Ljubljana, petek j. marca lffl Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo Kardinal Pacelli - papež Pij XII že prvi dan volitev je bil pri tretjem glasovanju izvoljen za papeža dosedanji državni tajnik kardinal Evgen Pacelli - Privzel si je ime Pij XII. - Množice so mu priredile silne ovacije Vatikan, 2. marca. b. Kar se menda že stoletja ni zgodilo, se je zgodilo danes: novi papež je bil izvoljen že na prvi dan glasovanja. Konklave kardinalov je trajal točno 24 ur. Začel se je včeraj popoldne ob 18. in danes ob Istem času končal. Kardinali so glasovali danes dopoldne dvakrat. Obakrat je črni dim iz dimnika na palači, v kateri je sikstinska kapela, sporočil tisočglavi množici, ki je bila zbrana pred Vatikanom, da noben kandidat ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Pri popoldanskem volilnem sestanku pa je že prvo glasovanje — skupno torej tretje glasovanje — dalo katoliški cerkvi novega poglavarja. Za papeža je bil izvoljen dosedanji državni tajnik kardinal Eugenio Pacelli. Veljal je za najožjega sodelavca pokojnega papeža Pija XI. in za njegovega posebnega zaupnika. Njegova izvolitev pomenja nadaljevanje cerkvene politike, ki jo je vodil Pij XI. Novi papež je to podčrtal tudi s tem, da si je privzel kot verski poglavar ime Pija XII. Papež Pij XII je star 63 let in je po rodu Rimljan. Ravno danes je obhajal svoj rojstni dan. Samo en dan konklava Vatikan, 2. marca. AA Ko so včeraj popoldne vojvodinja Piemontska, italijanska prestolonaslednica ter člani diplomatskega zbora in rimskega plemstva, ki so prisostvovali svečani zaprisegi kardinalov, zapustili Sikstinsko kapelo, sta maršal konklava ter guverner vatikanskega mesta pregledala izhodna vrata in vse ostale naprave, izvršene zaradi popolne izolacije konklava. Istočasno je kardinal kamerlengo v spremstvu tajnika in zapisnikarja konklava. dveh članov protokola ter arhitekta konklava obiskal notranji del Vatikana ter se prepričal, da so vsi izhodi dobro zaprti. O tem je bil napravljen protokol, kardinali so bili odtlej popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Dopoldne so prinesli prvi živež v prostore konklava. Živež je sestajal v glavnem iz kruha, rib iz Jadranskega morja in zelenjave z vrta v Castel-Gandolfu, ob 8. pa so v navzočnosti posebnih funkcionarjev odprli pošto, namenjeno raznim kardinalom. Dvoje brezuspešnih glasovanj Prvo glasovanje dopoldne je pokazalo negativen rezultat. Črni dim, ki se je dvignil iznad Vatikana, je napovedal, da na prvem glasovanju v konklavu še niso izvolili novega papeža. To je bilo okoli 11. Malo pred poldnevom se je začelo drugo glasovanje, ob 12.20 pa se je zopet pokazal črni dim, ki je napovedal, da je tudi to glasovanje ostalo brez uspeha. Beli dim! Popoldne okoli 15.30 je 62 kardinalov zapustilo svoje sobe in ponovno odšlo v Sikstinsko kapelo na tretje glasovanje. Množica vernikov, med njimi je tudi mnogo tujcev, je v tem času ponovno napolnila trg sv. Petra, kjer je vzdrževalo red okoli 3000 karabinerjev, policistov in miličnikov. Kakor davi je tudi popoldne več fotografov in filmskih operaterjev zavzelo prostor pred baziliko, da bi fotografirali in filmali beli dim, ki bi oznanil izvolitev novega papeža. Beli dim, ki je naznanil, da je novi papež izvoljen, se je pokazal nad sikstinsko kapelo ob 17.30. Obenem so zvočniki na baziliki in na kolonadi potrdili novico o izvolitvi papeža, za katerega je bil izvoljen kardinal državni tajnik Eugenio Pacelli. „Indiskretnosti" Pariz, 2. marca. AA. Havas sporoča iz Vatikana: Obe dopoldanski glasovanji sta trajali dalje kakor so mislili. Splošno so računali, da se bo dim, ki bo napovedal izvolitev papeža, prikazal okoli 11.45, v resnici so ga pa zagledali šele ob 12.18. Zato je množica, zbrana na trgu sv. Petra, že mislila, da je novi papež izvoljen in da je zakasnitev dima posledica formalnosti v sikstinski kapeli po papeaki izvolitvi. Po prvih dveh današnjih glasovanjih so kardinali odšli za nekaj trenutkov v svoje celice, nato so pa prišli v papeško dvorano na' skupno kosilo. Pri tej priložnosti so člani sv. kolegija najbrže prosto govorili o volitvah, vendar se ne more še nič izvedeti, kaj se je dopoldne godilo v sikstinski kapeli. Avtentični podatki se izvedo mnogo po končanem konklavu, a še to le tedaj, če so glasovalci indiskretni, to se pa le prav redko zgodi. Kljub temu krožijo po Rimu razni »indiskretni« podatki. Tako govore v nekaterih laičnih krogih, da je kardinal Pacelli dobil pri dopoldanskih glasovanjih glasove 27 tujih kardinalov in nekaj glasov italijanskih kardinalov. Pravega pa ni moči ničesar izvedeti, saj so kardinali vezani s prisego, in je vrh tega konklave kar najpopolneje odrezan od zunanjega sveta. Nastop novega papeža Vatikan, 2. marca. AA. Čim je kardinal Pacelli dobil potrebno večino, so se odprla vrata Sikstinske kapele in skozi nje sta prišla v notranjost kapele tajnik konklava in šef ceremoniala. Najstarejši kardinal di Belmonte je v družbi ostalih kardinalov in duhovnikov, ki so bili kardinalom dodeljeni, pristopil k novoizvoljenemu sv. očetu ter mtf postavil v latinskem jeziku tradicionalno vprašanje: »Ali pristaneš na izvolitev za ponti-fikalnega suverena?« Ko je kardinal Pacelli odgovoril, da pristaja, so spustili baldahine nad sedeži kardinalov, razen baldahina nad sedežem kardinala Pacellija. Zatem je najstarejši kardinal vprašal novoizvoljenega papeža za ime, ki si ga je izbral. Odgovor se je glasil: »Pij XII.« Medtem je tajnik konklava sestavil zapisnik o izvolitvi ter o tem, da je kardinal Pacelli pristal na to izvolitev. Nekoliko pozneje se je novoizvoljeni papež v družbi ostalih kardinalov podal v malo dvorano, kjer je bila pripravljena papeška obleka. Novi papež je pustil v mali dvorani svojo kardinalsko obleko, ter oblekel papeško. Potem se je vsedel na stol tik pri oltarju kapele. Kardinali so po starosti prihajali k novemu poglavarju katoliške cerkve in mu poljubljali prstan na roki, novi papež pa je vsakega od njih dvignil ter se z njim poljubil. Zatem je novi papež blagoslovil oltar, nekaj trenutkov pozneje pa je bilo z zunanjega balkona bazilike sv. Petra sporočeno, da je izvoljen novi papež. Vsi vatikanski zvonovi so oznanili veselo sporočilo svetu. Naj- Strašna eksplozija v OsakI na Japonskem v zrak je zletela municijska tvornica — Na stotine človeških žrtev in porušenih mnogo hiš Tokio, 2. marca. d. V vojaškem skladišču v Hirahati pri Osaki se je pripetila eksplozija, ki je zahtevala nepričakovano mnogo človeških žrtev in povzročila ogromno škoda Eksplozija je raznesla ne samo skladišče, temveč je porušila tudi okoli 900 hiš v okolici. Računajo, da je eksplozija zahtevala 1.400 človeških žrtev. Vojno ministrstvo je sicer objavilo, da je Ibllo 10 ljudi ubitih, 48 Jih pogrešajo, 42 jih je bilo hudo in 500 lažje ranjenih, splošno pa sodijo, da je bilo število žrtev mnogo večje. Brez strehe je ostalo blizu 10.000 ljudi ter je prekinjen tudi promet ina železnici Osaka—Kioto. Menijo, da je eksplozija nastala zaradi tega ker je eden izmed delavcev po ne-,sreči sjmfltil bombo iz rok* ki £ padla na tla ter takoj eksplodirala. Katastrofa Je tem večja, ker je nastal po eksploziji požar v bližnji bolnišnici, ki je pogorela do tal, in je v plamenih naglo smrt tudd večje šteivilo bolnikov. Reševalna dela so silno otežkočema, ker se zaradi velike vročine skoro ni mogoče približevati gorečim poslopjem. Zato domnevajo, da mora biti v razvalinah še večje število mrtvecev. Kraj nesreče so daleč naokrog obkolili močni kordoni vojaštva, ker je točna lega municijske tvornice, v kateri je nastala eksplozija, vojaška tajnost. Z eksplozijo je bil poškodovan tudU del železniške proge Kioto-Osaka, s čimer Je bila prekinjena tudi zveza s Kierakato. V Osako je odpotoval namestnik vojnega injinistra, da uvede preiskavo. starejši kardinal je sporočil z balkona in obenem po radiu, da si je novi pap<~" izbral ime Pij XII. Prvi blagoslov novega papeža Nekoliko pozneje se je sv. oče Pij XII. pojavil v pontifikalui obleki na balkonu in blagoslovil ogromno množico vernikov, ki je bila zbrana pred Vatikanom. Množica Je navdušeno pozdravila izvolitev novega papeža, pozdravili pa so ga tudi glasovi tromb in častne čete italijanske vojske. Papež je svoj blagoslov večkrat ponovil, potem pa se je umaknil nazaj v cerkev. Presenetljivo hitra izvolitev Rim, 2. marca. AA. (Štefani) Vsi poudarjajo dejstvo, do katerega še nikdar ni prišlo, namreč, da je bil novi papež izvoljen prvi dan pri tretjem glasovanju in to po triurnem glasovanju. Ta hitrost izvolitve novega papeža potrjuje mnenja, ki so jih razširjali zadnje dni, da je v načelu že določen sporazum med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Ta sporazum je bil dosežen pri drugem zasedanju konklava. Zaupnik pokojnega papeža Rim, 2. marca. br. Večerne izdaje tukajšnjih dnevnikov pišejo ob izvolitvi novega papeža, da mu je pokojni Pij XI v zadnjih letih svojega pontifikata poveriti skoraj vse važnejše misije vatikanske diplomacije v inozemstvu. Tako je bil med drugim kardinal Pacelli osebni papežev zastopnik na ev-har i stičnem kongresu v Budimpešti ki je imel za Vatikan poseben pomen zaradi dogodkov v bivši Avstriji. V času njegove- ga diplomatskega potovanja po ameriška Zedinjenih državah je sprejel kardinala Pacellija v dolgi avdienci tudi ameriški prezident Roosevelt. Imejitelj najvišjega italijanskega odlikovanja Vatikan, 2. marca. AA. (Havas) Novi vrhovni poglavar rimsko-katoliške cerkve je bil leta 1932. odlikovan z najvišjim italijanskim redom Anunciatine ogrlice. Dobil ga je od Nj. Vel. kralja in cesarja Viktorja Emanuela. Tako je sv. oče Pij XII. v tesni rodbinski zvezi z italijansko kraljevsko rodbina Zadovoljstvo v Angliji in Franciji London, 2. marca. br. Vest o izvolitvi novega papeža se je razširila v Londonu baš v času, ko zapuščajo uradniki in nameščenci svoje urade. Splošno se opaža zadovoljstvo nad izvolitvijo kardinala Pacellija, ki je na Angleškem priljubljen zla. sti po zadnjem Chamberlainovem obisku v Rimu. Takrat je imel angleški premier s sedanjim papežem daljši razgovor, o katerem se je potem v spodnji zbornici zelo pohvalno izrazil. Kardinal Pacelli ima poleg pokojnega papeža velike zasluge za vzpostavitev rednih diplomatskih odnoša-jev med sv. stolico ln sedežem anglikanskega protestantizma. Pariz, 2. marca. br. Nepričakovano hitra izvolitev naslednika Pija XI v osebi njegovega najintimnejšega sodelavca kardinala Pacellija je bila v Parizu sprejeta s simpatijami in odobravanjem. Kardinal Pacelli je skupno s Pijem XI. sestavil zna. menito encikliko o rasizmu. Pričakuje se. da bo kot vrhovni poglavar rimske kato- liške cerkve nadaljeval politiko Vatikana v dosedanjem duhu spravljivosti in mirovnega prizadevanja med narodi. Prvi italijanski glas Rim, 2. marca. AA. (Štefani) »Giornale d' Italia« posveča v izredni izdaji uvodni članek k izvolitvi novega vrhovnega cerkvenega poglavar ja. Naglasa, da je zasedanje konklava pod režimom konkordata med Italijo in sv. stolico poteklo v popolni svobodi in najlepšem redu. Nato pa naglasa, da so ogromne množice ljudstva na trgu sv. Petra navdušeno pozdravile izvolitev novega papeža. Ta izvolitev jasno kaže, da je bil izvoljen papež, ki je vreden tega mesta in so ga kot takšnega tudi smatrali kardinali Temu možu Italijani pošiljajo izraze svojega največjega spoštovanja v prepričanju, da se člani cerkvenega senata pri volitvi novega papeža niso zmotili Navdušenje množic čeprav ni nihče pričakoval izvolitve že takoj prvi dan, je bil trg pred cerkvijo sv. Petra ves dan napolnjen Vatikan, 2. marca, o Zev dopoldanskih urah so se na prostranem trgu pred baziliko sv. Petra zbirale ogromne množice Rimljanov in tujcev, čeprav se že stoletja ni zgodilo, da bi bil papež izvoljen že prvi dan, kakor se je to zgodilo sedaj v primeru Pija XII. Tudi po vseh napovedih in razpravah ter kombinacijah v italijanskem tisku ni bilo pričakovati, da bo izvolitev tako nagla. V prvih popoldanskih urah se je množica nekoliko razredčila, Ko se je iz dimnika palače, v kateri je sikstinska kapela, v prvih opoldanskih urah pojavil dim, ki ni bil dovolj temen, tako da ljudje niso mogli po njem takoj spoznati, da papež po tedanjem drugem glasovanju še ni bil izvoljen, se je polastilo množice vznemirjenje zaradi negotovosti in z nestrpnostjo so ljudje čakali, če se bo kdo pojavil v zunanji loži bazilike. Ko je poteklo že pol ure po drugem glasovanju, so si bili vsi na jasnem, da novega papeža še ni, in vrste ljudi sp se še nekoliko razrečile. Proti 17. je bil trg zopet skoraj poln. Malo pred 17.30 se je končno pojavil iz dimnika omenjene palače povsem jasno viden beli dim. »Fumata« je elektrizirala množico. 2e so tudi radijski zvočniki razglasili, da je kardinal Pacelli, eminentni politik katoliške cerkve, njen novi poglavar. Vest je bila sprejeta s silnimi ova-cijami. Ob 18.10 se je pojavil v loži nad glavnim portalom bazilike sivolasi kardinal Granito del Belmonte, v družbi skoraj vseh ostalih članov kolegija in novega papeža. Po tradicionalnem običaju Je glasno izrekel formulo: »Habemus papam« Množica je bila skoraj v deliriju. Ko je izrekel ime dolgoletnega državnega tajnika, asketa in diplomata, je doseglo navdušenje ljudi svoj vrhunec. Pij XII. Je dal svoj blagoslov urbi et orbi. Ceremonija je bila zaključena, a trg pred baziliko se še dolgo ni izpraznil. Rim, 2. marca. AA. Smatrajo, da Je bilo na trga pred cerkvijo «r. Petra v trenut- ku. ko je bilo c zunanjega balkona objavljeno ime novega vrhovnega poglavarja katoliške cerkve Pija XIL zbranih 100.000 vernikov. Kdo je Pij XH Novi papež Pij XII., do svoje izvolitve Eugenio Pacelli, je bil rojen 2. marca 1876 v Rimu. Za papeža je bil izvoljen torej ravno na svoj 63. rojstni dan. Njegov oče je bil dekan posvetne konzistorialne advokature, njegov stric pa je bil ustanovitelj in vodja Bance di Roma, ki je veljala svoj čas za vatikansko banko. Pij XII. izhaja tako iz stare rimske rodbine, ki je bila vedno v tesnih stikih z Vatikanom. Pacelli je študiral bogoslovje v Rimu, nakar je bil posvečen za duhovnika ter je skoro vso svojo kariero preživel v vatikanskem državnem tajništvu. Dolga leta je bil tajnik poznejšega papeža Benedikta XV., ko je bil ta še kardinal in državni tajnik. L. 1911. je bil Pacelli sam imenovan za državnega tajnika, meseca aprila L 1917 pa ga je papež imenoval za nuncija na Bavarskem kot naslednika umrlega nuncija Averse. Tedaj se je mnogo bavil s cerkvenimi zadevami v Nemčiji in govori odtlej dobro tudi nemški jezik. L. 1920 je bil imenovan za nuncija v Berlinu, vendar pa se je šele po zaključitvi novega konkordata z Bavarsko preselil meseca novembra 1. 1924 iz Monakova v Berlin, kjer si je pridobil splošen ugled kot starešina diplomatskega zbora. Naslednje leto je pričel v Berlinu važna pogajanja s prusko državo za zaključitev konkordata, ki je bil končno podpisan 22. junija 1. 1929. Dne 1. decembra 1.1929 je predložil Pacelli tedanjemu predsedniku nemške republike svoje odpo" klicno pismo kot nuncij ter se je vrnili v Rim, kjer ga je 12. decembra papež imenoval za kardinala. Ze dva meseca kasneje, 12. februarja 1930 je kot naslednik obolelega kardinala Ga-sparrija postal državni tajnik, kar predstavlja v cerkveni hierarhiji nekako isto, kar v vodstvu države predsednik vlade in zunanji minister. Meseca junija 1. 1933 je sklenil Pacelli v sodelovanju z nemškim podkan cesarjem Papenom konkordat med Nemčijo tn Vatikanom, naslednje leto pa ie odpotoval meseca oktobra v Bu-enos Aires, kjer je otvoril 32. svetovni evharistični kongres. Lani je bil pa-peški delegat na mednarodnem evha-rističnem kongresu v Budimpešti. Razvoj belgijske vladne krize Bruse/J, 2. marca. h. Posvetovanja mandatarja krone za sestavo nove vlade senar torja Soudana eo ugodno napredovala in smatrajo skoraj kot gotovo, da bo uspel s svojo misijo. Senator Soudan je izjavil, da se mu je že posrečilo doc^eči sporazum zaradi zadeve dr. Maertensa, kakor tudi zaradi finančnih vprašanj. Liberalna stranka bo šele jutri dopoldne končnoveljavno sklepa* la, katere zastopnike naj pošlje v novo Scn». danovo vlado. Maršal Petain — poslanik Francije v Španiji Najboljši dokaz, da želi Francija vzpostaviti čim boljše odnošaje z novo Španijo Pariz, 2. marca. a. Havas: Ministrski svet je sklenil imenovati na Daladierov in Bonnetov predlog maršala Petama za francoskega veleposlanika pri Španski vladi, kar je izzvalo v francoski javnosti splošno zadovoljstvo. »Petit Parisienc pravi: Občudujemo patriotsko požrtvovalnost, s katero je ta slavni vojak pristal, da bo vnovič služil domovini. »Jour« piše: Vsa država Je zadovoljna z fedtero, ki lina tako velik pomen. »Excelsior« na-glaša, da je bil maršal Petain poveljnik francoske armade, ki se je udeležila zmagovite ekspedicije v Rifu, kjer je Španski vojski poveljeval tedaj general Fran-co. Spomin na to orožno bratstvo bo gotovo ustvaril prisrčno razmerje med Francijo ln Španija »Journal« pravi: Da počasti nacionalni preporod Španije, si Je Francija izbrala najslavnejšega moža izmed onih, ki so preživeli strahote svetovne vojne, lz katere Je Francija izšla popolnoma prenovljena. Maršalu Petainu, ki Je star že 83 let, bo dodeljenih v Burgosu več svetovalcev, med njimi trije višji uradniki zunanjega ministrstva in dva generala, ki naj bi mu ftUa bolj olajšali dela 3£ Parizu pričakuje- jo, da bo Imenovanje maršala Petaina izpričalo pred vsem svetom voljo Francijo, da hoče vzpostaviti z nacionalistično Španijo najboljše odnose. Imenovanje tako ugledne osebnosti kakor je maršal Petain dokazuje, kakor pravi »Matin«, najboljšo voljo Francije za dobro sožitje z nacionalistično Španijo in je s tem ministrski predsednik Daladier tudi dosegel, kar Jo hotel. Dejstvo je, da se general Franeo ln maršal Petain poznata še iz bojev z rifski-mi kabili ▼ Maroku in da trna maršal Petain kot vojak življenjsko naziranje, na podlagi katerega se bo lahko sporazumel z generalom Francom o raaiih še neurejenih vprašanjih. Permanentne seje republikanske vlade Madrid, 2. marca. AA. Havas: Kraj, kjer se vršijo seje republikanske vlade, držo ▼ največji tajnosti. Vlada zaseda permanentna Seja, ki se Je začela sooči, je trajala do danes zjutraj. V Madridu so sprejeli oat&r-ko Asana zalo mimo. Pričakujejo, da bo m norega predsednika izvoljen predsednik parlamenta, Martinez Barrio, živahna proračunska razprava v skupščini Skoro vsa debata se suče okrog reševanja hrvatskega vprašanja in nalog vlade v tem praven BdeŽkC 1 Kompromis za volitve v Pokojninski zavod Beograd, 2 marca. Proračunska razprava v narodni skupščini je postala danes zelo živahna, ker so posegli vanjo nekateri opozicijski govorniki, zlasti pa predstavnike zemljoradnikov in radikalov dr. Miloš Tupanjanin ter dr. Laza Markovič. Pri večini je posebno Tupanjanin izzval številne medklice, a tudi dr. Markovič je naletel s svojimi izvajanji o političnem položaju na močne ugovore in vrst vladne večine. Za njegov govor se je posebej zanimal ministrski predsednik Cvetkovič, ki ga je poslušal celega. Današnja dopoldanska seja skupščine se je pričela ob 9.30. Pred prehodom na dnevni red je bila skupščina obveščena o dopolnilnem trgovinskem sporazumu s Češkoslovaško, ki ji je bil predložen v naknadno ratifikacijo. Sporazum bo proučil odbor za mednarodne konvencije. Skupščina je nato prešla na dnevni red, na nadaljevanje proračunske razprave. Posl. dr. Tupanjanin prvi je govoril posl. dr. Miioš Tupanjanin v imenu zemljoradniške skupine. Spočetka je pojasnjeval zakaj je v verifika-cijskem odboru pri volitvah predsednika glasoval za vladnega kandidata proti kandidatu dr. Stojadinoviča. V zvezi s hrvatskim vprašanjem je obravnaval vladno de. klaracijo in poudaril, da je vlada prevzela delikatno zgodovinsko nalogo za dosego smotra, ki si ga vsi želimo. Potrebno pa je za rešitev tega najvažnejšega notranjega problema, da se vlada in vsi njeni organi zavedejo, da ljudstvo ni načelno proti oblasti, temveč se vznemirja in se ji upira le, če se čuti užaljenega v svojih načelih in svojih nazorih o človeških pravicah, o svobodi in pravičnosti. Glede na priprave za rešitev hrvatskega vprašanja je dr. Tupanjanin dejal, da je ni mogoče računati s stvarnimi pogajanji Tupanjanin je tedaj citiral spripravljene-dokler se ne prekličejo policijske, denarne in zaporne kazni, ki so bile izrečene pred volitvami in v zvezi z njimi. Vsi kaznovani uradniki, nameščenci in delavci morajo biti amnestirani. Predsednik vlade je v resnici nekaj od vsega tega že izvršil. Popraviti pa bo treba še mnogo krivic. Drugi govornik je bil posl. Josip Cveti«, zastopnik Demetrovičeve skupine JRZ. S svoj m govorom je žel odobravanje v centru narodne skupščine. Govoril je skoro izključno o hrvatskem vprašanju. Dr. Maček je od vsega početka zahteval priznanje hrvatske narodne individualnosti in s tem vse, kar mora temu priznanju nujno slediti. Medtem ko drugod razpravljajo o težkih mednarodnih in sociahrh problemih, se mora naša narodna skupščina baviti z vsemi onimi vprašanji, ki se pri nas obče obeležujejo kot hrvatsko vprašanje. Govor dr. Markoviča Posl. dr. Laza Markovič (staroradikal) je najprej kritiziral proračun. V drugem delu svojega govora je obravnaval politične probleme. Vladna večina, je rekel med drugim, je ploskala ministrskemu predsedniku Cvetkovlču, ko je v svoji deklaraciji dejal, da ima specialno misijo za pripravo pogojev za rešitev hrvatskega kot najvažnejšega notranjepolitičnega vprašanja. Ta izjava je bila podana kot vladni program takoj po padcu dr. Stojadinoviča. Vsakdo je bil vesel, da se bo končno pričelo reševati najaktualnejše vprašanje. Zato se je treba čuditi, da se iz dosedanje diskusije v narodni skupščini ne da razbrati resna volja vladne večine, da v resnici podpre predsednika vlade pri izvedbi te njegove naloge. Dr. Markovič je pri tem zavračal razne trditve posl. Cve-tiča in nato poudarjal, da je treba državo urediti tako, da bodo Hrvatje kot celota enako kakor Srbi kot celota čutili, da je Jugoslavija njihova skupna domovina. Kakšna je kot priprava za dosego tega cilja misija ministrskega predsednika Cvetkoviča v podrobnem, bomo čuli še od njega samega. Glavna stvar pa je, da izda nov volilni zakon, ki bo sestavljen in izveden tako, da ne bo nikakega dvoma o tem, kdo so pravi narodni predstavniki. Gotovo v narodni skupščini ni nikogar, ki bi bil proti takemu volilnemu zakonu. Drugi pogoj za obče pomirjenje, v katerem bo mogoče doseči sporazum s Hrvati, pa je ta, da se volilni zakon, čim se izda, tudi že izvede. 2e te priprave so pomembne dovolj, da lahko predstavljajo vsebino posebne misije nove vlade. Dr. Maček je pripravljen. Ministrski predsednik ima pooblastilo. Naj se zato vendar že prično razgovori. Važno pa je, da je tudi skupščinska večina nasproti ministrskemu predsedniku vsaj lojalna. Delo je težavno ln opozicija ne bo storila ničesar kar bi vlado oviralo pri delu za ustvaritev atmosfere, v kateri bo mogoča rešitev hrvatskega vprašanja. JNS je pred volitvami z odločilnim korakom prišla do prepričanja, da je hrvatsko vprašanje važen problem, ki ga je treba rešiti in zato Je sklenila dogovor z blokom narodnega sporazuma tn je pri volitvah nastopila na listi dr. Mačka, da tako v soglasju z V9emi ostalimi strankami pripomore k ureditvi hrvatskega vprašanja. Nobenega razloga ni, da tega ne bi tudi vladna večina na svoj način storila. Opozicija sicer ne bo glasovala za proračun, a bo zadovolina, če bo Cvetkoviču njegova misija uspela. Večerna seja Nato sta govorila še poslanca Jovan Ra-duJovič in Mihajlo Hadžič od JRZ. Ob 15. je bila seja prekinjena, ob 17.30 se je spet nadaljevala. Zemljoradniški poslanec Dušan Brankovič je govoril v prvi vrsti o položaju kmečkega prebivalstva. AgraTK) vprašanje v Bosni m Hercegovini še zmerom ni rešeno. Likvidacija kmečkih dolgov kmeta ni definitivno rešila. V političnem delu svojega govora je Brankovič zahteval, da se hrvatsko vprašanje, kakor vsi ostali problemi, reši zadovoljivo i v političnem i v gospodarskem pogledu. Med njegovim govorom je prišlo do prepira in predsednik narodne skupščine je opozicijskega poslanca čubriloviča pozval k redu Nato je govoril zastopnik vladne večine Dragosav Pantovič, ki je nastopil predvsem proti kartelom. Tudi on je označil likvidacijo kmečkih dolgov za nezadostno. V narodni skupščini so nocoj še govorili narodni poslanec Paja Šumanovac, minister brez portfelja dr. Miljuš, ki je podal neka osebna pojasnila, ter narodna poslanca dr. Uroš Trbojevič in Novica Popovtč. Seja se je zaključila ob 20.45. Načelna proračunska razprava se bo jutri dopoldne nadaljevala. Gafenco na poti v Varšavo Danes odpotuje v Varšavo rumunski zunanji minister, ki bo razpravljal s poljskimi državniki o novem položaju v Srednji Evropi Varšava, 2. marca. a. Pat: Danes je bil objavljen spored uradnega bivanja romunskega zunanjega ministra Gafenca na Poljskem. Gafenca bo prispel v Varšavo 4 marca. Čez dan bo naredil nekaj protokolarnih obiskov, opoldne mu bo varšavska občina priredila kosilo, večerjo pa zunanji minister Beck. Dne 5. marca opoldne bo predsednik poljske republike Moscicki sprejel Gafenca v avdienci, nakar mu bo rumunsko veleposlaništvo priredilo kosilo Dne 6. marca opoldne se bo Gafenco vrnil v Bukarešto. Bukarešta, 2. marca. w. Diplomatski krogi posvečajo veliko pozornost potovanju zunanjega ministra Gatenca v Varšavo, kamor bo prispel v soboto. Po izjavah v vladnih krogih bo Gafenco razpravljal s poljskimi državniki v Varšavi o poglobitvi ru-mun iko-poljskih odnošajev po zadnjih velikih izpremembah v Srednji Evropi. Gafenca. ki bo odpotoval iz Buka-ešte jutri, bodo spremljali njegova žena, državni tajnik v zunanjem ministrstvu Creceanu, šef njegovega kabineta Silvin Pop in tiskovni ravnatelj Dragu. Francoski glasovi o Članovem obisku Pariz, 2. marca. o. Za obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana na Poljskem in še posebej za rezultat njegove misije je vladalo v Franciji izredno zanimanje. Listi so mnenja, da je imel Ciano v Varšavi misijo, da pridobi Poljsko za aktivnejše sodelovanje z osjo Rim—Berlin. Poljska naj bi se formalno zavezala, da bo ostala nevtralna, če bi prišlo na Sredozemskem morju do kakršnegakoli spora. Italija je posebno v času septembrske krize sicer odločno zagovarjala poljske aspiracije in pozneje celo tudi zahtevo po skupni meji Poljske in Madžarske, toda Poljska je ne glede na to ostala pri svojem starem načelu, da se noče vezati na noben ideološki blok. Zanimivo Je poročilo »Oeuvra«, ki pravi, da bi bil moral grof Ciano dobiti od Becka pismeno zagotovilo, da se Poljska ne bo vmešavala v razvoj eventualnega spora na Sredozemskem morju, nego ostala striktno nevtralna. Mussoliniju je bilo do tega zagotovila ker bi z njim lahko H tlerja premaknil iz njegove rezerviranosti. če bi Poljska podpisala izjavo, da ne bo posegla tt kakšno vojno, ki W nastate zaradi itali- janskih aspiracij na Sredozemskem morju bi v resnici Hitler vse drugače podprl ita lijanske aspirac'je. Poljska bo izpolnila obveznosti do Francije London, 2. marca o. »Daiiy Teiegraph objavlja vest iz Pariza, da je poljski zu nanji minister polkovnik Beck po poljskem poslaniku v Parizu sporočil francoski vla di da bo Poljska izpo!n la vse svoje obveznosti če bi bila Francija od kogarkol neizzvano nap?''ena. Poljska bo izpo'ni'p svoje obveznosti tudi v primeru da bi prišlo do kakršnegakoli nanarta na katemkol izmed francoskih kolonij ali mandatnih področij. Trgovinski šogovor med Nemčijo in Paljsko Varšava. 2. marca AA Danes so podpisali dopolnilno gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Poljsko. Pogodba ie rezultat po gajanj za ureditev gospodarskih vprašanj, nastalih zaradi priključ-lve sudetskih kra jev Nemčiji in Tješina Poljski. Grčija za dostop Bolgarije k morju Atene, 2. marca. d. Dnevnk »Katheme-rini«, ki ima zelo dobre zveze s predsednikom vlade Metaxasom, razpravlja o možnosti dostopa Bolgarske k morju ln pravi med drugim: Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur, ampak nasprotno obžaluje vrzel, ki obstoja zaradi odsotnosti Bdlgarije. Grška je pripravljena dovoliti Bolgariji gospodarski dostop k morju, na kako odstopitev teritorija pa ni niti misliti. Vprašanje bolgarskega gospodarskega dostopa k Egejskemu morju pride že na dnevni red gospodarske konference Balkanske zveze v marcu in sicer neodvisno od stališča Bolgarske. Kakor vse kaže, se bo proučevalo tudi vprašanje posebne železniške proge, ki bi Bolgarski olajšala njeno zvezo z Egejskim morjem. 15 žrtev požara L°ndon, 2. marca. w. V mestu Halifaxu v Novi škotski je nastal danes veHk požar, v katerem je Izgubilo 15 ljudi žfvlje-nje. Več gostov pa je dobilo hude opekline. Ob izbruhu požara je bilo v hotelu 127 ljudi. Vprašanje »Hrvatskega dnevnika" »Hrvatski dnevniK« piše v beležki z naslovom: »Kdo zavira popravo storjenih krivic« datirani iz Sarajeva, med drugim: »Pretekli so že trije tedni, odkar je podal dr. Stojadinovič ostavko ln je sestavil g. Dragiša Cvetkovič novo vlado. Prav tako je preteklo že 14 dni, odkar je ukazal predsednik vlade vsem državnim in samoupravnim uradom in ustanovam, da v roku osmih dni popravijo krivice, storjene državnim uradnikom in nameščencem z odpustitvami, upokojitvami in premestitvami. Medtem še niso bile v Sarajevu popravljene nobene krivice. Zato se mnogi upravičeno vprašujejo, kdo ovira popravo storjenih krivic ? Splošno prevladuje mišljenje, da so to ljudje, ki so imeli dobre zveze s prejšnjimi režimi in ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da se dr. Stojadinovič ne bo več povrnil. Javnost pa ne more razumeti, kako smejo taki ljudje izigravati naredbe predsednika vlade.« Intermezzo iz narodne skupščine Kakor smo že poročali, je govoril poročevalec vladne večine Oton Gavrilovič na prvi proračunski seji plenuma narodne skupščine med drugim tudi o potrebi novega tiskovnega zakona. Po poročilu »Politike« in »Vremena« je poslanec Gavrilovič dejal: »Med prvimi zakoni, ki jih pričakujemo, je zakon o tisku. Mi hočemo svoboden tisk in zahtevamo svobodo tiska. Obenem pa zahtevamo tudi vso odgovornost za tiskano besedo in to z naglimi in korenitimi sankcijami. Svoboden tisk brez odgovornosti bi pomenjal tiranstvo nad nami vsemi, ovirani tisk pa pomenja zopet nepravi izraz narodne volje. Predpostavljamo pa, da bo novi tiskovni zakon ščitil narodno življenje in svetost družine ter za vsako ceno zadušil vsak poskus izsiljevanja.« Dr. Miloš Tupanjanin je posegel govornici v besedo: »Kje je predsednik vlade, da vas bo slišal? Tega ni povedal g. predsednik vlade v vladni izjavi. Ali govorite v imenu vlade, ali vladne večine?« Oton Gavrilovič: »Govorim v imenu vladne večine!« Dr Tupanjanin: »Potrebno je, da to vemo. To bi moral čuti tudi predsednik vlade.« Predsedujoči podpredsednik Mihelčič opominia dr. Tupanianina. Dr. Tupanianin: »To je va?na stvar, gospod predsednik. Imel sem pravico vprašati govornika, ali govori v vladnem imenu. ker se tega vpraSania ni dotaknil predsednik vlade v svoji deklaraciji.« 9,Slovenčevou in „Politikino" mnenje »Slovenec« in njegova opoldanska izdaja sta še vedno huda na »Jutro«, ker je po hrvatskih listih zabeležilo, na kak način je hotel dr. Stojadinovič uvesti in ustaliti svojo diktaturo. Obenem skušata dokazati, da prav za prav ni ničesar takega pripravljal, česar bi že ne imeli. Po njunem mnenju je hotel bivši predsednik vlade samo kodificirati že upeljano prakso in uzakoniti nekaj, kar se je že davno izvrševalo. Precej drugačnega mnenja pa su o teh dalekosežnih amandmajih odgovorni beograjski politični krogi v okrilju JRZ Tako javlja »Politika«, ki ima sedaj s temi krogi zelo dobre zveze, da »pomenja odstranitev in črtanje teh amandmajev po zatrdilu merodain'h krosov obe^bo nove poti. po kateri bo mora^ v bodoče hoditi naša državna politika V zveri s tem vladni l.rog: tudi pri?ak"ieio. da bo iavnost pravilno razumela ta korak in ga primerno ocenila.« Spremembe v »Slovenskem jugu" Zagrebški »ObzoT« ooroča tz Beograda V glasilu omladine fRZ in v istoimenski organizaciji te omladine »Slovenskem jugu« so bile izvršene važne spremembe List pi §e o teh spremembah med druaim »Te dni M) bile izvršene v na=em klubu pomembnej 5e spremembe Pre*li smo iz statike v dma miko. iz inercije v p<.lrref ter v pihi»d po boljšem potu. Volja č'anov »Slovenskega ius»a« je p išla do polnega izraza Zmaga'« ie svobodna voha zmagala 'e re«n>ca. zma 2ala je prava nacionalna omladma Morda je še nekaj zlonamernih hudi. ki bi hoteli tol rnačiti prhod novega vodstva na če>lo naše kluba kot nekako nrejud cirano akcijo T »da vs- ti nat p<*gledajo malo nazaj « Da!ie pravi »Obzor« »V drugem članku »Slovenski juga odušcvlieno pozdravlja no vega pred-ednika vlade D agi^o Cvetkovi da List je popolnoma prenehal » hvalisa njem dr Stojadinoviča in ga več ne niziva za vodjo Sploh ga ne omenia kakor da ga ni. čeprav fa ie tri in pol leta v vsaki številki slikal kol Paš<čtvega naslednika in ■lovska bodočnosti.« Ljubljana, L marca O razpisu volitev v Pokojninski zavod in o doseženem sporazumu za enotno listo se objavlja sledeči komunikš: V službenih listih dravske in primorske banovine je objavljen razpis volitev v Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani. Od 1. marca 1939. do 14. marca 1939. so razgrnjeni volilni imeniki v uradnih prostor Ji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in Splitu in v uradnih prostorih mestnih poglavarstev v Mariboru, Celju in Dubrovniku. Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. februarja 1939. člani Pokojninskega zavoda, in njihovi službodajalci. Volilci v Pokojninski zavod so razdeljeni v dve volilni okrožji in sicer obsega prvo volilno krožje celo dravsko banov.no, drugo volilno okrožje pa Dalmacijo, del zetske banovine (Dubrovnik, Kotor) ln Sušak (pomorce). Prvo veliko okrožje voli po številu članov zavarovancev 80 delegatov, drugo volilno okrožje pa 20. Merodajnl činitelji službodajalcev in nameščencev so se načelno zedinili za skupno kandidatno listo za volitve delegatov v skupščino Pokojninskega zavoda; posamezne organizacije interesentov Pokojninskega zavoda pa bodo določile osebe za skupno listo. Interesi Pokojninskega zavoda zahtevajo, da se izbere nova uprava za petletno funkcijsko dobo brez volilnega boja. Organizacije so pozvane, da pošljejo v Pokojninski zavod svoje najboljše ljudi, ki poznajo socialne potrebe zavarovancev ln prilike našega gospodarstva. V bodoči upravi Pokojninskega zavoda bodo kakor dosedaj složno delali zastopniki gospodarjev in nameščencev iz vseh panog našega gospodarstva. Sporazumniki so se med seboj obvezali, da bodo postavili samo take kandidate za skupno listo, ki svojega po* ložaja ne bodo izrabljali v katerokoli iz-kor.ščanje Pokojn-nskega zavoda bodisi V osebno korist ali v korist svojih podjetij. Ziadii mora to brezpogojno veljati za kandidate v posamezne odbore Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod za nameščence ima zavarovanih cca 12.800 nameščencev, število poslodavcev znaša cca 3.000 Te številke se sicer vsak mesec menjajo, ker se mnogi prijavljajo in drugi odjavljajo. Po stanju 15. februarja 1939. znaša število zavarovanih nameščencev in poslodavcev cca 15.800 za obe volilni okrožji. Gleda na visoko število volilnih upravičencev in na kompliciran volilni sistem so volitve v Pokojninski zavod razmeroma drage. Samo poštnine bi stale nad din 100.000.—. Tudi iz razloga, da se zavodu prihranijo visoki izdakti in mnogo nepotrebnega dela, se je pretežna večina interesentov ze-dinila na skupno kompromisno listo. Denar, ki se bo pr hranil s tem da odpadejo volitve, bo zavod lahko namenil brezposelnim in bolnim nameščencem ter njihovim družinam. Volitve so sicer po zakonu morajo razpisati in se morajo objaviti v uradnih listih, vložiti se mora tudi predpisana kandidatna lista, vendar pa odpade razpošiljanje glasovnic in glasovanje, če je vložena samo ena kandidatna lista ln se kandidati na tej listi proglasijo za izvoljene. Tudi v Dalmaciji se je večina Interesentov Pokojninskega zavoda na poslodavskl in nameščenski strani Izjavila za skupna kandidatne liste. Skupne kandidatne liste bodo najlepša man;festacija složnega sodelovanja v upravi Pokojninskega zavoda slovenskih in dalmatinskih zavarovancev in njihovih poslodavcev. Francosko-jugoslovenski zdraviliški teden v Parizu Pariz, 2. marca. AA. Danes dopoldne je bil svečano otvorjen francosko-jugoslovenski »zdravniški teden« na medicinski fakulteti. Navzočni so bili poleg drugih tudi jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič-maršal in vojvoda jugoslovanske vojske Franchet d'Esperay, številne znane osebnosti iz zdravniškega sveta in okoli 100 jugoslovanskih zdravnikov, ki »o Študirali v Franciji. Vojvoda Franchet d'Esperay je imel govor, v katerem je poudaril neraz-družljivo prijateljstvo, ki veže Francijo in Jugoslavijo ter se je zatem spominjal dni, ko se je skupno s srbsko in jugoslovensko vojsko boril kot vojvoda. Prav tako je poudaril skupno delovanje francoskih in srbskih voja'kih zdravnikov. Za vojvodo Franchet d'Esperayem je govoril dekan beograjske medicinske fakultete, ki je poudaril potrebo po tesnem •odo-lovanju med francoskimi in jugoslovanskimi zdravniki ter zatem govoril o kulturnih vezeh med Francijo in Jugoslavijo. Angleški gospodarski stiki s Poljsko Varšava, 2. marca a .Danes se je pripeljal v Varšavo angleški industrijec Boyt-bey. ki velja za enega izmed glavnih zaupnikov predsednika vlade Chamberlaina v gospodarskih vprašanjih. Novinarjem je izjavil. da bo skunal povečati gospodarsko sodelovanje med Veliko Britanijo in Poljsko. Imel je že nekaj razgovorov in je z uspehom zelo zadovoljen. • V Varšavo se je pripeljal tudi britanski admiral A zborne ki bo piredil na Poljskem več predavanj o angleški vojski. Kralj Boris spet v Sofiji Sofija. 2. marca. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Danes dopoldne se je pripeljal iz Beograda kralj Bons Na postaji »o vladarja »prejeli in pozdravili princ Ciril, p*edsednik vlade Kjuseivanov z ministri, jugoslovenski poslanik, odpravnik italijanskega poslaništva in zastopniki civilnih tn vojaških uradov. DragiSa Stojadinovič pomlloSčen tieograd. 2. marca. p. Nocojšnja »Politika« je objavila naslednjo vest iz Sremske Mitrovice: Bivši narodni poslanec in načelnik ministrstva za trgovino m industrijo Dragiša Stojadii ovič ki je v Sremski Mi-trovici prestajal kazen na osnovi obsodbe po -iodišču za zaščito države, je bil.pomi-loščen Stojadinovič je bil danes izpuščen iz tukajšnjih zaporov tn je odpotoval v Beograd. Razveljavljena odstavitev Beograd, 2. marca. AA. Razveljavljen je odlok osmega oddelka banske uprave v Zagrebu o odstavitvi Dragutina Telismana kot upravnika strokovne šole na Kaptolu v Zagrebu, ker je bil ta odlok po zakonu neutemeljen. Tako ostane Telisman Se nadalje upravnik te dole. ,;ObzGr" o volitvah v mestnih občinah Zagrebški »Obzor« razmotriva vpraša-aje obnove resnične samouprave mestnih občin, ki jo tudi smatra za enega med pogoji za normaliziranje političnih prilik Preteklo je 2e 10 let, odkar so naše mestne občine v rokah vladnih komisarjev, od-nosno kasneje v rokah imenovanih županov in mestnih svetov. V državi so celo mestne občine, kjer že 15 let ni bilo občinskih volitev. »Obzor« pravi o tem: »Stojadinovičev režim ni samo nadaljeval stanja, ki ga je našel na polju samouprave naših mestnih občin, temveč ga je še poslabšaL Sedaj pričakujemo, da bo Cvetkovičeva vlada v nizu ukrepov za normaliziranje političnih prilik čim prej likvidirala tudi nenormalno stanje v upravljanju naših mestnih občin. To zahtevajo tudi interesi prizadetih mest in njihovih meščanov. Ako so lahko volile kmetske občine svoje občinske odbore, imajo pravico do voljenih občinskih zastopov tudi naše mestne občine. Saj nosijo ravno mesta velik del državnih in banovinskih davčnih bremen ter imajo gotovo vsaj to ptavico, da jih upravljajo ljudje, ki uživajo resnično zaupanje večine meščanov.« Zanimiva pravda Svoječasno je vložil bivši narodni poslanec dr. Bariša Smoljan odškodninsko tožbo proti bivšemu banu primorske banovina dr. Jablanoviču in sreskemu načelniku Uglješu Radojčiču Tožil ju je za odškodnino, ker je bil po njunih odlokih konfi-niran v nekem kraju Srbije Tožba dr. Smoljana je vibadila veliko zanimanje Mostarsko okrožno sodišče je tožitelju ugodilo ter obsodilo toženca dr. Jablanoviča in sreskega načel n ka Radojčiča solidarno na povračilo vse škode, ki jo je utrpel dr. Smoljan zaradi konfinacije Obsojena državna funkcionarja sta se pritožila na ape-lacijo, ki je sodbo mostarskega okrožnega sodišča razveljavila in oprostila oba obtoženca. Najbrž bo sedaj izreklo končno besedo še kasacijsko kot najvišje sodišče. Vznemirjenje v Trbovljah Ob preselitvi bivšega poslanca Rudolfa Pleskoviča se je sestal, kakor nam .poročajo iz Trbovelj, tudi širši odbor tamošnje krajevne organizacije JNS. Po poročilu delegata banovinskega odbora JNS iz Ljubljane je bilo sprejetih nekaj sklepov organizacijskega značaja. V živahni debati, ki je sledila, je bilo sproženih več koristnih predlogov za poživitev nacionalnega političnega dela v trboveljski kotlini. Posebno poglavje razgovora je bilo posvečeno praznovanju v obratih TPD. ki vzbuja med Trboveljčani upravičeno vznemirjenje. Na dnevni red je zopet postavljena obnova državnih naročil za premog državnim železnicam; obnova je zvezana tudi letos s velikimi težavami. Naročila premoga za državne železnice zopet padajo ln med trboveljskimi rudarji ae Širijo razne govorice, ki jih z veliko skrbjo sprejemajo tudi ostali Trboveljčani, saj je vsa prebivalstvo revirja teano povezana i uMdo ru$Uk£v* Zadnja pot gospe Anice Hočevarjeve Vrhnika, 2. marca Danes ob 15. uri je gospa Anica Hoče-varjeva, soproga uglednega vrhniškega lekarnarja, nastopila zadnjo pot. Množice pogrebcev z Vrhnike, okolice in drugih krajev, zlasti tudi iz Ljubljane, so se zbrale pred hišo žalosti. Sokolski pevski zbor je krasno ubrano zapel pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Vrhniška godba je zaigrala žalostinko Razvrstil se je veličasten žalni sprevod skozi vso Vrhniko. Koderkoli je romala gospa Anica do svojega večnega počivališča, povsod so bile trgovine zaprte, vsa Vrhnika je žalovala. Prekrasno vreme, ko so se v soncu razkazovale planine in bližnji hribčki, je ožarjalo tragiko usode te mlade gospe, ki je morala v svojem 42. letu v grob. Zazvonili so tudi zvonovi pri Sv. Trojici, kjer si je bila gospa Anica uredila ljubko hišico za nedeljski počitek. Za križem so stopali Sokoli v kroju s praporom, naraščaj, deca pomladek JS iz Ligojne, čigar praporu je pokojna kumo-vala, dalje šolarji drugega razreda kot sošolci pokojničine ljubljenke Maruška. Nato so stopali gasilci s prapori. V sprevodu so nesli 40 vencev Za krsto je stopal užaloščeni soprog s hčerkico, (sinko, ki je dijak v Bolu na Braču, pa žal ni mogel prispeti k pogrebu) Med pogrebci so nadalje bili sreski načelnik za Ljubljano - okolico, dr. Maršič, polkovnik UroS Saškijevič s podpolkovnikom Vlado Me-tikošem ter poveljnik mesta major Rado-vanovič s številnim oficirskim zborom in mnogo uglednih znancev iz Ljubljane. Ob grobu na prisojnem pokopališču Ja po molitvah izpregovorila tajnica sokolskega prosvetnega odbora sestra Vera Pik-lova, ki je poudarjala, da se poslavlja od najboljše sestre, blage matere vseh, kateri so potrebovali njene pomoči. Krasne poslovilne besede so vso množico ganile do solz Ubrana pesem »Človek glej...« in žalostinka vrhniške godbe sta le 8e poglobili iskreno žalovanje ob grobu gospe Anice. Tužni so se razhajali pogrebci, že-leč gospej Anici sladak pokoj. Grško veleposlaništvo v Beogradu Atene, 2. marca, e. Na podlagi soglasno* ga sklepa Balkanske zveze ▼ Bukarešti ja gršfka vlada sklenila, da poviša grška poslaništva v Beogradu, Bukare&ti in Ankari v veleposlaništva. Sedanji grški poslanik r Beogradu Bibiča Rose ti bo imenovan za veleposlanika, prav tako pa tudi oba pooblaščena ministra v Ankari io Bukarešti. Iz državne službe Beograd, 2. marca. p. Višji davčni kontrolor Josip Pivk iz Ljubljane je upokojen. — Premeščeni so višji poštni kontrolor}! Anton Kroflič iz Slov. Konjic v Celje, Anton Frantovič iz Splita v Ptuj in živko Dobrič iz Splita v Maribor, železniški prometni uradniki Fran Marolt iz občega k prometnokomercialnemu oddelku ljubljanske železniške direkcije. Bo* gamir Lapajne iz Zagorja na Zidani most, Jakob šegula iz Zaloga k občemu oddelku ljubljanske direkcije in Jožet Pleše z Zidanega mostu v Ljubljano. Napredovala sta v 4. poL skupino Vft-zLlij Mir k, profesor drž. trgovske akademije v Maribor; v 6- skupino pa dr. Josip Oel&r, profesor drž. trgovske akademija v Mariboru. Vremenska napoved Zemunska: Razjasnitev v večji ae varni polovici in na pri morju. Oblačno z nekaj dežja ln mega v južnih krajih- Dunajska: Polagoma povečanje oblačnosti, po zmernem nočnem mrayu podnevi m&» Ia ®emv j , i ^ i Medvedka z mladiči ln radovedni fantič! šaljivi in razburljivi doživljaji v gozdu nad Sodražieo tem ko Je g. Fajdiga z mladenkama ostal nekaj metrov više, češ da pojdejo za njimi, ko prvi najdejo ležišče. Najprej so se oglasili mladiči, nato pa se je čul glas Novaka, da so našli ležišče. V tem pa je že zarjovela medvedka in zaslišalo se je tulenje napadenih, ki so bežali vsak na svojo stran, a medvedka za njimi. Novak se je sicer s sekiro v ropah postavil medvedki v bran, a ko je zagledal veliko truplo težke medvedke, drveče proti njim, mu je upadel pogum ter je z divjim krikom zbežal naprej, Medvedka se je nato vrgla na mladega Pužlja, ki je bil padel, toda ga je pustila in se mimo njega spustila za tretjim beguncem Ta je bil najhitrejši. Tako je tekel, da je izgubil svoj fotografski aparat. Vendar ga medvedka ni dolgo zasledovala, temveč je v skrbi za mladiče krenila mrmraj e proti ležišču. Vmes se je obrnila tudi proti g. Fajdigi in spremljevalkama, ki so stali nekoliko više in vse opazovali. Zato je g. Fajdiga spremljevalkama zaklical: »Zdaj smo pa rnl na vrsti!« Medvedka pa je bila le preveč v skrbeh za maldiče in ni šla proti vrhu. Vsi trije so seveda s polno paro zbežali na vrh. Kmalu nato so prihiteli mrtvaško bledi Novak, Klajn, ki je nazaj grede našel svoj aparat in Puželj. Novak je bil pustil ob ležišču svoj klobuk. V smehu, ki je nato nastal, so Novaka vprašali, ali pojde nazaj po klobuk, pa je izjavil da gre raj še v Albanijo po drugega. Ko so ga mimogrede vprašali, odkod ta čuden duh po medvedki, je previdno molčal. Puželj je samo spraševal, ali ima še čevlje na nogah. Zvil si je bil namreč nogo. Brivec je bil hud, češ, zakaj se je Novak oglasil in vznemiril medvedko, zaradi česar da se je načrt izjalovil. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi se jim bilo res posrečilo priti prav blizu medvedkinega ležišča in bi jih bila medvedka napadla v bližini. Tako se je torej končal zadnji obisk medvedki z mladiči. Po tem dogodku se ne upa nihče več blizu. Le kratka je bila zabava mladine z ljubkimi medvedki, kajti .... Sodražica, 2. marca Še se pri nas razpravlja o smrtnem primeru tukajšnjega lovskega paznika, ki ga Je ustrelil v slepi lovski strasti lovski tat iz Dvorske vasi, kateri se je zdaj nenadno pojavil na svojem domu s šibrami v prsih, ko je že počil drug glas: da je nad Sodražieo v lovskem revirju g. dr. Lovrenčiča napadla medvedka z mladiči posestnika Jernaska Nameraval je namreč v svoji gozdni parceli posekati nekaj bukev, kar se je naenkrat znašel pred medvedko z mladiči, ki se mu je postavila v bran Zagrabil je sekiro ter se ž njo tudi on postavil v pozo branilca, a hkratu se je začel previdno odmikati od nje. Ko je bil od medvedke že precej daleč, sta jo s sinom urnih korakov ubrala proti domu 2ago sta bila pustila kar na mestu. Ta primer se je hitro razvedel po trgu in drugi dan se je ponudil Stanko Lesar, da pojde z mladim Jernaskom po žago. Pridružilo se jima je še nekaj fantov. Vsi so bili oboroženi z raznim orožjem. Dogovorili so se, da se ne bo nihče oglasil, a ko so zagledali medvedko, ki se je pripravljala za naskok, so vsi zakričali ter se razpršili na vse strani. Žago so seveda pustili na mestu. V nedeljo 26. februarja se je zbralo nad 50 moških, žensk in otrok ter se napotilo v Dolgo dolino, da bi videli medvedko z mladiči. Vzeli so s seboj tudi lovski rog, da bi s trobljenjem prepodili medvedko. In res se jim je to posrečilo. Medvedka se je mrmraje odstranila od mladičev, in vsa množica ljudi se je približala mladičem, trem po številu, katere so potem posebno otroci z velikim veseljem pestovali in se z njimi vred tudi slikali. Mladiči, čeprav nehodni. so že kar hoteli spenjati se po drevesu. Ko je nekdo izmed množice za šalo zakričal, da se medvedka vrača, je nastal silen krik in množica se je razbežala na vse strani. Celo na drevje so splezali nekateri. Medvedke pa k sreči ni bilo nazaj. Ljudje so se potem vrnili domov veseli, da so videli medvediče, izmed katerih je eden imel belo liso pod vratom V ponedeljek so tukajšnji brivec, ki ima fotografski aparat, potem Jože Novak, mladi Puželj in dve domačinki sklenili, „KSlovencu« izlil na napredne ribniške kroge ves svoj strupeni žolč. Dejstvo pa je, da Pusta obhajajo ljudje povsod in ne samo v Ribnici. To, da je nam dobro znani dopisnik »Slovenca« (ki pa se pod svoje vrstice, iz katerih gleda zavist, ni podpisal) pričel pridigati moralo, nas ne čudi. Čudimo se samo, čemu je z izmišljeno »neko damo« pavšalno obdolžil greha vse ribniške dame... Na uho povemo temu famoznemu gospodu, da so bile res neke dame za Pusta v ma-škarah (kar pa še ni noben greh!) Smešno pa je, če je dotični gospod maškara kar celo leto. Zvedeli smo tudi, da je v novejšem času zavzel vlogo nekakšnega »učiteljskega strahu«, ker obljublja, da bo dosegel, da se vse ribniško učiteljstvo, ki mu ni po godu, premesti v Macedonijo. Vemo tudi, da je bil dotični gospod včasih sam Sokol, zdaj pa trdi, da samo zato, da je dobil službo... Morala, kaj? Macedonije se nihče ne boji, povsod je naša domovina lepa, samo pod okni gospoda dopisnika »Slovenca« ni lepo, kadar on kriči kakor jesihar. Prosimo, naj v bodoče vsaj zapira okna in uganja družinski direndaj v zaprtem stanovanju, sicer si bomo res domišljali, da smo v tisti Macedoniji, kakršno si on predstavlja. Ali pa je kričanje v njegovem stanovanju mogoče samo maskirano? Kaj pravite? Ali potemtakem drži, da je ta gospod vse leto »maškara«? da tudi hočejo videti mladiče. Brivec Klajn bi bil rad slikal mladiče z medvedko. Z njimi je šel tudi g. Fajdiga starejši. Tudi lovski zakupnik g. Ivane in sin lastnika te gozdne parcele sta obljubila, da pojdeta z njimi, a nista prišla. G. Fajdiga je med potjo svetoval previdnost, češ da bo medvedka zaradi dnevnih obiskov gotovo razdražena. Seveda niso te besede zalegle. Po strmi poti so prišli skoro na Laze in do dotične parcele, kjer je ležišče medvedke, kar na prostem pod smreko. Pričeli so se spuščati previdno po strmini do ležišča. Trije izmed njih so šli nase je sicer s sekiro v rokah postavil med- Zlata poroka Danes jo praznujeta nadučitelj Jakob in Franja žebre Danes praznujeta v Ljubljani zlati jubilej poroke upokojeni nadučitelj g. Jakob Zebre ln njegova soproga gospa Franja. Življenje in plodonosno delovanje moža, ki ni nikdar tajil svojega trdnega naprednega prepričanja, Je bilo v »Jutru* podrobneje opisano pred poldrugim letom, ko je praznoval 80-letnico rojstva. Ko je bil Zebre še mlad učitelj, Je prišel v Planino pri Rakeku. Izbral si je za življenjsko družico lepo in brhko gospodično Fanči iz zavedne Lavričeve hiše. Zebre pa je tudi bil čvrst fant resnega nastopa. Družilo ju je mnogo enakih vzorov. Le kratko dobo po poroki sta ostala na Planini. Preselila sta se v Stan trg pri Ložu, kjer sta ostala do moževe upokojitve nad dve desetletji plodonosne učiteljske službe. Za pokoj pa sta se stalno preselila v Ljubljano. Polnega pol stoletja je vladalo med obema pravo razumevanje zakonskega stanu ln Iskrena medsebojna ljubezen. Rodilo se jima je pet otrok, dva sta umrla že v nežni dobi. Vso skrb sta vzgojitelja posvetila ostalim trem. Obe hčerki sta poročeni z uradnikoma, a sin Vilče je pred 30 leti, ko je dovršil eksportno akademijo, ubral pot v Ameriko, ker kot zaveden omla-dinec ni želel služiti avstrijskemu cesarju. Živi v Mehiki na svojem veleposestvu. Ostal Je zaveden Slovenec in vnet Jugoslovan. Svojo ženo, ki je arabskega rodu, je naučil slovenščine. Zakonca Zebreta sta pri svojih letih še vedno duševno izredno čila in vneta za narodno stvar. Zlati ženin je pri 82 letih še vedno pokončen in prožen. Gospa, ki je tudi že prekoračila sedem križev, je nekaj let nekoliko bolehala in več ali manj navezana na stanovanje. Z vsem zanimanjem pa spremlja dnevne dogodke in so ji napredni listi dragi prijatelji. Ob častitljivem prazniku iskreno čestitamo zlatoporočence-ma in jima želimo še vrsto srečnih let v veselje sebi, otrokom in vnukom! Ljudska posojilnica tožena zaradi protipogodbenega in protizakonitega ravnanja Ljubljana, 2. marca Na tožbo stavbenika in bivšega solastnika Ljubljanske gradbene družbe Ivana Briclja se je danes pričela pred civilnim senatom obravnava proti Ljudski posojilnici z Miklošičeve ceste v Ljubljani. V senatu sta pod predsedstvom s. o. s. šašlja sodelovala gg. s. o. s. dr. Kotnik in Fran Gorečan. Tožitelja stavbenika Briclja je zastopal odvetnik dr Hacin, toženo Ljudsko posojilnico pa dr. Božidar Vodušek. V tožbi zahteva tožitelj izplačilo 1,000.000 din, oziroma znesek, ki bi se zdel sodišču primeren s 6% obrestmi. Tožitelj navaja, da je kot poslovodja in solastnik Ljubljanske gradbene družbe utrpel milijonsko škodo zaradi protipogodbenega in protizakonitega postopanja Ljudske posojilnice proti omenjeni gradbeni družbi. Ce bi namreč bila gradbena družba imela na razpolago tista denarna sredstva, kakor jih je sicer posojilnica prvotno obljubila, bi bila družba z lahkoto zaslužila najmanj tiste obresti, katere ji je posojilnica od 1. januarja 1932 zaračunala in znašajo din 1,500.000. Gradbena družba bi bila mogla dobiti tudi okrog 2,000.000 din V2Č iz kon-kurznega postopanja glede premoženja Proizvodjačke šečerane a. d. Poleg tega je Gradbena družba po krivdi posojilnice utrpela tudi še najmanj 300.000 din, ker je propadel njen inventar in ga je morala družba pod ceno prodati, a sam tožitelj je utrpel na odhodu zaslužka vsaj 500.000 din. Celotna škoda, ki jo je zaradi protipogodbenega in protizakonitega postopanja posojilnice utrpela Gradbena družba, znaša 2,300.000 din. Od te vsote odpade na tožitelja Briclja okrog 700 000. Gradbena družba je svoje odškodninske zahtevke odstopila stavbeniku Bnclju kot družabniku družbe. Zato zahteva tožitelj, naj mu Ljudska posojilnica vrne od škode, ki jo je povzročila Gradbeni družbi, znesek din (Hitro-pe^ Albus-terpentinovo milo. Ono daje mehko, gosto peno, ki razkraja vso nesnago, ker ima najboljšega pomočnika - terpentin. Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo 700.000 kot del, ki odpade na njegov poslovni delež pri družbi, ir še škodo, ki jo je posojilnica povzročila njemu neposredno v znesku 300.000 din z izgubo zaslužka. V svojem odgovoru na tožbo je Ljudska posojilnica poudarila, da sama ni ničesar zakrivila temveč da ji je nasprotno splošna gospodarska stiska onemogočila izpolnjevanje prevzetih zakonitih obveznosti. Temu nasproti je tožitelj Bricelj ponudil dokaze, da si je Ljudska posojilnica ustvarila ogromne rezerve, s katerimi bi bila mogla izpolniti z lahkoto vse obveznosti, ki jih je prevzela do svoje članice Ljubljanske gradbene družbe. Med drugim je tožba navedla, da si more le zavod, ki je na izredno trdnih nogah, privoščiti to, da likvidira nerednosti tako, kakor se je zgodilo v primeru, ko je nek uradnik Ljudske posojilnice neupravičeno dvignil iz blagajne 1,600 000 din. Po odkritju neupravičene manipulacije je načelstvo sicer uvedlo proti uradniku disciplinsko preiskavo, ki pa je bila zaključena tako, da se je moral prizadeti uradnik zavezati, da ne bo nič, kar se je v posojilnici zgodilo, iznašal, lahko pa je obdržal denar, ki ga je iz blagajne vzel. Na današnji razpravi je predsednik senata vprašal predvsem obe stranki, ali ne bi bila možna poravnava. Ko je dobil od zastopnika Ljudske posojilnice odgovor, da v tem zmislu nima nikakih pooblastil, se je razprava začela in nadaljevala vse dopoldne. Zaslišane so bile nekatere priče, ki so izpovedale marsikatere zanimive reči. Vendar pa razprava danes še ni bila zaključena, ker je senat pristal na izvedbo na novo predlaganih dokazov in je zato razpravo prekinil. Nadaljevala se bo prihodnji mesec pred istim senatom. korkoli pomagal onim, ki so ga prosili pomoči. S Sokolskega doma se vije črna zastava. Pogreb Matije Pelka bo v sredo ob pol 16- uri iz Topliške šole na farno pokopališče. Spomin na dragega pokojnika bo še dolgo živel med prebivalstvom. Go-spej vdovi, sinu inž. Marku in hčerki Vandi izrekamo iskreno sožalje. Zagorje, 2. marca. Po kratkem trpljenju je v sredo popoldne umrl v 59. letu starosti g. Matija Pelko, upravitelj topliške gole. Zagorje je izgubilo enega izmed najbolj priljubljenih mož, ki je s srčno dobroto lin z ljubeznivim Enačajem pridobil ljubezen vsega prebivalstva. Po rodu je bil lz Mokronoga Kot mlad učitelj je prišel na zagorsko šolo, kjer Je ostal leto dni, potem pa je služboval ves čas v Toplicah. Ta-kratne razmere niso bile naklonjene slo. venskemu učitelju. Pokojnik pa je pote*, zal, da je neomahljiv, in si je pridobil prt-jatelje vsepovsod. Izven šole je bilo njegovo delo vedno nacionalno, čeprav ga nekateri niso ho teh prav razumeti. Nikjer zamere, le dobro storiti vsakomur, to je bdlo njegovo geslo. Vedno je prav razumeval stiske prebivalstva. Šolska mladina, učiteljstvo, starši, ti so ga poznali najbolje. Pridobil si je lepe zasluge za Rdeči križ. Bil Je vnet pobornik za težnje obrtništva. Sokol, glasbeno društvo in druge organizacije so ga štele med najzvestejše sodelavce in podpornike. S svojo zvesto družico go. Pavlo ni izostal od nobene prireditve v Sokolskem domu. Bil Je vedno krepak, čil in zdrav, vedno razpoložen na cesti kakor v šoli. V svetovni vojni je mnogo prestal. Mnogi sobojevniki se ga hvaležno spominjajo, saj je bil kot oficir vsakomur dober tovariš. V našem revirju nI človeka, ki bi bil tako priljubljen, kakor pokojni Matija. Novica o njegovi smrti je zatorej užalostila vso dolina Marsikdo se je spomnil, koliko različnih vlog ln proženj je napravil pokojnik, da bd ka. Obcestno sadno drevje naj se ne zanemarja Kostanjevica, 2. marca. Umestno je, da se sadi ob cestah sadno drevje, ki bo nekoč donašalo sad, kmetovalcem pa naj bi bilo lep zgled o koristi sadnega drevja v domačem gospodarstvu. Brez dvoma se je sklep potrebe sajenja sadnega drevja ob cestah tudi tako utemeljeval Ne sme pa se seveda to drevje prepuščati kar samo sebi. Takih zgledov je pri kmečkih domačijah na pretek. Mlada sadna drevesca brez nege nudijo kvečjemu zgled, kakšno ne sme biti sadno drevje. Nekateri cestni odbori ,tako v Brežicah, so brižni iin dajejo drevesca čez zimo oviti, da jih obvarjejo pred zajci. Ne dogaja pa se to povsod. Tako so ostala drevesca marsikje nezavita in so jih zato zajci poškodovali Prav bi bilo, da cestarji sproti popravijo poškodbe, za kar morajo imeti potrebne pripomočke pri sebL 2e jeseni bi morala biti drevesca tudi poškropljena proti listnim tušem, če se pa to ni zgodilo jeseni, se mora zdaj pomladi. Banska uprava naj naroči cestnim odborom, da morajo upoštevati odredbo o zadčltd sadnega drevja, ki jo je nedavno sama Izdala. Mrakov »Grohar*4 — drevi zadnjič j Drevi ob 20. bo v frančiškanski dvorani zadnja ljubljanska uprizoritev tragedije »Grohar«. Vsakomur, ki bo pose tli ta večer, se obeta lep umetniški užitek. Cene vstopnicam so skrajno nizke ln so sedeži že od 4 din navzgor, stojišča pa so po 3 din. O skrbite si vstopnice čez dan od 8. do 12. ln od 15. do 16. ure pri Pax et bonum v frančiškanski dvorani. Naša slika predstavlja avtorja tragedije g. Ivana Mraka< Postani in ostani član Vodnikove družbe! PozorS Nabavite si takoj potrebne vstopnice! Danes priredi ob al. uri v dvorani kina Uniona S vengali eksperimentalni večer z najboljSim programom. Vstopnice kupite takoj pri blagajni kina uniona: Blagajna posluje Se od 10. ure naprej. isi^a Prvovrstna sveža slanina« prvovrstno sveže svinjsko meso po din 12.— za kg.) V soboto 4. marca na LAVTIŽARJEV1 STOJNICI V SOLSKEM DREVOKEDll I Domače vesli * Smrt zaslužnega srbskega narodnega delavca. V Smederevu so položili k večnemu počitku bivšega narodnega poslanca, lekarnarja Živojina Tajsča, ki je mnogo storJ kot nacionalni in prosvetni delavec za smederevski okraj, umrl pa je v Beogradu. Rodil se je 1. 1865. v Čačku, študije je dovršil na vseučilišču v Gradcu, svojo lekarno pa je ustanovil 1. 1893. v Smederevu. Požrtvovalno se je udejstvo-val v vrstah radikalne stranke ki se je za narodne pravice borila proti Obrenovi-čevemu režimu. Smederevčani so ga že 1. 1901. izvolili za svojega narodnega poslanca, dve leti pozneje pa je bil Tajsič član delegacije, ki je odpotovala v ženevo kralju Petru naproti. Smederevski poslanec je ostal do vojne, avstrijska okupacija pa ga je zatekla doma in je vsa vojna leta prebil kot jetnik v petrovaradinski trdnjavi in v raznih taboriščih za internirance. Po osvobojenju je bil član začasnega narodnega predstavništva in ustavotvorne skupščine, a ko je potekel njegov mandat, ni hotel več kandidirati, ostal pa je aktivni odbornik radikalne stranke. 2e od mladih let se je novinarsko mnogo udej-stvoval. ko je sodeloval pri vseh stranki, nih publikacijah, a je tudi sam izdal več poučnih razprav, ker je nacionalno in prosvetno delo vedno družil z naprednim gospodarstvom. Po njegovi lniciat'vi so bile v smederevskem okolišu ustanovljene prve zadruge. Tajs čev sotrpin v nekem taborišču za internirance je bil dalje časa sedanji patriarh dr. Gavrilo. Preb'vala sta skupaj v eni baraki. Med boleznijo je Taj-siča patriarh večkrat ob'skal. Zaslužni in požrtvovalni narodni delavec bo ohranjen v smederevskem okrožiu ln tudi v Beogradu v lepem in hvaležnem spominu. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave. nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. >jg» reg to or 15 oas-ao • Dr. Maks Mlchelitsch je umrl. Se v nedeljo je bil dr. Maks Micheiitsch, bano-vtnski zdravnik iz Velikih Lašč, na občnem zboru banovinskih zdravnikov v Ljubljani in včeraj smo poročali, da je v sredo zvečer nudil prvo pomoč divjemu lovcu Alojziju Kožarju. Včeraj opoldne pa je prispela iz Velikih Lašč v Ljubljano novica, da je priljubljeni zdravnik sredi dela v svoji odinacijd nenadno omahnil v večnost. Zadela ga je kap. Star je bil šele 50 let Pokojnik je še kot medidnec moral na rusko fronto. Bil je ujet in je nato pet let v ujetništvu izvrševal prakso ter se temeljito izvežbal. Po prevratu se Je vrnil v domovino in Je bil leta 1919. promoviran. nato pa je služil v bolnišnici v Slovenjem Gradcu, nato v Brežicah in slednjič v Velikih Laščah. Med prebivalstvom je bil priljubljen kot je bil vešč zdravnik. Zapušča soprogo Eli iz znane rodbine Hočevarjevih v Velikih Laščah in dve hčerki. Pokopali ga bodo jutri ob 10. dopoldne v Velikih Laščah. Blag mu spomin, ugledni rodbini naše sožalje! • Sresko društvo JUTJ v Litiji naproša svoje člane, da se korporativno udeleže pogreba tovariša Matije Pelka, šolskega upravitelja v Toplicah pri Zagorju in bivšega predsednika Okrajnega učiteljskega društva za litijski okraj, pogreb bo v petek 3. t m. ob 15.30. — Predsednik. * Profesor Katoliž,»ve teologije je prestopil v staro^-atolišN) cerkev, v Splitu je nedavno mpokojeni profesor, katoliške teo:ogije in orientalskih jezikov Jakob Pa-rač izstopil iz katoliške cerkve ter javil svoj pristop v starokatoliško cerkev. Svoj izstop je naznanil sreskemu načeistvu, upraviteljstvu starokatoliške cerkve pa je pos al izjavo, da vstopa v starčkatoliško cerkev zaiach tega, ker se je prepričal o točnosti njenih tolmačenj sv. pisma. * 0Kupacijska š' oda. Odbor za okupacijsko škodo poziva vse oškodovance, ki jim je bila priznana škoda po ltaiijansko-jugos oven^ki komisiji, naj prijavijo odboru svoje natančne naslove ln višino odobrene škode. Dopisi naj se pošljejo na naslov Odbor za okupacijsko škodo, Ljubljana, Gajeva ulica št. 6/IV. vrata 11. Puder »FORVIL« v desetih barvnih odtenkih je najprimernejši za Vašo Kožo — Originalno francoski kvalitativni puder za zmerno ceno Dobi se seveda v Parfumeriji NADA, Frančiškanska ul. * Zračna zveza Zagreba s Splitom. Komisija, odrejena od poveljstva vojnega zraKoplovstva, ki je v splitski okolici iskala zemljiške za aerodrom, je končala svoje delo. V štirih dneh je komisija obhodila vso splitsko okoiico ter našla sedem zemljišč. pripravnih za ureditev aerodroma, štirje tereni so v Kaštelih, trije pa ob poti od Splita do Sinja Najbolj verjetno je. da bodo letališče uredili na tako zvamem Vidičevem piketu na Sinjskem polju. Od Splita vozi avtomobil do tja 45 minut. Komisija je iz Splita odpotovala v Zagreb in bo že v nekaj dneh padla odločitev o odkupu pripravnega zemljišča za splitsko letališče Raje bo zračna zveza Splita z Zagrebom in Beogradom urejena že 1». maja ali 1. junija. ZA 1> AMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE SOUVAN — CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ST. 24* SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-ZIVNE MODELE • Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je prejela meseca februarja 1939: 1. podružnice: Maribor, m 1200 din, Ptuj m 500 din; Ptuj ž. 500 din, Ormož 200 din; Kostanjevica 210; Brdo 80, Vel Polane 15; Krško m. 212; Tržič 125; Slovenj Gradec m. 254; Petrovče 150; Sv Barbara 138; Zg Sv Kungota 514.25; Zidani most 100; Lo-kavec 100; Beograd 1200; Ljubljana Moste 400; Ljubljana šentjakobsko-trnovska m in ž. 1230 din. II nabiralniki: dr. Juro Hrašovec, Celje, 50 din III Razni prispevki Občina Ratovica 30 din, Jože Zupančič, Ljubljana v spomin na pok sina 100 din; narodna šola Prosenjakovci 49 din — Skupaj 7.357 25 din • Vse, ki potujejo s posebnim vlakom na ledpziški seiem danes 3 t. m . obveščamo, da je odhod iz Ljub^ane ob 17 16 Podrobne informacije v biletarnah Putnika. Valčkov večer Sokola 1 jutri zvečer na Tak?^ ■HRT* ~*SU«HHM Zadnji dan med Eiuniim Tudi v skokih našim niso bili kes Čudno se vam bo morda zdelo, če vam povem, da je med banketom v Predealu zmrznila voda v hladilniku avtomobila, ki je naju z Lojzom Klančnikom imel zapeljati na našo zadnjo romunsko postajo — Poi-ano nad Brašovom. Vsi 3 skakači so se namreč že bili odpeljali takoj po kosilu da si 66 najdejo možnost za kratek trening na skakalnici, Smoleja pa je naložiti spet drug funkcionar v svoje vozilo. — S kožuhom pokrit je drdral naš Buick vztrajno proti izhodu iz prekrasne gorske doline — nižji in nižji so postajali bregovi ob straneh in že se je pred nami pokazal Brašov, za njim pa širna Transilvanska nižina. — Za spremembo nam je še naluk-njalo dsNno zadnje kolo in v veselem razpoloženju je bil obroč kaj hitro izmenjan, mto pa naju je ljubeznivi referent za časo-merilske naprave, v čigar vozu sva sedela, parkrat popeljal s svojim Buickom skozi vse brašovske prometne in živahnejše ulice. — Ko ▼ kavarni nismo našli niti enega prostorčka praznega in smo tako nehote morali ostati brez južme, smo se užaljeni kar »pet nabasali v Buicka in hajdi naravnost na Poiano po precej »trmi gorski cesti, kjer se vsako leto vrše velike gorske moto in avtomobilske dirke. 3 ponosom nam je povedal na! ljubeznivi prevoznik, da on drži rekord za motorje s prikolico, dočun ima absolutni avtomobilski rekord na tej ce^ti znan' Hans v S uck — Cele trume smučarjev smo srečevali, ko so se vra'ali v Bratov. Res — nedelja Je. pa je vse šlo na sne*'! (*ud"o se mi je /delo, da so skoke odredili na ponedeljek, pa so mi pojasnili, da je ta oone ogledale f'lm še nekatere sredn/e in ljud ske šole 'n so se omehčala s/ca še nekate rih ki so bHo prej ni'tt:>stOQna za ta sokol ski film Snoči je bil kino Slona *pet po'n sokolskega članstva m drsnega obč>ns'va. Danes pnpn*dne si bo ogledna f'lm de<.a ljubljanskih sokolskih društev, ki ni vide- letom in daleč nazaj pomaknjenim mostom. Seveda -»o jo še pred pričetkom tekme morali temelj to pres»rab'ti m p etolči. pa tu d; jx>"ekod nametati s*nega z'asti v nale tu. ki je bil či*'o zledertl Nekai misebne ga je bil iztek, ki je napravljen v prot:str-mino na soln<*ni strani, ki je bila vsa brez sne"a na -»o m ••'•al' namftati o/.ko progo, na kateri ni bilo mogoče nanrav'ti kristja nije in nema'o tekmovalcev je zineslo naprej. na travo! — To*no ob napovedarem "a^u je spet sod ba od grala vse tri himne nato pa so pričeli skoki za kombinacijo. Seveda je tu i po stilu, i po do'?in*h bil naš Bevc dale" naibohSi in res mu je uspelo. ne le nadoknaditi rar'iko k> ga je ločila od v teku z.na'no boIj'ega Obermanna. amt>ak tudi še. pridobiti si nekaj točk p ed Nemcem Ta na M je zamin prizadeval, dohiteti v 9kokih slabega Žemvo. ki je sveist si svojega naskoka v teku. skakal silno previdno. venda.r to''ko dobro, da mu je zadostovalo, zadržati proč od sebe » odličnega Bevca i Obermanna. Prvi dve mesti sta v kombinaciji pripadli Žemvi in Bevcu in šele tretji je bil. kmalu ze njima. Nemec. Daleč za to prvo trojico pa so oetali Ru-muni — Vse bolj dramatičen pa ie bil potek borbe v specialnih skokih Vnaprej že se je splošno pričakovala Klančnikova zmaga pred Bevcem — za njima pa naj bi se zvrstili oetali. Res je Bevc • prvo startno Številko stilno kaj lepo sigurno obstal v precejšnji dol- I KATARINA VELIKA IGRA ŠAH Samo še danes ____ V gl. vlogah Conrad Veidt ln Francolse Rosay. Film poln mistike, romantike in avantur. KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 16., 19 m 21 uri i SE?M.\r SSFS OJ LETI SIVI SOKOL! Izredno lep domač kulturni film! - Vzorno sokolsko taboren je na Bledu, biseru Slovenije! — Kraljevski princi ln pokojni kralj Aleksander med sokolsko deco • PRIDE! Veliki mednarodno nagrajeni cirkuški film Potili O Čl ttarod" Nova atrakcija za Ljubljano! (VEČNA KARAVANA) la filma s svojimi bolami. pod vodstvom svojih vodnikov. Film zasluži vso pozornost in vabimo vse. ki ga ie niso videli, da si ga danes ogledajo. Film bo predvajan še v ostalih krajih Slovenije in opozarjamo so-kolska društva, naj skrbijo za to. da bo ta izredno lep film videlo vse sokolsko član stvo in mladina. Prosvetnemu odboru Save za SKJ izrekamo vse prizname in samo že limo. da nam čim prej oskrbi še veličastni film X. vsesokolskega zleta v Pragi 1938. Smrt najstarejše Ljubljančanke. Kakor je »Jutro« kratko beležilo, je umrla v torek gospa Justina VVaschlova, ki je dosegla visoko starost 96 let. Bila je gotovo najstarejša Ljubljančanka. V hiši v Florjanski ulici 39, kjer se je rodila, je preživela vse življenje in je bila tudi njena želja, da bi tam umrla. Ta želja se Ji je izpolnila Je v zgodovini ljubljanskih rodov edinstven primer, da je dama v hiši rojstva preživela vso svojo dolgo dobo življenja. Gospa Justina je bila duševno čila in dolgo tudi telesno zelo čvrsta. Saj pa je bila tudi skrbno negovana od svoje sestre gospe Recknagel- Pibroutzeve, ki tudi že šteje 90 let. ter od njene hčerke, ki je učiteljica v pokoju, ln njenega sina inžanjer-ja. Družina je nemfko-evangeličanska. Najstarejšo Ljubljančanko so spremili v sredo popoldne k večnemu počitku. Naj ji bo ohranjen lep spomin! u— Nov grob V ljubljanski bolnišnici je včeraj umrl g. Alojzij Zalta. stro.evodja državnih železnic v pokoju. Zapustil je vdovo, hčeko in dva sina. Vzornega očeta in moža bodo jirtri, v soboto, ob 16 spremili k večnemu počitku iz bolnišnične mrtvašnice na pokopališče v Dravljah Lep mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u_ Organizacija JNS Ljubljana-Moste ima svojo redno letno skupščino v nedeljo ob pol 10. dopoldne v gostilni gospe Kalino-ve Rozine. Ljubljanska ulica št 1. Zelena Jama, po domače K r u š i č. Vse članstvo je vijudno vabljeno, da sc te skupščine zanesljivo udeleži. u— Šentjakobsko gledališče ponovi v soboto in nedeljo zvečer duhovito komedijo češkega komediografa Emila Vacheka »Peč«. Komedija je polna neodoljivo komičnih situacij, efektnih presenečenj, duhovitega dialoga in humorja. Zadeva se plete med vojno v majhni vasi Savatovki in videti je, kako je pisatelj umel prisluhniti ritmu ukrajinskega življenja. Troje dejanj nam odpira pogled v nov. nam doslej je malo znan svet. Vlogo Griše je namesto obolelega, g. Plevela prevzel g. Lavrič. Opozarjamo občinstvo, da si ogleda slike, razstavljene v izložbenem oknu Zalaznikove slaščičarne v Stritarjevi ulici. — V nedeljo ob 16. se ponovi pravljična igra »Pepelka« v režiji ge. Polonce Juva-nove ki je poskrbela za gladek in skladen potek dejanja. Igra je pri malem in velikim gledalstvu vzbudila navdušeno odobravanje. u— Mladinska predstav« na Viču. Ker se je društveno delovanje našega Sokola osredotočilo predvsem v telovadnici za čim lepšo proslavo 301etnega jubileja, je razumljivo dramsko delovanje nekoliko zastalo Vendar hočemo tudi na tem polju pokazati v nedeljo 5. t. m. uspehe naših najmlajših, ki bodo uprizorili Marije Gro-šljeve pravljično igrico s petjem »Dve Marički« v režiji br. Bogomira Kemperla. Sokolska mladina se je izkazala izredno požrtvovalna, saj ni pri tem prav nič trpela redna telovadba in so tudi v razmeroma kratkem času naštudiralj mladinsko igrico. Vabimo zato sokolsko članstvo in prijatelje naše mladine, da pohitijo v ne-leljo v Soko ski dom m z velikim obiskom zkažejo priznanje naši marljivi mladini. Začetek predstave bo ob 16. Vstopnice dobite v nedeljo dopoldne v pisarni Sokolske-ja doma od 10 dalje. a— RazHtava v Jakopičevem paviljona ie bo zaključila v nedeljo. Razstavljena dela so vzbudila veliko pozornost. V nedeljo ob 18 bo vodstvo po razstavi. Kino Union — tel. 22 21 Dar.es zadnjikrat samo ob 16 tn 19 Elizabeta Bergner v prekrasnem filmu ljubavne sreče m bridkega trpljenja Zasanjane ustns Ob 21. url nastopi s svojim najboljšim programom mojster Sveiigall Vstopnice za Svengalijevo produkcijo se dobe v predprodaji že od 10. ure dop. naprej! u— PodOficirji L pianin^ega bataljona v Ljubljani bodo piiredi.i v solioto 4. tm. ob 2030 v dvorani Sokolskega doma na Viču družabni večer s plesom. Sodeluje godba 40. pešpolka Triglavskega. Vstopnine ni. Za dobro postrežbo bodo poskr-j beli podofLcirji sami. VaDimo cenjeno o/b-činstvo, da v velikem števi'u p^seti ta prvi družabni večer naše vojr-ke na Viču čisti dobiček prireditve je namenjen za pod-oficirsko knjižnico. V sobeto vsi v Sokolski dom na Vič! Svengalijev nastop drevj ob 21. v kinu Unionu. Kakor smo že včeraj poročali, je mojster Svengali preložil in preuredil svoja gostovanja v prihodnjih tednih tako; da je mogel ostati še nekaj časa v Ljubljani. Na ta način mu je omogočeno prirediti še eno gostovanje v kinu Unionu in ta prireditev bo drevi ob 21. uri. Zanimanje za predstavo je veliko, vendar je še dovolj vstopnic na razpolago tako, da bodo končno mogli priti na svoj račun vsi tisti, ki pri prejšnjih Svengalijevih produkcijah zaradi stalno razprodanih predstav niso mogli dobiti sedežev. Zaradi velikega zanimanja uprava kina Un ona ne more prevzeti telefoničnega naročila vstopnic, marveč naproša vse tiste, ki se za današnjo prireditev zanimajo, da kupijo oseono vstopnice pri blagajni. Blagajna bo odprta že od 10 ure naprej. Svengali bo danes predvajal nekaj novih točk in tako v marsikaterem oziru spremenil svoj program ter ga napravil še zanimivejšega. u— Mladinska telovadna akademija Ljubljanskega Sokola bo v soboto 4. t m. ob 20. v telovadnici v Naiodnem domu. Ker je le malo sedežev še na razpolago, opozarjamo posetnike, da si preskrbijo vstopnice že prej v društveni pisarni. n— Plesalci pozor! Na polemiko, ki se je razvila med starejšimi iin mlajšimi plesalkami ln plesalci, moremo Izjaviti samo to, da bo na »Valčkovem večeru« na Taboru preskrbljeno za obe stranki v vseh pogledih. Da omogočimo čim številnejši obisk, smo se odločili za Izredno nizko vstopnino — samo 10 din. Za poskočne komade bo skrbel velik 25 članski orkester, za okrepčila (da ne bo kdo omagaj) pa agilni prireditveni odsek. Upamo, da se bodo stari in mladi pri zaključnem >povštertancu« prav gotovo pobotali in se bo ta nesrečna polemika končala v vsesplošno zadovoljstvo. Zato pa jutri vsi: stari in mladi, ki plešete radi, — na svidenje na »Valčkovem večeru« na Taboru! a— Svet se vrti. Tako se bomo tudi ml vrteli po melodijah poskočnih valčkov v soboto 4. t. m. na valčkovem večeru Sokola L na Taboru. ' Oseba, Id Je v ponedeljek okrog 7. ure izstopila iz tramvaja pri glavnem kolodvoru ln vzela pomotoma s seboj zavitek z rjavo pleteno jopico, se vljudno naproša, da Jopico Izroči pri upravi »Jutra«. PLANICA 11. -19. marca žini in žel obilo aplavza Knalu je na vrsti ! Klančnik, ki izvede b ezdvomno najlepši ; skok dneva V lepem tekmarku sigurno obstane in prevozi celo ki ivino pri prehodu v ravnino pa — morda je bil že preveč brezskrben, siguren in nepazljiv — naen-k a t omahne v strrn in se položi v sneg. — Od treh s^d^kov sta dva to sodila kot padec v izteku tretji pa je trdovratno vztrajal pri mnenju da je padec bil posledica d(>«-kr>ka mu dal za stil samo 10 toč in pri dalj ni tudi računal -Jcok kot padec Smola ki je morda bila poledica prevelike brez-skrbnosti m samo/a vesti, ki pa je Klančni-ka d ago sta'a — saj mu je vzela prvo me->*to in še ta drugo se je moral boriti! Pri prvem skok* žt. še bolj pa pri drugem. se je namreč kar dobro držal mladi Ni-mec Hansleitner iz B asova, ki bi, če bi K ančniMrv prvi skok le še eden sodnik oceni' kot pn-.Jec in če bi bil 5e v zadnjem skok o maic bc,;5i prišel na drugo mesto, tako pa je ostal trt t'i. Za drugi sk/• dalm. agrarne 91.25 — 92 (92), 7«/» invest 102 den., 7®/« Blair 95.50 — 96, PAB 231.50 — 233 (232 — 233). Blagovna tržišča SITO '+ChIcago, 2 .m-rca. Začetni tečaji: plenica: za maj 68.625, za julij 68.875; koruza: za maj 49.25, za julij 50.875, za sept. 51.50. + Winnipeg, 2. marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.375, za okt. 63.50. 4- Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca nesprem. pšenica: baška, slavonska ln sremska 153 — 154, banat-ska 152 — 155 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50 — 155, Jan 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 160 — 162.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Varšac 96 — 98, baška pariteta Indjija sušena 107 — 111. Moka: baška ln banatska »Og« ln »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210: »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; >8« 110 — 112 50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. BOMBAŽ '+ Llverpool, 1. marca. Tendenca nespremenjena. Zaključni tečaji: za marec 4.93 (prejšnji dan 4.92), za maj 4.90 (4.89), za sept 4.63 (4.62). Tužnih src sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je danes umrl naš dobri soprog in oče, gospod ALOJZIJ ZALTA STROJEVODJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 4. marca ob 16. uri Iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 2. marca 1939. ANA, soproga; ANICA, hčerka; VILJEM in ADOLF, sina, hi ostalo sorodstvo. Zaklenjena In plombirana vatikanska vrata Moderno orožje v spanski vojni Tanki niso več »neranljivi" — Pretirale sodbe o učinkih letalskih napadov iz zraka — Decentralizacija vcjne ter izpraznitev mest Na levi: Glavni vhod v Vatikan je zaprt z novimi dvojnimi vrati — Desno: Dokler traja konklave, so vsa vrata papeSke palače zapečatena s svinčenimi plombami Konklave in novinarji Izjemno stanje v glavnem stanu tiskovnih agentur in posebnih poročevalcev — Napačna informacija rimskega tiska ob zadnji vclltvi papeža Kadar se zbere konklave in zaklenejo kardinale ter njih pomožno osebje za nedoločen čas pred zunanjim svetom, se prične v rimskem glavnem stanu tiskovnih agentur in posebnih poročevalcev izjemno stanje. Vsak list in vsaka agentura skuša iz prestižnih in poslovnih razlogov objaviti ime novega papeža prej nego vsa konkurenca in v tem znamenju se dogajajo včasih zelo nenavadne stvari. Posebno »epični« so boji, ki jih medsebojno bojujejo velike ameriške poročevalske družbe. Njihovim specialistom pripada dvojna naloga: da odkrijejo najhitrejšo brzojavno zvezo med Rimom ter ameriško centralo, in drugič da konkurenčnim družbam brzojavne zveze blokirajo, ne da bi pri tem uporabljali očitno nespodobna sredstva Ker najhitrejša zveza ni vedno tudi geografsko najkrajša, a je vsekako najdražja, morajo ti specialisti razpolagati z neomejenimi krediti. Uspehi pa so vredni stroškov, kajti velike ameriške agenture prodajajo na svoji celini svoja poročila stotinam listov, ki tiskajo spet zase dobičkonosne posebne izdaje. Poročevalci skušajo dobiti za sodelavce seyeda kakšno izmed oseb, ki so zaprte v konklavu. Znana je zabavna zgodba, ki se je primerila 1. 1922. »rekordnemu žur-nalistu« družbe Associated Press Toppin-gu, ki so ga posiali v Rim, da bi za vsako ceno ime novega papeža sporočil prej nego vsi ostali v Ameriko. Topping ni štedil z denarjem in so ga iz Vatikana v resnici neposredno po zadnjem glasovanju poklicali po telefonu Zvedel je ime novega papeža prej nego ohiast. prej nego rimska aristokracija ter je zadovoljno sporočil v Ameriko, da je ta papež kardinal Achille Ratti ter da je prevzel ime Pija XL potem je stopil na cesto in je srečal baš prvo skupino kolporterjev, ki so ponujali posebne izdaje z rezultatom papeških volitev. Topping si je kupil list, neposredno po tem pa je začutil potrebo, da se napije ... Čital je namreč, da so izvolili za papeža kardinala Taccija iz Bologne. Zavoljo neke pomote je bil ves rimski tisk prejel napačno Telefon v Vatikanu Takole Izgledajo telefonski prostori za poročevalce svetovnih listov o rezultatih pape-lldh volitev v vatikanskem konklavu informacijo in ko se je stvar razčistila, je mogel Topping brzojavko, s katero je bil svoji družbi sporočil, da se ne čuti več vrednega biti v njeni službi umakniti. Tudi tokrat so v Rimu zbrani zastopniki vseh velikih listov in agentur. Vatikan, ki novinarjem iz razumljivih razlogov ne zaupa, je odredil najstrožje ukrepe, da bi si zajamčil tajnost o dogodkih v konklavu. Trideset minut potem, ko bo beli dim iz znamenitega kamina volilne dvorane sporočil na trgu svetega Petra čakajoči množici izvolitev novega papeža, bo kardinal dekan Caccia-Dominicni iz loggie objavil tudi njegovo ime. V teh tridesetih minutah se vrši med zastopniki listov neviden, toda zagrizen boj za rekord prvega sporočila in že sedaj je sigurno, da bodo rotacijski stroji v New Yorku in Chicagu izmetavali posebne izdaje z imenom novega papeža prej, nego ga bo zvedela množica na trgu svetega Petra. Težke cerkvene kazni, ki pretijo vsem kršilcem konklavnih skrivnosti, ne bodo tu nič zalegle. Vsekako pa so v uredništvih senzacijskega tiska fotografi že sedaj na delu. da oblečejo »papabilom« belo sutano, da bodo mogle posebne izdaje istočasno objaviti tudi sliko novega papeža v uradnem oblačilu ... * Dve petini vseh katolikov na svetu živita v Ameriki in samo Zedinjene države dopri-našajo glavni del k vatikanskim financam. Zato ni čudno, da Američani tokrat še posebno vneto zagovarjajo izvolitev papeža, ki bi ne bil italijanske narodnosti. Kako bo s tem, bomo še videli. Ameriškega kar. dinala Mimdeleina, ki ima tesne zveze tudi z nemškimi kardinali, smatrajo vsekako za moža, ki bi bil sposoben organizirati skupino »inostrancev«, v kateri bi imeli odločilno besedo tudi francoski kardinali. Vsega skupaj je tokrat med kardinali zastopanih 35 Italijanov in 27 inostrancev. Največ šans za izvolitev pa imajo seveda Italijani, in sicer kakšnih 23 med njimi. Med inostranimi kardinali ima največ šans še nadškof Villeneuve iz Quebeca, zlasti še ker je po svojem francoskem poko-lenju nekakšna vez med starim in novim svetom. Vojne šole za romunske žene V zvezi z zakonom o mobilizaciji žensk v primeru vojne, ki ga je pred kratkim izdala rumunska vlada, je ministrstvo za narodno zdravje sklenilo, da bo pričelo takoj snovati šole, v katerih naj bi ženske dobivale potrebno izobrazbo za določena dela in naloge v vojni. Gre za izobrazbo sanitetskega osebja, strežnega osebja in pomožnih sil za upravno službo Izobrazba bo teoretična in praktična. V zaključenih tečajih bedo poučevali po sedem ur dnevno, in sicer bodo štiri ure teoretičnega in tri ure praktičnega pouka Ob zaključku tečaja bodo izpiti, na podlagi katerih dobe tečajnice spričevalo, ki bo rabilo v primeru vojne za primerno dodelitev tečajnice v službo Ženske, ki so opravile tečaj, bodo pozivali že v mirnem času na praktične vežbe. Obiskovanje tečajev bo za sedaj še prostovoljno. Obvezna telesna vzgoja v Turčiji Turška vlada pripravlja zakon za uvedbo obvezne telesne vzgoje za oba spola Temu zakonu bodo podrejeni moški od 12. do 45. in ženske od 12. do 30. leta. Francosko vojaštvo naročilo v Švici V švicarski tvornici nabojev v Bernu je naročilo francosko vojno ministrstvo ogromno količino municije. Na podlagi dobavne pogodbe bo delala tvornica za Francijo prihodnjih osem mesecev po dnevi in po noči. Počasi, toda varno Za novo leto je debil kralj Jurij VI. nov avto v dar. Voz ima posebno velika okna. da bi moglo občinstvo pri velikih ceremonijah vladarja in njegovo soprogo bolje videti. Za obe princesi so uredili posebne sedeže, ki imajo uvezene vesele otroške risbe. Kralj je prav tako vraževeren kakor vsak drug avtomobilist- in ob hladilniku njegovega avtomobila opaziš njegovo maskoto, britskega leva. Motor ne razvija večje brzine nego 60 km na uro, kajti načelo je bilo pri gradnji tega avtomobila: počasi, toda varno. To je, kakor znano, tudi deviza angleške politike. Katalonski pohod, zadnja faza španske državljanske vojne, ie dala vojaškim strokovnjakom vseh narodov dobro priliko za opazovanje učinkovitosti modernega orožja. Posebno poučni so sklepi, ki jih izvaja bivši član francoskega glavnega stana, general Duval, z drugimi izvedenci o uporabnosti tankov. Po njegovem mnenju tanki n so več »neranljivi« in v poštev prihajajo le težki tipi po dvanajst do dvajset ton, ki sicer niso tako hitri kakor lahki tanki, a se s svojim močnejšim oklopom bolje držijo v ognju izboljšanega topništva proti tankom. To topništvo se je razvilo h treje nego tanki. NajboljSi t'pi so nemški tip s 37 mm. švicarski tip Oelikon z 20 mm in ruski tip s 40 mm. Zadnil se je izkazal posebno proti težkim tankom, prva dva pa proti lažjim. Po mnenlu strokovni a kov bodo tanki dobili svoj pomen v svetovni volni šele tedai ko bodo niihove benc'nske motorje nadomestili z motorli na surovo olje. s či-m"r se bo zmanjšala nevarnost, da se tank vname. Kar se tiče zračnih napadov «»olnstitut d'6tudes slaves pariške univerze, ki ga je ustanovil »aslužni profesor slovanske zgodovine na Sorbonni Ernest Denis. Z ohhno podporo češkoslovaške in jugoslovenske vlade je pariška univerza kupila sedanje poslopje instituta v ulici Michelet, takoj za Lu-xemburškim parkom Poleg tega je takrat na-ša vlada ustanovila poseben fond E. Denisa za letne nagrade najboljšega francoskega dela o Jugoslaviji. Institut je zgrajen na podlagi široke avtonomije. Posebno znanstveno društvo, v katerem so zastopane vse ugledne osebnosti v Franciji, ki imajo stike s slavisti-ko, voli vsako leto svojo lastno upravo, v kateri je stalno zastopan dekan fakultete des lettres. Dasi je zavod v prvi vrsti znanstven, ima vendar v glavnem tri smotre: pospeševati znanje slovanskih zadev na znanstveni podlagi in ga hkrati popularizirati; biti ognjišče znanstvenih študij in posredovalec med francoskim in slovanskim znanstvenim svetom; omogočati slovanskim profesorjem in dijakom, da se sestajajo med seboj in s svojimi francoskimi tovariši. Te smotre doseza institut s tečaji, s predavanji, s publikacijami, s svojo ogromno biblioteko in s svečanimi sestanki ob priliki važnih datumov v slovanskem svetu. štiri nacionalne sekcije instituta Institut ima sedaj tri, v nekem smislu samostojne sekcije, jugoslovansko, češkoslovaško in poljsko, za katere prispevajo vsako leto vlade teh držav. Francoska vlada prispeva še posebej za rusko sekcijo, ki je zato tudi bolj nominalna, ln sicer kot svojo pomoč ruskim intelektualcem-emi-grantom. Moskovska vlada ni kazala doslej nikakega zanimanja, da bi hotela biti udeležena pri tem eminentnem zavodu, zato je ves ruski študij v rokah emigrantov. Upati je, da bo še letos ustanovljena posebna bolgarska sekcija. Institut združuje vse tečaje in predavanja na pariških visokih šolah, ki so v zvezi s slovanskim svetom; filološka, literarna in zgodovinska. Od svojega postanka do danes je izdal že celo biblioteko znanstvenih del z vseh področij slovanskega sveta, zlasti slovnice, priročnike, izvirne razprave, zgo. dovinske vire, prevode: tudi njegova biblioteka ima bolj seminarski značaj. Višek ugleda uživa v znanstvenih krogih tudi trimestralna Revue des čtudes slaves, znana po vrednosti svojih učenih člankov, po točnosti svoje bibliografije, po preglednosti svoje kronike znanstvenega delovanja v vseh slovanskih državah. S pariškim institutom sta v tesnih stikih francoska instituta v Pragi in v Varšavi, ki sta po tej poti v zvezi tudi s pariško univerzo. Institut upravlja z znatnimi vsotami, ki jih francoska vlada daje na razpolago ruskim profesorjem in študentom, kakor tudi z vsotami, določenimi za francoske štipendiste slovanskih držav. Institut koncentrira slovanske študije na sledečih zavodih: Na Collčge de France je stolica za splošno slavistiko, na Eoole des Langues orientales vivantes se podučuje ruski, poljski češki, srbskohrvatski in bolgarski jezik, na fakulteti des lettres sta stoiici ruske literature ter zgodovine in civilizacije Slovanov, na Ecole des hau-tes čtudes se poučujeta slovanska lingvi-stika in umetnost. Tako je postal Pariz središče slovanskih študij izven slovanskih držav. Velika aktivnost prof. Milana Markoviča Tudi jugoslovenska sekcija pariškega slovanskega instituta razvija v zadnjem času veliko aktivnost, zlasti odkar je prevzel njeno vodstvo prof. dr. Milan Marko" v i. č , direktor prosvetnega oddelka našega poslaništva. Po zaslugi prof. Markoviča je postala jugoslovenska sekcija središče naše kulturne propagande, kjer se enako upoštevajo vsi deli in vsi kraji našega naroda, ker je pač vodstvo v rokah iskrenega, širokosrčnega Jugoslovena, kakršnih je malo v naših zunanjih zastopstvih. Tajnik jugoslovenske sekcije je v Parizu domač. Tu je tudi doktoriral na fakulteti književnosti iz komparativne li- Poiemika O »DVEH KRITIKAH« Navidez nedolžna konstatacija F. Goloba (»Jutro«, 1. t. m.) je dvojno značilna za. slikarjevo delo in za miselnost, ki često vlada pri naših umetnikih. Dejstvo, da sta dva umetnostna zgodovinarja ugotovila vplive ali vsaj sličnosti z drugimi umetniki, govori o »eni sami resnici«, ki pa je drugačna, kakor si jo je zamišljal konstatator; namesto absolutne svojstvenostl m izvirnosti ima dvakrat potrjeno baš obratno. Da bi pa oba trdila baš obratno, pa ne ustreza natiskanim dejstvom in govori le o zavijanju dejstev ali pa o nerazumevanju, če namreč pravi dr. F. Mesesnel. da »govore Golobovi lesorezi le prejasno o šoli in vplivih, ki jih je siikar doživel kar je v mladosti razumljivo« tedaj to nikakor ne nasprotuje drugi trditvi, ki pravi, da formalno še ni samosvoj in da »vplivi akademije niso tako opazni, bolj pa nas bodejo v oči drugi domači vplivi«. Oba avtorja trdita namreč o istih vplivih, o šoli in drugih vplivih, le da eden polaga večjo pažnjo na ene, drugi na druge vplive; torej se med seboj ne pobijata, marveč samo izpopolnjujeta. Da b3 pa dr. F. Mesesnel mislil samo na tuje vplive, ni nikjer omenjeno, kajti njegovo poročilo je preveč splošno, da bd se spuščal v detajle ,V tem Golob ni prav razumel obeh poročil. Drugič pa je Golobov popravek obenem z opazkami značilen za miselnost mnogih naših umetnikov, ki bi hoteli le, da poročevalci pišejo samo v superlativih in da poznajo samo hvalisanje. Kar v navado je nekako prešlo to mišljenje in je vsak takoj globoko prizadet, če poročevalec (ne kritik!) ugotovi neke sličnosti in vpliv®. Umetniki so tako visoko prepričani o svojem delu, da ne morejo ali nočejo opaziti tega, kar more videti drugi manj pristranski objektivni opazovalec, zato jih resnična dejstva zbodejo, ker pričakujejo le slavospevov. Kako bi se šele čutili pri-zadete, če bi se sedanji način poročanja terature. Kmalu zatem se je habilitiral na beograjski univerzi z dvema chef d' oeu-vres s tega področja na francoskem jeziku; obe deli sta v znanstvenem in literarnem svetu vzbudili splošno pozornost. V prvem raziskuje vpliv Rousseauja na Tolstoja, v drugem primerja literarno-filo-zofsko delo velikega ruskega pisatelja in misleca z Gandhijem (Pariz 1928, Librai-rie anc. H. Champion, str. 419 in 188J. Tako je prof. Bogdan P o p o v i č, ki je na ledini beograjske univerze oral brazdo komparativne literature, našel v prof. Mar. koviču dostojnega naslednika. Jugoslovenska sekcija je seveda v ozkih stikih z našim prosvetnim oddelkom. Sekcija razpolaga z lepo biblioteko, ki se ravnokar kom-pletira, ter z obilnim propagandnim materialom. Slovanski institut je izdal že 18 znanstvenih del samo o jugoslovenskih problemih. Za Slovence je posebno važno kapitalno delo Luciena T e s n i č r a, profesorja univerze v Strasbourgu: »Les for-mes du duel en slovčne« (1925, str. 454) skupaj z Atlas linguistique pour servLr S 1» čtude des formes du duel en slovčne, nadalje delo prof. Matije Murka: La počsie populaire čpique en Yougoslavie du debut du XXe siecle (1929, 75 str. In 21 slik), ter naposled delo gospe dr. Melite Pivec-Stele: La vie 6conomique des provlnces illyriennes (1980, str. 435). Središče jugoslovenske kulturne propagande Takoj po svojem prihodu v Pariz Je prof. Markovič začel razvijati veliko aktivnost na vsem širokem področju svojega udejstvovanja. Srbsko-hrvatski jezik predava na Ecole des langues orientales in na Ecole des hautes čtudes prof V a i 1-1 a n t ki ima na slednji šoli za lektorja prof. Antuna Polanščaka. Sedaj dela prof. Markovič na tem, da dobimo katedro srbsko hrvatskega jezika na fakulteti književnosti, kar bi gotovo že zaslužili glede na štiri katedre francoščine na naših univerzah in na obligatno učenje tega jezika na naših srednjih šolah. Poleg tega delujeta lektorja srbsko-hrvatskega jezika tudi na univerzah v Lyonu in Strass-bourgu. Institut pripralja novo Biblioteko naših modernih pisateljev v francoskem prevodu To bo prva jugoslovenska literarna zbirka v Franciji. Kot prva knjiga se pripravljajo povesti Ive Andriča Ex-ponto«. Na programu so še zaenkrat Koči č, Bora Stankovič, Krleža, od Slovencev Cankar in Župančič. V načrtu so tudi vzajemna potovanja naših in francoskih dirigentov-in skladateljev in v zvezi s tem zboljšanje radio zvez Naša sekcija organizira tudi številna predavanja o naši državi po vsej Franciji (s skioptičnimi slkami in filmi). Ob koncu januarja je priredil Institut skupno z mednarodnim Penklubom in z Društvom prijateljev Jugoslavije komemoracijo Milanu Rakiču na Sorbonni. O pesniku in človeku Je govoril mladi Jean Mousset, ki je pravkar dovršil doktorsko tezo o vplivu pravoslavne cerkve na politično življenje v Srbiji, pripravlja se tudi Zupančičeva proslava. Nadalje pripravlja prof. Markovič na pomlad veliko ekskurzijo sinov in hčerk borcev s solunske fronte, ki bodo obiskali otroke svojih vojnih tovarišev. Mladina naj nadaljuje iskreno prijateljstvo, zapečateno na bojnem polju. Na Bledu se pripravlja v poletju nekaka praktična francoska šola za mecu^Njjno zbližan je in spoznavanje, ki bi sprejeia večje število francoskih in jugoslovenskih študentov. Na teh tečajih bi naši in francoski profesorji predavali v francoščini o problemih obeh narodov, v prostem času bi pa bila mladina v stalnih medsebojnih stikih, že sedaj zbira pogostoma prof. Markovič v svojem gostoljubnem domu naše in francoske študente in intelektualce, za katere skrbi prav očetovsko. Treba bo misliti počasi tudi na zgraditev jugoslovenskega paviljona v Citč universitaire; v ta namen nam je že pariška občina dala na razpolago brezplačno zemljišče. Direktor prosvetnega oddelka se torej zlasti trudi da se ju-goslovensko-franoosko zbližanje nadaljuje pri mladini in da se tudi ona vzgoji v duhu svojih očetov, ki so se borili poleg svojih francoskih tovarišev za našo narodno svobodo, O. A. in razlaganja spremenil v ostro kvalitetno kritiko, ki pač vedno ne bi bila ori.jetna' Zato je pač pametneje, da ostane tudi slikar pri svojem t. j. pri ustvarjanju kakor ustreza njegovemu čustvovanju ir notranjosti. oceno pa prepušča drugim, za to poklicanim. S tem sem hotel povedati le, da je Golob za mnogo zgrešil cilj in zadel prav v obratno smer, kakor je je hotel. To naj zadostuje Nadaljnjim zavijanjem in duhovitim konstatacijam nimam namena odgovarjati. F. K. Kos Zapiski DRUŠTVO »SLOVENSKA KNJIGASlovenska knjiga« bo združevalo k smotrno urejenemu delu knjižne avtorje in prijatelje lepe knjige; skrbelo bo za večjo selekcijo v naši knjižni proizvodnji, podpiralo z nagradami in drugimi sredstvi domača kvalitetna dela, izvrševalo doma in v inozemstvu propagando za našo knjigo, zlasti pa bo sodelovalo pri prirejanju knjižnih razstav. Prisotni so odobrili program in pravila, ki so bila že potrjena, nakar je bil g. dr. Novak izvoljen za predsednika, univ. prof. dr. Milko Kos podpredsednika. V odboru so naslednji gg.: urednika B. Borko in dr. Tine Debeljak, industrijalec Zoran Hribar, prof. Fran Koblar, univ. prof. dr. Fr. Ramovš, prof. dr. Mirko Rupel, univ. prof. dr. Štele i t arh. Franc Tomažič, v nadzorstvu ga. Ivanka Leskovec in univ. prof. dr. Boris Furlan. Poleg tega upravnega odbora je bil določen tehnični odbor, ki ga bo Zdravniški vestnlk priobčuje v pravkar lzišli 2. številki strokovne razprave iz peres doc. dr. J. Matka in dr. H. Heferla (Tetanoidna oblika Cushingove bolezni), dr. Otona Bajca (O osteosintezi prelomov stegneničnega vratu po Sven-Johansenu), dr. Fr. Debevca (Jetika in krvni obtok), dr. J. Vrtovca (Primer myiasis intestina-lls). Dr. Mirko čer nič nadaljuje v članku »Vejališče za naše strokovno besedje in Izrazje« svojo prikupno borbo za enotno slovensko medicinsko terminologijo, s čimer sega z zgolj strokovnega področja v naše splošno višje kulturno življenje, zakaj izgraditev in relativna ustalitev slovenskega znanstvenega jezika je ena izmed perečih potreb našega sedanjega kulturnega razvoja. Dr. M. Cernič Je v podnetni razpravi »Slovar slovenskega Jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe« konkretno prikazal aktualnost tega vprašanja v zdravniški stroki in opo. zoril na dejstvo da medicinska fakulteta v Ljubljani v tem pogledu ni storila vsega, kar so pričakovali slovenski zdravniki ob nje ustanovitvi. V sedanjem, spredaj citiranem članku uvaja v »Zdravniškem vestniku« vsega priznanja vredno novotoi v stalni rubriki z naslovom »Vejališče«, ki naj bo obenem prostor za vprašanja in odgovore v vseh jezikovnih nejasnostih ln dvomih, naj praktični zdravniki objavljajo svoje Jertkovne predloge ln rešitve. Pisec pravilno sodi,, da so za dokončno Izgraditev naše medicinske terminologij« poklicani predvsem slovenski zdravniki, ne pa filološki besednjak arJL — Novi zvezek »Zdravniškega vestnika« zaključujejo po strokah razdeljena poročila lz zdravniškega slovstva in drugo gradivo. Književna nagrada beograjske revije »XX vek« je bila priznana romanu Stoja-na živadinoviča »Zmija u nedrima«. Nagrada je znašala 20.000 din. Rojaki z otoka Krka so organizirani v zagrebškem »Društvu krčkih Hrvata«, ki je izdalo kot lep donesek k hrvatski re gionalistični književnosti »Krčki kalendar 1939«. Tu so objavljeni nekateri kvalitetni prispevki, ki jih bo s pridom prečita! vsak poznavalec in prijatelj tega lepega jadranskega otoka. Med članki omenjamo posebej načelni uvodnik pesnika Antuna Bo-nifačiča »Otočka povezanost«, Nikole Žica članek »Naša stara pravda«, M. Polonija »čuvajmo naše starine«, V. štefaniča »Po. vijest crkve sv. Vida kraj Dobrinja«. zanimivo razpravo Ivana Drpiča o populacijskih vprašanjih otoka Krka z značilnim naslovom »pet hiljada suvidnih muževa: mladiča na otoku Krku«, dalje več gospodarskih ln drugih doneskov. Iz ostale vsebine omenjamo štefaničevo zbirko narod nih pesmi s Krka in bodulske pesmi Mika Rožina. S fi* O K 1 Višek smučarske sezone na Pohorju Veliko število prijavljenih — Vzorna organizacija Nov sneg, kakor nalašč za tekme Letošnje državno prvenstvo v alpski kombinaciji je JZSS poveril Mariborski zimsko-športni podzvezi, ki ga bo izvedla 4. in 5. marca v okolici Ribnice in Senjor-jevega doma na Pohorju, še pred nekoliko dnevi smo se morali bati, da bo nastopilo južno vreme tudi v v.šjih legah, kar bi imelo za posledico odpoved prireditve, ko je bilo vloženega že toliko truda za priprave. Zato so prireditelji z velikim veseljem pozdravili nov sneg, ki je pobelil vrhove Pohorja in ki bo na stari podlagi ustvaril odlične snežne prilike na terenih za prvenstvo. Za prvenstvo vlada velik interes, o čemer pričajo številne prijave ne samo iz območja MZSP, temveč tudi iz ostalih pod-zvez. Doslej je dobila podzveza sledeče pri. jave: SK Ilirija (Ljubljana): MuleJ Miloš, Kralj Leopold, šušteršič Slavko, Barberič Stjepan, Polajnar Cvetko; SK Slalom (Zagreb): Haidin Milan, Gredelj Zvonko. Gredelj Krešimir; HPD podružnica Velebit na Sušaku: Skerl Ivan, Tijanič Stanislav, Lipovščak Miljenko, Korelc Ivan; SmK Ljubljana: Šalamun Bojan, Voller Kristl; SPD Maribor: Cizelj Miran, Cop Franci, Lautner Henrik, Gajšek Božo, Skapin Vaško, Preis Franci; SSK Maraton (Maribor): Sodeč Kari. Stante Jožef, žunter Ivan, Kune Ivan; SK Rapid (Maribor): Jurič Herbert; SPD Cel j« Meštrov Zvonko;' SK Celje: Bož č Danilo; SK Tržič: Carman Frenk, Lukanc Slavko, Ankele Ri-ko; SK Bratstvo (Jesenice): Cvišenberger Adolf, Bohinc Ivan, Medja Franc; ASK Gorenje: žvan Alojz, žnidar Emil, Berton-celj Jože; SK Bratstvo bo poslal še enega tekmovalca, ki pa še imenoma ni prijavljen. Nekateri tekmovalci že pridno trenirajo na smuški progi. Z letošnjim prvenstvom bo dosegla smučarska sezona na Pohorju brez dvoma svoj višek, ne samo zaradi vrste prireditve, temveč tudi zaradi velikega števila odličnih tekmovalcev. Letošnje prvenstvo le važno tako za Maribor kakor tudi za Ribnico in Pohorje sploh v gospodarskem in tujskoprometnem pogledu ter pomeni obenem važno postavko v propagandi za smučarski šport. Udeleženci državnega prvenstva imaio oravlco do polovične voznne na državnih železnicah, razen železniške pa bo tudi avtobusna zveza Maribor—Ribnica ter Brezno—Ribnica interesentom na razpolago. Nadaljnje prijave za državno prvenstvo Izven rednega roka prihajajo še vedno številne prijave, tako da vse kaže, da bomo lahko zabeležili rekorden poset tekmovalcev. Doslej so se naknadno prijavili Finžgar Rudko in Masterl Marjan, člana SK Plan ne, Welle Kurt ln Fanedl Kari. člana ISSK Maribora v Mariboru, Herle Franci, Gradišnik Dušan, Knop Ljubo ter Dvoršak Friderik člani SPD Celje. Peter Skofič, član SPD Maribor ln Stanko Zad-nlkar, član SK Slavije iz Sarajeva. Zagrebška zimsko-sportna podzveza je še v zadnjem hipu prijavila sodelovanje 8 tekmovalcev, katerih imena pa Se zaen. krat niso znana, tako da je doslej prijavljenih 55 tekmovalcev. Mnogo tekmovalcev že pridno trenira na Pohorju, tekom včerajšnjega dneva sta izmed zunanjih dospela tudi že Gorenjca Žvan in Žnidar. Glavna pisarna Za časa državnega prvenstva v alpski kombinaciji v Ribnici na Pohorju bo poslovala posebna pisarna na Slomškovem trgu 11, pritličje levo kjer je mariborski mestni turistični urad ln sicer v dnevih od 2. do zaključno 5 marca od 7. do pol 13. ter od 14. do 19. ure dnevno. Pisarna bo vsem interesentom stalno na razpolago v svrho informacij. Tel. flt 27-36. Avtobusna zveza z Ribnico na Pohorju V nedeljo bo za udeležence državnega prvenstva na razpolago avtobusna zveza z Ribnico, ki pa bo v glavnem na razpolago le onim, ki se bodo prijavili do sobote ob 17. v trgovini Sport-Divjak na Glavnem trgu, telefon 27-12. Cena vožnje v obe smeri je din 35. Odhod ob 6. zjutraj z Grajskega trga. Senjorjev dom v glavnem za tekmovalce ln vodstvo tekem Vodstvo tekmovanja nas naproša za objavo, da bo zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev, ki morajo imeti dovolj udobno in mirno prenočišče. Senjorjev dom predvsem rezerviran zanje. Zato se naprošajo ostali gostje letošnjega tekmovanja, da se ozrejo po prenočiščih v Ribnici. Koči pod Kopo itd., udeležencem iz bližje okolice pa priporoča, da se udeležijo le drugega dne tekmovanja, ki bo za gledalce mnogo zanimivejši kakor prvi dan. Spored tekmovanja Objavljamo v svrho boljše orientacije Se enkrat na kratko spored tekmovanja: 4. marca bo ob 9. dopoldne na Jezerskem vrhu start za tekmo v smuku, cilj pa bo približno 20 minut oddaljen od Ribnice. 5. marca bo ob 9. dopoldne tekmovanje v slalomu v bližini Senjorjevega doma na Pohorju. Na proSnjo MZSP bo v nedeljo zjutraj ob 8. na Senjorjevem domu maša za udeležence. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel minister za telesno vzgojo Djura Ce-jovič, v častnem predsedstvu pa so številni odličniki iz našega javnega življenja. Najmočnejši smučarski klnt SmK Ljubljana, je imel X. in jubilejni občni zbor Smučarski klub Ljubljana je že s svojo lepo brošuro »Ob lOletnici« opozorJ na svoj pomembni jubilej, v sredo zvečer pa je imel še svoj jubilejni občni zbor, ki je privabil številno članstvo, prisostvovali pa so mu tudi nekateri zastopniki ostalih športnih organizacij Zborovanje je vodil predsednik g. Ante Gnidovec, isti, ki je na čelu kluba od ustanovitve, do danes, ki je v svojem pozdravnem govoru na kratko orisal vsa dosedanja klubova prizadevanja za prospeh smučar-stva. Ogromno je delo, ki ga ima za seboj na tehničnem, gospodarskem in organlza-torskem polju, neobdelano pa je še ostalo polje duhovne vzgoje našega športnika. Tu bo treba še mnogo dela, kajti duhovna vzgoja je bistvo pravega in popolnega športnika, ki bodi ponos naše domovine. Zato je upravičeno .sklenil svoja Izvajanja z geslom: Delo 10 let je za nami, pričnimo z delom! Klubu so nato čestitali navzočnl predstavniki športnih organizacij, predvsem zastopnik LZSP g. dr. Kuhelj, nato pa je tajnik Oton Omerza obširno poročal o klu-bovem delovanju v preteku sezoni, deloma pa vpletel tudi nekatere najpomembnejše klubove uspehe v minulem desetletju. Kakor vse naše športne edinice, tako se Je moral tudi SmK LJubljana boriti z gmotnimi težavami, ki so onemogočile marsikatero še tako smotrno zamišljeno delo. Kljub temu pa je v klubu zbranih lepo Število ln še zmerom dovolj Idealnih članov, da lahko mirno in z optimizmom gleda v bodočnost Sleer pa je Se v dobi lOletnega obstoja postavil vidne in neizbrisne mejnike svojega dela. Število članstva se je lani nekoliko zn'žalo, kar pa klubu niti ni v škodo, ker so zdaj včianjtni res samo pravi ln požrtvovalni člani, ki jim dobra volja ln ljubezen do kluba in dela pomaga premagati vsako težavo. Blagajnik g. Aleksander Korenini je v kratk.h suhih številkah očrta! klubov skromni gospodarski položaj, predsednik konzorcija za gradnjo doma g. dr. Filip Orel pa v glavnih potezah obrazložil gospodarsko stanje klubove postojanke na Pokljuki razkošnega Sport-hotela, ki Je zaenkrat bolj moralnega kakor pa materialnega pomena za klub. Prišel pa bo čas, ko bo klub ne samo ponosen, kakor Je z njim že zdaj vsa naša javnost, temveč lz gmotnih razlogov lahko tudi vesel te edinstvene športne naprave. Iz tehničnega poročila referenta g. Bogdana Zupana posnemamo v glavnem: Minula sezona spet ni prinesla pravega snega ln zato so posebno Ljubljančani Imeli mnogo manj prilike za trening in delo na terenu. Klubovi tekmovalci so v sezoni 1937-38 dosegli prav lepe uspehe, saj so od 6 saveznih prvenstev osvojili kar tri, torej polovico. Pri vsem tem pa Je treba vedeti predvsem, da so tekmovalci Smk Ljubljane res pravi amaterski športniki, ki so vse dosegli z lastnimi žrtvami in neznatnimi podporami ostalih. Mnogo važnosti je tehnično vodstvo posvečalo pripravi tekmovalcev pred sezono, v gimnastlčnih tečajih, pred nastopom pa so bili vsi tudi zdravniško pregledani. Plodovito je zastavilo vodstvo svoje delo v mali vasici na Gorjušah. kjer je razdelilo mladini smuči in izvežbalo že lep kader spretnih mladih smučarjev. Zaradi oddaljenosti Pokljuke in slabili zim v Ljubljani je klub precej omejil Ste* vilo lastnih tekem, »to pa je na ves ostale prireditve pošiljal zelo močna zaotop- ' stva. Iz tabele uspehov je razvidno, da so klubovi tekmovalci dosegli r eeaoni 1937-38 j 21 prvih, 12 drugih, 9 tretjih, 11 Četrtih mest itd. Mednarodnih tekem so se člani SmK LJubljane udeležili petih ln povsod postavili najboljše udeležence. Zelo agilna Je bila tudi klubova damska sekcija, ki je v tem letu dobila tudi lastne smuške učitelj, ce. Tekmovalne vrste se v zadnjem času nekoliko redčijo ln v borbo bodo morali poseči mlajši, po njihovem dotoku in napredku pa se lahko že zdaj sodi. da bo tradicija SmK LJubljane kot najmočnejšega smučarskega kluba v državi ostala zagotovljena tudi v bodoče. Vsa poroč la so bila sprejeta soglasno in brez razprave ter Je bila prav tako staremu odboru izrečena razrešnica. Enako je bila izvoljena nova uprava, ki Je ostala z neznatnimi izjemami nespremenjena s predsednikom Gnidovcem, tajnikom Omerzom, blagajnikom Korenini-jem ln tehničnim referentom Bogdanom Zupanom. H kraju Je bil sprejet sklep, po katerem bodo za uživanje ugodnosti v klubovem domu na Pokljuki nekoliko natančnejši pogoji. ker se je pokazalo, da so nekateri — pa ne domačini — popuste izrabljali. Občnega zbora je bilo konec v eni url in pol. Dve nogometni tekmi iteka—Ljubljana Podsavezno prvenstvo je pred durmi, pa so si Vičani izbrali svojega zadnjega partnerja v mladi garnituri Ljubljane. Za Reko bo to vsekakor trda preizkušnja. Dolgi odmor ji daje kaj malo izgledov na uspeh proti tako renomiranemu nasprotniku. Sa1 bodo pri Ljubljani nastopili vsi štirje bivši Rečani, nekdanji njen ponos. 2e to dejstvo govori dovolj zgovorno^ da bo nedeljska tekma prav zanimiva m napeta. Tekma bo na igrišču Reke ob 15. Celje—Jadran Trnovčanl so povabili v goste simpatična Celjane. Predstavnik Celja goji nogomet drugačen po sistemu in načinu igre domačih moštev, zato bo tekma zanimiva s tehnične strani. Obe moštvi sta tik pred prvenstvom ter tako prisiljeni, da v tej generalni probi pokažeta vse znanje s svojimi najboljšimi močmi. Cenjeno športno občinstvo bo gotovo zanimalo nekaj novega na zelenem polju, saj celjski gostje zelo redko prihajajo v Ljubljano. Začetek predtekme bo ob 13.30, glavna tekma pa bo ob 15. DKSK Edlnstvo obvešča članstvo ln ostale športnike, da je za 4. marca napovedani L kolesarski ples preložen nepreklicno za 11. marca pri Mikliču. 2SK Hermes. Redna seja centralnega odbora bo drevi ob 19.30 v prostorih palače Grafike. Predsednik. STK Moste. V nedeljo bo napovedani in. let na Sv. Katarino. Zbirališče ob 7. pri Bajcu V dežju izleta ne bo. Podrobnosti na sestanku, ki bo drevi ob 20. pri Bajcu. SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek igralcev, ki so preteklo sezono igrali, nato pa odborova redna seja. Tajnik. DKSK »Edinstvo« Ima izredno sejo drevi ob 20. v restavraciji »Novi svet«. Ker Je važen dnevni red, se naprošajo vsi odboi> niki, da se seje udeleže zanesljivo. ^ Naše gledališče drama Petek, 3.: Zaprto. (Generalka). _ Sobota, 4.: Prevara, Premiera. PremlerskS abonma. . . _ Nedelja, 5. ob 15.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20.: žene na Nlska-vuoriju Izven. Znižane cene. Izvirna slovenska drama iz kmečkega življenja je Standekerjeva »Prevara«, katere premiera bo jutri za premierski aboa-ma. Iz domačih tal črpana drama se odlikuje z lepim jezikom, močnimi učinkovitimi prizori in realistično zajetim ljubezenskim in socialnim motivom. Sodelovali bodo: Potokar, M Boltarjeva, Presetnik, V. in P. Juvanova, Gabrijelčičeva, Sever, Ra-karjeva, Gale, Vertin. Zrežiral bo del« Bratko Kreft. OPERA Petek. 3.: Zaprto. j Sobota. 4. ob pol 20.: Lohengrin. Izven. Nedelja, 5. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdoL Ob 20.1 Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Sobotna predstava »Lohengrlna« se M začela ob pol 20. zvečer, na kar Se prav posebno opozarjamo občinstva »Lohengrin« Je ena naših najboljših letošnjih predstav, solistične vloge so izvrstno zasedene, veličastni so zborovski nastopi. Režij, sko in muzikalno je delo Izvrstno pripravljeno in so Imele vse dosedanje vprizorit-ve velik uspeh. Zasedba bo premierska; Franci, Vidalijeva, Kogejeva, Betetto, Janko ln Dolničar Vodstvo predstave: dr. g vara, režiser. Primožič. Predstava bo izven In se konča 10 minut po 23. uri. Opozorilo gledališkemu občinstvo. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nujno prosi cenjeno občinstvo, naj se med Igro vzdržuje vseh med klicev in ploskanja, ker s tem moti izvajalce in ostalo poslušalstvo ter ovira redni potek predstav. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ® Sobota, 4. ob 20 15.. Peč. Nedelja, 5. ob 16.: Pepelka. Ob 20.15.; Peč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4. ob 20.: Prodana nevesta. D. I O Petek S. marca Ljubljana 11: šolska ura: Marec doma in v prirodl — dialog (g. M. Zor). — 12: Slovenske pesmi (plešče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14; Napovedi. — 18: ženska ura: Mati se vzgaja ob svojem otroku (ga. Vlasta Sterle). — 18.20: Pisan drobiž (ploSče). — 18.40: Francoščina (dr. S Leben«, --19- Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura — Trgovske zveze Bosne in Hercegovine s Dubrovnikom ta Benetkami v XVHI stoL — 19.50: O varstvu prirode (g. P. Kunaver). — 20: Orgelski koncert prof. Pavla Rančigaja, vmes samospevi gdč, Štefanije Pavlovičeve. — 21.15: Simfonična glasba Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22 30) Angleške plošče, __ L WINDER: 11 QosMnJ£no0k Roman o Franca Ferdinanda (Avtoriziran prevod) Franc Ferdinand je bil otrok, ki ga ni bilo lahko vzgajati. Njegove brezizrazne vodenosinje oči so begale učitelje, ker niso nikoli vedeli, ali jih pazljivo posluša. Mnogokrat je sanjaril tja v en dan, njegove oči niso razodevale ničesar; časih je poslušal z veliko napetostjo, ne da bi mu bilo videti po očeh. Katerikrat ga je mahoma pograbila togota. Poskočil je in divje zacepetal; ali pa je s prsti, ki so drgetali od besnosti, raztrgal zvezek ali knjigo. Ce si ga vprašal, zakaj besni, je zakrknjeno molčal ali pa dal prazen odgovor. Vsako kazen je sprejel s poudarjenim ravnodušjem, ki je le slabo prikrivalo njegov gnev. Še težje je bilo vzgajati njegovega mlajšega brata Otona. Oton se ni načeloma ničesar učil. Pred vsakim izpraševanjem je odkrito povedal: »Nič ne znam, nič se nisem učil.« Vendar so ga imeli vzgojitelji rajši kakor muhastega, resnega, mračnega Franca Ferdinanda. Otonova prešernost je vzgojitelje pomirjevala, čeprav so morali marsikaj pretrpeti zaradi njegovih nagod. Nekega diie so bili vsi zvezki in vse knjige mladega princa izginili. Po urah in urah jalovega iskanja, ki se ga je udeležilo vse hišno osebje, je Oton smeje se povedal, da jih je sežgal. Nekoč je v parku prisluškoval po-menku nekega odgojitelja z zalo mlado sobarico ki je mlademu častniku obljubila, da pride ob devetih zvečer v njegovo sobo. Po večerji je šestletni Oton izginil, iskali so ga po vsem gradu, nikjer ga ni bilo najti. Ob devetih, ko je sobarica pri- šla v častnikov© sobo in se je pravkar hotela vdati njegovemu milovanju, je prilezel mali nadvojvoda izpod postelje ter zarjovel: »Huuu!« Njegov glasni grohot bi bil kmalu priklical vse prebivalce gradu. Vendar se je takoj nehal smejati; nagajivo je po-mignil osuplemu častniku in stekel, ne da bi ga bili drugi opazili, v otroško sobo, v svojo otroško posteljo. Tisto poletje je osemletni Franc Ferdinand skrivaj slišal razgovor, ki ga je imel oče v sosednji sobi z grofom Degenfeldom. »Je pač križ«, je rekel oče, »otroci se ne marajo okrepiti in se ne marajo. Srce me boli, kadar jih pogledam. Same griže, sami malokrvni obrazi, eden kakor drugi. Krepki tukajšnji zrak jim figo pomaga. Nič več ne vem, kaj naj storim.« »A bolni vendarle niso, cesarska visokost«, je rekel grof; »nekoliko prenežni so, ne bolni.« — »Da, hvala Bogu«, je vzdihnil nadvojvoda, »to je res. S tem bi moral biti človek prav za prav zadovoljen. Če pomislim, da je bila mati hudo bolna na pljučih... Nedavno tega se mi je sanjalo, da je bila spet tu in mi je zažugala: .Otroke vzamem s seboj!' To so bile grozne sanje, na smrt sem se prestrašil, tako neznana je bila videti... Baje se rado zgodi, da otroci podedujejo bolezen, zato sem v večnih straheh. Človek nikoli ne ve, ali ne tiči bolezen v krvi in ne udari danes ali jutri na dan. Ubogi paglavci! Lepo reč jim je zapustila raj-nica!« S široko odprtimi očmi je vlekel Franc Ferdinand na uho. S široko odprtimi očmi je videl mater, upadla, jetično rdeča lica bolnice, ki se je bila z mračnim pogledom in brez besede poslovila od njega. Videl je sebe, kako je sedel ob njeni bolniški postelji, in čutil krčeviti prijem njene roke: enkrat je bila roka vroča kakor žareče poleno, drugič mrzla kakor led. Iz sosednje sobe ni bilo več slišati razgovora, oče in grof Degenfeld sta bila odšla. Franc Ferdinand je vstal in stopil pred zrcalo. Ni se videl; solze, ki so mu prihajale na oči, so ga delale slepega. Videl je rdečo meglo, v rdeči megli je videl materin beli ostri, upadli obraz, kakršen je bil zadnje tedne njenega življenja. Franc Ferdinand ni mogel zapopasti tega, kar je bil slišal. Materina smrt ga ni bila skoraj nič pretresla; bila je strožja od vseh odgojiteljev, nikoli ga ni bila poljubila, nikoli materinsko in nežno objela. Ko so mu po materini smrti rekli, da je zdaj v nebesih, ji je bolj zavidal, kakor da bi jo bil pomiloval. Tudi bolezni se do današnjega dne ni bal. Biti bolan je bilo lepo in prijetno; če si bil bolan, se ni bilo treba učiti, smel si leno ležati v postelji ,in vsaka želja, ki je bila drugače prepovedana, se ti je izpolnila. Če s obolel, so postali vsi ljudje takoj mnogo prijaznejši ,in oče je prisedel k postelji in nežno dejal: »Nikar mi ne zboli, ljubi dečko... Če kmalu vsta-neš, ti prinesem nekaj lepega.« Danes ja bil pa Franc Ferdinand pri očetovih besedah začutil nerazumljivo tesnobo, grožnjo, ki jo je že dolgo časa temno slutil in ki je prihajala od mrtve matere. Oton je zadnje !eto, kadar ga je mati v togoti zla-sala, nekaterikrat trdil: »Mama je čarovnica.« Tesnobni glas, s katerim je zdaj oče govoril o materi, je zbujal v Francu Ferdinandu nerazumljiv strah. »Morda je bila res čarovnica, je pomislil. Oče tako strašno boji, da nam ne bi še zdaj, ko je davno odšla, kaj storila...« Mahoma je zagnal krik. Oče in odgojitelji so pritekli in ga spravili v posteljo. Ko je videl očetov dobri, zaskrbljeni obraz, se je pomiril, toda še dolgo je trepetal, kakor da bi ga tresla mrzlica. Oče in častniki so se prestrašeno spogledovali. Stali so pred uganko. Nič se ni bilo zgodilo. Franc Ferdinand je z brezizraznimi očmi, ki niso razodevale nikakega notranjega gibanja od ranih jutranjih ur brezčutno in tiho sedel učiteljem nasproti. Pri zgodovinski uri je poslušal nekoliko živahneje, proti koncu ure je celo razveselil odgojitelja z nekate- rimi vprašanji. Nato je šel z grofom Nostitzem in Otonom na izprehod. Oton je bil našel ptičje gnezdo in se zato ni utegnil spreti s starejšim bratom. Nato je odgojitelj dovolil utrujenemu Francu Ferdinandu, da sme nekaj časa brez nadzorstva počivati v sobi. Za pozne popoldanske ure sta bila na sporedu verouk in mečevanje, dvoje povsem ne-razburljivih stvari. »Kaj se je zgodilo?« so oče in vzgojitelji silili v prebujenega, ki je bil po tistem zagonetnem pripetljaju upehan zaspal. Vodenosive, brezizrazne oči osemletnega dečka niso dale odgovora na to vprašanje. Srepo je zrl v očeta. Grizfl se je v ustnice in molčal. Dogodek je ostal nepojasnjen. Od tistega dne je deček sovražil mrtvo mater. Vse od njene smrti je malokdaj mislil nanjo, nikoli ni govoril o nji. Poslej je moral mnogokrat misliti nanjo. Bal se je je. T&da sram ga je bilo, priznati ta strah očetu ali kateremu izmed odgojiteljev. Tudi pred Otonom je skrival svoj strah. Samo enkrat ga je prežeče vprašal: »Povej ryi, ali še kdaj misliš na... na mamo?« Oton je odgovoril, ne da bi se pomišljal: »Čemu naj bi mislil nanjo? Saj je umrla! Kdor je umrl, živi samo še v nebesih.« Pozno jeseni se je Karel Ludvik vrnil z otroki na Dunaj. Nadvojvodinja Zofija ga je bila poklicala v prestolnico. Hotela je, da se še enkrat, še v tretje oženi. Osem in dvajset let mu je bilo; v teh letih, je menila ,se zdrav mož ne sme odreči rednega zakonskega življenja, posebno še, ako je vdovec s štirimi otroki! Zapuščenim sirotam mora dati mater, boljšo od one, ki skoraj ni bilo videti, da bi obžalovali njeno smrt. Bistroumna babica se je bila že ogledala po primerni ženi za Karla Ludvika. Tudi to pot je bila izbrala princeso iz pregnanega kraljevskega rodu. Naročila je sinu, naj poprosi za roko infantk« Marije Terezije Portugalske, princese Braganške, hčere bivšega portugalskega kralja Miguela. MALI OGLAil Službo dobi Frizerko iprejmem v stalno službo 2a »vojo podružnico. Plačam dobro. Koman, frizer, Poljanska cesta 13. 4220-1 Dva krojaška pomočnika U fina velika in mala dela sprejme za stalno L. Knol. Litija. 4208-1 Dve krojaški pomočnici dobro verzirani v damski krojaški stroki in učenko sprejme takoj modni atelje »Dorca«, Tavčarjeva 3-1. 4207-1 Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, Aleksandrova česa 7-II., potrebuje za takoj 2 kavarniški blagajničarki, natakarice, služkinje in kuharic«. ' 4200-1 Krojaškega mojstra Za boljše konfekcijsko delo iščemo za takoj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 4192-1 Raznašalka cvetlic ki je že v je stroki bila, dobi takoj mesto. Naslov v »seh poslovalnicah Jutra. 4183-1 Frizerko dobro moč, sprejmem. Nastop takoj. Plača 350 din in vsa oskrba. — Fiiipovič Franjo, frizer, Hrastnik. 4182-1 Brivski pomočnik prvovrstna moč, inteligenten, s finim nastopom, ki zna tudi ondulirati, dobi dobro stalno službo. Salon Mrak, Radovljica, Gorenjsko. 4156-1 Službe išče Prodajalka »glina, dobra moč, želi premeniti službo. Ima večji krog znancev za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufakturistka«. 4161-2 Mlad brivski pomočnik dobef delavec, išče stalno mesto v boljši delavnici ali za sezono. Nastop takoj: Mirko Mošmondor, kod Kapjar Dragutina, Čakovec, Trg kralja Aleksandra 1. 4206-2 Gospodinja dobra kuharica, pridna, varčna, želi službo pri stari gospe ali gospodu. Vajena bolnikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Go> spodinja«. 4133-2 Vajenci (ke) -: i i UHKf lili tltinil>!yWagner. • PRAVI. DA SEM VIDET! ZA 10 LET MLAJŠA. EV0.KAK0 SEM TO DOSEGLA." PRAŠKI EKSPORTNI VELESEJEM OD 12. DO. 19. MARCA 1939. takoj za tipskim velesejmom. 50% popust na češkoslovaških Železnicah; 25—50% popust na inozemskih železnicah, parobrodlh ln zračnih linijah. Informacije in sejmske izkaznice pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino: Tujskoprometna zveza »PUTNIK«, Ljubljana In Maribor ter njihove podružnice« čehoslovaški konzulat —- Ljubljana. Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za koio Tokalon z Biocelom. **7dl se ml res kakor Čudež«, to so bile ** Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake guba Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso 6ame poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kaže presenetljivo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Biocel. iznajdbo znamenitega dunajskega vseučiliškega profesorja. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živali — enak Je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno ln gladko ter jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon eo zajamčeni uspešni rezultati, ali pa se denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak Citatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto a kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-S, Zagreb, Praška uL 6. < SEKIRA J V „ JUTRU"! Od Vas odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-« IlUci v Svertotncalnir-. NATEČAJ-KONKURZ za Izdelavo idejne skice za uravnavo in regulacijo Vrnjačke Banje Po sklepu gospoda ministra socijalne politike ln narodnega zdravja S. štev. 4422 od 16. februarja 1939. leta je podaljšan rok razpisanega natečaja za izdelavo idejne skice za urav-nvo in regulacijo Vrnjačke Banje od prvotnega roka 15. marca za 1. maj 1939. leta. Iz uprave Vrnjačke Banje štev. 889 od 22, februarja 1939. i UČITELJSKI ZBOR LJUDSKE ŠOLE V TOPLICAH PRI ZAGORJU OB SAVI globoko potrt sporoča vsem tovarišem, tovarišicam in znancem prežalostno vest, da nas je v sredo 2. marca za vedno zapustil naš najboljši tovariš, gospod MATIJA PELKO Šolski upravitelj v Toplicah pri Zagorju ob Savi, rezervni kapetan 1. st., odlikovan z redom sv. Save V. st. itd. Pogreb preblagega pokojnika bo danes, v petek, 3. marca ob pol 16. uri na farno pokopališče. Ohranili mu bomo trajen, svetal spomin. Toplice pri Zagorju ob Savi, 2. marca 1939. UČITELJSKI ZBOR TOPLIŠKE ŠOLE Sorodnikom kolegom in prijateljem javljamo tužno vest, da je danes umrl naš dobri soprog in oče, gospod dr. Maks Nichelifsch banovlnski zdravnik v Velikih Laščah Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 4. marca 1939 ob 10. dopoldne z mašo zadušnioo. VELIKE LAŠČE, dne 2. marca 1939.