Gospodar in gospo Sinja LETO 1935 11. DECEMBRA ŠTEV 50. i ■ Čiščenje sadjevca ? Sadjevec, ki je pravilno narejen iz primernega sadja iu v katerem so vse tri glavne sestavine: alkohol, kislina in creslovina v pravem razmerju, se navadno učisti sam od sebe in je vsako umetno čiščenje nepotrebno. Mnogoletne skušnje nam pa kažejo, da se mnogo izdelkov noče učistiji, dasi drugače niso pokvarjeni. Temu je krivo slabo sadje, pomanjkanje kakih snovi, počasna izdelava, pomaakljivo kipenje, l^aka napaka ali bo-lezen itd. če se torej sadjevec iz kakršnega koli vzroka noče sam iičietiti, ga moramo umetno čistiti, ker le čist izdelek ima veljavo, zlasti, ako ga hočemo prodati ali dalj časa hraniti. Povedati moramo pa že vnaprej, da je vsako umetno čiščenje zamudno in težavno delo. ki ga je treba opraviti z vso pazljivostjo in natančnostjo, ako hočemo doseči po volj en uspeh. Za vsako čiščenje mora biti vino po-kipelo, pretočeno — torej kolikor toliko zrelo, kar spoznamo po tem. da se na zraku nič ne spremeni. Da se o sposobnosti sadjevca za čiščenje zanesljivo prepričamo, naredimo preprost poskus. V dve steklenici iz belega stekla na točimo sadjevec, ki bi ga bilo treba čistiti. Eno napolnimo do vrha in takoj zamašimo, drugi naj pa manjka tretjino vsebine. Ko se sadjevec v njej speni (močno zmeša z zrakom), potem jo pa tudi zamašimo, čez 2, 5 dni pogledamo vino v obeh steklenicah. Ako je ostalo v obeh enako, je sposobno za čiščenje. Ako pa je sadjevec, ki smo ga prezračili, spremenil barvo ali se še bolj skalil, še ni zrel za čiščenje, V tem slučaju treba še počakati ali ga pa prej še enkrat pretočiti v nekoliko zažveplan sod. Kakor vsako vino. tako čistimo tudi sadjevec lahko na dva načina: s preceja--njem (filtriranjem), ali pa z raznimi čistilnimi sredstvi. Najbolje, najhitreje in tudi najlaže čistimo vino s preeejanjem. Za to delo so pa potrebne posebne pri-orave (filtri), ki «o zelo drage in i' naših razmerah sploh ne pridejo v poštev. Uporabljajo jih le večji vinogradniki, zlasti pa vinotržca, ki imajo večkrat velike količine vinske pijače za čiščenje. Kdor ima priliko, da si more te priprave izposoditi, bo z njimi v par urah nekaj hektolitrov sadjevca očistil brez truda in stroškov. Zelo kalna ni pa bolna vina se s preeejanjem ne dajo čistiti. Treba jih je najprej vsaj na prvo roko čistiti s kakim čistilom in šele potem s cedilom. Manjše količine sadjevca, kakor jih imajo naši sadjarji za domačo uporabo ali pa tudi za prodajo, pa čistimo vedno - čistilnimi sredstvi (čistili). Izmed vseh -uovi, ki se uporabljajo za čiščenje kalnih vin, je najboljša in najcenejša žela-tina, to je neke vrste klejasti lim, ki je nalašč za ta namen prirejen. Doba se v. vsaki drogeriji. Želatina deluje na ta način, da se v vinu spoji s čreslovino. Nastane spojina, ki je v vinu neraztopna in se izloči v obliki kosmičev, ki počasi sedajo na dno in potegnejo s seboj ves kalež. Sadjevec, ki ga hočemo čistiti z žela tino, mora hiti na zraku stanoviten, kakor je bilo že v uvodu povedano. Imeti mora dovolj č res lovi ne in ne sme biti premrzel. Primerna toplina je S- 12® ('. Pod 5" C čistilo sploh ne deluje. Sadjevec čistimo z najboljšim uspehom decembra" in januarja meseca. Sadna vina so različno sestavljena in ui-mogoče za vse slučaje kar splošno določiti množino želatine. Zato je edino -pravilno, da za vsak slučaj posebej - poskusom določimo, koliko želatine nam je •vzeti za 100 litrov tega ali onega sadjevca. Tak poskus se naredi takole: Najprej odtehtamo natančno 5 gramov želatine. ki jo potem namakamo več ur v čisti mrzli vodi. Potem vodo odlijemo. želatine pa denemo v % litra vina, ki ga hočemo čistiti in ki smo ga prej razgreli na 50° C. V toplem vinu se želatina prav kmalu raztopi in ko se ta raztopina ohladi, je pripravljena za poskus. Nato vzamemo pet enaJdh kozarcev, jih postavimo v vrsto in nalijemo v vsakega nekoliko manj nego osminko litra vina, ki ga nameravamo čistiti. Stedaj pridenemo v prvi kozarec 2 kubična centimetra, v drugi 3, v tretji 4, v četrti 5 in v peti 6 kubičnih centilitrov prej pripravljene raztopine. Da je vsaka pomota izključena, kozarcev potem, ko smo dodali predpisano množino želatine, ne smemo več zamenjavati, ampak pri vsakem zapišemo, koliko smo dodali dotične raztopine. Ker navadno nimamo potrebne merice za kubične centimetre, si pomagamo s kavi.no žličko, ki drži 4—5 kubičnih centimetrov. Seveda, prav natančno to ni, pa s potrebno pazljivostjo *s« vendarle nekaj doseže. Tako prirejeno poskušnjo pustimo v miru en do dva dni. Potem pa pogledamo, v katerem kozarcu se je vino najlepše učistilo. Po tistem potem izračunajmo količino za 100 litrov. N. pr., ako se pokaže najDoljši uspeh v prvem kozarcu, kjer smo dodali 2 kubična centimetra želatine (raztopine), tedaj moramo vzeti na vsakih 100 litrov sadjevca 20 gramov želatine. Ako je boljši uspeh v drugem kozarcu, kjer so delovali 3 kubični centi- metri raztopine, tedaj vzemimo na tOO litrov 30 gramov želatine itd. Ko je na ta način določena količina želatine, je delo prav enostavno. Najprej želatino namakamo več ur v mrzli vodi, potem vodo odlijemo in želatino raztopimo v toplem vinu ( na vsakih 20 gramov želatine % litra). Ko je želatina raztopljena, odločimo več ŠKafov sadjevca, ki ga nameravamo čistiti, in primešamo v vsak škaf nekoliko raztopine. Nato vi.no v škafih z brezovo metlico močno stepe-mo, da se spreni. Z želatino nasičeno in močno spenjeno vino zli jemo potem v sod in s kako leseno palico vsebino prav dobro premešamo, da se želatina razdeli po vsem sodu. Veho bolj aalahko zapremo in delo je končano V 10—14 dneh je vino popolnoma čisto in ga je treba brez odlašanja pretočiti v čist in malo zažveplan sod. Sadjevec iz neprimernega sadja (iz slabih, sladkih jabolk in hrušk) se večkrat zato ne učisti. ker mu primanjkuje čreslovine. Takemu vinu Bi morali dodati, preden ga čistimo, na vsakih 100 litrov 10 gramov tunina, ki ga raztopimo V finem vinskem cvetu (špiritu). K Izpraznite gnojišča in gnojnične jame Zima se bliža in ž njo je pričakovati sneg in slabo vreme, ki bo kmeta privezalo na dom. Tedaj bo moralo počivati vse delo na polju, ki ga bo pokrivala snežena odeja, ostala bodo le opravila v hiši in okrog nje. Za tiste zimske mesece je torej priskrbeti vse od zunaj, kar se v tej dofti ne da opraviti. Pri hiši morajo predvsem biti zlo-zložena drva za kurjavo, pa tudi les za popravila orodja in za domačo obrt. Nagrabijenega in domu spravljenega mora biti dovolj listja in stelje, da bo živina pozimi ležala na mehkem in suhem ter napravila dovolj gnoja. Tudi druge potrebe so še, ki jih v zimskih mesecih ni lahko preskrbeti. Tako mora biti pripravljeno in izpraznjeno gnojišče, kajti največ gnoja napravi živina pozimi. Enako mora tudi gnoj-nična jamia biti prazna, da se gnojnica ne bo stekala na dvorišče ali pa v cestni .iarek. Oboje naj bo torej izpraznjeno. Kam naj pa zvozimo gnoj iz gnojišča? Najbolje na tisto njivo, ki jo nameravamo spomladi zagnojiti za oko-pavine n. pr. koruzo, krompir, peso ali kako drugo setev. Sicer je še najboljše, če tako njivo že jeseni pognojimo s hlevskim gnojem ter jo globoko pre-orjemo, pustivši jo v odprti brazdi čez zimo. Ker pa to ni vedno mogoče in je tudi gnoj morda še slabo udelan, smo ga primorani speljati na njivo. Pri tem je paziti, da se nam iz njega ne izgubi preveč hranilnih snovi, zlasti ne ainonijaka-dušika, ki je najdragocenejše rastlinsko hranilo. Da kolikor mogoče zmanjšamo izgube na dušiku, izvažamo hlevski gnoj rta polje ob mrzlem suhem vremenu, ko nam iz njega izpuhti najmanj amoni-.jaka. Ob mrazu namreč prenehajo bakterije v njem razkrajati beljakovine in proizvajati amonijak, ki kot plin iz-puhteva v zrak. Za dovažanje ua njivo je zmrzla zemlja najprikladnejša, ker se živini ne udira in lažje vleče voz naložen z gnojem. Hlevskega gnoja na njivi ni raztro-sti, ali kar je še slabše, razdeliti ga po njej v male kupčke, kajti tedaj imamo pri njem precejšnje izgube. Če namreč na te rahle kupčke prisije sonce, se začne gnoj hitro razkrajati, bakterije živahno delujejo in tvoreči se amonijak izginja v zrak. Toda ne samo sonce, ampak tudi dež in sneg mu škodujeta, ker izlužita iz njega solitrno kislino-dušik, pa tudi fosforno kislino in kali ter jih spravljata z vlago vred v zemljo. Kar ostane gnoja na vrhu, je spomladi že izprana stelja, ki kot gnoj le malo zaleže. Tako opazimo pri setvah na taki njivi bohotno rastoče rastline tam, kjer so bili gnojni kupčki, na ostalem prostoru pa le klaver-no rastlinstvo. Da se to prepreči, moramo spraviti hlevski gnoj na velik kup ali pa na več takih, kolikor gnoja pač imamo, tam ga dobro stlačiti, pravilno uravnati ter pokriti z zemljo. Tako se bo do spomladi dobro udelal, postal res masten in učinkovit ter bo rastlinam dobro za-legel. Tedaj ga bodemo po vsej njivi enakomerno raztrosili ter ga takoj za-orali; in zemlja bo dobro založena z rastlinsko hrano. Ko smo izpraznili gnojišče, moramo pogledati tudi v gnojnično jamo, če ni morda že tako polna, da bi pozimi gnojnica tekla čez in šla v izgubo. Četudi je ta še najbolj učinkovita spomladi, ko nudi mladim rastlinam takoj dostopno hrano, vendar se da tudi jeseni tako razvoziti po zemlji, da ostane v njej ohranjena. Še najbolje deluje, če z njo polijemo ozimno pšenico ali ječmen, ki smo jim ob setvi mogli le Popravite stroje Kovačije, strojne delavnice in razne popravljalnice kmetijskega orodja in strojev po deželi, pa tudi v mestih so spomladi navadno v škripcih, ko jih kmetje naravnost preplavljajo z zahtevami nujnih popravil pokvarjenih strojev in raznovrstnega orodja. Tedaj vsakdo sili in hoče imeti svoj plug, svojo brano, se-jalni stroj ali kaj drugega takoj popravljeno, češ, da se mu vsled poljskih del zelo mudi. Kovač ali strojnik se pa tedaj malo gnojiti, ali če je zemljišče slabše kakovosti. Tudi če so setve zaostale v razvoju jim gnojnica dobro pomaga, da bolje prenesejo zimo. Tu jo razva-žamo le po suhih, najbolje že zmrznjenih tleh, da sestve preveč ne poškodujemo. Dobro zaleže tudi na njivah, ki jih hočemo že jeseni globoko preorati za spomladno setev. Njene hranilne snovi se v zemlji ne poizgube, kajti ta ima lastnost, da jih vsrka vase ter obdrži tako dolgo, dokler ne pridejo ,po nje rastlinske korenine. Če pa na oranicah nimamo prostora za gnojnico, jo pač polijemo po travnikih, na katerih tudi ne gre v izgubo, ampak se spomladi izkaže še vedno dovolj učinkovita. Kadar jo jeseni razvažamo in polivamo, vedno je to delati ob suhem, mrzlem vremenu, če le mogoče, po zmrznjeni zemlji. Tedaj se je najmanj izgubi, deloma zamrzne, deloma jo zemlja vpije in tako prodira polagoma h koreninam. Le na močno nagnjenih tleh jo ni polivati, ko so zmrzla, ker tedaj nam lahko odteče stran in se izgubi brez haska. Na te načine bodemo izpraznili gnojišče in gnojnično jamo ter pripravili prostor za zimsko pridobivanje gnoja. Obenem smo tudi opravili delo, ki bi nas sicer čakalo spomladi ter sili od povsod na dan. S tem si torej olajšamo spomladanska opravila in je lahko vsa setev pravočasno izvršena, kar je za razvoj rastlin največje važnosti. Zatorej je vsakemu gospodarju priporočati, da tudi v tem pogledu stori vse, kar je potrebno, da zmanjša izgube, ki lahko nastanejo pozimi pri gnoju in gnojnici, ter si delo primerno razdeli. in orode! ne moreta raztrgati, pa tudi ne za par tednov najeti pomočnike, ki jih pozneje itak ne bo mogel zaposliti. Še nekaj drugega je pri tem. Popravila. ki se v taki sili izvršujejo, ne morejo biti vedno prvovrstna in ne izvedena tako skrbno, kakor je treba, zato nastopijo večkrat napake, kii zahtevajo ponovnega dela i« dvojnih stroškov. Tu pa tam je treba tudi za stroje naročiti kak nadomestni del iz mesta ali iz to- varne, kar je vedno zvezano i zamudo Še «a eno ne . smemo pozabiti. Krneli ekoliko dni, če ne celo tednov. To je pa tijski stroji so navadno dragi, morajo biti zlasti spomladi v veliko škodo kmeta, ki pa tudi trpežni in ostati porabni celo po ne more pravočasno uporabiti svojega več desetletij. To so tudi. če se jih vsako stroja, kajti setev ne čaka. Da vse to ne toliko let natančno pregleda, temeljito more biti prav kovaču in strojniku, ki bi očisti in nadomesti morebitne že izrab-rada ustregla svojim delodajalcem, je Ijene dele. druge* pa nanovo prepleska ali razumljivo. Še večjo izgubo pa utrpi kmet namaže. S takim prenovljen jem se njih sani. ki mora čakati na orodje, ki ga je trajnost in uporabnost zelo poveča ter se dal v popravo, medtem ko mineva doba le redkokdaj zgodi, da bi pri takem rav-spoinladanskega dela in se tako nastale nanju predčasno odpovedali. Tako p rezani ude ne dajo več nadomestiti, novljehje strojev je pa možno le v Vsem tem nepriiikam se izognemo, če' ^mskih mesecih, ko je za to Sesa in prt jeseni, oziroma pozimi natančno pregle- ^eč kot dovolj. damo vse orodje in stroje ter jih spra- Mor<,a k'do pnpomiHl: Jake po- vimo v uporabno stanje. Kar se da P'«* stanejo denarja: od kod naj ga popraviti v domačem gospodarstvu, se v kmet vzame? - Res je, da to stane; toda dolgih zimskih mesecih lahko izvede; kar »>*>*> raan.' P0*«" kot H««'- c« P« pa doma ne gre, to je čimprej izročiti gospodar ne more prit, do denarja v kovaču ali primerni popravljalnici Pri dobi, ko ima doma vse pndel*e. tem pa je natančno navesti, kakšna po- kr,aT bo 8P,ob P"«pl do ■!<*■. ce 8a pravila in na katerih delih so potrebna. /a to ue nl0re dobiti, potem pa tudi -nje- da popravljalen ni treba izgubljati časa gospodarstvo ne more uspevati. V ta / iskanjem napak morda na nepravem name" uporabljen denar n, zavržen, ker mcstu se- z njim znatno podaljša t raj nosi dragocenih strojev in se tako ohrani ta del Pozimi kovač in strojnik navadno po- ^p^skega kapitala. Poudariti je tudi: čivata, ker se malokdo zmeni, jima nuditi maJe paikodbe se dajo hitro in poceni kako delo, ker m to nujno potrebno. Če popraviti. veij,ke pa kanejo mnogo de- pa se njuna tedaj izroči kak stroj v po- ,uacja in veIiko časa. Pogresena pa je taka pravilo, ga bosta skrbno m natančno po- 5ted|jlvosti ko se stroj zapelje v poprav- pravrla, ker imata za to časa dovolj. ,jainico še]e tedaj. ko sploh vet' ne gre. Priporočljivo je tudi, ce ga vseskozi pre- Kn j pa s stroji in orodjem, ki niso gledata, kajt, pm tem se navadno nalet, potrpbni popravil? - Tudi teh ne sme- na manjše napake ki kmetu niso bile mo zanemarjaU. Umen gospodar jih bo znane in bi pri bodočem delu lahko na- sedaj poz,imi nataucno pregledal, očistil gajile. Če na pr. popravljal«* odstrani lemV}e in bjata. peska in smeti, namazal vidne napake, nato stroj dobro očisti, na- IeZajc jn že]ezne deie proti rjj. na^ljn maže ter ga spravi v pogon, bo pri tem Ieseno og.rodje ;n sp]0h tako uredil, da se našel še marši Katero pomanjkljivost, na pri dehl ysak kos da vzet1 v roko potem katero krnet težje pride vendar ovira bo VSe skupaj spravil na suh prostor, da stroj pri delovavanju. Za vzdrževanje jih rja ne prim(> iH po potrrM pokril, da strojev je to velikega pomena, ker se s se ne pta§fJp. g iako ohranjenim in tem znatno podaljša njih uporabnost. spravljenim strojem, oziroma orodjem, bo Če puste kmečki gospodarji poprav- imel veselje delati ne samo gospodar. Ijati svoje stroje pozimi, nimajo samo oni ampak tudi vsak hlapec. L. ocl tega korist, ampak tudi popravljalci, --- ker se tedaj zaposlijo. Razen tega se NazttGItilo razbremenijo za spomlad, ko imajo itak dovolj opravila z raznimi malenkostmi pri g Vinska razstava in sejem v Or-kmetijskem orodju. Jeseni, oziroma po- možu bo 18. decembra t. 1. Začetek ob zimi popravljati stroje je tudi zato ume- pol desetih zjutraj. Ta sejem priredi stno, ker so tedaj v- spominu Se vse Ivletarsko društvo v Ormožu, ki hoče napake, ki so se pojavile med delom Na- z, njim privabiti vinske trgovce in go-sprotno se do spomladi, oziroma do stilničarje v okoliš orrnoško-l.iutonier-poletja na pr. pri kosilnicah, mlatilnicah škega vina. Vina se letos lepo razvila drugih strojih kaj lahko pozabi, česa jajo ter bodo ravno ob času razstave fhn je lani manjkalo in kaj je potrebno po večini že godna za preta' auje, vsled poprava tega, za poskušnjo najbolj primerna. V KRALJESTVI] GOSPODINJE Gospodinjska opravila pred prazniki .\a.jprej je potrebno, da pravočasno premislimo, katera opravila nas čakajo pred prazniki in koliko časa potrebujemo, da jih dobro opravimo, in to bre; škodljive nagliee. Če že ne vzamemo za to v roke koledarja, si vsaj v mislih napravimo nekak načrt vseh del. ki nam omogoča, da o pravem času- naredimo vse potrebno. Starejše gospodinje imajo glede razdelitve dela- že precejšnjo vajo, saj se ponavlja eno in isto vsako leto Mlajše pa, ki še ne gospodinjijo toliko časa. delo kaj rado prehiti, v njih lastno škodo in nerazpoioženje cele družine. Čas pred prazniki še posebno hitro poteka, ako nismo pravočasno 'začeli z raznimi pripravami za praznike, kamor spada cela kopica opravil, ki skoro vsa čakajo samo na pridne roke gospodinje. Če se gospodinja zakasni in začne prepozno. hoče včasih popraviti zamudo s tem, da dela in hiti tudi ponoči. Vsako pečenje v nočnih urah kakor tudi čiščenje pri luči je nepravilno, čisto nepotrebno in škodljivo njenemu zdrav ju, ker si krajša nočni počitek, ki ga jc bolj potrebna kot vsi drugi pri biši. Ako hočemo biti z vsemi opravili pred prazniki pravočasno gotovi, se skn-sajmo ravnati po tehle navodilih: 1. Preglejmo pravočasno vse snažiljic potrebščine, ki jih moramo imeti pri temeljitem pospravljanju. Kar je umazanega oper i m*), pokvarjeno pa popravimo! 2. Preglejmo tudi zalogo mila in drugih čistilnih pripomočkov, ki morajo biti doma. kadar se lotimo dela. Pomnimo, da izgubimo mnogo časa in da delo slabo napreduje, ako šele takrat, ko je treba vzeti v roke, pošiljamo po to ali ono. 5. S pospravljanjem stanovanja ue začnimo prepozno. Ne pozabimo, da je \ decembru dan zelo kratek 4. Ne postavimo vse hiše naenkrat na glavo, ampak pospravljajmO v obrokih! /e več dni. ali celo en teden pred pospravljanjem prezračimo in skrtačimo posteljnino, pospravimo vse predale in police v omarah, napravimo red pri obleki, perilu in knjigah) 5. Tudi posamezna opravila pospravljanja, kakor ometanje sten. umivanje pohištva, snaženje oken itd. porazdelimo na več dni in tako napravimo vsak dan nekaj. b. Ne odlažajmo z nobeno stvarjo na zadnji ali predzadnji dan pred prazniki! 7. Če smo s peko pravočasno gotovi, lahko napravimo tudi nekatera jedila, že vnaprej. Tako smo praznike same manj obremenjeni in ni trebu preveč hiteti z božičnim kosilom in 'večerjo S. Ako smo pri temeljitem pospravljanju opazili, da jc treba v hiši kaj popraviti, kar sami ne moremo, tedaj po-kličimo strokovnjaka, po možnosti /a več reči naenkrat, sicer nas popravilo preveč velja. š. 11 KUHINJA Zdrobovi zvitki za juho. Vlečeno testu napravim iz pol litra moke, ogminke litra mlačne vode, žlice ulja, drobnega jajca in primerno soli Dobro pogneteno testo pustim pol ure počivati. Potem testo ra/ vlečeni in namažem s sledečim nadevom: 10 dkg suhe slanine zrežem na kocke, jo razbelim in pridenem žlico drobno sesekljanega želenega peteršilja. Ko je dobro razbeljeno potegnem na stran, da se nekoliko skladi. V ohlajeno maščobo ubijem dvoje jajc in prav dobro zmešam. S to mešanico namažem razvlečeno testo in potreseni z dvemi pestmi zdroba. Testo narahlo zvijem in spečem v namazani pekači. Pečeno in nekoliko sli la j eno testo . razrežem na kose in polijem z vrelo julio. Zvitek tudi lahko skuham zavit v snažen prtič. Kuham ga v slani vodi tri deset minut. Potem ga razrežem na kose in polijem z vročo juho. — Lahko tudi iz nekuhanega zvitka na režem koščke, jih na odrezanih konceh stisnem s prsti in zakuham v juhi. Ocvrte telečje noge. Telečje noge osnaaim tako, da jih poparim s kropom, potem jim ostržem dlako in jih skuhani v slani vodi. Vodi pridenem odrezek če bule, korenino peteršilja, vršič zelene, vršič majarona in en lovorjev list. Norice morajo biti toliko mehke, da jim lahko koščic-e odberem. Potem zrežem nožice na kose, jih zdrgnem s peterš' 1 jem. poprom in linionovim sokom. Tak:. utrte pustim nekaj časa stati. Nato jih povaljam v moki. jajcu in drobtinah in jih ocvrem na masti. Kot pridatek je primerna različna salata, špinača ali kisle kumarice. Klobasa iz telečjega mesa. Za klobase rabim uO dkg teletine, 15 dkg mozga ali slanine, dve žemljici, malo sesekljane čebule, zelenega peteršiilja in primerno soli. Mesu oberem žilice in kožice ter zmeljem ali prav na drobno sesekljam meso in maščobo. Dve žemljici obribam in namočim v mleku. Potem zmešam meso in kruh, pridenem dva rumenjaka, osolim in napravim iz teh dobro /.mešanih snovi podolgasto klobaso. Klobaso povaljam v moki, polijem z razbeljeno mastjo ter spečem v pečici. Proti koncu pečenja prilijem par žlic iuhe, par žlic vina al i žlico kisle snietane. Ivo je klobasa pečena in iepo zarumenela, jo dam na mizo s ki- slino ali kakršnokoli solato. — To klobaso lahko napravim tudi iz različnega mesa, n. pr.: en del govedine, del svinjine in del teletine. Namesto z moko, jo potresem z drobtinami in spečem. Dobri keksi. Testo napravim iz 56 dkg moke, četrt kg sladkorja, osminke litra kisle smetane, treh dkg surovega masla, treh jajc in polovice pecilnega praška. Testo dobro pognetem, pustim malo počivati, potem ga razvaljam za pol prsta na debelo, zrežem različne oblike in spečem v pečici. Janežev kruh. šest rumenjakov in eno celo jajce prav dobro stepem. V to zmes vržem žličico janeža in 28 dkg lepe, suhe moke. Potem izoblikujem iz tega testa podolgasto štruco in jo denem na po-mazano pekačo. Ko je napol pečena, jo razrežem na rezine, pomažem z jajcem in popečetn na obeh straneh. GOSPODAPSKE VESTI DENAR g Ljubljanska devizna borza. Promet na ljubljanski borzi je bil v zadnji dobi srednji in se je razvijal po malo spremenjenih tečajih. V zasebnem kliringu so plačevali kupci inozemske devize po naslednjim cenah: Angl. funt po 253 Din, nemško marko 14.60 Din, avstrijski šiling 14.60 Din. špansko pezeto 6.45 Din in grške bone 30 par. Uradni tečaji so pa bili sledeči: Angleški funt 217.15 Din, antenski dolar 43.75 Din, holandski goldinar L*).83 Din. nemška marka 17.63 Din. švicarski frank 14.24 Din. belgijski belga 7.43 Din, italijanska lira 3.56 Din, francoski frank 2.90, češka krona 1.82 Din. g Svetovni denarni trg. Najbolj značilen pojav na svetovnem denarnem trgu je kopičenje zlata v Zedinjenih državah amertsKih, ki je začelo koncem januarja leta 1934. ob zakoniti stabilizaciji dolarja. Vendar pravi dotok zlata je začel šele 9. septembra t. 1.. ko so se v Evropi začele današnje homatije; od tedaj do konca novembra je prišlo v Ameriko 730 milijonov dolarjev. Lani je znašal zlati zaklad ameriški 6.84 milijarde dolarjev, sedaj pa je že blizu 10 milijard. To pomeni narl polovico svetovne zlate zaloge. Od dolarske stabilizacije sem je dobila Amerika zlata od Francije 1150 mili j., od Anglije 780 mil i j. in Holandije 330 milij. dolarjev. — Drugi značilen dogodek je ogromno angleško notranje posojilo od 300 milij. funtov, kar pomeni v našem denarju 75 milijard Din. Od teh je bilo 200 milij. funtov po 2.5 odstotnih obrestih z emisijskim tečajem 96.5%, 100 milij. funtov pa po 1% obresti po tečaju 98. To ogromno posojilo je bilo podpisano še istega dne, ko je bilo razglašeno. Vlada ga namerava uporabiti za amortizacijo kratkoročnih zakladnih bonov in za redukcijo letečega dolga. CENE g Naš žitni trg. Cene pšenice in koruze so se zelo utrdile, ker se je domača poraba znatno povečala in je zlasti po koruzi veliko povpraševanje. Letos se namreč pita veliko prašičev, ker je zanimanje za nje na naših zunanjih tržiščih znatno. Zlasti mnogo jih gre v Nemčijo, pa tudi v Avstrijo in Češkoslovaško. Zaradi tega zahtevajo prodajalci, med katerimi je pa žal le malo kmetov, /a pšenico že 165—170 Din, za staro koruzo 107.50 do t tO Din, za novo pa 95 Din, za novo prekmursko blago 110 Din. Moka je ostala v ceni neizpremenjena na 255—275 Din po kakovosti. g Ljubljanska blagovna borza. Tudi na ljubljanski borzi je promet nekoliko bolj oživel in so se sklepi izvrševali ob zvišanih cenah. Tako je beležilo blago na nakladalni postaji, pri vagonskih dobavah takoj plačljivo, za 100 kg: Pšenica, baška, 79—80 kg težka, 167.50—170 Din; banatska 78 kg, 165—167.50 Din, oves slavonski, 144.50—145 Din; koruza, baška in banatska, stara. 107.50—110 Din: času primerno suha, s kvalitetno garancijo, 95 do 97 Din; umetno sušena v Indjiji 102.50 do 105 Din; moka, ničla, baška in banatska, 265—275 Din; št. 2 po 245—250 Din, št. 5 po 225—230 Din, otrobi 110—115 Din; krompir, štajerski, 64—67 Din; fižol, ba-ški, 85—85 Din. g Vinsko tržišče. Promet na vinskem trgu je še vedno zelo pičel, ker čakajo vinski trgovci ugodnejše prilike za nakup. Sedaj si nabavljajo le ono, kar nujno rabijo, ne da bi se zalagali z večjimi količinami. Povečini iščejo nekoliko šibkejša vina z okroglo 9% alkohola in bolj rezkega okusa. Domneva se, da rabijo takega za rezanje še cenejših mehkih vin iz južnih pokrajin države. Žal da delajo ta vina našim precejšnjo konkurenco; saj je prošli teden dospelo v Slovenijo par vagonov belega in črnega uegotin-skega vina iz Srbije, ki je zelo poceni. — Domača vina so najcenejša v Halozah, kjer jih prodajajo od 2 Din navzgor za liter. Seveda so ta bolj šibka. Vina mešanih vrst srednje kakovosti se ponujajo po 2.25 in 2.50 do 2.75 Din, dobra od 3 do 5.50 Din liter; kvalitetna vina beležijo 4—5 Din in še višje. g Cene sirovim kožam so v decembru riazadovale za približno 1 Din pri kg. Zagrebška mesarska zadruga je prodala sirove goveje kože po 11 Din, telečje po 16.80 Din za kg, dočim so znašale oktobra 12.15 za goveje in 17.31 Din za telečje kože. Vzrok; pomanjkanje izvoza. Bosanske kože stanejo 6.50 Din, dalmatinske in srbijanske 7—8 Din kg. Za kože drobnice je malo povpraševanja ter so cehe padle za 10 odstotkov. ŽIVIMA g Ptujski prašičji sejem 4. t. m. Radi zelo slabega vremena malo obiska. Pripeljali so 87 prašičev, prodali 24 repov. Cene za kg žive teže so bile: pršu-tarji 4—5 Din, špeharji 5—5.50 Din, prašiči za rejo 4—4.25 Din; pujski do 12 tednov stari so stali po kakovosti od 40—100 Din eden. g Ptujski živinski sejem 5. t. m. je t>i