Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Chcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vitloria 46/11. Pošl. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11/6-16-1
Poštnina plačana v gotovini
D
N
K
NDVI
Posamezna štev. 50.— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: lotna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 742
TRST, PETEK 2. MAJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Francija po not
Francozi so v nedeljo glasovali o De Gaul-lovi reformi senata, ki naj bi se spremenil iz izvoljene zbornice v senat strokovnjakov in predstavnikov, in o upravni reformi, v smislu katere naj bi se Francija razdelila v večje število zgodovinskih samoupravnih dežel, s čimer bi prenehal zloglasni centralizem francoske države, ki se ni spremenil od časa francoske revolucije. A le 46,85 odst. volivcev je glasovalo za reformo, 53,15 odst. jih je glasovalo proti, 19,39 vpisanih pa ni volilo, že teden dni pred ljudskim glasovanjem, ki ga je sam zahteval, je De Gaul-le izjavil, da bo v primeru, če bo glasovanje izpadlo negativno, odstopil. Isto je ponovil dva dni pred glasovanjem. In ostal je mož beseda. Tisti hip, ko je zvedel na svojem oddaljenem podeželskem posestvu za dokončne neuradne rezultate, je brzojavil v Pariz: »Preneham izvajali svoje funkcije predsednika republike. Ta sklep stopi v veljavo danes opoldne.« To je bilo v ponedeljek. S tem je končano še eno poglavje francoske zgodovine in s svetovnega političnega odra se je umaknila ena glavnih osebnosti.
Kaj je pozvročilo, da so se Francozi nave ličali De Gaulla in mu dali nezaupnico? O tem razglablja zdaj vse zahodno časopisje, ne da bi mogel kdo točno navesti en sam vzrok, kajti vzrokov je več. Če se ne oziramo na tiste Francoze, ki so že vedno glasovali proti Dc Gaullu zaradi svoje pripadnosti k skrajni levici ali k skrajni desnici, se lahko reče, da so se nekateri bivši De Gaullovi pristaši naveličali njegove trmoglave opozicije proti pristopu Anglije k Evropski gospodarski skupnosti in njegovega bojkota te skupnosti in Atlantskega pakta. Sovjetska zasedba Češkoslovaške je mnoge degulovce strez nila. Spoznali so, da spada De Gaullova ideja, da Atlantski pakt kot obramba pred sovjetskim ekspanzionizmom ni več potreben in da se more Francija v primeru potrebe sama braniti, v deželo sanj. Mnogi degolovci so se v teku zadnjega leta prepričali, da De-Gaullova zunanja politika ne odgovarja stvarnosti in da stvarnost zahteva, da sc Francija ponovno trdneje vključi v Evropsko skupnost in v zahodni obrambni sistem.
Druge je vznevoljil De Gaulle s svojo gospodarsko politiko, zlasti s strogim nadzorstvom nad devizami. Francozi so v povojnem času vzljubili potovanja v tujino kakor nikdar prej, a De Gaullovi ukrepi glede deviz so jih začeli pri tem hudo ovirati. Ta De Gaullova politika je začela mnoge Francoze »žuliti« in je razdražila tudi take, ki sicer niso bili načelni naspotniki njegove splošne politične linije.
Procej pa je bilo tudi takih, ki jim je bil De Gaulle že prestar. Glede na to, da morajo v pokoj celo ljudje brez vsake javne odgovornosti, ko dosežejo 60. leto, se je zdela mnogim Francozom De Gaullova starost 79 let vendarle nekoliko previsoka glede na njegovo velikansko odgovornost državnega vodi-telja s skoro diktatorskimi pooblastili, še lako pobožen Francoz ni mogel več verjeti, da bi bila božja Previdnost izbrala pra takega starca, da rešuje Francijo iz vseh nevar-(Nadalj. na 2. strani)
MITJA RIBIČIČ
o jugoslovanski politiki
V Velenju, najmlajšem slovenskem mestu, je bila v nedeljo, 27. aprila, osrednja proslava slovenskega državnega praznika, ki je letos sovpadel z 2'8-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Z izbiro tega novega rudarskega mesta v Šaleški dolini so hoteli počastiti spomin velikih, ogromnih žrtev, -ki sta jih štajerska ‘in Koroška doprinesli v bojih za osvoboditev med zadnjo svetovno vojno.
Proslave se je udeležilo kakih sto tisoč ljudi iz vse Slovenije, prisotni ipa so bili tudi Slovenci , iz zamejstva. Poleg najvišjih predstavnikov republike Slovenije im raznih slovenskih pilitičnih ter partizanskih voditeljev iz vojne dobe je proslavi prisostvoval tudi predsednik republike Tito.
Slavnostni govornik je bil bodoči predsednik jugoslovanske zveze vlade Mitja Ribičič. V svojem 1 govoru je najprej orisal položaj, v katerem se je znašel slovenski narod ob razpadu stare Jugo- 1 slavije leta 1941, ko so »tri okupatorske vojske' razkosale slovensko zemljo in na slovenskem na- ' rodnostnem ozemlju organizirale kar šest različnih pravnih sistemov in policijskih režimov, ki so si bili enaki v tem, da je povsod divjalo najbolj brezobzirno uničevanje in zatiranje slovenskih življenj, imetja in kulture«.
»Pred dilemo, ali obstati, živeti najprej in se uveljaviti v družbi narodov, ali pa fizično propadati ter životariti ob drobtinah, ‘ki bi padle z I gospodarjeve mize — je poudaril Mitja Ribičič — I je ustanovni sestanek Osvobodilne fronte vrgel geslo o takojšnji oboroženi borbi. V boju je slovenski narod postal gospodar na svoji zemlji, I ustvaril si je svojo državo, trdno demokratično | zvezo z jugoslovanskimi narodi in ustvaril pogoje1 za nadaljnji razvoj svojega gospodarstva im kulture«.
Mitja Ribičič je omenil velike težave, ki jih je bilo treba odpraviti, da se je ljudska vstaja lahko razplamtela po vsej Sloveniji, zatem pa je takole nadaljeval: »Osvobodilna fronta — uresničevalka samoodločitve slovenskega naroda, ustvarjalka slovenske državnosti in vodilne vloge delavskega razreda — predstavlja obenem demokratično klico premagovanja njegove razrednosti ter s tem koreniko, iz katere je zraslo mlado drevo samoupravne skupnosti. Osvobodilna fronta je bila narodna in patriotska, obenem pa j internacionalistična organizacija, iz katere se je razvila odprta socialistična družba«.
Govornik je nato opisal junaške in tragične dogodke, ki so se med vojno odvijali na Štajerskem in ‘Koroškem, v deželi za katero je Hitler od svojih podrepnikov zahteval, naj io »naredijo spet nemško«.
V drugem delu svojega govora se je Mitja Ribičič dotaknil vprašanj jugoslovanske notran in zunanje politike, ki jo je hkrati okviril v splošno mednarodno dogajanje. V tej zvezi je med drugim dejal: »V notranji politiki moramo težiti k na-
daljnjemu razvijanju demokracije, osebnih svoboščin, odprtosti družbe im za tem, da prihajajo znotraj političnega prostora do izraza vse pozitivne, socialistične kritične pripombe in pobude delovnih ljudi. Hkrati pa moramo povedati, da predstavlja samoupravljanje tako veliko revolucionarno pridobitev, da ne bomo dovolili nobenega rovarjenja proti njemu v interesu zunanjih sil, da bomo s sredstvi revolucionarnega pritiska preprečevali vse, kor bo za hrbtom samoupravne demokracije izzvalo incidente in nerede, nacionalistično ali versko nestrpnost, samovoljo, zlorabo ali nezakonitosti.
Kot bodoči predsednik zvezne vlade je Ribičič omenil tudi naloge na novo izvoljenega parlamenta. »Smo v fazi nadaljnje izgradnje političnega sistema — je dejal — ko bo potrebna celovitejša prilagoditev zvezne zakonodaje samoupravnemu sistemu, novim odnosom med narodi in polni suvereni funkciji republik, ki prevzemajo nove odgovornosti zase, pa tudi za jugoslovansko socialistično skupnost«.
O	zunanji politiki je poudaril, da bo Jugoslavija nadaljevala politiko neuvrščenosti, aktivne koeksistence in boja za mir ter da si bo pride-vala biti izredno mobilna, povezana in povsod prisotna. Še prej pa se je izrazil proti blokovskim razdelitvam in proti politiki razdelitve sveta na interesna področja, kar hodi v škodo malim narodom. »Mnogo imamo dokazov, je dejal Ribičič, kako je varstvo velesil in blokov negotovo, dvorezno in nevarno«. V tej zvezi je tudi omenil primere, kako se v imenu internacionalizma in socializma dušita napredek in nemoten socialistični razvoj in izmišljajo lažne doktrine, ki omejujejo suverenost narodov ali pa celo zanikajo njihov obstoj«, pri čemer je gotovo mislil predvsem ‘na dogajanje na Češkoslovaškem.
Za govor Mitje Ribičiča je vladalo v slovenski in tudi širši javnosti razumljivo zanimanje, ker gre za politika, ‘ki bo čez nekaj dni postal predsednik zvezne vlade. Priznati je treba, da se je s svojimi izvajanji javnosti častno predstavil.
Po slavnostnem govoru je kratko spregovoril predsednik Tito, ki je čestital k slovenskemu državnemu prazniku, počastil spomin padlih v narodnoosvobodilni vojni ter pozval jugoslovanske narode, naj še nadalje in krepkeje uresničujejo smernice, ki jih je začrtalo državno in politično vodstvo.
KOPRSKI PRISTAN SE ŠIRI
V	Kopru bodo zgradili šc 176 metrov pomola, lako da bo obala za pristajanje ladij dolga okrog 900 metrov.
Koper je edini pristan na jugoslovanski obali, ki ekonomsko ni pasiven, in koprski pristaniščniki opravijo za tretjino več dela kot pristaničniki na Reki.
Politično dogajanje v Italiji
Predsednik Saragat je pred italijanskimi izseljenci v Glasgowu in v Londonu zatrdil, da naj ne verjamejo tistim, ki prikazujejo položaj v Italiji v katastrofalni luči. Rekel je, da je Italija v polnem razvoju. Zagotovil je
desničarji skušajo zanetiti nemire in povzročiti incidente ter ustvariti vzdušje anarhije,
PROIZVODNJA IN IZVOZ DRUŽBE FIAT
Avtomobilska družba FIAT je izdelala lani 1,452.297 avtomobilskih vozil. Denarni promet družbe je znašal 1335 milijard lir (proračun republike Slovenije znaša okrog
tudi, že po De Gaullovem odstopu, da bo Ita- j še jemlje fraze za zlato.
lija pomagala dati nov zagon ustvarjanju združene Evrope z Anglijo vred, ter izrazil upanje, da bo odpor proti pristopu Velike Britanije k Skupnemu trgu prenehal. Pri tem je mislil na francosko politiko po De Gaullovem odstopu. Isto misel poudarja skupno britansko-italijanska sklepna izjava ob zaključku Saragatovega in Nennijevega obiska v Veliki Britaniji.
Preiskave so ugotovile, da povzročajo a-tentate zadnjega časa v Italiji največ mladi anarhisti, pa tudi fašisti. Policija je aretirala v Viareggiu nekega 34-letnega kuharja in neko 20-letno študentko, ker sta povzročila bombne atentate na milanskem velesejmu.
»Kitajci« (mladi komunisti, ki se vnemajo za Mao Tse Tunga in Che Guevaro) so skušali v Milanu motiti slovesnosti na dan 25. aprila, med sprevodom bivših partizanov. Ti so nagnali »Kitajce«, ki so se nato stepli tudi z mladimi fašisti organizacije »Gio-vane Italia«. V Brescii pa so fašisti za 25. april ponoči opustošile sedež tamkajšnje podružnice Vsedržavne zveze italijanskih partizanov. Tako skrajni levičarji kot skrajni
kjerkoli se jim ponudi priložnost za to. Ne-; 30 milijard lir), kar je 11,8 odst. več kot varnost je zlasti v tem, da njihove nasilne me- j prejšnje leto. V število izdelanih avtomobi-tode in fraze pritegujejo nezrelo mladino, ki | iov njso všteti avtomobili (275.000), ki so
jih izdelali na FIATovo licenco v tujini. Tzvo-
V demokratičnem tisku pa se množijo kri- j Ženih je bilo 542.370 avtomobilov.
Like na račun parlamenta, ki zavlačuje važne j FIAT je izdelala in prodala lani 52.735 reforme. Mnogi senatorji in poslanci vse bolj | traktorjev (1. 1967 pa 45.339). Od tega jih
| je izvozila v tujino 26.303.
Dobiček družbe je znašal lani 34 milijard
pagosLo izostajajo s sej.
Na proslavi obletnice osvoboditve v Vid-1	_	.	•
mu je ministrski predsednik Rumor posva- . *n 475 milijonov lir, po odbitku amortizacije, ril »pred ponovno skušnjavo nekaterih, da: Dividenda na vsako akcijo je znašala 120 hi. bi se poslužili nasilja, da bi zavračali ne to j ali ono politično silo, ne to ali ono vlado, am-1 pak sam sistem svobode, jamstvo republikanske zakonitosti.« Ta nevarnost se je zdela 1 odstranjena, a sc spet pojavlja, je dejal.
31. julija bo odpotoval papež Pavel VI. na obisk v afriško državo Ugando, kjer bo prisostvoval konferenci afriških školov. V Ugandi bo ostal dva dni.
Francija po nori porfi?
Kratke novice
Novi češkoslovaški ministrski predsednik Hu-sak je potoval v Moskvo, da bi dosegel kako zagotovilo o umiku ruskih čet. Bivši ministrski predsednik Dubček je bil izvoljen za predsednika zveznega parlamenta.
Bolivijski diktator Rne Barrientos se je ubil pri padcu s helikopterjem. Na oblast je prišel no vembra 1964.
Sovjetski general Žukov je napisal knjigo spominov na drugo svetovno vojno, v kateri o-pravičuje Stalinovo strategijo in trdi, da v pripravah na vojno ni delal napak. To je še en poskus za rehabilitacijo okrutnega diktatorja,
(Nudilij. s 1. str.)
nosti. Začelo jim je presedati govorjenje, da grozi Franciji brez L»e Gaulla kaos. Ce pa žc, je bolje tvegati ta »kaos« takoj in po lastni odločitvi, kot pa čakati na to, da bo De Gaulle čez kako leto ali dve zbolel ali umrl in se bo država res znašla nepripravljena in pasivna v novih pogojih. Tako si je mislil marsikateri Francoz m vrgel v skrinjico gla- j sovnico z »ne«.
Pri tem je obžalovati samo to, da je bil | De Gaulle poražen prav glede reforme, ki , se zdi za Francijo nujno potrebna, ker je postal upravni centralizem pravi prisilni jopič, ki je zaviral razvoj dežel in grozil z uničenjem manjšinam, kot so Bretonci, Baski in drugi. Verjetno je, da so zato glasovali z »ne« mnogi zagrizeni centralisti, ki jim te astronomije ne dišijo.
De Gaullu pa bo morala zgodovina priznati veličino in sposobnost, ki ju je dokazal v dveh kritičnih obdobjih. Leta 1940, ko se je zdelo, da je Francija popolnoma na tleh in da jo bo zagrnila in ohromila sramota poraza ter so obupali nad njo celo njeni najvišji
ki je malo pred vojno pobil tudi skoro vse višje ( predstavniki in generali, je De Gaulle po-general sovjetske vojske, češ da so nemški vo-, gUmno zbral okrog sebe vse tiste, ki se niso huni in izdajavci.	hoteli vdati, in je nadaljeval boj ter rešil ne le
Veliki francoski katoliški pisatelj Francois Mau- francosko čast, ampak_ tudi francoski položaj riac je padel, ko je odhajal v ponedeljek zjutraj iz v svetu. In leta 1959, ko je bila Franc ,a no-svojega stanovanja in si je zlomil levo ramo. Ne-! tranje popolnoma raztrgana in moralno iz-davno je okreval od bolezni. Mauriac je star 33 let. črpana zaradi nesrečnih kolonialnih vojn v Odpeljali so ga v bolnišnico.	I Indokini in v Alžiriji, je De Gaulle prese-
Danska
reportažo
Danska televizija o koroških Slovencih
televizija je oddajala 5. aprila o koroških Slovencih v danski televiziji, pri-) slovenski manjšini na Koro- pominja: škem, v kateri so nastopili predsednik Na- j »Danska televizija je v kratkem času (35 rodnega sveta koroških Slovencev dr. Regi- minut) podala jedrnat, jasen pregled o živ-nald Vospernik, predsednik Zveze slovenskih ljenjskem boju koroških Slovencev; prika-organizacij dr. Franci Zvvitter in predsednik zala pa je tudi diskriminacijo in duha ne-Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, pe-i strpnosti, ki je na žalost še vedno živ pri snica Milka Hartman, katere pesem »Kruh nekaterih krogih v deželi (odtrgan slovenski domači« je dala naslov celi oddaji, ravnatelj napis pri Naši knjigi v Celovcu in napis slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Za- ; Karnten ist Deutsch« na temeljih razstrelje-blatnik in še razne druge ugledne osebnosti nega partizanskega spomenika na pokopali-koroških Slovencev.	|	šču v št. Rupertu pri Velikovcu).
V oddaji so sodelovali tudi sveški moški j Oddajo je vodil Thomas Mikaelsen, na zbor pod vodstvom dr. Antona Feiniga, zbor j magnetofonski trak je snemal Ole Steffen-slovenske gimnazije pod vodstvom dr. Fran- sen, na filmskega pa Harald Haugsted. ceta Cigana in »Veseli študentje«.	|	Koroški Slovenci smo hvaležni danski	TV
Stališče koroške dežele do koroških Slo- za zanimanje in za objektivni prikaz, da smo vencev je razložil deželni glavar Hans Sima, I na Koroškem že od nekdaj Slovenci, da ho-ki pa se je pri tem izognil vprašan ju, če je j čemo polno enakopravnost, česar pa spet Koroška dober zgled za rešitev manjšinskega I nekateri nočejo imeti za resnico, vprašanja na Južnem Tirolskem. Nekaj dni J Iskreno bi pozdravili, če bi avstrijska prej je namreč priredila danska televizija televizija film kupila in ga prevzela za
oddajo o Južnih Tirolcih.
svoj spored; predobro se še namreč spo-
Koroški »Naš tednik«, ki poroča o oddaji minjamo oddaje »Wir — Siidkarnten«.
kal bulo in izpustil gnoj kolonializma iz francoskega narodnega telesa ter enako pogumno kot 1. 1940 začel novo obdobje francoske zgodovine. Bil je tisti, ki je očistil zastrupljeno ozračje v Franciji in pomiril razdivjane strankarske strasti. Bil je velik domoljub in poštenjak, kakršnih je bilo v tem stoletju malo med francoskimi državniki.
Zgodovina mu tudi ne bo mogla očitati, da ni bil demokrat. Niti za hip ni izkoristil velikih pooblastil, ki jih je imel, za to, da bi utesnil državljanske svoboščine ali svobodo tiska. Tisk ga je lahko kritiziral in karikiral, koliko je hotel. Glavna njegova napaka je bila v tem, da je bil prestar in da se ni mogel več prilagoditi stvarnosti naših dni, v kateri je nemogoče, da bi Francija diktirala zakone vsej zahodni Evropri in odločala o ujeni usodi.
Kakšna pa bo usoda degolizma brez Dc Gaulla? V zahodnem svetu prevladuje prepričanje, da bo nadaljeval De Gaullovo politiko Pompidou, a z večjim čutom za stvarnost in brez De Gaullove protibritanske in protiameriške trdovratnosti.
—o—
Nagrada ..Vstajenje" podeljena Alojzu Rebuli
Razsodišče literarne nagrade »Vstajenje«, ki se je sestalo v nedeljo 27. aprila 1969 v Trstu in ki so ga sestavljali prof. Martin Jevnikar, Franc Jeza in dr. Anton Kacin, je soglasno sklenilo, da podeli nagrado »Vstajenje« za leto 1968 pisatelju Alojzu Rebuli za roman »V Sibilinem vetru«.
Svojo odločitev je utemeljilo takole: Roman, katerega vsebina je zajeta iz drugega 3’cletja p- Kristusu, plastično predstavlja takratno rimsko in grško življenje, družbene, kulturne in verske razmere, ko je krežan-stvo prodiralo v ljudske plasti, a pritegovalo vsaj posameznike tudi iz vodilnega sloja. Pisatelj je ustvaril vrsto izdelanih, živih značajev, ki segajo od sužnja do cesarjai. Pri tem je pokazal ne le izredno poznanje takratne dobe, ampak tudi oster posluh za vse, kar je v organizirani človeški družbi in v življenju sta’nega in vedno aktualnega. Glavni junak je pripadnik majhnega in ogroženega naroda, ki ga rimski imperij nasilno iztrga iz njegovega narodnega okolja, mu da popolno klasično izobrazbo, a ga tudi onesreči. Kljub zgodovinski odmaknjenosti je delo čudovito sodobno. Roman je tako eno največjih del slovenske pripovedne literature.
Jugoslavija hoče učinkovito obrambo
Prejeli smo:
Del svetovnega tiska je v zadnjem času večkrat poročal, da so v Jugoslaviji odstavili nekaj najvišjih generalov, ko se je po delni j mobilizaciji lani avgusta (po sovjetskem j vdoru na Češkoslovaško) pokazalo, da je bilo J organizacijsko zelo slabo poskrbljeno za o-brambo. Neki jugoslovanski glasnik je po tem pisanju baje izjavil, da bi mogli Rusi takrat v šestih urah prodreti do Zagreba, v dvanajstih urah pa do Jadranskega morja.
Med odstavljenimi generali sta baje bivši namestnik vrhovnega poveljnika Ivan Goš-njak (ki naj bi bil zdaj po teh vesteh v hišnem zaporu) in poveljnik glavnega stana Ma-movič.
V	Jugoslaviji doslej teh vesti niso zanikali, kar pomeni, da vsaj delno odgovarjajo resnici. Ta odločilni poseg v vodstvo vojske pa je po drugi strani dokaz, da je jugoslovanska vlada z vsemi jugoslovanskimi narodi vred odločno pripravljena, da se upre vsakršnemu napadu in da izkoristi vse možnosti za obrambo, ter da je zaradi tega tudi odločena, da žrtvuje še tako visoke osebnosti v vojski, če niso do konca izpolnile svoje dolžnosti v organizaciji obrambe. Verjetno pri lem tudi ne gre za kakšno sabotažo, ampak za zanemarjanje službene dolžnosti v nadzi-
V	NEMČIJI BODO DOBIVALE DRŽAVNO PODPORO SAMO DEMOKRATIČNE ŠTUDENTOVSKE ORGANIZACIJE
Zahodnonemški parlament je sprejel pred kratkim sklep — na predlog parlamentarnih skupin krščanskih demokratov — krščanskih socialcev in socialistične stranke — da bo država v bodoče podpirala samo tiste študentovske organizacije, ki priznavajo osnovno demokratično ureditev in jamčijo, da bodo primerno uporabile denarno pomoč države. Ta sklep je naperjen proti tistim študentovskim skupinam, ki pridigajo »zunajparlamentarno opozicijo«, to je opozicijo z uličnimi demonstracijami in nasiljem in ki vidijo svoja voditelja v znanih teoretikih anarhističnega nasilja in utopične družbe, ki naj bi se iz tega rodila, Rudiju Dutschkeju in Fritzu Teuflu.
V	letošnjem zahodnonemškem proračunu je določenih za obrambo 18 milijard in 789,7 milijonov mark, kar je za 789 milijonov mark, kar je za 735,1 milijonov več kot v prejšnjem proračunu. Opaziti pa je, da uemška moška mladina ni preveč navdušena za vojaško suknjo. To so ugotovili tudi z anketami. Tudi pri dekletih danes častniške uniforme mnogo manj »vlečejo« kot naslovi in plače inženirjev in svobodnih poklicev.
ranju podrejenih, če so res izpolnili vse prejete naloge.
Da je Jugoslavija slej ko prej odločena, da se brani pred vsakršnim morebitnim napadom, je bilo v zadnjem času spet večkrat poudarjeno v izjavah jugoslovanskih državnikov.
STOLETNICA ROJSTVA RIHARDA JAKOPIČA
Slovenska kulturna javnost se je ta mesec (aprila) spominjala stoletnice rojstva velikega slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. V Ljubljani so priredili v ta namen slovesnost, na kateri so prvič podelili novoustanovljeno nagrado »Rihard Jakopič«. Prvo nagrado so prisodili že pokojnemu Mariju Preglju za njegov doprinos k slovenskemu slikarstvu.
Nagrado -Rihard Jakopič« bodo odslej podeljevali vsako leto.
V rimskem gledališču Sistina je priredila te dni koncert mlada indijanska pevka Buffy Sainte-Ma-rie. Poslušavce je ganila zlasti s pesmimi »Vojak sveta«, proti vojni, »Odkar je izginil bufalo« in »To je moje umirajoče ljudstvo«. Pela je tudi ljudske pesmi severnoameriških Indijancev.
V Ljubljani so odkrili lep starokrščanski mozaik in temelje škofijske palače nekdanje Emone. Najdba je vzbudila v slovenskih arheologih in kulturnih krogih veliko pozornost.
Novogoriško gledališče, ki ga vodi zdaj Jože Babič, bo postalo poklicno (imelo zo poklicne igravce in režiserje).
POJASNILO
V	zvezi z izjavo, ki jo je dal dr, Egon Flori-dan na seji občinskega sveta devinsko-nabrežin-ske občine dne 22.aprila letos, ugotavlja tajništvo Slovenske skupnosti, da je bil dr. Floridan pred tremi leti izključen iz organizacije zaradi grobe kršitve statuta.
Dalje tajništvo ugotavlja, da se dr. Floridan obrača na napačen naslov, ko se v svoji izjavi sklicuje na »Odbor za pomoč razlaščencem«, ker gre za združenj«, ki je strokovno-sindikalnegazna-čaja, medtem ko je Slovenska skupnost politična organizacija.
Dalja ugotavlja tajništvo, da dr. Floridan trdi v svoji izjavi, s katero sporoča vstop v PSI, da je treba .koristi in pravice Slovencev zagovarjati preko vsedržavnih italijanskih političnih strank, ki so — kakor sam zatrjuje — najprist-nejši in najzanesljivejši instrument javnega mnenja.
Slovenski javnosti je dobro znano dejstvo, da je eno glavnih načel Slovenske skupnosti lastna in avtonomna slovenska politična organizacija ter neodvisno slovensko politično predstavništvo.
Dr. Floridan je bil izvoljen na kandidatni listi, gi je zagovarjala to bistveno načelo. Volivci devin-sko-nabrežinske občine so oddali svoj glas tej listi med drugim tudi zaradi tega načela, s katerim se je dr. Floridan takrat popolnoma strinjal. Zato bi moral dr. Floridan spoštovati voljo volivcev, zlasti še, ker ni bil neposredno izvoljen saj sta morala odstopiti njemu v korist kar dva kandidata, ki sta dobila večje število preferenčnih glasov. Od dr. Floridana bi bilo torej pošteno in možato, da bi odstopil kot občinski svetovalec, ker se ne strinja več z enim glavnih načel volilcev kandidatne liste, na kateri je nastopil.
Tajništvo Slovenske Skupnosli
Majenca v Dolini
Dolinčani so izdali za svojo letošnjo «majenco» (majnico), to je za praznik postavitve majniškega drevesa, lepo ilustrirano brošurico z naslovom »Majenca v Dolini«. V brošurici so objavljeni članki: »Majenca — vaški praznik v Dolini«, ki je najpomembnejši, ker ima tudi precejšnjo etnografsko vrednost, »Naši letošnji gostje — kvintet bratov Avsenik« (z besedilom dveh Avsenikovih popevk), ter »Kratek sprehod po zgodovini Doline«, ki je tudi pomemben, ker nas v zgoščeni obliki seznani z zgodovino te naše velike vasi — z zgodovino, ki sega v prvo tisočletje po Kr. in je resnično zanimiva in razgibana. Vendar je pri tem pripomniti, da najdemo v tem zadnjem članku nekaj trditev, ki nikakor niso preverjene, pa jih neznani avtor, sicer dobro podkovan, kot je videti, navaja kot dejstva. Tako trdi med drugim, da so prišli prvi Slovani (zakaj ne Slovenci?) v te kraje »potiskani« od Avarov, kar se sicer pogosto piše in govori, a je absolutno nedokazano in se ne more opirati na noben zgodovinski vir, ampak samo na fantazije nekaterih, zlasti tujih zgodovinarjev (Nemcev in Cehov), katere pa so nekritično sprejeli nekateri slovenski zgodovinarji (L. Hau-
HjCH}'iaj(>iia je najmeja bloumhka elekfoalm
V	nedeljo 27. t. m. so izročili v obratovanje naj večjo slovensko elektrarno, ki so jo dogradili na Dravi v Zlatoličju.
Trak v elektrarno je prerezal predsednik Tito.
Ta je prva elektrarna kanalskega tipa v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Graditi so jo začeli oktobra 1964. Za kanalski tip gradnje so se odločili zato, da bi ne bilo treba rušiti hiš v Mariboru, Ptuju in Ormožu, ki bi jih ogrozila voda umetnega jezera. Zato so rajši zgradili 17 km dolg in pri dnu 20 m širok kanal, globino vode 8 m. Za prehod preko kanala so zgradili osem mostov. Ta elektrarna je zahtevala več dela in opreme kot doslej vse elektrarne na Dravi. Po dograditvi Južne železnice Dunaj-Trst pa je bila to sploh največja gradnja v Sloveniji.
Elektrarna bo proizvajala okrog 658 milijonov kilovatnih ur sorazmerno cenene električne energije na leto.
Nova elektrarna je napravila ime Zlatoličje znano po vsej Sloveniji. To je bilo doslej ime čisto kmečke vasi ob cesti Ptuj - Maribor blizu toka Drave, zgrajene v značilnem slogu vasi na Dravskem polju s hišami v vrsti, postavljenimi pravokotno proti cesti.
V	resnici je ime Zlatoličje umetno; skoval ga je neki birokrat nedomačin na nekdanjem ptujskem »srezu« po prvi svetovni vojni, ki ni imel nikakega pojma in posluha za narečje na Dravskem polju, ter je na ta način popačil več krajevnih imen. V resnici se namreč vas imenuje Zatoliče in nima z zlatom prav nobenega opravka. Skoro vsi prebivav-ci so nekdaj živeli samo od zemlje, le redki tudi od kake obrti hkrati s poljedelstvom.
ptmann), a jih novejše slovensko zgodovinopisje, ki se bolj drži virov, zavrača (Grafenauer in drugi). Skoda je, da najdemo te zastarele trditve v simpatični knjižici, ki bo gotovo prilša v roke mnogim Dolinčanom in tudi drugim našim ljudem. Tako jim ustvarja zmotno mnenje o slovenski zgodovini. Prav tako ne more držati trditev, da so se »Slovani« (Slovenci) dokončno naselili v »naših krajih« v 13. stoletju. Proti temu govori ne le izvirno slovensko ime Dolina, ki mora biti mnogo starejše, ampak tudi zgraditev cerkvice na čast sv. Urhu, ki so ga častili predvsem Slovenci kmalu po	pokristjanjenju,	torej žc	v
1. tisočletju.
V	13. stoletju so bile selitve narodov že davno zaključene in slovenska meja na zahodu ustaljena. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, kako da je prišel del glagolskih listin, krstnih, poročnih in mrliških knjig, ki	so	nastale v 17. stoletju	v
Dolini, v Zagreb.
Knjižica v kateri pa nekoliko moti bravca preveč pravopisnih in tiskalnih napak (isto smo opazili pri divgih takih knjižicah, ki jih je zadnji čas izšlo še več, zalo bi bilo prav, da jih pred izidom pregleda kdo, ki dobro pozna jezik), je ilustrirana s prizori	iz	prosvetnega	življenja	v
Dolini. Naprodaj je po ceni 200 lir tudi v Tržaški knjigarni ior zasluži, da si jo preskrbi vsakdo, ki mu je kaj do zgodovine in kulturne dediščine na:i!i vasi	na	T^aškerr..
V	Istanbulu je umrl med snemanjem nekega nemškega filma slovenski igralec Stane Ledinek. Doma je bil iz Maribora, živel in nastopal pa je v Zahodni Nemčiji.
Koroški Slovenci so lepo počastili 70-letnico koroškega ljudskega skladatelja Pavla Kernja-ka. Med drugim so priredili koncert njegovih pesmi v Celovcu. Kernjak je po poklicu kmet in organist.
Neki mlad profesor telovadbe v Bergamu je kar sam v telovadnici skrajšal lase dijakom, ki so jih imeli predolge. Seveda so morali nato še k frizerju. Starši so protestirali, toda večina pre-bivavstva je na njegovi strani.
tf TVsdttegci
Novi statut Slovenske skupnosti
V	nedeljo, 27. aprila, se je v Trstu zaključilo izredno zasedanje občnega zbora Slovenske skupnosti, ki	je bilo	v	celoti	posvečeno razpravi o
novem statutu te slovenske krovne zamejske politične organizacije. Zborovavci so po dolgi in izčrpni razpravi, med katero je bil podrobno proučen vsak	posamezni	člen,	skoraj soglasno sprejeli novi	statut;	še	prej	pa je bilo določeno,
da ostane	odprta	možnost za morebitne popravke,
ki bi jih predlagala SDZ, katere člani se niso udeležili zasedanja, ker je ta organizacija, kot znano, iz Skupnosti izstopila.
Mislimo, da je novi statut rešil in uredil osnovno vprašanje, ki je bilo dozdaj predmet kritike, očitkov, negodovanja in naposled tudi določane krize Slovenske skupnosti, na način, ki je sprejemljiv za vse skupine in vsakega posameznika, kateri brezpogojno in prepričano sprejema načelo avtonomne slovenske politične poti v javnem življenju zamejskih Slovencev. Kot smo v našem listu že večkrat poudarili, je kriza v Skupnosti nastala predvsem zato, ker dosedanji statut ni jasno določal mesta in funkcije posameznih političnih skupin v skupni organizaciji, oziroma jeomogočal tudi razlago, po kateri naj bi Skupnost ne bila osnovana na pluralistični osnovi, temveč naj bi bila povsem enotna politična stranka.	Takšno stanje pa je dejansko	privedlo tudi
do	določenih	odklonov in	zlorab	po nekaterih
posameznikih, ki so zasedli vodilna mesta v Skupnosti.
Novi statut sicer predvideva, da je Slovenska skupnosti še vedno organizacija s svojim članstvom in svojim vrhovnim organom, ki je občni zbor, vendar to ne hodi v škodo posameznim političnim skupinam, 'ker te ohranijo neokrnjeno svojo individualnost ter jim je priznana polna pravica do svobodnega političnega udejstvovanja tudi izven okvira skupne organizacije. Zborovalci pa sodijo, da je takšna struptura Slovenske skupnosti, 'kakršna	izhaja iz	novega statuta,	se najboljše jamstvo,
če	hočemo	zagotoviti in	ohraniti	prepotrebno
enotnost politične akcije, ki je v davnih razmerah prvi pogoj za učinkovitost in uspešnost njenega političnega delovanja in prizadevanja.
Po novem statutu prihajajo namreč posamezne politične skupine do svojega polnega izraza v okviru skupne politične organizacije na dvojni način: najprej s tem, da na občnem zboru postavljajo -kandidate liste za izvolitev sveta Slovenske skupnosti, ki predstavlja širše vodstvo skupne organizacije, in nato s tem, da sestavljajo
nadzorni odbor člani, ki jih imenujejo posamezne politične skupine na paritetni osnovi. Ta organ pa ima tudi široke politične pristojnosti. Vsaka lista pa dobi v svetu toliko mest, kolikor ustreza številu prejetih glasov na volitvah vodstvenih organov.
Koristi vseh slovenskih političnih skupin in tudi zamejskih Slovencev zahtevajo, da se sedaj čimprej odpravijo še drlugi vzroki, ki so povzro-šili in ki so delno tudi osebnega značaja. Mislimo in upamo, da je vse to mogoče premagati s pošteni in možati razgovori, če je pri vsem tem le nekaj dobre volje.
Volitve novih vodstvenih organov so predvidene za nedeljo 11. maja.
Nabrežina:
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM
V	NOB
Partizansko združenje ANPI, in sicer njegova nabrežinsa sekcija, je priredilo v nedeljo,, 27. aprila, na glavnem nabrežinskem trgu »partizanski praznik«. S lem je združenje proslavilo 25-letnico zmage nad fašiz mom, hkrati pa je vzbudilo širše zanimanje za pobudo, ki je bila sicer dana že pred časom, naj bi se na nabrežinskem trgu postavil dostojen spomenik padlim nabrežinskim občanom v narodnoosvobodilni vojni in sploh v boju proti fašističnemu nasilju.
Zborovavcem sta o pomenu in idealih na-rodno-osvobodilnega gibanja spregovorila Ar-turo Calabria in Vladimir Kenda, na koncu pa je župan Legiša napovedal, da bo tudi občinska uprava dala svoj prispevek za postavitev spomenika. Med proslavo sta nastopila moška zbora »Vesna« iz Križa in »Fantje izpod Grmade«, sodelovala pa je tudi nabre-žinska godba.
NOVI »PLEIADES« NA OPČINAH
Kol smo zvedeli od nekega uda nekdanjega orkestra lahke glasbe »Pleiades« na Opčinah, se namerava ta skupina obnoviti, delno z novimi elementi.
To bo gotovo zelo razveselilo opensko mladino (in ne samo opensko), pri kateri so uživali »Pleiades« velikanske simpatije. Zares škoda je, da je nastopila v skupini kriza, ki je začasno ohromila njeno delovanje in pretrgala serijo njenih posrečenih nastopov , v Finžgarjevem domu in drugje. Upati je, da ; bo ta kriza zares kmalu premagana.
-0-
I	Kot smo zvedeli, bodo izšla v knjigi predavanja z lanskih študijskih dni v Dragi.
GOSTOVANJE OSREDNJE DRAME IZ BEOGRADA
V soboto in nedeljo 3. in 4. maja bo gostovalo v Kulturnem domu beograjsko dramsko gledališče, ki se imenuje Jugoslovensko dramsko pozorište«. Ta ustanova j-3 bila zamišljena kot nekako reprezentančno gledališče države. Vodi ga Slovenec Ing. Bojan Stupica, ki je v letošnji sezoni zrežiral v našem gledališču »Tri sestre«.
V Kulturnim domu bodo nastopili štirikrat. V soboto popoldne bodo igrali brezplačno za naše dijake Nušičevo komedijo Protakcija. Vsekakor bo zanimivo in poučno za naše dijake, kako beograjski igravci predstavljajo Nušiča, tega izredn-tga komediografa in najpristnojšega humorističnega tolmača beograjskega življenja.
V soboto zvečer bodo igrali NAVADNO ZGODBO Ivana Al ksandroviča Gončarova. Kot je ugotovila kritika, spada tudi to delo med najboljše uprizoritve tega ansambla. Zato bo brez dvoma zanimiva predstava tudi za Trst.
Predvsem pa bomo lahko spoznali pristnost srbske duše iz veličastne predstave KRALJEVIČA MARKA, kakor jo je po srbski ljudski pesmi in izročilu napisal Borislav Mihailovič — Mihiz. Ta predstava, ki je zamišljena kot dramska epopeja srbskega naroda, je zelo veličastna in pretresljiva podoba preteklosti srbskega človeka.
Pred vsako predstavo bo eden slovenskih iglavcev v našem jeziku povedal vsebino drame, tako da ji bo lahko sledil tudi tisti, ki malo razume srbski jezik. Vsekakor pa bosta igra i.n slog tega vrhunskega gledališča gotovo zanimala ljubitelje gledališke umetnosti.
Boris Pahor bo izdal v knjigi svoje znane »Glose« o slovenskem narodnem vprašanju. Knjiga je že v tisku.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.00C-.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV; BANKRED
J}envMut
Š peter
ZA POMOČ KMETIJSTVU
Pokrajina ob dolini Nadiže in njenih pritokov bo morda v nekaj letih postala gospodarsko donosna dežela. Deželna ustanova za dvig kmetijstva (ERSA) ima v tem pogledu precej stvarnih načrtov.
V	začetku tedna je sklicala na županski sedež v špetru vse župane iz Nadiških dolin ter iz Tipane in Barda na 'razgovor. O-menjena ustanova je namreč izbrala prav te kraje, da izvede velikopotezno agrarno in splošno gospodarsko reformo. Upoštevala bo vse krajevne posebnosti,ki jih bodo preučili za to določeni izvedenci, da bo mogla deželna uprava po določenem načrtu izvesti potrebne izboljšave v kmetijstvu, industriji, obrti in turizmu. Doslej so podobni poskusi niso obnesli, ker niso imeli enotne povezave in finančnih temeljev.
Rezija
SKRB ZA TURIZEM
Rezijska dolina odkriva vsako leto številnejšim obiskovavcem svoje naravne lepote. Turist, ki se je seznanil z mikavnostjo doline ob Beli vodi, se vedno rad vrača tja tudi na počitnice.
Zato sc je začelo tudi krajevno turistično društvo zanimati za to, da bi se pri nas tujski promet dvignil. Povsod bo namestilo smerne tablice in kažipote; v večjih krajih bodo urejeni še letos parkirni prostori. Posebno skrb je društvo posvetilo Ravenci, ki bo postala letoviško središče vse doline. Za sodobna gostišča bo poskrbljeno tudi v Oso-janah in Njivi.
Pripomniti pa je treba, da bi morali poskrbeti tudi za usposobljeno gostinsko osebje. Ni dovolj, če zna nositi krožnike in litre na mizo. Mora se znati tudi pogovoriti ^ gosti. Med temi je tudi dosti Slovencev, ki prihajajo iz sosedne strani. Kako mučno je,
KONGRES O PREHRANI
iNa goriškem gradu je dva dni zboroval III. deželni kongres za prehrano. Priredil ga je deželni odbor za zdravstvo. Udeležilo se ga je precejšnje število izvedencev in zdravstvenih strokovnjakov, ki so izdelali več praktičnih načrtov za prehrano, zlasti dojenčkov in otrok. Deželni odbornik za zdravstvo je ob zaključku zborovanj v nedeljo izjavil, da bo deželna uprava izvedla predlagane nasvete in načrte.
MLADI UMETNIKI
V	veži in v sobi kluba »S. Gregorčič« na Verdijevem korzu so razstavljene slike mladih risarjev naših osnovnih šol. Na o-gled je postavljenih okrog sto slik, katerih vsebina je povzeta iz Cankarjevih črtic. Natečaj je razpisala Slovenska prosvetna zveza v spomin petdesete smrtne obletnice našega besednega mojstra.
Učiteljstvu gre velika zasluga, da so v mladih vzbudili smisel izraziti v podobi u-metnikovo misel in besedo. Vsi mladi udeleženci razstave so prejeli v dar po eno knjigo Cankarjeve založbe.
Pohvaljenih je bilo šest učencev in učenk iz goriškega didatktičnega ravnateljstva in sedem iz doberdobskega. Slike je posnela tudi ljubljanska televizija.
is
Josip Vidmar o slovenskem nacionalnem vprašanju
'Hanalt>ha
če se kaka sicer brhka točajka kar sramuje svojega domačega narečja in ne zna ali noče postreči.
Tudi take hibe se bodo morale odpraviti v korist domačemu gospodarstvu in dobremu sosedstvu.
Učja
POD NOVO OBČINO
Do predlanskega leta je bila vas Učja, raztresena nad sotesko Belega potoka, skoro popolnoma odrezana od sveta. Le ozka in nevarna pot se je vijugala nad globino iz Srpenice proti Terski dolini. V zimskih mesecih, ko zapade tudi nad meter snega, so se vaščani tiščali le okrog svojih ognjišč. Včasih je še hrane zmanjkalo; in gorje bolnikom. Zgodilo se je že, da so možje, ki so šli v Rezijo po babico, na poti zmrznili.
V	Rezijo pa je vodila le nevarna steza preko Muzcev, in to nekaj ur daleč. Učjani so pa spadali tja, pod občino v Ravenci, kamor so hodili po opravkih. Koliko časa so zgubili, koliko naporov pretrpeli, da so prišli do županskega urada! Dolga leta so se vaščani trudili, da bi jih sprejela dosti bližja občina Bardo med svoje občane. Komaj letos je prišel uradni odlok, da je postala Učja del bardske občine.
Vas se pa sedaj tudi razvija, kljub še vedno številnemu izseljevanju. Cesta skozi Učjo je lepo urejena tudi za večji promet. Na meji deluje tudi prehod prve kategorije, ki se ga že zdaj poslužuje vedno več tujcev.
V	poletnih mesecih pričakujejo v prekrasno učjansko okolico tudi dosti turistov. V načrtu so tudi gostišča, ki bodo sodobno urejena.
Domačini tudi upajo, da bo kmalu stekla avtobusna proga iz Cente skozi Učjo do Bovca, kot je že bilo obljubljeno. S to progo bi kraj še dosti pridobil.
Dne 24. aprila so poslušali gostje klubskih večerov »S. Gregorčič« zanimivo predavanje predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josipa Vidmarja.
Poslušavci so v popolnoma zasedeni dvorani z zanimanjem sledili z mirno in tehtno besedo podajanim govornikovim izvajanjem o slovenskem nacionalnem vprašanju in enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Predavatelj je v prvi polovici svojega govora pravilno poudarjal pomen nacionalne ideje, pravzaprav humanistično pojmovanje narodnostne ideje, ki je žlahtna in neodtujljiva vrednota zlasti za primorske Slovence. V drugem delu pa je bolj na široko razčlenil načine in potek samoupravljanja v Sloveniji ter je tudi s številkami osvetlil marsikatero novost, ki nam je bila še neznana.
Po predavanju se je razvila debata, v katero so posegli prof. Bednarik, prof. Kranner, prof. Močnik, dr. Sanzin in drugi. Prvi je poudaril pomen humanistično pojmovane narodnostne, ne nacionalistične ideje, ki jo je podčrtal tudi dr. Vidmar in to zlasti za nas Zamejce, ki smo od leta 1922 doprinesli zanjo obilo žrtev, brez katerih bi ne bilo mogoče ničesar osvobojevati. Toda ta narodnostni duh se hromi, med drugim zlasti z vključevanjem v italijanske stranke. Od teh pa so se vse, od skrajne leve, preko sredine do desne, izkazale, razen s teoretičnimi izjavami, brez praktičnih pobud za dosledno izvajanje manjšinskih pravic. Zgovorna priča je Beneška Slovenija, sredi Evrope, kjer še danes nima slovenska etnična skupina niti osnovnih šol. Zato je bolj primerno, da se naša manjšina oklepa lastnih političnih skupin, kakor pa da sc ponuja italijanskim strankam, zgolj kot politično število, nima pa od tega, razen par osebnih drobtinic, nobenega haska; pač pa se zgublja narodnostna zavest, ki jo je tudi predsednik Vidmar tako odkrito in moško podčrtal. Večina navzočih je s ploskanjem potrdila ta izvajanja, na katera je dal govornik nekaj pojasnil, da je vključevanje stvar praktične politike in dogovorov.
Takšna predvajanja in sledeči razgovori, ki zadevajo srčiko našega manjšinskega živ-
ljenja, se nam zde zelo potrebna, da pridemo do jasnosti.
Prejšnji torek je imel v istem klubu predavanje dr. Jože Vilfan o Osvobodilni fronti slovenskega naroda ob 28. obletnici njene u-stanovitve.
Plešivo
MEJNI PREHODI
Že dolgo časa visi v zraku vprašanje mejnega prehoda pri Plešivem. Domačini so že večkrat izrazili posebno željo, ustrezne oblasti so pritrjevale in priznale, da je ne le za gospodarstvo celotnega okraja, ampak tudi za turizem nujno potrebno urediti ta doslej samo kmetijski mejni blok kot prehod druge vrste za vse. Kaže, da bo do tega vsaj v nekaj mesecih tudi zares prišlo. V torek sta se namreč sestali obmejni komisiji na sedežu pokrajinske uprave v Vidmu, ki sta razpravljali o novih olajšavah za mejne prehode. V te spada tudi ureditev stalnega mejnega prehoda pri Plešivem.
Zadnjo besedo pri tem pa ima seveda jugoslovansko - italijanska mešana komisija, ki se bo sestala še to poletje na jugoslovanski strani.
Razpravljala pa bo tudi o drugih olajšavah, predvsem o možnosti obmejnih prehodov tudi več kot štirikrat na mesec.
PLANINSKO DRUŠTVO
Goriško slovensko planinsko društvo je že začelo z živahnim pomladnim delovanjem. Iz-vežbani turisti so se že odpravili na prvo turo, in sicer na Javornik nad Črnim vrhom; na trnovske Golake pa se niso povzpeli zaradi preobilnega snega.
Za 11. maj pa je odbor pripravil celodnevni družinski izlet z avtobusi v kobilarno v Lipici in v škocjanske jame. Za 25. maj pa je v načrtu izlet na Campon in Quargnan v Beneški Sloveniji.
V	tržaški umetnostni galeriji Rossoni je razstavljal od 21. do 30. aprila mladi beneški slikar Sergio Micalesco, ki pa si je pridobil s svojimi slikami v sinjih oranžnih in rožnatih barvah s sinjimi lisami že lep sloves.
Sorica se prenavlja
Srednji del goriškega mesta s slikovitimi kotički, zavitimi ulicami, a tudi z nezdravimi stanovanji in nesodobnimi hišami se spreminja in umika novim stavbam. Starinsko, ponekod tudi zgodovinsko okolje izginja, nova podoba se kaže tudi v ulicah, ki so bile doslej značilne za staro Gorico. Ascolijeva ulica, nekdanji judovski »ghetto«, je v spodnjem delu že prenovljena. V sredini še stoje razpadajoče velike hiše s tesnimi vežami, hodniki, podzemeljskimi kletmi in skrivnimi prehodi. Že za podiranje teh hiš in odstranjevanje ruševin so potrebni težki milijoni.
Podreti ali popraviti bi bilo potrebno tudi marsikatero staro, na pol razpadlo hišo v nekdanji Korenski ulici, vzporedni s Pellico-vo. Enako tudi v stari študentovski ulici For-
mica. V Semeniški ulici na koncu blizu nekdanjega mosta čez Koren bodo menda še to poletje podrli veliko hišo nasproti gluhonemnice. Tam bo vsaj po dosedanjih načrtih stal novi goriški slovenski Kulturni dom.
Te dni so podrli tudi staro župnijsko stavbo nasproti stolnice. Tu so imeli dolga desetletja svoja stanovanja stolni kanoniki in vikarji. Po novih načrtih se bo trg. sv Hilarija pred cerkvijo razširil. Novo župno palačo za stolnico pa bodo zgradili bolj zadaj, na sedanjem vrtu. Ostala pa bo, popravljena seveda, hiša na vogalu z Marconijevo ulico, ker je pod spomeniškim varstvom.
še marsikje bo Gorica zgubila stari obraz, a vse v korist bolj higienskemu in načrtnemu sodobnemu življenju.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
,Kaplje’ o aktualnih slovenskih problemih
je očitno važno vprašanje za šolstvo v Sloveniji, Branko Marušič pa je objavil članek v spomin dr. Engelberta Besednjaka.
Tomaž 'Pavšič je napisal za to številko »Kapelj« tudi polemičen sestavek »Odkrita b:seda o »bogo kletih« mislih«, na temo odnosov med socialisti in komunisti v Jugoslaviji. V njegovem članku beremo med drugim tale stavek: »Kakor hitro se od znanstveno ugotovljenega pluralizma v Sloveniji premaknemo v iskanje tega pluralizma v političnem (a ne le v političnem) življenju, tedaj brez ankete lahko spoznamo, da o njem skoraj ni sledu! Obstaja torej velik prepad med zavestjo slovenske družbe, ki se v raziskavah kaže plura listična, in njeno aktivnostjo oziroma možnostjo
akcijo.
Pesmi so prispevali Franci Zagoričnik, Benjamin Gracer in Aleksej Pregare. To številko »K.a pelj« krase risbi učencev osnovne šole dr. Fran-c;ta Močnika v Cerknem, namotiv cerkljanskih »laufarjev«.
OB NASTOPU STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Večer, ki nam ga je pripravil asistent-reži-ser SG Mari j Uršič, je bil stilno in vsebinsko zelo enoten, naravnan na slikanje velike krize, v kateri se nahaja zakon v sodobni družbi. Vsem trem enodejankam skupen element je razstrediščeni in osamljeni človek, ki ne j najde več pravega stika z bližnjikom in okoljem. Ljudje brez nadosebnega smotra in j vrednot so samo še nedozoreli posamezniki. |
Williamsova Nenaseljena hiša je slika življenja ob robu dogajanja. Nekoliko poezije in hrepenenja je le še v svetu mladih, ki pa ni več svet vitalnih fantov in deklet sredi soočenja s stvarnostjo. Tu so samo še drobne in samotne eksistence, ki se izživljajo v nemočni sanjavosti in igrivosti. Neposrednost in sproščenost nista več izraz optimističnega življenjskega zanosa, ampak skorajšnje blaznosti.
Shisgalova Obletnica je prikazovanje zakonskih odnosov ne kot boja spolov in temperamentov, ampak egoizmov. Zakon kot potrošniška dobrina, ki ga lahko sklepaš ali razbijaš, kot pač nanese, ni več premagovanje nasprotij, ampak obmetavanje z grobostmi in nasilnostjo. Otrok, katerega se zakonca vsak zase skušata polastiti in na katerega polagata zadnji kanček upanja, je samo lutka brez življenja.
V	Albejevem Peskovniku se matriarhat razodeva kot svet predrzne moči in gluhega egoizma, v katerem ni prostora nc za mladenki za stare ljudi.
Enodejanke so bile scensko tesno in u-činkovito povezane. Igralci — Ivan Verč, Milica in Alenka Kravos, Drago Gašperlin in Aleks. Rojc — so pokazali resnost in zavzetost, čeprav z različno mero učinka in intenzivnosti. Sicer pa Albeejev Peskovnik ne predstavlja ravno najbolj posrečene izbire za mlade igralce.
Večer je pustil gledalce nekoliko hladne, posebno starejše letnike. Demonstracija družinske razrvanosti pa kar kliče po razmišljanju in diskusiji. Mogoče bi kazalo predstavo združiti z zaključno diskusijo. Studio bi si kaj takega brez dvoma lahko privoščil.
Vr
Nova knjiga o Martinu Bubru
V	tržaških slovenskih knjigarnah s - je pojavila >na prodajnih mizah nova, 14. številka revije »Kaplje«, ki izhaja v Idriji. Za zadnje številke te simpatične pokrajinske revije je značilno, da priteguje vedno bolj tudi sodelavce iz osrčja Slovenije, pa tudi iz Trsta. Medtem ko smo našli v nekaterih zadnjih številkah tudi prispevke Edvarda Kocbeka> Borisa Pahorja in še raznih drugih, najdemo v tej številki prispevke Lojzeta Kovačiča, Francija Zagoričnika, Irene Žerjal-Puč nik, ki je doma s Tržaškega, in Marjana Ro žanca. To daje »Kapljam« pomen vseslovenskc revije in krepi njihov glas v svetu slovenske kulture in vsega družabnega dogajanja.
Na uvodnem mestu nove številke je objavljen krajši tekst iz še le nastajajoče prozne zbirke Loj- | zeta Kovačiča »Sporočila v spanju«. Tekst ima j naslov »Bog«. V tej svoji knjigi namerava Kovačič objaviti »popise svojih sanj in resničnosti« in bodo zajeli čas od leta 1933 do leta 1968. Besedilo v »Kapljah« se nanaša na čas med letoma 1955 in 1960. To je sanjska vizija simbolno dojete resničnosti, napisana zanimivo in v lepem jeziku. Irena Zerjal-Pučnik je v noveli »Kako nočeš ostati veteran« opisala usodo slovenskega intelektualca, ki se je umaknil na tuje,da bi imel mir pred nestrpneži, hkrati pa ubežal samemu sezi oziroma svoji preteklosti, a končno spozna, da se človek nc more odpovedati niti domovini niti sebi in da je najbolj svoboden, če je udeležen v boju, pred katerim se je hotel umakniti. Glavni urednik revije Jože Felc je objavil svojo izjavo, ki jo je prebral v začetku februarja v tržaškem Kulturnem domu na pogovoru za okroglo mizo o temi »Slovenec danes tostran .in onstran meje«. Tudi odgovorni urednik Tomaž Pavšič je objavil svoj prispevek k tisti okrogli mizi. Oba prispevka sta zelo zanimiva, Pavšičev je konkretnejši, ker obravnava današnjosti, medtem ko Felc nakazuje bodočo smer razvoja slovenskega naroda. Zdi se mu, da je za to potrebna predvsem organizira nost na znotraj, Pavšič pa občuti, bolj .problem našega narodnega obstoja navzven. Obe izjavi pa se dopolnjujeta ter zbujata željo po .nadaljevanju razprave o tem.
Marjan Rožanc je napisal esej »Marksisti in religioznost«, v katerem meni, da so tudi mark sisti neke vrste verniki, le da verujejo v Zgodovino namesto v Boga, ter kritizira tako marksist ■ kot kristjane. Veliko govori pri tem o smrti Boga, kar postaja že običajna fraza in to moti pri Rožancu, pri katerem nas je v njegovih prvih esejih privlačevala prav izvirnost misli. Začel se je neko liko ponavljati in operirati z uvodnimi frazami čeprav je še vedno duhovit. Morda piše nekoliko preveč in tudi obravnava stvari nekoliko preveč zviška. Vinko Cuderman razpravlja o programiranju 42-urnega delavnika na osnovni šoli, kar
SPOROČILO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ABONENTOM IN OBČINSTVU
Ob zaključku letošnje sezone z zadovoljstvom obveščamo, da nam je končno uspelo organizirati gostovanje največjega jugoslovanskega gledališča, ki ga v Beogradu vodi Bojan Stupica. To gledališče bo pri nas gostovalo 3. in 4. maja s predstavami: Branislav Nušič »Protckcija«, I. A. Gon-čarev »Navadna zgodba«; Borislav Mihailovič Mihiz »Kraljevič Marko«.
Predstavo »Protekcija« bodo naši gostje poriu dili brezplačno dijakom slovenskih šol.
V soboto, 3. maja bodo ob 21 .uri beograjski gledališčniki uprizorili veliko predstavo i/. ruskega repertoarja »Navadna zgodba« Gončareva. V tej predstavi igra nosilno vlogo tržaški rojak Stevo Žigon. Abonentom nudimo 50 odst. popust.
V nedeljo, 4. maja, bo ob 15.30 in ob 20.30 Jugoslovansko dramsko gledališče uprizorilo veliko delo »Kraljevič Marko«, povzeto iz narodnega izročila srbske epske pesmarice. Ti dve predstavi nudimo našim abonentom v zameno za »Martina Krpana«, ki smo ga morali prenesli, zaradi bolezni v ansamblu, na prihodnjo sezono.
Prosimo za razumevanje v zvezi s programskimi spremembami, ki so nastale zaradi nepredvidenih težav v našem tako maloštevilnem ansamblu.
UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Pri veliki zahodnonemški založbi Ro\vohlt, ki izdaja zlasti žepne knjige, je ižšla pred kratkim nova knjiga o velikem rajnem judovskem filozofu in pisatelju Martinu Bubru. Knjiga ima naslov »Martin Buber v lastnih pričevanjih in slikovnih dokumentih« ter obsega okrog 150 strani drobnega tiska. Besedilo spremlja več desetin dokumentarnih fotografij iz različnih obdobij Bubrovega življenja, od mladosti do pozne starosti, pa tudi fotografije njegove družine in njegovih prijateljev ter sodelavcev, ali pa fotokopije njegovih rokopisov ali starodavnih judovskih rokopisov. Martin Buber je namreč zaslovel med drugim po tem, da je na novo prevedel v nemščino vse staro zavezo Svetega pisma in jo raztolmačil, pri čemer se je posluževal tudi rokopisov, ki so bili najdeni v naj novejšem času.
Novo knjigo o Bubru je napisal Gerhard Wehr i.n je popolnoma uspel s svojim namenom, da bi prikazal tega velikega iflozofa v vsej njegovi življenjski veličini, ne samo kot misleca in humanista, ampak tudi kot človeka. V začetku knjige nam zgoščeno, a vendar dovolj izčrpno prikaže njegov rod, njegovo mladost, študij, njegovo delovanje pred drugo svetovno vojno v Nemčiji i.n nato njegovo bivanje in delo v Izraelu, kjer je umrl 13. junija 1965, star 87 let. Po rodu je bil z Dunaja, vendar je zaradi ločitve staršev preživel mladost pri starih starših v Lwowu v Ukrajini. Tam se je seznanil v judovskim mističnim verskim gibanjem hasidizmom, o katerem je pozneje napisal več knjig. V njem je videl najlepši raz-cvet judovskega verskega duha in humanizma. Univerzo je študiral na Dunaju, v Leipzigu, Berlinu in Ziirichu. Pozneje je literarno deloval, pisal filozofska, religiozna in zgodovinska dola, opravljal tudi razna priložnostna literarna dela, da se je preživljal. Leta 1923 je postal predavatelj in pozneje profesor za religiozne "vede in judovsko etiko na univerzi v Frankfurtu, toda leta 1933, ko je prišel Hitler na oblast, je sam odložil profesuro, preden so mu jo odvzeli. Posvetil se je prosvetnemu in vzgojnemu delu med nemškimi Judi, zlasti med odraslimi, katere je moralno in versko utrjeval za hude dneve, ki so se bližali. Ker so mu tudi to delo onemogočili, se je marca leta 1938 kot šestdesetletnik izselil iz Nem-
čije in se naselil v Palestini, kjer je postal prole-sor na judovski univerzi v Jeruzalemu. Tam je potem bival, predaval in pisal do smrti, vmes pa .napravil številna potovanja v Nemčijo in v druge države, kjer so ga želeli počastiti in mu izkazati svoje spoštovanje.
Martin Buber je žc davno svetovno znan, vendar je morda preveč povezan z usodo judovskega ljudstva, da bi bil kdaj dokončno priznan kot res univerzalen ali bolje rečeno kozmopolitski filozof, čeprav njegovi moralni in verski nauki nikakor niso veljavni in aktualni samo za Jude, ampak za vse ljudi. Martin Buber je zlasti blizu krščanstva, ko uči, da je treba ljubiti svojega bližnjega, biti dosledno pravičen in se upirati krivici. Bil je velik prijatelj mnogih odličnih katoliških mislecev. Toda svoje življenje je posvetil predvsem judovstvu, ne samo zaradi svoje močne narodne zavesti, ampak tudi zato, ker je bilo judostvo v njegovem času najbolj preganjani narod na svetu in mu je vest zapovedala, naj mu pomaga in ga tolaži s svojimi spisi in govori ter obenem kropi njegovo človečanstvo, da se ne sesuje in izpremoni v maščevalnost zaradi okrutnega preganjanja.
Leta 1933, ko se je začelo preganjanje Judov v Nemčiji, kjer je živel, je napisal v neki judovski reviji:	»Prvo, kar potrebuje nemški Jud v tej
preizkušnji, je nova lestvica osebno eksistencialnih vrednot, ki mu bo omogočila, da bo kos situaciji in tistemu, kar bo prinašala s seboj... Ce si bomo ohranili svojo bit, nas ne more nič razlastiti. Ce bomo ostali zvesti svojemu poslanstvu, nas ne more nič oropati pravic. Ce ostanemu povezani s svojim izvirom in ciljem, nas .ne more nič izkoreniniti, in nobena sila na svetu si ne more podjarmiti tistega, ki si je v pravi služnosti pridobil pravo dušno svobodo«.
V	tej knjigi založbe Rovvohll najdemo tudi precej izčrpne odlomke iz Bubrovih knjig in razlage njegovih religioznih in filozofskih spisov, ki ga kažejo kot enega največjih mislecev in teologov našega časa, a z izrazitim čutom tudi za dogajanje na tem svetu. Bil je pravd prerok svojega ljudstva in vzgled, kako mora ostati mislec povezan s svojim ljudstvom, če noče, da njegove ideje zvodenijo v abstraktnosti.
/tmefif Afi>o
Zdaj je čas za žveplanje proti pepelu vinske trte
Lepo vreme in visoka temperatura pospešujeta okužbe na vinski trti. Posebno letos je treba slediti rasti trte in paziti, da ne pride do okužb. Pričakovati je, da se bo zaradi lanskih vremenskih razmer pepel vinske trte (oidij) močneje pojavil kot sicer. Obramba pred pepelom vinske trte nas sicer ne spravlja pred nerešljive probleme, vendar pojava ne gre podcenjevati.
KJE SE POJAVI PEPEL VINSKE TRTE?
Okužbe se začnejo takoj, ko začne trta poganjati. Oidij napada vse zelene dele, torej liste, mladike ter grozde. Najnevarnejša je okužba jagod, ker povzroča največjo škodo.
BOLEZENSKA ZNAMENJA
Na okuženih mestih se pojavi pepelasta prevleka, če pride do okužbe na spodnjem delu lista, se razvijejo pege, ki pa niso tako svetle kot tiste, ki jih povzroča peronospora. List se v tem primeru zvije, preneha rasti in porjavi. Okužene mladike pa prenehajo rasti in se upognejo. Največjo škodo povzroča oidij na jagodah. Male jagode ne morejo več rasli, postanejo trde in se posuše. Večje jagode pa počijo, ker kožica ne more več rasti.
KAKO SE POJAVI IN RAZVIJA OIDIJ?
Glive prezimijo na brstih in v odpadlem listju, odkoder pride spomladi do okužb. Poleti se širijo zelo majhni letni trosi (koni-diji), ki lahko kalijo že ob zadostni nočni vlagi. S pomočjo kljunčkov se zarijejo v rastlinsko tkivo, iz katerega srkajo sokove. Na okuženih mestih se pojavi značilna pepela-sta prevleka (micelij). Za razliko od pero-nospore se oidij razvija na površini, zaradi česar je preventivno žveplanje tako učinkovito in seveda tudi priporočljivo.
BORBA PROTI ZAJEDALCU
Kot omenjeno najde gliva v toplem vre nenu in ob zadostni vlagi ugodne pogoje zi razvoj. Na vsak način ni umestno čakati, da
pride do vidnih okužb. V toplem spomladanskem vremenu je treba takoj začeti z žvepla-njem. V začetni fazi rasti je najbolj priporočljivo uporabljati žveplo v prahu, pozneje 'tudi'organske fungicide (Karathan), oziroma vskladiti borbo proti oidiju s tisto proti pero-spori. Najprej je treba torej začeti z žvepla-njem, za kar pride v poštev dobro zdrobljeno žveplo. Žveplo mora enakomerno doseči vse zelene dele trte. Da bi se preprečile opekline, je bolje žveplati ob zgodnjih jutranjih urah ali pa zvečer. Najbolje je, če žveplamo dvakrat pred cvetenjem, pozneje pa združeno s sredstvi proti peronospori tik in takoj po cvetenju oziroma takrat, ko so jagode že lepo razvite (2 tretjini normalne velikosti). Koncentracija naj bo ob preventivnem žve-planju nizka, visoka pa takrat, ko je okužba vidna.
Četrtina tujcev, ki je prebila lani počitnice v Italiji, je iz Zvezne republike Nemčije. Bilo jih je nad 2,7 milijona.
SLOVENS O GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA
V srboto, 3. maja 1969, ob 16. uri (za šole)
BRANISLAV NUšIč
PROTEKCIJA
V soboto, 3. maja 1969, ob 21. uri:
1. A. GONCAREV NAVADNA ZGODBA
V nedeljo, 4. maja 1969_ ob 15.30 (abonma Nedelj-
ski popoldanski in okoliški)
V nedeljo, 4. maja 1969, ob 20.30 (abonma Pre-
mierski, red A, Dijaški in Športni)
BORISLAV MIHAJLOVIC - M1HIZ KRALJEVIČ MARKO
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah i.n praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
CENE ZA VSE PREDSTAVE: lir 1000 in lir 500 ZA SLAVNOSTNO PREDSTAVO »NAVADNA ZGODBA« imajo abonenti 50 odst. popusta
Šport med našo mladino
AGI ni uspelo zmagati. Vendar so le izgubile po petih razburljivih in borbenih setih. Borovke so zaigrale tokrat zelo dobro, le da niso zdrž.ale do konca, ker so bile že utrujene od petkovega uspešnega nastopa v Bologni. Končni rezultat: Bor - AGI 2:3 (14, —11, 11, —10 —11).
Borove mladinke meddeželne prvakinje
Borove mladinke so premočno zmagale na med-deželnem odbojkarskem turnirju v Bologni m se s tem uvrstile med štiri najboljše ekipe v Italiji.
Casino so branile ugled državnih podprvaki.nj in predvajale res odlično igro. Nobena ekipa jim ni bila dorasla. Borovke so zabeležile tri gladke zmage, ' V slovenskem derbiju je Breg brez težav zmagal ne da bi nasprotnicam prepustile niti seta. Najprej nad Zarjo s 3:0, Sokol pa je v Pordenonu moral so z 2:0 odpravile ekipo USP Sestese nato pa prav priznati premoč ekipe Casagrande. tako z 2:0 ekipi S teli a Maris in Citta di Castello. j Za Bor so nastopile: Rogelja, Rauber Barej, Bezeljak, Pečar, Pernarčič, Suhadolc, Bole in švagelj.
Vse so čredne iskrene pohvale, posebno pa sta se izkazali Rogeljeva in Pernarčičeva.
Le po ostri borbi Bor klonil AGI-ju
V	ženski B ligi so nas Borovke končno spet zadovoljile s svojo igro, čeprav jim proti ekipi
žena in dom Moda za jesen in zimo
Imamo sicer še vse poletje pred seboj, vendar moramo že sedaj spregovoriti o modi, ki bo prevladovala letošnjo jesen in zimo in katero so prikazali na tridnevni razstavi visoke mode v Firencah. Tam so se na brvi zvrstili izbrani modeli, vendar sprejemljivi tudi za širši krog kupo-valk, ker so izdelovavci kljub dobri kvaliteti ob držali cene na dostopni višini. Važnost te floren tinske modne revije, kot je poudaril tudi minister Colombo, -ki je prisostvoval njenemu odprtju, je v tem, da je pokazala vedno pomemb šo vlogo, ki jo igra visoka moda v oblačilni indu stri j i. Počasi izginja stara delitev potrošnikov med Petične, ki segajo po ekskluzivnih modelih, in ljudske sloje, ki kupujejo serijsko izdelane obleke. Estetski okus slednjih se je izboljšal, ker se je izboljšal njihov ekonomski položaj, ker sc je dvignila povprečna stopnja izobrazbe in ker se v vedno večji meri poslužujejo informacijskih virov, kol so časniki, revije, radio in televizija. Ta socialni razvoj je privedel do tega, da se je povečalo povpraševanje po izvirnih in lepo izdelanih modelih Po dostopnih cenah. Naloga modnega sektorja jc sedaj v tem, da zadosti temu novemu povpraševanju z ustrezno ponudbo, ki bo vsklajevala kvaliteto s cenami, sprejemljivimi za vedno širši krog °djemavk. Ta poskus je bila tudi ta firenška Pianilestacija, na kateri je sodelovalo kar 63 mod-nih podjetij.
Sedaj pa na kratko poglejmo, kaj so napovedali za jesen in zimo. Vsi krojači so se v glavnem odločili za športne modele, za rahlo zvončasta krila in za hlače in tunike, ki predstavljajo steber letošnje mode. Obleke, ki razgaljajo, i,n zelo laki modeli se niso uvrstili v to revijo. Mini-
krila so kombinirana z visokimi škornji; zelo velik uspeh pa so doživeli maxi-plašči.
Prevladujoče barve za jesen in zimo so beige barva v vseh odtenkih, nato zelo temno siva in borovničasta barva.
Krojači so dali poseben poudarek tkaninam, kroju, ki je	enostaven	iri	linearen,	in kapam iz
dragocene sobolovine v	svetlih barvah. Omenimo
naj še brezrokavnike, ki dopolnjujejo tako obleke kot hlače, ter	rendigote,	ki	prav tako	prevladujejo
v kombinaciji	s hlačami.	In	ker tudi v	večernih mo
delih prevladujejo ozko oprijete hlače in tunike, svetujemo ženskemu svetu, da med poletjem skrb no pripravi svojo silhueto in se otrese z dobro telovadbo in ustrezno dieto odvečnih kilogramov.
DROBNI NASVETI
Namesto kisa je mnogo bolj priporočljiv limonin sok za kisanje jedi, še posebno bolniške hrane, ker je to najboljša in najbolj zdrava kislina.
Ce se vam zgodi, da vam tranzistor odpove v soboto zvečer in bi radi poslušali novice v nede-
•	Ijo, zavijte zvečer baterije v stanjolni papir in jih denite v hladilnik. Naslednje jutro bodo spet delale.
Pa še ena novica iz statistike: ugotovili so, da je gospodinja, ki živi v trisobnem stanovanju v 25 letih zakona očistila površino, ki ustreza mestu s 70.000 prebivalci, če pa ima več kot dva otroka in večje stanovanje, površino dveh velemest. Toliko v vednost tistih moških, ki radi govore, da žena nič ne dela, samo čisti hišo in klepeta!
Martina
Odlična igra odbojkarjev Krasa
Mladi zgoniški odbojkarji, ki nastopajo v moški D ligi, so bili v zadnjih nastopih zelo uspešni. Najprej so po lepi borbi premagali ekipo tržaških Gasilcev, preteklo nedeljo pa še šesterko Acegata. ki je dotlej vodila na skupni lestvici. Posebno proti Acegalu so predvajali zelo kakovostno odbojko. Škoda, da je Kras v začetku prvenstva doživljal precejšnjo krizo, zaradi česar se sedaj ne more več potegovati za 1. mesto, ki bi ga po sedanji igri zaslužil.
Najlepša tekma košarkarjev na zadnjem domačem nastopu
Borovi košarkarji so se poslovili od domačega občinstva z naj lepšo tekmo letošnjega prvenstva. Proti zelo močni ekipi Patriarca so sicer izgubili, vendar bili so ji povsem enakovredni in klonili le v podaljšku tekme, potem ko so imeli zmago tako-rekoč že v žepu. štiri sekunde pred koncem drugega polčasa je bilo namreč stanje 54:52 za Bor, ko je sodnik piskal Rud-ešu povsem nepotrebni prekršek. Miani je z veliko hladnokrvnostjo realiziral obe točki in izenačil (54:54). V podaljšku so potem zmagali Videmčani, -ker so razpolagali s svežimi igralci. Končni rezultat: Bor - Patriarca: 58:61 (25:21, 54:54).
Borova peterka se je izkazala z izredno borbenostjo in je posebno v obrambi povsem zadovoljila.
Za Bor so nastopili: Fabjan b, Rudeš 10, Spacal 14, Starc 8, Sirk 5, Ambrožič 6, Zavadlal 9.
Mnogi odgovorni ljudje v Italiji si že delajo skrbi zaradi vedno hujše umazanosti in okuženosti morij okrog italijanskega polotoka, pred-: vsem zaradi petroleja, ki ga spuščajo petrolke v morje, in zaradi industrijske umazanije, ki prihaja v morja iz rek. Zaradi tega poginja in se redči morska favna blizu obal, kjer je najštevilnejša.
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 4. maja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 10.00 Douglasov go dalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Zora Tavčar »Otok skrivnosti«. Četrti del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Pirandello »Lončeni vrč«. Enodejanka;
16.15 Koncert pianista Alessandra Specchija; 16.35 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.03 Miniaturni koncert; 18.30 Kino, včeraj in danes; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu;
19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Re-harjeva: »Lonce flikat, ombrele popravlat«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 So djbna glasba.
♦ PONEDELJEK, 5. maja, cb: 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Igra pianist Tatum; 12.10 Pomenek s poslušavka-mi; 12.20 Za vsakogar .nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansanbel; 17.20 Za mlade poslušavce: čar glasbenih umetmin; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šol«; 18.50 Zbor »E. Grion« iz Tržiča; 19.10 Odvetnik za vsakogar;
19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi 21.25 Ro mantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Sopranistka Olga Jež, pri klavirju Jakob Jež; 22.15 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 6. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Tro bentač Hirt; 12.00 Iz slovenske folklore 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevi-lacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Pio šče za vas. Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Tržaški tolkalni ansambli; 18.5C Basiejev veliki orkester; 19.10 Marijine legende; 19.25 Orkester pod Faborjevim vodstvom; 19.45 Zbor »L. Bratuž« iz Gorice; 20.00 Šport; 20.35 Donizettii: »Don Pasquale«, komična opera; 22.40 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 7. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 12.00 Kitarist Almeida; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 8. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja gliasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Beseda in glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah 17.00 Klavirski duo Russo-Safred;
17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi;
18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.55 Milt Jackson Ouartet; 19.10 Pisani 'balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Georgin: »Rana in nož«. Radijska drama; 21.20 Martinov orkester; 22.00 Komorne skladbe; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 9. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. in II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Harmonikar Jacque; 12.10 Blago-znanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za blade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost;
18.30 Radio za I. in II. stopnjo osnovnih šol;
18.50 Komorni koncert; 19.15 Sampietro: človeški faktor	v modernem	podjedju; 19.30 Prijetne	melodije;	19.45 »Beri,	beri rožmarin	zeleni«.	20.00
Šport;	20.50 Koncert	operne glasbe.	Vodi Kjuder.
Sodelujeta sopr. Bukovčeva in ter. Franci. Izva jata orkester Glasbene Matice iz Trsta in zbor »Primorec« iz Trebč; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob.
♦ SOBOTA, 10. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja	glasba; 11.35	Slovenske pesmi; 12.10	Kul-
turni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.25 Car-lo Cassola: »Fausto in Anna«. Roman; 17.20 Dialog-Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Drugi del koncerta; 19.00 Igra Ellingtonov orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport;
20.50 Naša gospa; 21.05 Ansambel »The Charleston Hot Peppers«; 21.30 Vabilo na ples.
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 14 ■
1922 GORIŠKA Pratika za navadno leto 1922. V Go-
Gorici. Izd. in zal. Kat. tisk. Kruštvo v Gorici. (156) str. + ovoj. 13,4x3. Ilustr.
66
HIŠNI prijatelj. Družinska zabavna in podučna knjiga splošne vsebine za leto 1922. I. letnik [Uredil Jaka Štoka.] Trst. Izdala in založila knjigarna J. Štoka. (Tiskala tiskarna »Edinost«.) 96 str. + ovoj. 20,7 x 14,2. Ilustr.
67
'OLEDAR za navadno leto 1922. Letnik tretji. Uredil: dr. A. Pavlica. Risbe [ovitek, zaglav-ja za mesece in vinjete] izdelal: A.[vgust] Bucik. V Gorici. »Goriška Matica«. »Narodna tiskarna«. 93 str. + (XXII) str. oglasov + ovoj. 24,5 x 19,7. Ilustr.
68
KOMUNISTIČNI koledar za navadno leto
1922.	Uredil ing. Drag. [otin] Gustinčič. Trst. Socialna Matica Ljudskega odra. Tiskarna »Edinost« 1922. 242 + (II) str. ovoj. 19x12,8. 12,8.
69 ROČNI zapisnik »Zveze Jugoslovanskih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922.
V	Trstu. Tiskarna Edinost. 76 4- (III) str. 13,5x9.
70 VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1922.
VI.	letnik. [Uredil Jaka Štoka.] (Trst. Knjigarna in papirnica J. Štoka.) (208) str. + oglasi. 13x9.
71
1923 GORIŠKA pratika za navadno leto 1923. V
Gorici. »Goriška straža.« (Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju( [19] 22. (112) str. + ovoj. 13,2x9. Ilustr.
72
HIŠNI prijatelj. Družinska zabavna in poučna knjiga splošne vsebine. 1923. II. letnik. [Uredil Ferdo Kleinmayr.] V Trstu. Izdala in za-
Z Goriškega
Rupa FARNI PRAZNIK
Naši bravci se gotovo še spominjajo, da obhajajo rupenski in pečanski pevci in pevke še vedno tradicionalni praznik Markove l'rta-lje.
Letos se je tega praznika udeležil tudi ženski zbor s Peči, ki že več časa prepeva pri jutranji nedeljski maši na Peči. Zbor se vedno lepše uveljavlja. Prav veseli me, da morem pohvaliti ta zbor, požrtvovalnost starejših in mlajših pevk ter njih delavno pevo-vodinjo gospo Valerijo. Vse te ohranjajo ter poživljajo našo pesem in z njo ohranjujejo narodno zavest v naših ljudeh.
želimo tudi, da bi se oba zbora ob večjih slavnostih združila in bi oba tudi močneje prišla do izraza v javnosti. Z dobro voljo vseh bi sc moglo kaj takega tudi uresničiti v korist in veselje vseh, ki jim je še kaj do cerkvenega in ljudskega petja.
Pa se vrnimo k našemu pevskemu prazniku s »frtaljo«. Šli smo ga obhajat v sosednje Sovodnje v znano domačo gostilno »pri Francetu«, številna družba je bila prav živahna pri okusnem prigrizku in veselo prepevala. Na obrazih naših sosedov smo kar brali zadovoljstvo nad našo pesmijo. Za Sovodnje je to še posebno važno, ker se tam bolj malo sliši slovenska pesem v javnosti.
loži la knjigarna J. Štoka. Tiskala tiskarna »Edinost«. 96 str. -I- ovoj. 20,5x14,4. Ilustr.
73
JADRANSKI almanah za leto 1923. (Uredil dr. Alojzij Res. Naslovno stran je narisal Avgust Bucik. V Trstu. Naša založba. Narodna tiskarna 1922.) 204 + (II) str. 23x16. Ilustr.
74
[‘OLEDAR za navadno leto 1923. (Uredil dr. Andrej Pavlica. Risbe [ovitek, zaglavja za mesece in vinjete] obdelal A.vgust] Bucik.)
V Gorici. Goriška Matica. (Narodna tiskarna
1922.) 88 str. + (XXIV) str. oglasov + ovoj. 25,z x 20,5.
75
ROČNI kažipot po slovenskem Goriško-gradi-ščanskem in njemu pridruženih okrajih za I.
1923. Letnik I. (Ovitek risal A.[vgustj Bucik.)
V Gorici. Tisk. in zal. »Narodna tiskarna« (1922). 292 str. + XXXII str. oglasov. 8".
76
ROČNI zapisnik »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1923. [Trst.] Nat. Tiskarna »Edinost« 98 + (III) str. 14x9,5.
77
VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1923.
VII.	letnik. [Uredil Ferdo Kleinmayr.] (Trst. Izd. in zal. knjigarna in papirnica J. Štoka. Tiskarna »Edinost«.) (160) str. + (XXXVI) str. oglasov. 13x9.
78
(Dalje)
Kulturno novloa
IZŠLO JE:
France Stele: »Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja«. Izdala Slovenska matica v Ljubljani. 1969.
Ta izredna in bogato ilustrirana umetnostna knjiga (268 ilustracij v črno-belem) se dobi tudi v Tržaški knjigarni.
Na univerzi v Gradcu je 19. aprila diplomirala za tolmačko iz ruščine koroška Slovenka Breda Travnik.
V Ljubljani je pred kratkim umrl dr. Vladimir Kralj, profesor na gledališki akademiji in znan kot pisatelj ter gledališki kritik.
Koroški Slovenci so počastili v svojem tisku 65-letnico slikarja Wernerja Berga, ki se je sicer rodil v Porenju, a že skoraj 40 let živi v svoji »izvoljeni domovini« na Slovenskem Koroškem, kjer si je kupil gorsko kmetijo pod Obirjem. V svojih deli upodablja najrajši koroške slovenske kmečke ljudi.
Avsenikov kvintet je nastopil 22. aprila zvečer v neki kino dvorani v Lienzu. Nastop je bil namenjen slovenskim izseljencem.
V Rimu je umrl znani filmski režiser Camillo Mastrocinque. Star je bil 68 let. Zrežiral je nad sto filmov.
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. maja, nedelja: Florijan, Monika
5. maja, ponedeljek: Irsnej, Miran
6. maja, torek: Janez, Judita
7. maja, sreda: Stanislav, Avgust
8. maja, četrtek: Mihael, Miša
9. maja, ipetek: Gregorij, Griša 10. maja, sobota: Antonin, Izidor
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« • Trst