z gradbenim materialom, ki nam zaupajo iB ANHOVO SAMO Pravkar poteka spomladansko čiščenje okolja, zato vam po konkurenčnih pogojih ponujamo naslednje storitve: 1. strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, hal ipd., ter strojno čiščenje kanalizacij, 2. zasaditve in obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnic in drevja ipd., 3. odstranjevanje kosovnih odpadkov in odpadkov od čiščenja okolja, 4. obnove krajevnih cest, trgov, parkov in zunanjih ureditev ob objektih, 5. sanacije asfaltnih in drugih površin, vključno s kompletno obnovo cestno prometne signalizacije, 6. storitve z vsemi vrstami gradbenih strojev (izkopi, planiranje, nakladanje in podobno). Poleg tega vam v našem Vrtnarstvu lahko ponudimo veliko vrst okrasnega grmičevja za žive meje, razne vrste cipres in bogato izbiro balkonskega cvetja. Informacije lahko dobite na telefon 063/898-1724 ali preko telefaxa 063/853-645, ali na mobitel 0609/626-655. Za vsako povpraševanje vam bomo radi izdelali ponudbo. POLEPŠAJMO NAŠE BIVALNO OKOLJE! mmmmm^^mgmm-■ agagsBj SIPOREK GRADBENI MATERIALI ZA DANES IN JUTRI zogorj® d.d. V TOVARNI LAHKIH GRADBENIH ELEMENTOV SIPOREX d.d. Zagorje ob Savi že 20 let proizvajamo kakovostne izdelke iz lahkega celičnega betona za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Naši gradbeni materiali so primerni za gradnjo novih objektov, nepogrešljivi pa so pri dozidavah in nadzidavah starejših objektov, kot tudi pri raznih sanacijskih delih na objektih. Siporex je naraven material, saj ga izdelujemo iz kremenčevega peska, cementa, apna in naravnega gipsa. Zaradi celične strukture dobimo elemente, ki so lahki (450 - 550 kg/m3) in nosilni (tlačna trdnost od 2,5 MPa do 3,5 Mpa). Siporex gradbeni elementi so nosilni in obenem tudi odlično toplotno izolativni (1=0,14 - 0,16 W/mK). Elementi so odporni na požar (primerni za protipožarne stene), zmrzovanje, so točnih dimenzij in se preprosto in lahko obdelujejo. Vgradnja vseh instalacijskih vodovje preprosta in hitra. Fasadne zidove lahko obdelujemo s klasičnimi fasadnimi ometi ali pa z vsemi industrijsko pripravljenimi mineralnimi ometi, ki se nanašajo " •• / VJO - Č" ■ neposredno na siporex, saj zaradi odlične toplotne izolativnosti vse dodatne toplotne izolacije niso potrebne. Objekti iz siporexa so energetsko varčni (prihranek pri ogrevanju do 30 %), omogočajo prijetno in zdravo bivanje (ugodno vplivajo na klimo v prostoru), stroški gradnje pa se v primerjavi z uporabo klasičnih materialov znižajo do 20 %. tovarna lahkih gradbenih elementov Loke 64, 1410 Zagorje ob Savi, tel. 0601 71 122, faks 0601 71 202 ENOSTAVNO IN HITRO!!! ZIDNI BLOKI IZOLACIJSKE PLOŠČE OKENSKE IN VRATNE PREKLADE STROPNE PLOŠČE NASIPNE IN SANITARNE GRANULE PROTIPOTRESNI VOGALNIKI VINOTEČNI ELEMENTI GLAVNE PREDNOSTI ELEMENTOV SIPOREX so lahki in hkrati nosilni (prost, teža do 550 kg/m3) - so natančnih dimenzij - obdelava je preprosta - potrebna je minimalna obdelava površin - so ognjevarni - so odlični toplotni izolatorji - omogočajo zdravo in prijetno bivalno in delovno okolje SIPOREX JE EDINI ENOSLOJNI MATERIAL, KI JE NOSILEN IN OBENEM ODLIČNO TOPLOTNO IZOLATIVEN! mam __—— 2. aprila 1998 GRADIMO SKUPAJ NAŠ €AS 17 Informacije in prodaja: (0602) 4; gorenjeKeramika Prodajalna keramičnih ploščic: Gorenje 1 b, 3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 40 23 270 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00 ure, sobota od 7.30 do 12.00 gorenj eKopalnice Prodajni studio za kopalnice: Primorska 6b, 3325 Šoštanj Telefon: (063) 40 22 400 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure m sasfl nuimniii uusBinu W0 iJf V času gradbenega sejma Megra 98 v Gornji Radgoni in do konca aprila vam v PRODAJNEM ŠTUDIJU KOPALNIC v Šoštanju nudimo 5% SEJEMSKI POPUST. Do razprodaje zalog so vam na voljo umivalniki iz izvoznega programa po ugodnih cenah. 18 NAS vas GRADIMO SKUPAJ 2. aprila 1998 Sodobna okna Skozi okna izgubljamo v času ogrevalne sezone največ dragocene toplote. S stališča varčevanja z energijo so okna najbolj neugodni element obodne konstrukcije naše zgradbe. V prehodnem času, spomladi in jeseni, pa začnemo ceniti njihovo drugo lastnost, to je veliko prepustnost za sončno sevanje. Ta nam omogoča dotok brezplačne energije v naše bivalne prostore, kar se pozna predvsem v na jug obrnjenih prostorih. V vročih poletnih dneh postane tudi ta lastnost vse prej kot zaželena, če bi upoštevali samo energijski (toplotni) učinek oken k našemu bivalnemu standardu, bi skoraj zagotovo prevladalo mnenje, da oken ne potrebujemo. Ker pa okna predstavljajo tudi element, skozi katerega v prostor dobimo potrebno svetlobo in zrak, ter nam omogočajo, da skozi njih spremljamo zunanja dogajanja, jih vsekakor potrebujemo. Pretok energije skozi okna Če gradimo ali obnavljamo naše stanovanje ali hišo je smiselno premisliti o tem kje, kako in kakšna okna bomo vgradili. Praviloma naj bo površina zasteklitve velika vsaj 1/7 tlorisne površine prostora. Prostori, ki so obrnjeni na jug, jugovzhod ali jugozahod naj imajo večje zasteklene površine, medtem, ko naj bodo okna, ki so obrnjena na sever, manjša. Toplotna izolativnost oken je na splošno slabša od toplotne izolativnosti drugih elementov, ki obdajajo zgradbo, hkrati pa je CEMENTNINARS7VO POLAK Gorenje 16A, Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065 vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zidakov, plošče 50 x 50, cevi betonske 15 - 30 cm in opažni zidak za škarpe, temelje ali jaške - 5 vrst. Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče! GRIZE Migojnice 4c 3 Tel. 063/717-238, 715-410 Tel. 063/715-480 (pop.) PISARNA: Žalec, cesta Žalskega tabora 1 -—-nm ■ ■ ---------W'i LAMELNE ZAVESE (vertikalne žaluzije), ALU ŽALUZIJE ROLOJE, PLISIRANE ZAVESE, SCREEN ROLOJE (zunanja zaščita pred soncem) TABELA 1 - Toplotna prehodnost "k" (W/m2K) vrsta okna vrsta zasteklitve material okvirja les plastika kovina škatlasto okno 2 x enojno steklo 2,2 - - enojno + izolacijsko 1,6 - - vezano okno izolacijsko 2,3 2,5 2,9 enojno + izolacijsko 1,7 1,9 2,3 enojno okno izolacijsko 2,5 2,6 3,1 dvojno izolacijsko, 1,9 2,0 2,4 izolacijsko + IR nanos + plinska polnitev 1,4-1,7 1,5-1,8 2,0-2,3 *0pomba: izolacijska zasteklitev-dve stekli, suh zrak v medstekelnem prostoru TABELA 2 število stekel vmesni medij razmak med stekli (mm) "k" (W/m2K) enojno - - 5,8 dvojno navadno zrak 20-100 2,8 enojno izolacijsko (dve stekli) zrak 8-16 3,3-3,0 enojno izolacijsko (dve stekli) IR nanos zrak 8-16 2,4-1,7 enojno izolacijsko (dve stekli) IR nanos argon 8-16 2,0-1,3 dvojno izolacijsko (tri stekla) zrak 8+8,12+12 2,4-2,1 dvojno izolacijsko (tri stekla) IR nanos zrak 8+8,12+12 1,9-1,6 dvojno izolacijsko (tri stekla) IR nanos argon 8+8,12+12 1,6-1,3 enojno steklo+enojno izolacijsko (tri stekla) zrak 28+8,24+12 2,0-1,9 njihova prepustnost za sončno sevanje bistveno večja, kot pri drugih elementih. Toploto, ki prehaja iz prostora v okolico imenujemo toplotne izgube, toploto, ki zaradi sončnega sevanja prehaja v prostor pa imenujemo toplotni dobitki. Od sodobnega energijsko varčnega okna pričakujemo, da bo imel čim manjše toplotne izgube ter čim večje toplotne dobitke. Toplotne izgube skozi okno so odvisne od toplotne prehodnosti okna, oziroma t.i. "k" vrednosti izražene v W/ni2K. Nižja "k" vrednost pomeni manjše toplotne izgube. Toplotna prehodnost okna je odvisna od toplotne prehodnosti okenskega okvirja in toplotne prehodnosti zasteklitve. Na velikost toplotne prehodnosti vplivajo konstrukcija okna, material iz katerega je narejen okenski okvir ter vrsta zasteklitve, "k" vrednosti za različne tipe oken so podane v tabeli-1. Več vrst oken Po konstrukciji ločimo škat-lasta okna, ki so bila v uporabi nekoč, vezana okna ter enojna TRGOVINA, Doberteša vas 46b (ob gl. križišču Šempeter-Polzela) Tel.: 702-231 GRADITELJI, po ugodnih cenah Vam nudimo ves gradbeni material: izolacije N0V0TERM, premaze za les Sadolin, barve in lake, cevi, kotnike, pohištveno železo; Kupljeno blago Vam lahko dostavimo na dom! Možen nakup na 3 obroke! - keramične ploščice, - sanitarno keramiko - mešalne baterije SE PRIPOROČAMO! —. -- a.o.o. u Tatjana Šramel - Pirnaf Mozirje, Aškerčeva 28, tel.: 063/831-727 * izdelujemo vse vrste GRADBENE DOKUMENTACIJE za stanovanjske in ostale OBJEKTE * pomoč pri LEGALIZACIJI ČRNIH GRADENJ * urejanje GRADBENE DOKUMENTACIJE Gradbeništvo Božičnik Opekarniška 1, 3000 Celje Tel./Fax: (063) 490 35 50, Mobitel: (0609) 630 550 - visoke gradnje - zaključna dela v gradbeništvu - zemeljska dela, urejanje okolice objektov Obnavljamo staro in delamo novo! - gradimo stanovanjske in poslovne objekte - izvajamo zahtevne konstrukcije, kot so zavita stopnišča, ločni in krožni elementi, komplicirana ostrešja Naši referenci sta natančnost in kvaliteta KAMNOLOM PAKA d.o.o. * PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 063/855-457 pričetku gradbene sezone vam nudimo peske po spddnjih cenah; 0 - 4 (za omete) . 880 SIT/t 4-8.i....... . . 762 SIT/t 8-16. . T.....T>. . 767 SIT/t 16-32.........796 SIT/t Tampon (0-50) .... i. .. 686 SIT/t Rovni pesek...... \ 561 SIT/t Mešanica za beton ..... 847 SIT/t % Cene so s prometnim davkom. Delovni čas vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure. > PRIDITE, VESELI VAS BOMO! 2. aprila 1998 GRADIMO SKUPAJ NAŠ vas 19 okna, ki se pretežno vgrajujejo danes. Pri prehodu toplote skozi okno je odločilna debelina med-stekelnega prostora. Zrak ali drug plin, ki ga zapolnjuje je toplotni izolator in preprečuje prehod toplote skozi okno. Tako so toplotno najugodnejša škat-lasta okna, ki imajo velik razmak med okenskimi krili, njihova slabost je slabša tesnost, veliko število reg ter enostavna enojna zasteklitev. Toplotna izolativnost vezanega ali enojnega okna je torej večja, čim večji je razmak med posameznimi stekli. Pri vezanem oknu je okvir sestavljen iz dveh kril. V vsako krilo je lahko vgrajeno enojno steklo, vmesni zračni prostor je lahko poljubno debel (10-20 mm ali več), govorimo o navadni dvojni zasteklitvi. Lahko pa je v en okvir vloženo enojno steklo, v drugega pa dvojna toplotno izolacijska zasteklitev, skupno torej trojna zasteklitev. Pri enojnih oknih je v okvir lahko vgrajena dvojna ali trojna zasteklitev. Glede na material iz katerega je izdelan okenski okvir ločimo lesena, plastična in kovinska okna. Za stanovanjske objekte so pri nas v uporabi predvsem leseni okvirji, ki imajo nizko "k" vrednost. Leseni okvirji imajo večjo toplotno izolativnost, vendar so zahtevnejši za vzdrževanje, bolj so podvrženi staranju in imajo krajšo življen-sko dobo. Vse bolj se uveljavlja uporaba oken s plastičnimi okvirji, medtem ko se okna s kovinskimi okvirji uporabljajo predvsem za opremljanje poslovnih in industrijskih objektov. Prednosti oken s plastičnimi okvirji so predvsem daljša živl-jenska doba, večja odpornost proti vremenskimi vplivom in nižja cena. Več vrst zasteklitve Tako kot različne vrste oken (škatlasto, enojno, vezano), poznamo tudi različne vrste zasteklitve. Sodobna okna imajo običajno d vojno ali trojno zasteklitev, naj omenimo, da uporaba enojne zasteklitve v ogrevanih prostorih pri nas ni dovoljena. Na samo toplotno izolatinost ima največji vpliv debelina medstekelnega prostora in medij (plin), ki ta prostor zapolnjuje. Dodatne učinke pa dosegajo proizvajalci s posebnimi tankoslojnimi nanosi kovinskih par na steklo. Takšen nanos lahko prepreči prehod dolgovalovnega toplotnega (infrardečega) sevanja iz prostora v okolico in prehod utravijoličnega sončnega sevanja iz okolice v prostor. Pri posamezni zasteklitvi lahko nanesejo enega izmed obeh nanosov, glede na učinek, ki ga želijo doseči, možna pa je tudi kombinacija obeli nanosov pri isti zasteklitvi. Okno s takšno zasteklitvijo (IR nanos na zunanji strani notranjega stekla in UV nanos na notranji strani zunanjega stekla) preprečuje velike topiotne izgube pozimi ter toplotne dobitke in pregrevanje prostorov, zaradi sončnega sevanja poleti. Z vmesno plinskopol-nitvijo z inertnim plinom (npr. Argonom) lahko ta učinek še povečajo. Debelina posameznega stekla (šipe) nima bistvenega vpliva na toplotno izolativnost okna. V tabeli-2 so najbolj pogosto uporabljene zasteklitve in pripadajoče vrednosti. Iz tabele-2 lahko ugotovimo, da je enojno izolacijsko steklo, poznano pod izrazom "termopan", pri katerem je vmesni prostor med dvemi stekli napolnjen s suhim zrakom, slabše kot navadna dvojna zasteklitev pri vezanem oknu. Vsi, ki ste takšna okna kupili ali jih kupujeta v veri, da imate dobra toplotno izolacijska okna živite v zmoti. Pomemben napredek pri povečanju toplotne izolativnosti oken je pomenila šele izdelava zasteklitve z 1R nanosom v kombinacijo s plinsko polnitvijo medstekelnega prostora. Takšno zasteklitev je mogoče dobiti tudi pri nas, v svoja okna pa jo vgrajujejo vsi večji proizvajalci stavbnega pohištva pri nas. ■ Karmen Rotnik, dipl. ing. str. OGREVANJE S PLINOM - PRIJAZNO LJUDEM IN OKOLJU Tudi v Sloveniji se hitro razvija plinificiranje. V mnogih krajih izvajajo napeljavo primarne plinske instalacije. Nekaj nasvetov za lažjo odločitev in pripravo za prehod na nov način ogrevanja Če se tudi vi odločate, da se boste v bodoče ogrevali s plinom, morate paziti na več stvari. Ustreznost dimnika Vsekakor je potrebno najprej preveriti, če je vaš obstoječi dimnik ustrezen za priklop plinskega kotla (peči) oziroma za ogrevanje s plinom. Dimnik pregleda za to strokovno usposobljena in pooblaščena oseba. Ponavadi je to dimnikarska služba, ki na določenem področju skrbi za dimnike. Način odvajanja dimnih plinov V ponudbi Gorenja Servis je široka paleta plinskih kotlov (peči), med katerimi so modeli, ki jih priključimo na dimnik, za določene modele pa klasičnega dimnika ne potrebujemo. Prvi so kotli (peči) z naravnim vlekom dimnih plinov. Ti zajemajo zrak za izgorevanje iz prostora, v katerem so nameščeni. Drugi so plinski kotli (peči) fasadne izvedbe ali, povedano drugače, kotli s prisilnim vlekom. Pri teh kotlih (pečeh) gorilec ne uporablja zraka iz prostora, v katerem deluje, ampak ga vleče skozi koaksialno cev, ki je speljana od kotla (peči) skozi steno (zid) direktno na prosto. Ventilator, ki je nameščen v kotlu (peči), izpihuje dimne pline na prosto. Zato pri teh plinskih kotlih (pečeh) ni potrebna sanacija ali celo nova izgradnja dimnika. Moč kotla Zelo pomemben je pravilen izbor moči kotla (peči). Najboljše izkoristke kotla dosežemo, če je le-ta maksimalno obremenjen. Zato nikakor ni smotrno kupiti plinski kotel (peč) z "rezervo". Najenostavnejši izračun za izbiro kotla: površino objekta pomnožimo (stanovanja) s 100 W. Tako za ogrevanje stanovanja z 80 m2 površine zadostuje 8kW kotel, pri stanovanjski hiši s površino 280 m2 pa kotel (peč) z močjo 28 kW. Za izbor kotla (peči) je pomemben tudi način segrevanja sanitarne vode. Segrevanje sanitarne vode Za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v stanovanjskih blokih priporočamo stenske kotle s pretočnim bo-jlerjem. Pretočni bojlerza pripravo sanitarne vode ogreva san- itarno vodo le takrat, ko jo uporabljamo. Gorilnik se vključi in greje vodo, ko odpremo vodo na bateriji (pipi) in se izključi, ko pipo zapremo. Pri izbiri plinskega kotla za ogrevanje stanovanjske hiše z dvema kopalnicama oziroma več odvzemnih mest tople sanitarne vode priporočamo kotel z akumulacijskim bojlerjem. Ti bojlerji so lahko 50, 60, 85 ali 130-litrski, odvisno od modela plinskega kotla (peči). Prav tako so lahko ti kotli stenski ali stoječi. V primeru, da že imate kvalitetni bojler v uporabi (od toplotne črpalke ali solarnega sistema), izbere kotel (peč) samo za ogrevanje in le-ta potem preko določenih regulacij segreva tudi sanitarno vodo v tem bojlerju. Priključitev plinskega štedilnika na plinovodno omrežje Če ste se odločili, da si napeljete plinsko instalacijo v stanovanje ali hišo, ne bo odveč obvestilo, da lahko napeljete plin tudi do štedilnika, katerega ste imeli sedaj priključenega na jeklenko. V tem primeru je potrebna na štedilniku manjša predelava, ki jo bo strokovno opravil serviser Gorenja Servis. Vse podrobnejše informacije vam bodo z veseljem posredovali strokovnjaki v Gorenju Servis, telefon 854-030. Trgovina z gradbenim materialom "POŠTAJNER" Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 893 157 Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so IZJEMNO UGODNI plačilni pogoji! Delovni čas: pon.-pet. od 8h do 19h, sob. od 8h do 13h. V nujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven delovnega časa! }ililEX TALI ON d.o.o. PE Šempeter v Savinjski dolini Tel.: 063/701-113 Fax: 063/701-232 d.o.o. TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM ŽALEC, Šlandrov trg 20a (Filipov trg) Tel.: 063/715-717, 716-106 SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ELEKTRO MATERIALA Ves elektro-instalacijski material: - zemeljski kabli, - kabli za hišne instalacije, - priključne in razdelilne omarice z opremo (fi stikala, varovalke), - oprema za fino instalacijo (vtičnice, stikala, luči), - Fischer program za enostavne in specialne pritrditve, - program montažnih kanalov, -... in druga specialna oprema za elektrotehniko. d.O.O. Petrovče 188, tel. 708-701 Petrovče GARAŽNA VRATA (železna in aluminijasta, izolirana) -sekcijska; poreklo: Kanada, Italija, Nemčija POZOR: izdelava možna PO MERI! • MOTORNI POGONI za GARAŽNA in VRTNA vrata (garancija 2 - 5 let!) • NOVO: GARAŽNA VRATA "GUTTOMAT" - sekcijska lamelna, stropno in stransko odpirajoča, za dom in industrijo Zastopa: ADUT M-5 d.o.o. Ljubljana Prodaja in montira: ELVO d.o.o. Petrovče od 8. - 12. vlto lil^lUviBl^il^L ^Ijj^l^ Saunier Duval - visoka kakovost priznanega francoskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo - gospodarno in zanesljivo delovanje - ekskluzivni zastopnik in serviser gorenje servis 3503 Velenje, Partizanska 12 Dodatne informacije, ki bodo olajšale vašo odločitev, vam bomo z veseljem posredovali. Pokličite nas: 063/854-030 i PRIJAZNI LJUDEM IN OKOLJU 20 k\AŠ vas GRADIMO SKUPAJ 2, aprila 1998 keramične ploščice vrhunska kopalniška oprema: JACUZZI, PORCELANOSA, VENIS, VILLEROY & BOCH, LAUFEN, GROHE, COOPERATIVA CERAMICA D'IT ALI A ■ PE Celje, Lava 7,3000 Celje, tel.: (063) 452-300 tel./fax: (063) 452-303 ■ KE0R d.o.o.. sedež: Zrkovska cesta 87,2000 Maribor, tel.: (062) 511-384,513-837, fax: (062) 510-633, http: //www.keor.si ■ PE Beltinci, Bratonci 5,9231 Beltinci, te!/fax: (089) 42-151,41-473 ■ PE Ptuj, Vošnjakova 6,2250 Ptuj, tel.: (0B2) 776-019 ■ PE Zamarkova, Zamarkova pri Lenartu 20, tel.: (062) 724-650 KEOR nove dimenzije bivanja Kaj vse se bo v vašem življenju spremenilo v prihodnjih 30 letih? Najverjetneje boste tako kot naša družina z Drenovega Griča zamenjali kar nekaj avtomobilov. Spremenili notranjo opremo svojega doma. Našli boste čas za vse, kar vas je že od nekdaj veselilo. Napredovali boste na boljše delovno mesto ali pa se morda upokojili. Vaši otroci bodo odrasli in odšli od doma. Na vašem vrtu se bodo vedno pogosteje igrali vnuki ... Nekaj pa bo zagotovo ostalo isto. Ekološko neoporečna varna Bramacova streha, ki ste jo izbrali danes, bo zaradi svoje trajnosti nad vašo glavo tudi čez 30 let. In zaradi gospodarnosti, estetskega videza in celovitosti sistema boste še vedno navdušeni nad njo. Bramac d.o.o., Dobruška vas 45, 8275 Škocjan / tel.: (068) 322 007, 76 494, faks: (068) 76 290 / \ V* Bramac d.o.o., Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž 1 r| ^ m tel.: (0602) 85 074, 85 647, faks: (0602) 85 206 internet: http://www.infotehna.si/bramac e-mail: bramac@eunet.si VEGRAD d.d. Prešernova 9/a, Velenje Telefon: 063/856-712 Telefax: 063/855-438 VEGRAD d.d. VELENJE je primeren in zanesljiv pogodbeni partner za vaše investicijske namene. Za vas gradimo poslovne prostore, lokale, obrtne delavnice in stanovanja. POKLIČITE NAS in skupaj bomo pri poiskali najugodnejšo rešitev! V skladu z zahtevami kupcev se je VEGRAD kot elastično in fleksibilno podjetje prilagajal tržnim zakonitostim in vedno sledil zahtevam, ki jih je narekoval Vegradov program in cilj biti uspešen in kvaliteten. Zato Vegradov"posodobljenf' moto še vedno ostaja: TRADICIJA, ki zagotavlja kvaliteto in PRESTIŽ, ki obijublja VEČ! Danes VEGRAD izvaja vse vrste dejavnosti pri gradnji objektov in kompleksov: ♦ idejne zasnove, projektiranje, svetovanje, izvajanje posameznih gradbenih in zaključnih del z najnovejšimi materiali, ♦ graditve celotnih objektov in kompleksov, gradnjo s prefabriciranimi montažnimi sistemi, ♦ inženiring, projekte "na ključ" in prenos znanja (know-how). Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi " Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.23% dalje. Posojilo Vam je na voljo za obdobje od 1 leta do 15 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka eeije V varnem zavetju tradicije 2. aprila 1998 GRADIMO SKUPAJ NAS CAS 21 glin R v ZagarStVO nazarje Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov Lesarska 10, 3331 Nazarje, telefon: 063/4231-400, 4231-401, 4231-403, 832-422, faks: 063/831-920, 832-243 NAS PROIZVODNI PROGRAM: MOŽNOST NAKUPA Z OBROČNIM ODPLAČEVANJEM POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! BREZ OBRESTI! KONKURENČNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI! s CIGRAD d.o.o. GRADNJE Ravne 103/c, 3325 Šoštanj Tel.:063-893-074 Fax:063-893-013 Mobitel: 0609-61 4-21 7 S PODIZVAJALCEMA KREVZEL instalacije s.p, VODOVOD, OGREVANJE, PLIN TRG SVOBODE 5,3325 Šoštanj, Tel.: 063 / 881 - 038, 881 - 870 Fax.: 063 / 881 - 812, Mob.: 0609 / 614 - 216 t -J L ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA, AVTOMATI« ŠIBKOTOČNE INST. IN NAPRAVE ČRNOVA 57, 3320 Velenje, Tel. / Fax 063 / 853 - 468, Tel. 063 / 862 - 977, Mob.: 0609 / 624 - 912 DEJAVNOSTI: ZIDARSKA DELA zemeljska ■ zidarska ■ tesarska ■ betonska OBRTNA DELA ■ keramičarska ■ slikopleskarska ■ krovska ■ kleparska INSTALACIJE ■ elektroinstalacije H strojne instalacije NAŠ IZZIV: - KAKOVOST -ROKI -CENE IN CELOVITA IZVEDBA! KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. 3320 Velenje, Koroška 37b tel.: (063) 856-251 fax: (063) 855-796 Dbbusm u^JiAbuj^iiJiJ ilubfhteinu JJJ ^Ji^Jii^ijjJJ^ toplotno energijo t zemeljskim plinom vodo odvajanjem in čiščenjem odplak odlaganjem odpadkov urejanjem pokopališč Cenjene stranke prosimo, da redno kontrolirate delovanje vseh merilnikov, ter okvare javljate pravočasno! Reklamacije javljajte na sledeče telefonske številke: 063/856-251, 856-380, 862-582. Od 1. aprila dalje začne veljati nov delovni čas na deponiji komunalnih odpadkov, in sicer: - ob deiovnikih od 7. do 16. ure - ob sobotah od 7. do 14. ure - ob nedeljah in praznikih zaprto. V delovnem času smo uredili brezplačen sprejem akumulatorjev na lokaciji komunalne deponije. Mi JCraljeva 4, Mjribor 2000, tel/fax: 2 bazeni mm - nn ummm rm Ponujamo vam plavalne bazene, v katerih lahko uživate in poskrbite za zdravje in sprostitev tudi v domačem okolju. Gradnja plavalnega bazena je stvar zaupanja in se rodi iz dolgoletnih izkušenj. Nudimo vam kompletno bazensko opremo, pribor za bazene, vvhirpoole, savne in solarije. UGODNE CENE IN MOŽNOST UGODNIH KREDITOV] PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE ""■""ii: Parižlje 1, Braslovče, tel.: 720-065, 720-181, Fax: 720-065 * vodovodni material * toplovodni material * sanitarna keramika * kopalniška oprema * radiatorji J§§ * svetovanje in montaža * EKOLOŠKI IN UGODNI BANČNI KREDITI Armal * Unitas * Kolpasan * Tiki * Gorenje Notranja oprema * Finterm * Sime * KIV * Ekolerm * Viadrus * Korado * Vogelnot *Aklimat... termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla fiksna in gibljiva polkna program vrtnih hišic zložljive vrtne mize in klopi lepljene plošče vse vrste masivnih oblog žagan les 22 ms vas GRADIMO SKUPAJ 2. aprila 1998 Strokoven nasvet - ENSVET Ni ga čez dober strokoven nasvet, ki ga povrhu vsega lahko dobite brezplačno. Takšen nasvet lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni, ki deluje v okviru projekta ENSVET-Energetsko svetovanje za občane in ga financira Agencija RS za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za gospodarske dejasvnosti. V tem času so najbolj aktualna vprašanja graditeljev v zvezi s toplotno zaščito, izbiro zasteklitve, načinom ogrevanja ter uporaba sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Nudimo vam tudi informacije o ugodnih subvencijah za izvajanje ukrepov učinkovite rabe v gospodinjstvih ter ekološkem kreditu za rekonstrukcijo ogrevalnega sistema pri prehodu na kurjenje z okolju prijaznejšim gorivom. Vabimo vas, da nas obiščete v naši svetovalni pisarni v Velenju, ki deluje vsak četrtek od 15 do 18 ure v prostorih TlCa (Rdeča dvorana), za obisk pri svetovalcu pa se lahko prijavite na tel. št 862-780. i- n,|f M-iL I KVALITETNA J™ IZDELAVA „ i ' 'v ^ ' *"■" " 1 * Kraljic Danijel, 3203 nova cerkev Tel./ fax: 063/ 778 - 202; GSM: 041/ 675.-1 ingrad H\l L=i d.d. [Visok E-N / Z K E -G R A D N J E 1 Celje, Lava 7, tel.: 1 D63/451642, fax: 063/451368 IZVAJAMO VSA GRADBENA, OBRTNIŠKA IN INSTALACIJSKA DELA I DOBAVLJAMO BETONE IZ BETONARN SI. Konjice, tel. 063/ 754 341 Žalec, tel. 063/714 272 Radeče, tel. 0601/ 81 329 DOBAVLJAMO IN POLAGAMO ARMATURO Zelezokrivnica Celje, tel. 063/ 452 919 GRADIMO ZA TRG POSLOVNI OBJEKT ENERGETIKA v Novi vasi v Celju-poslovni prostori in lokali POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT v Petrovčah pri Žalcu-lokali, poslovni prostori in stanovanja POSLOVNO TRGOVSKI OBJEKT v Šmarju pri Jelšah-lokali, poslovni prostori in stanovanja POSLOVNE OBJEKTE v Celju (dvorišče lngrada)-proizvodnja, lokali, poslovni prostori Vse informacije dobite pri Ingrad VNG d.d. Celje, telefon 063/ 451 642 d.d. PODROČJE ASFALT KAMNOLOM Cestno podjetje Celje d.d. vam v kamnolomu Velika Pirešica po zelo ugodnih cenah ponuja materiale drugega kakovostnega razreda za vse vrste betonov, ometov, drenaž, ipd. Materiali bistveno ne odstopajo od zahtevanih standardov. Ponudba velja od 1. aprila do 31. maja. Vrste materialov, ki vam jih ponujamo, so: * frakcija 2 - 4 po ceni 1.060 SIT/t * frakcija 4 - 8 po ceni 900 SIT/t * frakcija 8 -16 po ceni 850 SIT/t Se priporočamo! i U fe§ v Toplotna zaščita zunanjih sten V gospodinjstvu rabimo največ energije za ogrevanje, kar je povezano z relativno visokimi stroški. S toplotno zaščito obodnih površin zgradbe, lahko občutno zmanjšamo toplotne izgube oziroma porabo goriva, tako lahko toplotno izolirana hiša v primerjavi s toplotnoneizoli-rano porabi do 50% manj toplotne energije. Pri toplotno neizolirani hiši so največje toplotne izgube skozi okna (30-40%), strop ali streho (25-30%) in fasado (20-30%), ki predstavlja največji delež obodnih površin. Zunanje stene opravljajo več pomembnih funcij. Prenašajo mehanske vplive ter ščitijo hišo pred neugodnimi vremenskimi plivi (nizke temperature, veter, sončno se- zgradb so zelo ohlapni, medtem, ko imajo v naših sosednjih državah in državah EU bistveno ostrejše predpise. Priporočljiva vrednost toplotne prehodnosti zunanje stene znaša v nekaterih deželah že 0,15 do 0,20 W/m2K. Zunanje stene iz polne ali votličave opeke, kakršne smo gradili pred leti, ne zadoščajo več niti minimalnim zahtevam, ki jih navaja predpis. Osnovni konstrukciji je potrebno dodati toplotno izolacijski material. Priporočene k-vred-nosti dosežemo z uporabo toplotne izolacije v debelini 6-10 cm. Običajno so to plošče iz penjenega polistirena, ki so lepljene in/ali s posebnimi sidri pritrjene na zid. Kot zaključni sloj se pogosto pri gradnji počitniških objek tov, ki se ogrevajo le občasno. Takšna konstrukcija ima namreč zelo majhno toplotno aku-mulativnost, njena prednost pa je v hitrem ogretju prostora. Pri izvedbi je potrebno posebno pozornost namenili parni zapori, ki jo je treba namesti na notranji-topli strani toplotne izolacije. Priporočljiva debelina toplone izolacije je 5-6 cm. Z opimalno toplotno izolacijo hiše lahko zmanjšamo toplotne izgube zgradbe, zaradi transmisije tudi za 50 % ali več. Načrtovanje hiše skupaj z vsemi inšatalacijami je potrebno prepustiti projektantu, izvedbo pa usposobljenemu izvajalcu, ki bo vse uporabljene materiale vgradil strokovno pravilno. Pre- Tabela 1: Nekatere priporočene in predpisane k-vrednosti (JUS UJ.5 600,1987) konstrukcija priporočilo k predpis k (W/m2K) zunanje stene 0,30-0,50 0,80 tla na terenu 0,30-0,40 0,65 strop proti podstrešju 0,20-0,35 0,70 stron nad kletjo 0,30-0,40 0,50 ravne in poševne strehe nad ogrevanimi prostori 0,25-0,30 0,55 Opomba: Navedene so vrednosti za III. klimastko cono v katero spada pretežno cela Slovenija (npr. klimatske razmere Ljubljani) Tabela 2: Toplotna prehodnost zunanjih sten Sestava zunanje stene zid iz polne opeke 38 cm zid iz votličave opeke 29 cm zid iz plinobetoria (800 kg/m3) 30 cm zid iz votličave opeke s toplotno izolacijo 5 cm zid iz votličave opeke s toplotno izolacijo 7,5 cm zid iz votličave opeke s toplotno izolacijo 10 cm k (W/m2K) 1,54 1,42 0,80 0,52 0,43 0,34 vanje, ipd.). Toplotna zaščita je le ena izmed sestavnih plasti zunanje stene, vendar ima s stališča varčevanja z energijo pomembno funcijo. Toplot-noizolacijski materiali imajo namreč veliko toplotno upornost, kar pomeni, da znatno reducirajo toplotni tok skozi steno. Toplotna prehodnost "k" ( W/m2K), je merilo za velikost toplotnega toka skozi m2 površine pri temperaturni razliki 1 K. Predpisi s področja toplotne zaščite zgradb določajo maximalne vrednosti toplotne prehodnosti skozi posanezne obodne površine, ker pa je pri nas še vedno v veljavi zastareli JUS standard strokovnjaki s področja gradbene fizike že vrsto let navajajo tudi priporočila stroka, ki so ostrejša od veljavnega standarda. Meja optimalne vrednosti toplotne prehodnosti oziroma debeline toplotne izolacije se z leti spreminja in je odvisna predvsem od cene energije in cene toplotne izolacije. Glede na to, da sc energija iz dneva v dan draži se debelina optimalne toplotne izolacije povečuje. Pri nas veljavni predpisi s področja projektiranja in izvajanja toplotne zaščite uporabljajo tanko ali debe-loslojni ometi in prezračevana fasada. Za takšne fasade je značilen nekaj centimetrov širok prezračevan prostor, ki ugodno vpliva na gradbeno fizikalne lastnosti konstrukcije. Za lažjo predstavo navajamo v Tabeli 2 nekaj vrednosti toplotne prehodnosti za različne konstrukcijske sklope zunanjega zidu oziroma za različne debeline toplotne izolacije. Poleg omenjenih načinov izvedbe toplotne zaščite zuan-je stene se lahko izvede tudi konstrukcija zidu mešane sestave, ki ima vgrajeno vmesno toplotno izolacijo. Pri tovrstnih izolacijah je potrebno paziti, da se toplotna izolacija med gradnjo in kasneje ne navlaži z meteorno vodo. Priporočljiva toplotna izolacija za takše stene znaša med 8-10 cenimetri. Manj pogosta in tudi z gradbeno fizikalnega vidika manj ugodna je toplotna izolacija na notranji strani stene. Za takšno rešitev se odločamo izjemoma pri adaptacijah starejših zgradb, kadar zaradi različnih zahtev niso dovoljeni posegi na fasadi zgradbe. V primeru novogradenj pa le pogoste napake, ki jih srečujemo v praksi so največkrat posledica nestrokovno izbranih in vgrajenih materialov, kar se odraža v neugodnih bivalnih razmerah, hitrejšemu propadanju zgradbe in večjimi vzdrževalnimi stroški. Se tako kvaliteten gradbeni materil lahko ob napačni vgradnji zgubi svoj namen in lastnosti. Vsak investitor naj se pred pričetkom gradnje najprej posvetuje v družinskem krogu o vseh željah v zvezi z uporabo hiše ter jih nato kot projektno nalogo posreduje projektantu, ki bo izdelal natančen načrt hiše. Dodatno pomoč v smislu gradnje energijsko varčne hiše lahko tako novo-graditelji kot tisti, ki se lotevajo adaptacije hiše ali stanovanja dobijo v energetsko svetovalnih pisarnah, ki delujejo po vseh večjih krajih v Sloveniji. V veelenju deluje energetsko svetovalna pisarna v prostorih TlCa (Rdeča dvorana) vsak četrtek od 15 do 18 ure. Za ragovorseje mogoče prijaviti po telefonu 862-780. ■ Karmen Rotnik, dipl. ing. str 23 kVilS vas TV SPORED 2. aprila 1998 ČETRTEK, 2. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Brez vode ni življenja 10.45 Podjetnikov zaklad: kilovat 11.10 Kaj je tvoj strup?, dokum. oddaja 11.40 Homo turisticus 12.05 Nash bridges, 132/14 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.40 Zgodbe iz školjke 14.15 Koncert orkestra slovenske filharmonije 15.00 Naravni parki Slovenije: Strunjan 15.30 Osmi dan 15.55 Rave, feljton 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte, kako rastejo: zajec 18.20 Izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 10/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 00.00 Izobraževalna oddaja SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, 8/13 12.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.50 Legenda o pesmi My way, franc. glas. dokumentarec 13.40 Strici so mi povedali, 7/7 15.00 Svet poroča 16.00 Sp v umet. drsanju pari, posnetek 16.30 Vzdihljaji Španije, špan. film 18.05 Doktor Sylvestre, 10/12 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Šport 20.55 Vse je res, amer. film 22.25 Pop festival Baden Baden, 4/8 i- . .„ 07.00 flobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Zločin v Indiji, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev :: kanali 27 46 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 6. del, ponovitev 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja 11.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 7. del nadaljevanke 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.50 RISANKA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 PRIKRITA RESNICA, (VVhere truth Hes) 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje iz tarot kart 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 3. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Glejte kako rastejo 09.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Izobraževalna oddaja 11.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 1135 Na vrtu 12.05 Vrtinec rož, 10/14 13.00 Poročila 13.10 Polnočni klub 14.20 Ta veseli dan ali Matiček se ženi, gled. predstava 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Cofko cof, 6/13 18.20 Novi raziskovalec, 13/13 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Fantastična brata Baker, ang. film 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.55 Jorge Amado, dokum. oddaja 23.55 Mojstri jazza, 6. del 01.00 Novi raziskovalec, 13/13 09.25 SLOVENIJA 2 10.25 11.25 11.05 Dr. Sylvestre, 10/12 12.00 TV poper 13.00 13.00 Rimske počitnice, amer. film sledi 16.00 TV prodaja sledi 16.30 Vse je res, amer. film 18.05 VVildbach, 4/13 sledi 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Obletnica RTV Slovenija, 2. sledi oddaja 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. 17.55 stoletja, 18/26 22.00 Obleka, nizoz. film 23.40 Charlie Grace, 5/9 19.30 00.25 DP v hokeju: 20.00 OUMPUA:ACRONI 21.40 JESENICE, posnetek iz 22.25 Ljubljane ; __ _TXA 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Dinastija Monroe, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nad. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 New York, New York, film 01.00 Tabu št. 16, erotični film 02.30 24 ur Kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 7. del, ponovitev 10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.30 PRIKRITA RESNICA 12.00 KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz kart 12.45 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 8. del nadaljevanke 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.50 RISANKA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 PAST ZA GOTTIJA, (1994, Getting Gotti) 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-11. 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 4. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Sedem na mah, lutkovna igrica 09.15 Čarobni šolski avtobus, 14/39 09.50 Ana, nemški film 11.25 Mladi virtuozi: kvartet flavt 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, š port 13.15 Belladonna, evropski ženski magazin 13.45 Mojstri jazza 14.55 Ouartet, ang. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Euro musica'97, 3. del 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Velike pustolovščine, 2/5 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.15 TV genij 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus 22.00 Bettyjino potovanje, 1/5 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.05 Distortions, amer. film 00.30 Na vrtu SLOVENIJA 2 Zlata šestdeseta TV poper Obletnica RTV Slovenija, 2. oddaja Šport Košarka NBA action Sp v umet. drsanju, plesni pari Rugby SLOVENIJA:MADžARSKA (pokal narodov Ljubljana: mednarod. prven. v gimnastiki Košarka: 2. tekma finala končnice DP (Ž) BLED:SKI GOLF Videoring Ogrevanje, avstralski film V vrtincu Sobotna noč m 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 01.30 02.30 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.30 13.00 13.05 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 21.55 22.00 22.05 22.25 Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Iron man, ris. serija Bojevniki prihodnosti, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Mlajši bratec, nan. Atomska avtocesta, mladinski film Morska deklica, nan. Odiseja, nan. Super pop s Stojanom Auerjem Tekwar, nan. Highlander, nan. Pop party, glasbena oddaja Beverly hills 90210, nad. 24 ur Čas nedolžnosti, amer. film Teksaški moč postave, nan. Zmaga duha, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 8.del, ponovitev PAST ZA GOTTIJA; (1994, Getting Gotti) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-11. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 9.del RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 675. VTV MAGAZIN ZLOČIN, francoski film NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 675. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 08.00 Medvedkov piknik 08.25 Zvezdica, lutk. serija, 6/26 08.50 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 6/13 09.15 Telerime 09.20 Dogodivščine 09.55 Nedeljska maša 11.00 Divja razmerja, 3/4 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.40 TV genij 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Grof Monte Christo, amer. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Boš videl kaj dela Dolenc 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 ZOOM 21.35 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Vrnitev domov, amer. film 00.45 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 11.05 Piko in Kolumb, nemški film 13.00 Šport 14.25 Motociklizem Japonske, posnetek 15.55 Sp v umet. drsanju, revija 17.25 Teniški magazin 17.55 Velenje: dan slove. rokometa 19.00 Košarka NBA DETROIT:LAK- ERSI 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, 1/4 21.15 Zmagoslavje računalniških gurujev, 2/3 22.10 Šport v nedeljo 23.00 Šport - posnetki 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Levvis, nan. 11.00 Beverly hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13,00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 14.00 Prihaja jezdec, amer. film 16.00 Čez lužo, ang. mini serija 17.00 Preko proge, amer. film 19.00 Športni krog 20.00 24 ur 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Taras Bulba, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 674. VTV MAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK 10.40 ŠPORTNI GOST; DAN SLOVENSKEGA ROKOMETA 11.10 675. VTV MAGAZIN 11.30 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja; GOST: Založba DALLAS RECORDS in skupina MERITAS 13.35 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.05 PRVENSTVO V HIP HOPU; posnetek iz Tržiča 14.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.05 VIDEOSTRANI 16.00 GOST V STUDIU: DARJA in RODERICK HUGHES 17.00 PRIKRITA RESNICA 18.30 SOSEDJE, 9. del, ponovitev 18.55 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA; ODDAJA -K12, MEŽICA 19.20 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE nadaljevanka, 17. del 20.05 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-11. 20.35 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 6. aprila SLOVENIJA 1 09.30 09.55 10.15 11.10 12.00 12.30 12.45 13.00 13.10 13.15 13.50 14.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.30 17.40 18.15 18.20 19.10 19.15 19.30 20.00 21.05 22.00 22.30 22.35 22.45 23.20 23.35 01.30 SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, 4/13 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.15 Ouartet, ang. film 16.25 Obleka, nizoz. film 18.05 Propad, 3/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 10.000 obratov 21.50 POMP 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Studio city Cofko cof 09.30 Sprehodi v naravo 09.45 Novi raziskovalec, 13/13 10.15 Velike pustolovščine, 2/5 11.05 Alpe Jadran 12.05 Utrip 13.00 Zrcalo tedna 13.10 Poročila 15.00 Vremenska panorama 15.50 16.20 Ljudje in zemlja Večerni gost ZOOM 16.50 Dober dan, Koroš ka 17.00 Obvestila, oglasi 17.10 Obzornik 17.25 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček Narava in človek, dokum. 17.45 oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 plus 6 19.25 Dnevnik, vreme 19.30 Savannah, 14/34 19.50 Parcival išče Gral, 19.55 dokumtarec meseca 20.05 Odmevi, vreme, univerzitetni 21.05 razgledi 22.00 Kultura 22.33 Vreme, šport 22.40 Pisave 22.45 Iz slovenskih ateljejev 22.50 Srce sveta, amer. nemi film 23.55 Recept za zdravo življenje ; T VX 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 11.45 Športna scena 13.00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 pOSLASTICA TEDNA: Wayneov svet 2, amer. komedija 21.45 Možje v modrem, nan. 22.45 Barva škrlatna, amer. film 01.30 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 675. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 10. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POSLANSKA PISARNA; Gost: MIRKO ZAMERNIK 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 18. del 21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 7. aprila SLOVENIJA 1 Radovedni Taček Narava in človek, 4/13 Recept za zdravo življenje Boš videl kaj dela Dolenc Savannah, 14/34 Poročila Vremenska panorama Parcival išče Gral, dokum. meseca Pisave Belladonna, evrop. ženski magazin Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Oglasi,napovedniki Mejniki naravoslovja in tehnike Ob jezeru, franc. nad. Oglasi, napovedniki Besede Risanka Dobro je vedeti Oglasi TV dnevnik Vreme Šport Gimnazija strtih src, 14/26 Pro et contra Odmevi, vreme Kultura Šport Oglasi Stefanies Geschenk, švic. drama Besede SLOVENIJA 2 Propad, 3/6 Studio city Sobotna noč Navdušen, avstralski film Modni atelje, 5/6 Kolo sreče, tv igrica Videoring Osamljeni planet: Himalaja Tri barve: modra, franc.švic.poljski film Svet poroča 11.00 12.00 13.00 16.30 18.05 19.00 19.30 20.05 20.55 22.30 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 POP party 13.00 Pop party 13.30 Pauly, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nan. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brata Menendez: umor na Beverly Hillsu, 2. del amer. drame 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Boj z mamili, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 10. del, ponovitev 09.55 GOST V STUDIU 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 11.45 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 TV IZLOŽBA 19.05 SOSEDJE, 11. del 19.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA STUDIA AS Murska Sobota 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 676. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST: ODBOJKARSKI KLUB FUŽINAR 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 TV IZLOŽBA 21.25 676. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Ob jezeru, 7/7 09.55 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 Pro et contra 12.00 Gimnazija strtih src, 14/26 13.00 Poročila 14.45 Grof Monte Christo, amer. film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Brez vode ni življenja 18.40 Med nebom in reko 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Nash bridges, 14/14 21.00 Osmi dan 21.30 /Ne/znani oder 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Koncert simfonikov RTV 00.15 Brez vode ni življenja SLOVENIJA 2 11.05 Modni atelje, 5/6 12.00 POMP 13.05 Zmagoslavje računalniških gurujev, 2/3 16.40 Piko in Kolumb, nemška risanka 18.05 Iz dobrega gnezda, 9/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nogomet: 1/2 F Slo. pokala sledi Košarka: DP 3. tekma (Ž) 22.35 Zbor, 4/5 23.35 Lov za zakladom, kviz 00.35 Šport, ponovitev i o> 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Bolnišnica upanja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Premlada za smrt, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Dolga pot domov, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 11. del, ponovitev 10.25 676. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 11.10 ŠPORTNI GOST ODBOJKARSKI KLUB FUŽINAR 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 12. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.35 VIDEO TOR glasbena oddaja 21.20 POD ZVEZDNIM SVODOM oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 24 NAS VAS GRADIMO SKUPAJ _____ ______ 2. aprila 19$ ____5__ Prednosti suho-montažnih sistemov Visokokakovostni naravni gradbeni materiali uravnavajo prostorsko klimo in s tem bistveno prispevajo k dobremu počutju ljudi v prostorih, v katerih so stene ali stenske obloge izdelane iz njih. Stropni sistemi imajo prednosti, ki jih lahko izračunamo. Uporabljamo jih lahko tako pri novogradnjah kot sanacijah in obnavljanju starih stavb. Stropovi so primerni zlasti kot obešeni stropovi (skrivanje stropnih instalacij) ter za oblaganje poškodovanih ter neravnih površin. Stenske obloge uporabimo povsod, kjer je potrebno izboljšati toplotno ali zvočno zaščito ali izravnati naravne stenske površine. Le-ti sistemi imajo pred običajnimi znatne prednosti: - poraba materiala in časa je manjša, - montaža ni samo čista, ampak tudi znatno hitrejša v primerjavi s klasično mokro gradnjo, - zvočna in toplotna zaščita, - prihranek ogrevalne energije, -zaščita pred požarom, - površina je primerna za takojšnjo obdelavo (barvanje ali tapeci-ranje), - projektantu se ponujajo številne možnosti umetniškega oblikovanja od klasike do moderne, - materiali uravnavajo prostorsko klimo, - preprosto polaganje instalacij, - minimalna teža, - do 50 % nižja cena v primerjavi s klasično gradnjo, - zanesljivost zaradi nominiranih ter preizkušenih sistemov ISO 9000 in ISO 9001. V našem podjetju vam ponujamo vse suhomontažne sisteme, od podov, sten in stropov priznanih svetovnih proizvajalcev. NAJKVALITETNEJŠI, NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI NAČIN GRADNJE! VSE NA ENEM MESTU - OD PRODAJE DO IZVEDBE Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821 GROSISTIČNA PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV SVETOVALNO - IZVAJALSKI INŽENIRING kHAUf SUHOMONTAZNI SISTEMI-CISTO, HITRO IN EKONOMIČNO Najcenejši način za izvedbo predelnih sten, stropov, oblog podstrešja. Sistem je zelo primeren za adaptacijo že obstoječih objektov z navadnimi, vodoodpornimi in negorljivimi ploščami. Z uporabo sistema Knauf lahko hitro popolnoma spremenite izgled stanovanja. ORIGINALNA AMERIŠKA KVALITETA Oull, UUlilli Majcenjša in najhitrejša izvedba spuščenih stropov za vse vrste lokalov, poslovnih prostorov, vključno z bogato paleto vgradnih svetil. ORIGINALNA KANADSKA BITUMENSKA SKODLA (TEGOLA) Edini na našem trgu vam ponujamo od 20 do 35-letno garancijo za material ali položeno streho. 3QU Baumit H Ze pripravljene mešanice za strojno ali ročno izdelavo ometov vseh vrst, malt, barvnih premazov sten in fasad. ' PE VEMONT Betonska galanterija, vse za vašdom in okolico (tlakovci, travne plošče, robniki, mejniki, rešetke, podstavki za kolesa,cvetlični lonci, stebri za brajdo, kamini, betonske cevi, pokrovi, bet. elementi, klopi, kompostniki, sest. bet. elementi...) TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568 PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU. VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O.O. STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 ŽIRO RAČUN: 52800-601-22160 m^mamt J i mmmm m murnam imjum\ DEU J MSBEOftMfUE _J 3 PfiEBELMm UBAj J®« M _| 4 jzmtm rwLumiz m mati IZUUVJUE _15 msmPMiss mm mm (■JUrl/iJZEL, 1WX) _J rnmm&jmmm m mmmz mamam mEnmmsm RUDOLF Franc -Dragica RUDOLF, s.p, DANIEL 71/A 2371 TRBONJE TEL. & FAX: 0602/88-450 MOBITEL: SPLOSNA GRADBENA DEJAVNOST OBJEKTOV OD TEMELJA DO STREHE | H UREDITEV OKOLICE OGLED OBJEKTA ■ PRODAJA, POKRIVANJE IN PREKRIVANJE STREH S KRITINO TER OSTALIMI KRITINAMI M TRANSPORT M STAVBNO KLEPARSTVO 9 GARANCIJA ZA MATERIAL - 30 LET NA DELO- 10 LET Sistemi enostavne gradnje ■ spuščeni stropi ■ mavčno kartonski sistemi ■ toplotne in zvočne izolacije ■ sistemi pregradnih sten - sistemi pritrjevanja - revizijska vrata - štukaturne letve - vgradna svetila SebA SI - 3310 Žalec ♦ Gotovlje 76 ♦ telefon: 063 / 715 - 090 ♦ telefax: 063 / 715 ■ 750 1 Medlog 18, Celje Tel.: 063/451-515,471-011 Vse za gradnjo, adaptacijo in opremo hiše na enem mestu/ Nudimo vam: - gradbeni in izolacijski material - strešne kritine (tegola, valovita kritina...) - okna, garažna, vhodna in notranja vrata -parket, obloge - kopalniška oprema - keramične ploščice - pipe in baterije - lesni repromateriali - pohištvo - H " BBY program (letve, kuhinjski pulti, okovje) - H " IBY razrez vseh vrst plošč po merah in željah kupcev NAJBOLJŠI ZA LES Del. čas: vsak dan od 7. -19. ure, ob sobotah, od 7. -13. ure. Vabljeni! n SEJEM MEGRA I I. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV 14. - 18. april '98 Gornja Radgona gradbena mehanizacija • gradbeni materiali • instalacije • zaključna dela • notranja oprema • obnova in sanacije • komunalna oprema ■ krajinska arhitektura • inženirske gradnje • visoke gradnje • projektiranje • slovensko gradbeno šolstvo • informatika Posvetovanja: Jekla v cestogradnji • Inteligentne zgradbe • Komunalna infrastruktura • Prometna infrastruktura in prostorsko načrtovanje v severovzhodni Sloveniji • Nacionalni stanovanjski program Delovni čas sejma : od 9. do 18. ure 2. aprila 1998 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ CAS 25 V nedeljo v Velenju: Praznik slovenskega rokometa "Rokometni klub Gorenje je že vrsto let v vrhu slovenskega rokometa, v Velenju smo se izkazali tudi z organizacijo različnih prireditev, saj vedno želimo dati svoj prispevek k popularizaciji te privlačne igre. Zato nam je Rokometna zveza Slovenije zaupala izvedbo dneva slovenskega rokometa, ki bo v nedeljo, 5. aprila, v Rdeči dvorani, v kateri bo s športnim in zabavnim delom zanimivo od 9.00 do 19.30," pravi Bruno Zagode. Pri zabavnem delu velja omeniti nastop ansambla Agropop, pričakujejo pa tudi obisk slovenske smučarske skakalne reprezentance s Primožem Peterko in Jelkom Gro-som na čelu. V športnem delu se bodo predstavile vse generacije rokometašev od pionirjev do veteranov. Najmlajši bodo tekme igrali dopoldne, ko organizatorji v dvorani pričakujejo veliko njihovih vrstnikov, vstopnice pa bodo po 100 tolarjev. Prvi vrhunec bo ob 14.00, ko bo tekma med slovensko žensko reprezentanco in selekcijo tujih igalk, ki nastopajo v slovenski ligi. Sledilo bo srečanje med novinarji in zvezdniki ter veterani Gorenja, ki bo tudi obeležilo 40 - letnico RK Gorenje, novi višek pa bo tekma med slovensko moško reprezentanco in selekcijo tujih igralcev ob 18.00. Seveda se bo v Velenju zbrala vsa slovenska rokometna "smetana." Tako bo ob 14.00 seja predsedstva slovenske zveze, ki se je bodo udeležili tudi predsedniki vseh klubov, ki bodo med ostalim nestrpno čakali na novice iz Budimpešte, kjer bo kongres evropske rokometne zveze, ki bo odločal o prireditelju evropskega rokometnega prvenstva leta 2002, Slovenija pa je resen kandidat za organizacijo. Organizatorji pričakujejo polno dvorano, vstopnice so 800 tolarjev za odrasle in 400 za mladino, za dopoldanski del pa po 100 tolarjev. "Izvedba praznika slovenskega rokometa pomeni veliko priznanje vsem športnim in posebej rokometnim delavcem v našem mestu. To je tudi prva in prava čestitka Rokometnemu klubu Gorenje ob njegovem visokem jubileju. Zato vabim vse ljubitelje športa, da v nedeljo napolnijo Rdečo dvorano in tako še polepšajo praznik našega in slovenskega rokometa," je še dodal Bruno Zagode (na posnetku). ■ VOS NK Usnjar Znan recept? Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so resnično čudna ekipa. V sobotni drugi spomladanski tekmi in prvi doma so njihovi ljubitelji pričakovali, da bodo končno prvič zmagali na svojem igrišču. Upanje je bilo upravičeno tudi zato, ker so spomladanski del začeli z zmago v Odrancih. Pa so usnjarji znova neprijetno presenetili. S Palomo Sega, ki so jo jeseni na njenem igrišču premagali s 3:1, so izgubili in to kar z 0:4. Usnjarjevo strokovno vodstvo očitno ne najde odgovora, kako igrati doma, čeprav se morda recept kar sam ponuja. Po sobotni tekmi pa ga je ponudil tudi gostujoči trener, ko je dejal: "To ni slaba ekipa. Mi smo se na današnjo tekmo taktično pripravili zelo dobro. Vedeli smo, da so domači pod hudim pritiskom, ker še nimajo zmage na svojem igrišču. Zato smo igrali tako, kot so oni jeseni na našem igrišču, naše orožje so bili hitri nasprotni napadi." Glede na to, da so Soštanjčani v gosteh zmagali kar petkrat, doma pa si priigrali le točko, je torej odgovor - igrati doma tako kot v gosteh. V soboto pa so znova od prve minute naprej brezglavo napadali nasprotnikova vrata, gostje so se počasi otresali njihovega pritiska in njihovi nasprotni napadi na razredčeno obrambno vrsto so bili vse nevarnejši, posledica vsega tega pa štirje goli v mreži domačega vratarja Čaniča, od tega dva tudi po njegovi krivdi. V naslednjem krogu bo Usnjar gostoval pri enajsterici Pohorja, ki po 15 krogih vodi s 36 točkami, Soštanjčani pa sos 16-timi na devetem med 14 ekipami. ■ VOS \ Sabljanje Lenart na SP Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v sabljanju od 4. do 14. aprila v Venezueli bo v 5 - članski slovenski reprezentanci tudi član Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja Lenart Jerabek. Lenart je 17-letni velenjski gimnazijec, sedaj doma v Letušu, se je za sabljanje navdušil po pripovedovanju družinskih prijateljev in mladih velenjskih sabljačev, ki so pred njim dosegli vidne uspehe. "Pri dvanajstih letih sem se srečal s športom, ki ni prav vsakdanji. Najprej sem se spoznal s floretom, na začetku lanskega leta pa sem začel tekmovati tudi z mečem. Priboril sem si pomembne točke na mednarodnih tekmovanjih in letos postal mladinski državni prvak v meču, dobre uvrstitve pa so prinesle možnost nastopa na svetovnem prvenstvu." Vsega tega seveda ne bi bilo brez rednih treningov, ki jih vodijo glavni trener Marjan Salobir ter trenerja Agim Kazazi in Robi Uranjek. Kaj Lenart pričakuje od nastopov v kadetski (do 17 let) in mladinski (do 20 let) kategoriji? "Na svetovnem prvenstvu bom skušal prikazati vse, kar sem se naučil na napornih treningih. Dal bom vse od sebe. Z morebitnim uspehom, ki pa je precej odvisen tudi od športne sreče in žrebanja tekmovalnih skupin, bo poplačano prizadevanje treneijev, vodstva kluba, sponzoijev in staršev," pravi Lenart Jerabek. ■ hj KK Elektra Soštanjčani v 1.B ligi Že pred zadnjim krogom drugega dela v drugi slovenski košarkarski ligi ni nobenih dvomov več: šoštanjska Elektra je že članica l.B slovenske lige. V zadnji tekmi v domači dvorani so Soštanjčani zanesljivo premagali Proton iz Medvod s 114: 81 (57:47). Domači so hitro povedli za 10 točk, gostje so se jim samo enkrat približali na 5, vendar sta Mirt in Rizman s trojkama postavila stvari na svoje mesto. Vse dvome o zmagovalcu so domači razblinili v prvih minutah nadaljevanja, ko so z delnim izidom 20:1 povedli za 29 točk. Igralci Elektre so se želeli od svojih navijačev posloviti tudi z atraktivno igro, vendar jim namere niso prav uspevale, blestel pa je Mirt, ki je dosegel 37 točk. V zadnjih minutah je bila na parketu mladinska ekipa Elektre in prav vsi domači igralci so se vpisali med strelce ter pripomogli k velikemu slavju. Že enekaj minut pred koncem je namreč podpredsednik Elektre Drago Skornšek v dvorano prinesel šampanjec, s katerim so po koncu igralci proslavili uspeh in uresničen cilj. Zmagovalec je torej znan, odprto pa je še drugo mesto, ki zagotavlja kvalifikacije za vstop v l.B ligo. Rogla Atras z Novo Gorico ne sme izgubiti za več kot 29 točk, Soštanjčani pa bodo za konec gostovali v Cerknici. ■ Tjaša Rehar RK Vegrad V soboto že za obstanek Podobno kot sredi prejšnjega tedna v četrtfinalni pokalni tekmi so bile velenjske rokometašice boljše od igralk Mlinotesta tudi v sobotni prvenstveni tekmi v Ajdovščini. Zmagale so s 27:23, kljub tej zmagi pa se igralke Vegrada niso rešile predzadnjega mesta. Na tej tekmi je skoraj polovico vseh zadetkov za Velenjčanke, in to 10, dosegla Rodičeva. S sobotnim 18. krogom so v ženski ligi sklenili redni del prvenstva, že v soboto pa bodo prve tekme končnice za prvaka in za obstanek v ligi. Ker so igralke Vegrada predzadnje (zbrale so 8 točk), bodo skupaj z zadnjim Mlinotestom (samo 3 točke) morale v razi-gravanje za obstanek s prvouvrščenim Seširjem in drugouvrščenim Kranjem iz enotne druge lige. Vse ekipe se bodo med sabo sestale dvakrat ( doma in v gosteh), torej bo vsaka odigrala 6 tekem, obstanek (ali napredovanje) pa si bosta zagotovili najboljši dve v tem turnirskem tekmovanju. Prvi krog bo na sporedu že v soboto, 4. aprila. Velenjčanke v Rdeči dvorani (17.00) gostile Kranjem (drugouvrščeno ekipo druge lige), naslednjo soboto ob 19.00 pa bodo prav tako v Rdeči dvorani igrale s Seširjem (prvourvščeno ekipo druge lige). ■ vos OK SOštanj Topolšica Trdno na tretjem mestu Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v minulem krogu gostovali pri Kočevju in zanesljivo zmagali s 3:1 ter se utrdili na tretjem mestu. Po izenačeni igri so prvi niz na razliko dobili gostje, v drugem so domači izenačili, v tretjem in četrtem pa so bili Soštanjčani prepričljivo boljši in so brez težav osvojili novi točki. V naslednjem krogu bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice gostili dru-gouvrščeni Granit iz Slovenske Bistrice, tekmo v šoštanjski šoportni dvorani pa bodo pričeli v soboto ob 19.00. ■ N.R. Alpsko smučanje Ana Drev sijajna v Italiji Odlična mlada smučarska velenjskega smučarskega kluba Ana Drev je svojo vrednost potrdila tudi v mednarodni tekmovalni areni. V smučarskem središču Abetone je bilo namreč letošnje tekmovanje za lovoriko Pinocchio, ki šteje za najmočnejše tekmovanje najmlajših smučarjev na svetu, letos pa so tekmovali mladi upi iz kar 36 držav. Slovenija seje v skupnem seštevku držav za Avstrijo in Italijo uvrstila na 3. mesto, k temu odličnemu dosežku pa je veliko prispevala Ana Drev, ki je bila v slalomu sijajna druga in v veleslalomu peta. Tako so igrali: 1. SNL, 23. krog: Rudar - Korotan 2 : 0 (0 : 0) STRELCA: 1:0- Chausllari (74), 2:0- Podvinski (83). RUDAR: Dabanovič, Merčnik (Borštnar), Sulejmanovič, Bala-gič, Hribar, Chausllari, Gajser, Podvinski, Brezič (Šumnik), Ja-vornik (Vidojevič), Pavlovič. 2. SNL, 18. krog: Esotech Šmartno - Nafta 1:1(0 :1) STRELCA: 0:1- Gabor (23), 1 : 1 - Smajlovič (54). ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Oblak, Polovšak (Žurej, Puckmeister), Bulajič, Javornik, Doler, Zlodej (Podgoršek), Gro-belšek, Štefančič, Smajlovič. 3. SNL, 15. krog: Usnjar - Paloma Šega 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1- Stojanov (30), 0:2- Šemrl (50), 0:3- Stojanov (60), 0:4- Krapša (70). 1. SRL - moški, 19. krog: Krško - Gorenje 23 : 24 (9 : 12) GORENJE: Lainšček, Tamše 3, Bedekovič 5, Ojsteršek 1, Plaskan 1, Khimtchenko 1, Gavriloski, Sovič 3, Tome 1, Senica, Rozman 7, Cvetko 2. 1. SRL - ženske, 18. krog: Mlinotest - Vegrad 23 : 27 (10 : II) VEGRAD: Tadič, Jukič 1, Lekič, Dešman 1, Kneževič, Rodič 10, Nojinovič 5, Krajnc 3, Noters-berg 4, Ibralič 2, Osmanovič 1, Grudnik. L B DOL - moški, 27. krog: Kočevje - Šoštanj Topolšica 1:3 (-14,11,-9, -8) SOŠTANJ TOPOLŠICA: Krav-cov, Zulič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Bevc, Kugovnič, Medved, Mihalinec, Dimec, Dvornik. 2. SKL, 7. krog, drugi del: Elektra - Proton Medvode 114 : 81 (57 : 47) ELEKTRA: Brinovšek 20, Kovačevič 5, Rupreht 2, Rizman 26, Ručigaj 8, Divjak 3, Mirt 37, Maličevič 2, Memič 4, Medvešek 5, Nikolič 2. NK Rudar Zmaga za Kostanjška V peti spomladanski tekmi so ljubitelji nogometa v Velenju dočakali prvo Kostanjškovo prvenstveno zmago. V šaleško - koroškem derbiju so bili boljši domači in slavili z 2:0. Če bi Rudarji tudi tokrat ostali brez treh točk, bi se gotovo marsikaj zgodilo. Med drugim bi najbrž odstopil trener Drago Kostanjšek, tako je namreč napovedal, vodstvo kluba pa bi verjetno dalo delovno knjižico kakšnemu igralcu. Na novinarski konferenci je na vprašanje, če je res razmišljal o tem, odgovoril: "Najbrž bi dal odpoved. To bi bila povsem logična poteza, kajti ocenjeval sem, da moje delo, ki sem ga vložil v to ekipo, ni obrodilo sadov. Pričel sem se spraševati, ali resnično ta ekipa ne zmore več. Po današnjem srečnem razpletu spet verjamem vanjo." Po prvih 45 minutah, ko se je vse odvijalo v nogometu z nepopularnim izidom - 0:0, je bilo na tribuni slišati tudi precej pikrih. No, na koncu pa se je vse umirilo, ko so domači zmagali z 2:0. ko se je torej zanje vse srečno razpletlo. Da, srečno, kajti Korošci so še 16 minut pred koncem imeli neodločen izid, pa čeprav so od 38.minute naprej igrali brez izključenega Marka Vidmarja. Ta je brcnil v obraz na tleh ležečega Jerneja Javornika in kazen je bila pravična. Drugo medvedjo uslugo je svojim igralcem storil koroški vratar Ivan Tahirovič, kateremu je v 74.minuti žoga zdrsnila med rokama. To pa sta bila tudi ključna trenutka, ki sta odločila tekmo. No seveda pa so tudi takšni dogodki sestavni del vsake prvenstvene tekme, in na koncu so domačim ostale dragocene tri točke, čeprav bi lahko bila zmaga na koncu celo višja. Še naprej bo njihov trener Drago Kostanjšek, ki bo lahko sedaj mirno pripravljal moštvo za sobotno tekmo v Ljudskem vrtu. ■ vos NK ESOTECH Šmartno Še tretjič neodločeno Tekmo z Lendavčani so šmarski nogometaši odigrali oslabljeni, saj nista mogla nastopiti Irman in Šoštar. V živčnem začetku tekme so prvi zapretili gostje, ki so poleg tega z lahkoto zaustavljali nepovezane domače napade. V 23. minuti so gostje izvedli hiter nasprotni napad, n jihov napadalec pa je prelisičil najprej vratarja Kališka nato pa še Oblaka na črti in gostje so povedli. Po tem zadetku so se domači prebudili in prevzeli pobudo, najlepšo priliko pa je imel v 33. minuti Smajlovič, vendar je njegov lep strel z glavo vratar uspel odbiti v kot. Po odmoru so domači zaigrali borbeno, takoj prevzeli pobudo in v 54. minuti je Smajlovič s strelom od daleč izenačil. Za tem so igrali le Šmarčani. V 58.minuti se je Zlodej znašel sam pred gotujočim vratarjem, vendar je ta z nogo srečno preprečil zadetek. Pet minut kasneje so gostje v kazenskem prostoru zrušili Zeca, vendar je sodnikova piščalka ostala nema. Sodnik je tik pred koncem tekme napravil še eno hudo napako, saj ni dosodil očitne enajstmetrovke, ko je gostujoči branilec igral z roko pred svojimi vrati. V nedeljo bodo igralci ESOTECH A gostovali v Črnučah pri ekipi Fac- tor. ■ Janko Goričnik RK Gorenje Nova pomembna zmaga v gosteh Po izgubljeni točki doma proti Andorju so rokometaši Gorenja zaigrali tako kot je treba v Krškem in se od tamkaj vrnili s polnim izkupičkom. Domače istoimensko moštvo so premagali s 24:23, polčas 12:9. V drugem polčasu so Velenjčani vodili celo s 16:9, toda nekaj sekund pred koncem so Krčani izničili njihovo vodstvo in izenačili na 23:23. Dragoceno zmago je gostom prinesel z natančnim strelom s sedmih metrov Rozman. Kljub tej pomembni zmagi je ekipa Gorenja še naprej na 6.mestu, vendar je po točkah izenačena s Prulami na petem in Andorjem na četrtem, vsa tri moštva imajo po 23 točk, Trebn je na tretjem pa dve več, torej 25. V soboto bodo gostili Slovan. Športnik - športnica marca Izbrali ste: športnik februarja je košarkar Elektre Vladimir Rizman Dobil je kar 99 glasov. Vrstni red nekaterih drugih: 2. Ana Drev 95, 3. Tina Pandža 74, 4. Sebastijan Sovič 60, 5. Jernej Javornik 32, 6. Jure Primožič 26 itd. Športnika februarja bomo predstavili v naslednji številki. Danes že objavljamo prvi kupon za športnika marca. Tudi za mesec marec vam ponujamo nekaj imen, ki so se izkazali v preteklem mesecu, o ostalih razmislite sami: košarkar Vladimir Rizman, alpska smučarka Ana Drev, vratar RK Gorenje Uroš Senica, seveda pa odločate vi. Izpolnite kupon, vnesite svojega kandidata ali kandidatko, za katerega menite, daje bil najboljši v marcu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo seveda biti pravi. Izmed vseh, ki ste glasovali, smo izžrebali enega srečneža, pravzaprav srečnico. To je Anica Kitak, s Kraigherjeve 6 a v Velenju. Nagrada je večerja v vrednosti 2000 tolarjev v Restavraciji Lovski dvor v Starem Velenju. r:---------------------1 j Športnica - športnik marca I Glasujem za športnico(ka).................................................. I I I | Naslov glasovalca............................................................ | I I I ............................................................................................... I I_______________________I 26 NAŠ VAS MODRO © M\ KRONIKA 2. aprila 1998 Nekdaj velenjski, danes žalski komandir: Peter Ockrl Veliko področje, velika odgovornost Slabe pol leta je, kar je na čelo žalskih policistov stopil Peter Očkrl. S tem je prevzel tudi odgovornost za precej veliko območje, ki ga Policijska postaja Žalec pokriva. Sam priznava, da velikokrat primerja to območje z območji postaj, kjer je delal pred tem, nekaj let je bil v Celju, bil pa je tudi komandir postaje v Velenju. Žalska postaja je nekaj posebnega zlasti na področju prometa. Skozi Zgornjo Savinjsko dolino je šel in še gre promet iz vzhoda na zahod in obratno in tako množičen promet "povzroča" lahko tudi številne prometne nesreče. Z izgradnjo avtoceste seje stanje nekoliko izboljšalo, težav s prometom je že nekoliko manj, kar pa je najpomembneje, manj je prometnih nesreč. Petra Očkrla, komandirja postaje, s katere dogodke beležimo tudi v naši modro-beli kroniki, smo povabili na pogovor. * Čeprav se je, kot opažate, z izgradnjo avtoceste stanje izboljšalo, pa se težke nesreče, ki se zgodijo, običajno še dogajajo na Savinjski magistrati? Peter Očkrl: "Savinjska magi-strala je cesta, taka kot so druge. Vzdrževalcem vedno primanjkuje denarja in cesta je vedno slabša. Z izgradnjo avto- ceste se je na njej nekoliko zmanjšal promet, s tem pa so se povečale hitrosti, ker na njej Žalski komandir Peter Očkrl pravi, da je izgradnja avtoceste precej povečala varnost v prometu na tem območju. Prometnih nesreč je manj. ni več gneče. Nesreč je res manj, če pa do njih pride, je pa res, da so posledice običajno hude in tragične." * Najbrž tudi zato vaši policisti izvajajo pogoste poostrene nadzore v prometu? Peter Očkrl: "Letos delamo na podlagi strategije, ki je bila izdelana na državnem nivoju, od tam pa prenešena na regijsko in lokalno raven. Eden najpomembnejših ciljev te strategije je, da ukrepamo tam, kjer prihaja do prometnih nesreč. Zdaj imamo stalni prometni patrulji, ki se ukvarjata samo s prometom, tako da smo povečali našo prisotnost na terenu, s tem pa tudi preventivno dejavnost." * Kakšne pa so značilnosti kriminalitete na vašem področju? Peter Očkrl: "Žalska postaja je po številu kaznivih dejanj tretja v regiji, takoj za Celjem in Velenjem. Letos se podobno kot drugod, povečuje." * Na katerem področju najbolj? Peter Očkrl: "Predvsem na področju premoženjskih de-liktov, pri tatvinah in velikih tatvinah, poškodovanju tujih stvari, beležimo pa tudi že nekaj ropov. Porast beležimo tudi znotraj mladinske kriminalitete. Pojavljajo se dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj, vendar ovadb ne podajamo, ker gre bodisi za otroke, bodisi za to, daje škoda majhna. V teh primerih napišemo le poročilo tožilstvu." * Kaj pa področje javnega reda in miru, so Savinjčani bolj "mirni"ljudje? Peter Očkrl: "Skoraj bi se lahko reklo tako. To področje ni problematično. Iz Vele- nja sem bi vajen, daje bilo tega precej več. Morda k relativnemu miru na tem področju prispeva to, da sodi pod žalsko policijo več podeželskih naselij, kjer živijo bolj umirjeni ljudje." * Se eno vprašanje, ki se morda sliši malo čudno, pa vendar: postaje izdelate načrt dela za vsako leto. Katerim ciljem boste letos sledili pri vas? Peter Očkrl: "Predvsem temu, da se varnostna problematika ne bi povečevala oziroma, da bi se stanje varnosti ohranilo vsaj na nivoju preteklega leta. Na dolgi rok pa poskušamo stanje varnosti izboljšati. Na področju kriminalitete bi radi vsaj obdržali raziskanost kaznivih dejanj na 60 do 65 odstotkih. O tem, kako dosegamo te cilje je zdaj še prerano govoriti, ker smo šele na začetku leta; na področju prometa je cilj zmanjšanje šte- vila nesreč, s tem pa tudi števi lo smrtnih žrtev in poškodova nih udeležencev v prometu, kar nam uspeva. Težko je reči, ali zaradi naših ukrepov ali pa je k temu pripomogla izgradnja avtoceste; na področju javnega reda in miru pa skušamo zmanjšati število hujših kršitev in tistih z udeležbo več udeležencev. Za začetek te usmeritve dosegamo." ■ Milena Krstič - Planine Likovni natečaj UNZ Celje - "varnost na smuciscih Največ nagrad v Šaleško dolino Od 26. januarja do 10. marca je na osnovnih šolali, ki jih je pritegnil natečaj Uprave za notranje zadeve Celje, potekalo likovno ustvarjanje na temo "varnost na smučiščih". K sodelovanju so pritegnili vse šole v regiji, odzvalo pa se jih je 23 s 125 izdelki. Stvaritve je ocenjevala posebna komisija in med njimi izbrala najboljše. V petek, 27. januarja, dopoldne, so v hotelu Planja na Rogli s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim, podelil jih je načelnik uprave Dušan Mohorko, sklenili akcijo. Imenitno so se v njej odrezali učenci osnovnih šol iz Velenja in Šoštanja. Med učenci 3. in 4. razredov si je 3. nagrado prislužila Tatjana Kolšek iz osnovne šole Karla De- stovnika - Kajuha Šoštanj (mentorica Alenka Venišnik); v kategoriji 5. in 6. razredov, 1. mesto Marjana Jerič iz OŠ Antona Aškerca Velenje (mentorica Marjeta Valcl), 2. Enesa Osmič, 3. Emanuel Ibralič (oba OŠ Karel Destovnik Kajuh, mentorica Alenka Venišnik), v kategoriji 7. in 8. razredov je 1. mesto osvojil Dani Au-breht z OŠ Mihe Pintarja - Tolede Velenje (mentor Robert Klančnik), 2. mesto Danijel Miljan-čič z OŠ Antona Aškerca Velenje (mentorica Marjeta Valcl). Komisija je posebno nagrado za izvirno rešitev in kolekcijo poslanih izdelkov dodelila osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha iz Šoštanja. ■ mkp Pretepenemu ni bilo pomoči V petek, 27. marca, zvečer, so v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje pripeljali pretepenega 48-letnega Stanka Z. iz Velenja. Po nudenju prve pomoči so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl. Okoliščine tega tragičnega dogodka, pokojnega so v telesno poškodovanega našli na Jenkovi cesti v Velenju, še niso pojasnjene, velenjski policisti skupaj z Upravo kriminalistične službe Celje raziskujejo primer. Ker ni znano kdaj, kje in na kakšen način je pokojni utrpel telesne poškodbe, prosijo vse, ki bi o tem karkoli vedeli, da to sporočilo na telefonsko številko 113. Strel skozi okno V sredo, 25. marca, okoli 19.40, je skozi okno v Modni studio Schneider na Kidričevi v Velenju, metek iz zračne puške zadel v glavo Bernardo K. iz Velenja in jo telesno poškodoval. Policisti so ugotovili, da je z zračno pištolo streljal mladoletni Alen Š. iz Velenja. Sobota v znamenju SITRA d.o.o. Slandrov trg 40 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Med drugim po KONKURENČNIH CENAH odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem! požarov Sobotno popoldne, 28. marca, je minilo v znamenju številnih travniških in gozdnih požarov, ki so se dogajali na širšem Celjskem. Gasilci so se morali zaradi malomarnosti in lahkomiselnosti občanov, ki so brezskrbno požigali v naravi, z ognjem spopasti v kar dvanajstih primerih. V torek, 31. marca, je bila po vsej Sloveniji znova razglašena velika požarna ogroženost, kar pomeni, daje prepovedano vsako kurjenje v naravi in odmetavanje predmetov, ki lahko povzročijo požar. V soboto, 28. marca, okoli 16.30, je zagorelo tudi na območju Velenja. Do požara je prišlo na gospodarskem poslopju last Frančiške K. iz Lipja. Zgorel je zgornji, leseni del poslopja velikosti 12,8 krat 5,5 metra, kjer je bilo spravljeno seno. Kljub posredovanju gasilcev je ogenj uničil leseni del poslopja. Po nestrokovni oceni znaša škoda okoli 400.000 tolarjev, polici- sti in kriminalisti pa vzrok požara še raziskujejo. Glasna zabava motila stanovalce V soboto, 28. marca, je bilo precej glasno v velenjskem lokalu KSC. Glasba z veliko hrupa, ki je prihajala iz lokala, je motila stanovalce tam naokoli, zato so večkrat klicali na Policijsko postajo Velenje, da posredujejo. Že po prvem klicu so odšli na kraj kršitve in opozorili veselo družbo, da motijo mir ljudem, in da je treba s tem prenehati. Ker se zadeve niso izboljšale in ker je sledilo še več klicev stanovalcev s Šaleške, Kidričeve in Cankarjeve, so policisti morali zaključiti "zabavo" in lokal sprazniti. Organizator zabave je o n jej sicer pred tem obvestil nekaj naslovov, kar pa seveda ni pomenilo, da lahko stvar dobi take razsežnosti, da moti druge. Neznanec bo žagal V dneh od 21. do 28. marca je neznanec iz odklenjene kleti v kraju Poljane pri Rečici ob Savinji ukradel starejšo motorno žago, kotno bru-silko in ključe (gedore). Franca M. je s tatvino oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. V treh nesrečah trije mrtvi Policijsko poročilo, kije prišlo z območja Policijske postaje Žalec je bilo zelo tragično. Ceste so terjale tri smrtne žrtve. V soboto, 28. marca, ob 9.30 seje na magistralni cesti Arja vas - Velenje v naselju Velika Pirešica, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl voznik motornega kolesa 47-letni Andrejček P. iz Galicije pri Žalcu. Iz smeri Arje vasi proti Velenju je vozil osebni avto 40-Ietni Marjan M. s Ptuja. V Veliki Pirešici je hotel zaviti levo na lokalno cesto proti Ložnici pri Žalcu. Zaradi nasproti vozečega vozila je za trenutek ustavil, nato pa začel zavijati. Takrat je za njim pripeljal voznik motornega kolesa Andrejček P. Motorist je osebni avto, ki je bil že v fazi zavijanja levo, pričel prehitevati po levi strani. Med vozili je prišlo dr trčenja, voznik motornega kolesa je padel in pri tem utrpel tako hude poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Lažje poškodbe je utrpel tudi voznik osebnega avtomobila. V ponedeljek, 30. marca, ob 20.20, seje huda prometna nesreča zgodila na lokalni cesti v kraju Tešova. 34-letni Jože P. iz Jeronima je vozil neevidentiran kmetijski traktor brez varnostne kabine ali loka po lokalni cesti iz smeri Vranskega proti Čreti. Na levem blatniku je peljal znanca Braneta G. Pri vožnji po klancu navzgor, kjer je več ovin- kov, se je srečal z voznikom osebnega avtomobila in zapeljal na desno bankino. Po nekaj metrih vožnje po bankini se je traktor prevrnil. Sopotnik je skočil s traktorja, voznik Jože pa je pri prevračanju utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Tretja nesreča s tragičnim koncem seje pripetila v torek, 31. marca, okoli I. ure na magistralni cesti zunaj naselja Čeplje. V nesreči je izgubila življenje takrat še neznana peška. Voznica osebnega avtomobila 19-letna Romana B. iz Črnega vrha je vozila iz smeri Vranskega proti Gomilskem. Ko je v Čepljah pripeljala izza slabo preglednega levega ovinka, je na cesti na kratki razdalji opazila žensko. V silovitem trčenju je peška utrpela tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrla. Objestnež poškodoval avtobusa V noči na petek, 27. marca, je neznani zlobnež na dveh avtobusih last Miha M., ki sta bila parkirana v Letušu, s kamnom razbil vetrobran-ska stekla, žaromet in na enem poškodoval še vezno streho. Povzročil je za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Zažgal vreče V noči na petek, 27. marca, okoli 2. ure, je neznanec v zunanjem skladišču podjetja Glin Nazarje, ki ga ima v najemu podjetje VIVA TRADE iz Nazarij, zažgal plastične vreče s plastično maso. Ogenj je pogasil dežurni gasilec, kljub temu pa je nastalo za okoli 350.000 tolarjev materialne škode. Poškodovana varnostna ograja Nekoga je očitno močno motila varnostna ograja ob avtocesti, zato jo je na odseku med Žalcem in Arjo vasjo na več mestih prerezal mrežo, nosilno žico ograje in izpulil več stebrov. Podjetju za vzdrževanje avtoceste je povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Lastnica v svoji hiši presenetila neznanki V torek, 24. marca, med 12. in 12.30, sta neznani ženski stari od 20 do 25 let, temnejši polti, oblečeni v modre jeans hlače in temnejši jak-ni vstopili v stanovanjsko hišo na Ločici. Med njunim obiskom ju je v hiši presenetila lastnica, kije zaklenila vrata in hotela poklicati policijo. Neznanki sta ji to fizično preprečili. Po zbranih obvestilih naj bi s kraja odšli peš, pripeljal pa naj bi ju neznan voznik osebnega avtomobila znamke Renault 18, temno modre barve, mariborske registracije. Po njunem odhodu je Marija ugotovila, da pogreša več kosov zlatega nakita, vrednega okoli 110.000 tolarjev. Rop pri Tini V torek, 24. marca, okoli 19.45 sta v samopostrežno trgovino Tina v ulici Florjana Pohlina v Žalcu vstopila zamaskirana roparja. S kuhinjskim nožem sta prisilila prodajalko, da je pokazala, kje ima spravljen denar. Vzela in odnesla sta več kot 38.000 tolarjev. S kraja sta peš pobegnila v smeri železniške proge in tovarne Feralit. Roparja sta bila mlajša moška, oblečena v sive enodelne kombinezone, preko glave pa sta imela ženski nogavici. 2. aprila 1998 EDRILO NAS vas 27 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ko se boste ozrli v preteklost, vsekakor ne boste mogli biti zadovoljni, saj vaša sedanjost s'e ne prinaša skoraj nič od tistega, kar ste si zadali že zdavnaj. Čas pa vse prehitro beži. Partner vas bo vse pogosteje spominjal na obljubljeno, zato boste verjetno že ob koncu tega tedna zelo veliko razmišljali o konkretnih korakih, ki bi vas pripeljali do zastavljenega cilja. Čas je primeren za akcijo, zato se odločite za počasne, a zanesljive korake. Sicer spet ne boste storili ničesar. BIK OD 22.4. DO 20.5. Spet postajate nesigurni v vaš notranji svet, vzrok pa je preveč želja, ki se jih ne da uresničiti čez noč. Čeprav imate zelo radi spremembe, pravzaprav ustaljenega ritma sploh ne marate, si boste v naslednjih dneh želeli več miru in časa za počitek. Kar naprej vas bodo motili v tej vaši želji, zato se zna zgoditi, da boste takrat, ko ne bi smeli, povsem narobe odreagirali. Partner bo imel pameten predlog, zato ga ne zavrnite takoj. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Vse, kar ste si želeli, se vam res ne bo uresničilo, a celotna situacija se vedno bolj nagiba v vašo korist. lo boste začutili že ob koncu tedna, potem pa bo vse steklo kot namazano. Vsekakor bo najbolje, da ne delate velikih načrtov, ampak se za spremembo prepustite toku življenja, ki vas v naslednjih dneh vsekakor ne bo razočaralo. Kot ponavadi boste tudi v naslednjih dneh zamudili na nek zelo pomemben dogodek. Izkazalo se bo, da je bilo tudi to dobro. RAK OD 22.6. DO 22.7. Nikar ne morete zlesti na zeleno vejo. Po pogovoru s sorodniki boste še bolj zmedeni in vedno bolj prepričani, da ne ravnate prav. lo se vam zna zelo maščevati, soj vaše neprestano spreminjanje načrtov in obljubljenega vaši bližnji ne bodo več dolgo mirno prenašali. Pazite, da ne boste naenkrat ostali povsem sami, saj veste, da vas samota ubija. Poskusite razmišljati bolj pozitivno, pa bo šlo vse lažje, rešitve pa se bodo tudi pokazale kar same. LEV OD 23.7. DO 23.8 Dogodki, ki si sledijo z veliko hitrostjo, se vam vedno bolj izmikajo kontroli, lo vas seveda zelo jezi, saj ste navajeni popolnoma obvladovati svoje življenje. Pazite na svoj jezik, ko bo prišlo do prepira na delovnem mestu ali doma, saj veste, do zna biti zelo strupen. Pri delu se čim manj obremenjujte z osebnim življenjem in ga poskušajte opravljati zgolj službeno. Sicer se lahko pripravite na nekaj krepkih težav z zdravjem, ki jih bo povzročil nihče drug kot stres. V torek dobra novica! DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. fako zavzeto ste se lotili dela, da vam zmanjkuje časa celo za ljubezen. Vse kaže, da bo od sredine prihodnjega tedna bolje in da boste gomilo dela spravili pod streho. Čeprav neprestano hihle boste ugotovili, da ste trenutno t svojim življenjem povsem zadovoljni, sploh, ker se bosta s partnerjem izredno dobro ujemala prav v vsem. Čuvajte to srečo, daje ne boste pokvarili s kakšnim nepremišljenim dejanjem. Saj veste, da ne bi bilo prvič! TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Na ljubezenskem področju vas čaka pravi vihar, saj boste ujeti med sigurnostjo in varnostjo, ki vam jo nudi trenutno življenje in negotovostjo, ki vas čaka, če boste ubogali srce in šli tja, kamor vas vleče. Nikar ne hitite, raje počakajte, da se boste prepričali ali so čustva res prava, šele potem ukrepajte. Pri financah se bo rahlo zalomilo. Saj ne, da bi ostali brez denarja, le toliko ga ne bo, kot ste računali. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Bodite previdni, saj so se v naslednjih dneh planeti rahlo zarotili proti vam. Nekateri bodo doživeli krepek vihar v družinskem življenju, drugim se bo zamajalo na delovnem mestu ali v šoli. Vsekakor boste potrebovali veliko duhovne moči, da boste premagali vse, kar vam bo navrglo življenje. Ker vaši živci niso povsem trdni, vsekakor poskrbite za dovolj sproščanja in nikar preveč ne silite v prekomerno obremenjenost z delom. ludi partnerju bi bilo prav, če bi preživeli več časa v naravi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Nikar ne bodite v skrbeti zaradi čvek in hudobnih jezikov, ki si vas bodo krepko privoščili. Partnerju skušajte zadevo razložiti, preden jo bo slišal iz devetih ust, saj bo tako najtežje prenesel resnico, ki tudi vam ni v čast. Priložnost, da še poglobite svojo ljubezensko zvezo, je tokrat res prava, le pravi pristop bo potreben. Pri delu vas bodo opazili in kar nekajkrat pohvalili ljudje, ki se na zadevo spoznajo. Naj bo to še večja spodbuda za vaše početje. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. ...... Vaš planet saturn vas v naslednjih dneh ne bo ravno varoval, zato se boste pogosto počutili izgubljeno in nesrečno. Se sami ne boste vedeli, kje je pravi vzrok. Morda bo to le prvi napad pomladanske utrujenosti, ki jo boste najlažje premagali, če boste spremenili prehrano in mišljenje. Več sadja in zelenjave, poleg tega pa več optimizma v razmišljanju in početju, pa bo tudi to, rahlo neprijetno obdobje, minilo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Polni boste energije, tako, da še sami ne boste prav vedeli, kam bi jo najbolj pametno usmerili. Poskusite se lotiti še kakšnega honorarnega dela, saj boste že v kratkem potrebovali krepke vsote, če boste želeli uresničiti vse tisto, kar si že dolgo želite. Zaradi spleta okoliščin boste več časa kot ponavadi preživeli v družbi partnerja. In vedno znova boste ugotavljali, kakšno srečo imate, da ga imate. Pokažite to tudi njemu! rTBT^^ Zdelo se vam bo, da ste precej osamljeni in da je vaše življenje zaplulo v tok, ki ga težko kontrolirate. Nihče vam ne bo pomagal iz trenutnega stanja, če si ne boste pomagali sami. Ker pa ste si naenkrat naložili preveč nalog, ni nobene realne osnove, da bi lahko vse uresničili, saj jih fizično ne morete. Zato se usedite, razmislite in si delo pametno razporedite. ludi počasi se deleč pride, ne pozabite! ležav z zdravjem bo konec pred ponedeljkom. V M Nagradna križanka GOSTISCA KOZLEVCAR Nagradna križanka GOSTIŠČA KOZLEVČAR, Bevče 19 a, Velenje, Tel.: 063 / 861 - 250. Vabimo vas vsak dan od 9. - 22. ure. Pri plačilu nad 2.500 Sit sodelujete v nagradni igri POJEJ IN POTUJ ! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje s pripisom " GOSTIŠČE KOZLEVČAR ", najkasneje do 13.aprila. 1. nagrada: kosilo za 4 osebe 2. nagrada: kosilo za 2 osebi 3. nagrada: postrvi za 2 osebi AVTOR KRIŽANICE R.NOC SOO.SLOV. GLfDAL. REŽISER MILE I OBSEŽNO ODRSKO GLASBE-NO DELO NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE KAVA BAR KLEMENTINA, Kardeljev trg 11, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 13. marca 1. nagrado: 7.000 SIT prejme Pirečnik Ana, Skorno 43 A, 3327 Šmartno ob Paki 2. nagrado: 5.000 SIT prejme Boštjan Vidmar, Dragomer, Kotna pot 8 a, 1351 Brezovica 3. nagrado: 3.000 SIT prejme Bole Marija, Šmartno ob Paki 116/a Nagrade dvignete v KAVA BAR - U KLEMENTINA s predložitvijo osebne izkaznice ! ČESTITAMO ! ODLIČEN SODOBEN AMER.VI-OLINIST UKRAJINSKEGA RODU (ISAAC) POLOŽITEV MRTVECA V GROB ADAMOVA DRUŽICA V RAJU TOKIJSKO LETALIŠČE CIRIL REKAR ANGL. GLASBENIK BRIAN PLEME, ROD AM.FILM. IGRALEC TRACV .atažužamaža« LASTNIK TOVARNE KRADLJI- VEC, ZMIKAVT KRANJSKI ALPINIST N GOR.REŠEVALEC K R ZDRAVLJENJE BODEČ PLEVEL SNOVNI DELEC ROBERT OWEN MOŽAK Z VELIKIMI OČMI IGOR KOS PEVEC PLE-STENJAK PESNICA SKERL KLAVIRS. SKLADBA OLIVER TVVIST MESTO V ZAH. RO- PERSONA-LNA MAPA MERA ZA ZLATO SLOV. SLIKAR IN PEDAGOG (ZORAN) CHATEAU-BRIANDOV ROMAN STE; BRISČE ERIKTUL POZITIVNA ELEKTRODA OPOJNOST DVOJICA ZBOR DEVETIH PEVCEV OTOK V ALEUTIH NAJV.MOR. SESALEC POTRDILO O PREJEMU POŠILJKE EMIN CAR DOIG.NA-LISPAN GOVOR R VZPOSTAVLJANJE REDA ST. MERA ZA TKANINE! n REKA NA TAJSKEM REKA V MAKEDONIJI, PRITOK ČRNE REKS NAPAD, NASKOK Kmetijski nasveti Varstvo žit Pleveli kalijo in rastejo z žitnimi posevki. V topli jeseni vzkali večina vrst plevelov, ki rastejo v oziminah. Ce sledi takšni jeseni še mila zima, se njihova rast ustavi. Zato je potrebno zatiranje opraviti že zgodaj spomladi. Lanska jesen je bila za kaljenje in razvoj plevelov v oziminah neugodna. Mnogo vrst plevelov zaradi suše in nizkih temperatur ni vzkalilo, zato je večino pričakovati spomladi, takoj ko bodo za njihov razvoj dosežene dovolj visoke temperature. Preden se odločimo za zatiranje plevelov, opazujmo gostoto plevela, zastopanost posameznih vrt, določimo prevladujoče vrste plevela, velikost in njegovo vitalnost. Z upoštevanjem pragov škodljivosti lahko presodimo, kdaj je potrebno in ali ga je sploh potrebno zatirati. Potem se odločimo za izbor ustreznih pripravkov. Posebno pozornost velja posvetiti plevelom, kot so smolenec (Galium aparine), dresni (Polygonum), navadna zvezdica (Stel-laria media) in drugi. Njihov vpliv na zmanjševanje količine in kvalitete pridelka je tolikšen, da je njihovo zatiranje nujno. Na slovenskem tržišču so letos v prodaji trije, na širokolistne plevele zelo učinkoviti herbicidi - Basagran DP-P, Duplosan DP ter Duplosan KV. Duplosan DP je mogoče uporabiti od faze treh listov žit do začetka kolenčenja. Uporabimo ga 2,0 - 2,5 l/ha. Basagran DP-P uporabljamo v količini 2,5 - 3,0 l/ha. Posebnost Basagrana DP-P je ta, da ga lahko uporabljamo še v času kolenčenja. Če imamo osat v žitih, ga učinkovito zatremo le s kombinacijo Basagrana DP-P 2,0 l/ha ter Duplosana K V 1,7 l/ha. Škropljenje je najbolj učinkovito, ko osat doseže višino vsaj 15 cm. S to kombinacijo sredstev zatremo tudi ves ostali širokolistni plevel. Herbicida Basagran DP-P in Duplosan DP je mogoče upora- biti tudi v jarinah (jari ječmen in pšenica ter oves), ko vzkali večina plevelov. Veliko škodo lahko povzroča pepelovka (pepelasta plesen ali Erysiphe graminis), ki je glivična bolezen in se vsako leto pojavlja v žitih. V večjem obsegu se običajno pojavi konec aprila ali v začetku maja, ko žita razvijejo nekaj kolenc. Za zatiranje pepelovke uporabimo fungicid Corbel (0,75 l/ha), ki zatira tudi rjo. V lanskem letu je prišel na naše tržišče nov fungicid zelo širokega spektra delovanja, Opus team, ki deluje na bolezni poleganja, bolezni stebla in listov ter bolezni klasa. Uporabimo ga 1 l/ha. Zelo učinkovita je tudi kombinacija fungicida Corbel 0,7 l/ha in Opus team 11 / 7 ha. V ječmenu zadošča eno škropljenje 1 l/ha Opus teama ob pojavu bolezenskih znakov glivične bolezni. Ob pojavu listnih uši (presežen prag škodljivosti) uporabimo insekticid Dursban E-48 1 l/ha ali Perfekthion 0,8 l/ha. ■ Nande Osojnik, dipl. agronom e Avtohiša JAKOPEC d.o.o. nizke Dobrtsšci vos Šempeter Tel.: 063/702-303, fax: 063/702-710 n visoke gradnje zaključna dela v gradbeništvu inženiring zdelava strojnih estrihov ZAPOSLIMO: -10+ 10 KV zidarjev za določen oz. nedoločen čas - 5 + 5 KV tesarjev za določen oz. nedoločen čas - 5 + 5 KV keramičarjev za določen oz. nedoločen čas Delovne izkušnje: 5 let, zaželjen izpit B kategorije Vlog® z dokazili pošljite no naslov: Pluton d.o.o., Dobrtssa vas 2, 3311 Šempeter Telefon: 063 / 702 - 303 mm UGODEN LEASING KREDIT OD T + 4 % Prodaja novih vozil Servis - kleparstvo - ličarstvo Menjava staro za novo Prodaja rabljenih vozil OBIŠČITE NAS NA SEJMU AVTO IN VZDRŽEVANJE V CELJU v hali D Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme, vgradnja avto-alarmov PLAČILO NA VEČ ČEKOV VELENJE,Kosovelova 16, tel.:063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.:063/4t1-909 Glasbena šola Velenje Spet odlični LJUBLJANA od 27. do 30. marca - Na 27. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so sodelovali tudi učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja in se tudi tokrat odlično odrezali. Osvojili so 6 bronastih, 4 srebrne, 2 zlati plaketi in 4 priznanja. Uvrstitve Velenjčanov: sopranska kljunasta flavta: Franja Vačovnik (I.A kategorija), 8. mesto, bronasta plaketa; flavta: Spela Kržan (II. A), 11. mesto, bronasta plaketa; saksofon: Boštjan Lužnik (II.B), 3. niesto, priznanje; oboa: Brina Straus (I.C) 1. mesto (2. nagrada), srebrna plaketa; Mitja Hojnik (II.A), 4. mesto, bronasta plaketa; Jure Volk (III. A), 1. mesto (1. nagrada), zlata plaketa; klarinet: Samo Tamše (I.B), 4. mesto, srebrna plaketa; Rok Šincek (I.C), 1. mesto (1. nagrada), zlata plaketa; Lovro Vrzelak (II.B), 5. mesto, priznanje; klavir: Maja Knez (I.A), 14. mesto, priznanje; Petra Koprivec (I.A), 15. mesto, priznanje; Sara Slatinek (I.A), 12. mesto, bronasta plaketa; Pascal Vehovec (I.B), 7. mesto, bronasta plaketa; Nina Verboten (I.C), 4. mesto, srebrna plaketa in Ana Avberšek (II. B), 2. mesto (2. nagrada), srebrna plaketa. Vsi so se na državno uvrstili s področnega tekmovanja, kar je pomenilo, da so v svojih skupinah zbrali več kot 90 točk. Dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih plaket se bodo sedaj predstavili še občinstvu na koncertu v dvorani velenjske glasbene šole v četrtek, 9. aprila ob 19.30 uri. Čestitamo! ■ tp Predsednik športne zveze Jože Kavtičnik izroča pokal ka-petanu rokometašev Borutu Plaskanu Lep unikatni kristalni pokal za Jolando Čeplak iz rok direktorja Našega časa Borisa Zakoška Naj športniki leta 1997 Jolanda, Zoran, rokometaši Gorenja.... V organizaciji Športne zveze Velenje in podjetja Naš čas je bila v petek zvečer v Beli dvorani v Velenju lepa športna prireditev. Na njej smo razglasili najbolj uspešne športnike v minulem letu In podelili priznanja posameznikom in športrnim organizacijam za za dolgoletno uspešno In zavzeto delo na športnem področju. Posebna komisija, ki jo vodi dr. Evgen Drvarič, njeni člani pa so mag. Marjan Hudej, Aleš Jug, Franc Plaskan, Dejan Tamše in Stane Vovk, je na osnovi pravilnika športne zveze odločila takole: Športnica 1997 je atletinka Jolanda Čeplak: je prva velenjska atletinja, kije nastopila na sve- tovnem prvenstvu v atletiki v Atenah; na mednarodnem mitingu v Grčiji je za tri sekunde izboljšala kar 19 let stari državni rekord na 800 metrov; na sredozemskih igrah v italijanskem Bariju pa je osvojila srebrno medaljo. Za ta naslov sta bili nomini-rani še teniška igralka Katarina Srcbotnik in igralka squasha Pe- tra Vihar. Športnik 1997 je balinar Zoran Rednak: na svetovnem mladinskem prvenstvu v Maroku je osvojil zlato medaljo in tako postal svetovni mladinski prvak v hitrostnem zbijanju. Za laskavi naslov najboljšega športnika sta se potegovala še smučar David De Costa in atlet Marko Štor. Naj ekipa - moštvo RK Gorenje: v minuli sezoni so se med drugim uvrstili med osem najboljših ekip v pokalu pokalnih zmagovalcev Evropske rokometne zveze. Nominirani sta bili še NK Rudar in Konjeniški klub. Najuspešnejša med invalidi športniki je Jolanda Belavič: lani je med drugim osvojila naslov državne invalidske prvakinje v namiznem tenisu. Naj ŠŠD - je z Osnovne šole Li- vada Velenje; 2.OŠ Gorica, 3. OŠ Šalek. Posebni priznanji sta prejala tudi športna pedagoga Toni Li-puš (OŠ Šalek) in Zvone Smon-kar (OŠ Gorica). Na slovesnosti smo s priznanji nagradili tudi jubilejne športne organizacije in športnike oziroma športne delavce jubilante. Zlate plakete so dobili: Herman Arlič (NK Rudar - za več kot 30-letno delo), NK Rudar (50 let delovanja), Planinsko društvo Velenje (50 let delovanja). Srebrne plakete: RK Gorenje (40 let delovanja),AK Velenje (30 let),Medobčinsko društvo invalidov (25 let Dušan Donko (Karate klub - 28 let), Boris Ša-lamon (AK 25 let), Bego Taba-kovič (karate klub - 25 let), Vili Korb (karate klub - 21 let). Bronaste plakete: Jože Ogra-jenšek (Smučarsko skakalni klub - 15 let), Tomislav Popetrov (AK velenje - 15 let). Za lepe dosežke je športna zveza s plaketami nagradila tudi ro-kometaša Mitjo Gavrilovskega in Branka Tamšeta (bila sta čla- na državne kadetske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu osvojila peto mesto)t atlete Petra Polesa (4. In 6. Mesto na evropskem mladinskem prvenstvu), Jano Pugelj (7. Mesto na evropskem mladinskem prvenstvu) in Matjaža Krajnca (za 6. In 9. Mesto prav tako pa evropskem mladinskem prvenstvu). Ob tem slovensnem dogodku so športnike nagovorili predsednik športne zveze Velenje Jože Kavtičnik, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik komisije za izbor dr. Evgen Drvavi, ki so tudi podeljevali priznanja. Svečani del prireditve so z nastopom obogatile plesalke plesnih skupin N-ENER-GY TEAM iz Velenja in LAU-RA iz Športnega društva Škale-Hrastovec. Po slovesnosti je bilo še obilo priložnosti za čestitke, sproščen pogovor in seveda ples, ki naj bi odslej postal tradicionalen. (Posnetki: S. Zakošek) Čestitka župana Srečka Meha mladinskemu svetovnemu prvaku Zoranu Rednaku