gBitiiiimtiinnmiimmi™^
ADVERTISE IN = THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
f^*™nniniiinmiinniiiniiiiiiiiininiiuiiiiHiiniiniii.....ihihhmiiI
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^iiiiiiiiinuuiiuiniuniiiiiiiiiiiicjniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiinmc^
OGLAŠAJTE V I NAJBOLJŠEM	|
SLOVENSKEM ČASOPISU
I . *
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
^IIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIIlEllIllllllllllElillllllllllinilllllUlIllUlIllllllllllUIIIIIIIIII.^
vol. XXXVIII.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 14, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 115
Vrti grcbcti
nancy urbic
Včeraj zjutraj je nagloma umrla na domu šest dni stara Nancy Urbic. Družina biva na W22 Varian Ave. Tu zapušča starše Stanley, ki je solastnik gostilne Mello Bar na E. 75 St. "LSt- Clair Ave., in Elizabeth UUsie), rojena Hraster, brata ^ouglas in Michael ter sestre Jacqueline, Margaret in Laura.
ogreb se vrši danes popoldne ob 1- uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Calvary Pokopališče.
*
Rudolph baker
Včeraj zjutraj je preminil v J^aconess bolnišnici Rudolph J. P iz Mt. Royal Villa, North *oyalton, O. Star je bil 70 let cloma iz Trsta, odkoder je pri-f6,. v Ameriko leta 1888. Pred g,1 vodil gostilno na E. 45 • m St. Clair Ave., potem pa J* let je živel na E. 93 St. in ^Pire Ave. žena Bertha je nrla leta 1929, nakar se le Plovno oženil.
iP^TU^apuŠča ženo Cecilijo, ro-Plquenot, in šest otrok iz
5?T Zak0na: Mrs- Hazel Ci-Crat V Chica?u- Mrs. Ruth Geis V Detroitu- Mrs. Mildred WicklJf Chesterland, Jonn v
Cv' wRtrtf " S/Sgt
sedem Washingtonu, D. C., p0„rp,VnUk0V 111 brata Avgusta, ob 9 Se VrŠi v četrtek z3utraj nega ^ Grdinovega Pogreb-
cerW ' 1053 E" 62 St- v uriin SV' Filipa Neri ob 9-30 vary nat° na 'Pokopališče Cal-
^odatno
telkok°jna MrS" JosepWne Me-družni ^ -blla članica tudi po-Venk °e St' 2 Pr°gresivnih Slo-
Za industrijo avtomobilov je na vrsti industrija jekla
PITTSBURGH, 13. junija—Ameriška industrija jekla izrablja svojo kapaciteto skoraj stoodstotno. Bliža se rekordu. V enem samem tednu je vrgla na trg 2,352,946 ton jekla in je prekoračila prejšnji teden produkcijo za 12,000 ton. Kapaciteta produkcije jekla se na splošno vzeto izrablja do 98 odstotkov. Stoodstotna kapaciteta pa znaša 125,000,000 ton produkcije jekla na leto. Industriji jekla gre torej dobro. Tudi pogledi v bližnjo bodočnost niso slabi. Avtomobilska industrija, ki je glavni odjemalec jekla, je odvrnila od sebe nevarnost stavk. Zakaj naj bi tudi delavci ne dobili v obliki plač in drugih ugodnosti primernega deleža na velikanskih dobičkih v industriji jekla?
Delavske unije jeklarjev so* ;	~~~
stopile v drugi teden pogajanj za višjo plačo. Delavska unija ima okrog 600,000 članov, se je v svojih osnovnih zahtevah že razgovarjala z glavnimi jeklar-nami, šest po številu. Ta podjetja so:
United States Steel Co., Bethlehem Steel Co., Republic Steel Co., Jones & Laughlin Steel Co., Youngstown Sheet and Tube Co. ter Inland Steel Co.
Ta teden je določen pogajanjem z manjšimi jeklarnami, kakih 90 po številu.
Leta 1952 so bili jeklarji na težki stavki, ki je trajala skoraj dva meseca. Uspeh stavke je bil tudi ta, da so jeklarji dobili višjo mezdo in znaša sedaj povprečna mezda v jeklarnah $2.33 na uro. Koliko zahtevajo sedaj, javnosti ni bilo sporočeno, ker so pogajanja tajna. Sklepa se, da je zahteva 12 do 15 centov več na uro. Druge določbe razen mezde ne pridejo v poštev.
Po izjavah voditeljev unije se da sklepati, da se delavci ne bodo zadovoljili z nekaj centi. Povišanje naj bo temeljno. Tudi iz vrst delodajalcev se čujejo glasovi, da si jeklarne ne želijo nobenih stavk in bodo po večini ugodile delavskim zahtevam, posebno še, ko se je mezdni boj v industriji avtomobilov enako končal s sporazumom — brez stavk.
V 2adnje slovo
Slo!lTe. društva Napredne
■CT8t 137 SNp-j- p™-
poe^K •Pnde;io nocoJ v Želetov
Zard na E- 152 St., da
niči t dnj0 čast umrli čla-
d°poldnePhine Metelk0' v sred0 Udelež ° -Pa da se 'P° možnosti e njenega pogreba.
Slovak6	§t. 2 Prog.
hocoi C Pr°šene, da pridejo E. 152 gt tov Pogrebni zavod, žast iim».i-'*,da izkažeJ° zadnjo telko ,	ici Josephine Me-
da	zJutraj bb 10. uri pa,
*ega Pogr?b°aŽnOSti UddeŽe nje"
^^ Zar-ia se Prosi- da letovem n°C°j ob 9" uri v že"
E. 152 „ p°grebnem zavodu na kojne t da se Poslovijo od -po-6e ji v a, phme Metelko ter da sl°vo zapoje žalostnike.
Grad^ntinja
Progin	<
Villa An Sfed° J'e graduirala iz
Iak- hčerka §0le Mary Jane SU" Mrs Ann, Poznanih Mr. in
1570 E i<?y in Vera Sulak iz
obre(ji g	St" Graduacijski
dvorani	VrŠiIi v Severance
Vnukinia	a graduatinja je
Somrak	P°Znane Mrs. Mary
deljo	155 E. 220 St. V ne-
redili snr	6 S0 $ starši Pri"
3atelJev n36"1 sor°dnikov in pri-domu. Čestitamo!
Na vrsti druge industrije
Delavstvo v industriji avtomobilov bo tekom avgusta začelo z istim vprašanjem garantirane letne mezde tudi pri podjetjih Chrysler, American Motors, Studebaker, Packard in Kaiser. Najprvo se bodo začela pogajanja pri American Motors, toda šele v avgustu.
Predsednik C.I.O. Walter Reuther, ki se nahaja v New Yorku, je napovedal, da bo po združitvi C.I.O. in A.F.L. prva se ji v slovo zapoje žalostinke. skupna naloga, da se unijsko organizirajo nameščenci po pisarnah in uradih. Te je Reuther označil za pozabljene ljudi. Rabil je izraz pokojnega Roosevel-ta, ki je industrijskega delavca imenoval pozabljenega moža.
SREČA SE MU JE NASMEJALA
V ubožnici v Atlanti v državi Georgia živi že 42 let 73 letni Clifford Cunningham. Ves čas svojega bednega in zapuščenega življenje ni imel nobenega obiska.
Pri Cliffordu se je javil odposlanec sodišča po imenu Edward Gould, ki mu je prinesel veselo vest. Gould je poizvedoval za Cliffordom polnih pet let; vesela vest, katero mu je končno prinesel, pa je bila ta, da ima Clifford delež na zapuščini, ki je vredna $1,500,000. Daljni Clif-fordov sorodnik se ga je spomnil v svoji poroki. Sklenjeno je bilo, da se bednemu Cliffordu, ne da bi se čakalo na konec zapuščinske razprave, takoj da na roko $10,000.
SOVJETI IN KAJENJE
MOSKVA, 12. junija — Formalni predsednik Sovjetske zveze je maršal Vorošilov. Zadnje dni je bilo v Moskvi več družabnih prireditev. Na eni teh prireditev, katerih se je udeležil tudi maršal Vorošilov, je slednji zastopnikom tujega tiska v privatnem razgovoru razodel, da vrhovni predstavniki Sovjetske zveze sploh ne kadijo. Med člani sedanje sovjetske vlade je samo predsednik vlade Nikolaj Bulganin kadilec. Toda ne strasten. Kadi le ob gotovih prilikah.
Prestala operacijo
/
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnila Mrs. Theresa Crne-lich, ki je srečno prestala operacijo na slepiču. Nahaja se na domu na 18105 Marcella Rd., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela.
Krožek št. 2 P.S.
V sredo zvečer ob osmih se vrši seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vabi se članice na udeležbo.
EISENHOWER IN ANGLEŽI
WASHINGTON, 13. junija— Predsednik Eisenhower bo šel v Evropo meseca julija in to na sestanek "štirih velikih," ki se bo vršil v Ženevi v Švici. Spotoma se bo Eisenhower ustavil v Veliki Britaniji, odkoder je prišlo povabilo in bo tam Angležem govoril preko radia in televizije.
Vest sama je politično zanimiva. Med veliko Britanijo in Združenimi državami so gotovi nesporazumi, ko gre za splošno zunanjo politiko. Te nesporazume naj skuša Eisenhower z javnim nastopom odstraniti.
Nastop Eisenhowerja v Angliji pa bo važen tudi, ko gre za britansko delavsko stranko Urad sedanjega načelnika stranke Clementa Attleea, ki je stranki načeljeval polnih dvajset let, je javil, da bo Attlee na jesenskem občnem zboru stranke odložil mesto načelnika stranke. Kdo bo njegov naslednik? Ali prijatelj, ali pa izrazit nasprotnik Združenih držav! Eisenhowerjev nastop naj' bi v delavskih vrstah tudi pripravil pot za "prijatelja USA" v osebi bodočega načelnika Labor Party.	1
Z IZNAJDBAMI V TEHNIKI SAMO NAPREJ!
Lewis Strauss je načelnik ameriške komisije za atomsko energijo. Ko je bila splovljena prva ameriška podmornica na atomski pogon Nautilus, se je na-migavalo, da pridejo kmalu letala na vrsto. Strauss je pred kongresom govoril prav konkretno. Zahteval je nadaljnih 38 milijonov dolarjev, da se s tem zneskom preskrbijo letala na atomski pogon. V kratkem imamo računati s tem dejstvom.
Strauss je tudi napovedal, da dela ameriška mornarica na načrtih, da bodo tudi vse ameriške bojne ladje vseh vrst gnane v bodoče na atomski pogon.
Strauss se je dotaknil tudi našega civilnega življenja. Namignil je, da bo nekoč izrabljena sončna energija za produkcijo hrane, kakor tudi, da nekateri ameriški laboratoriji na
tem že delajo.
*
Ameriško civilno letalstvo se spopolnjuje v hitrosti vožnje. V kratkem pridejo v promet letala, ki bodo rabila iz New Yorka v Pariz šest in pol ur, iz Los Angelesa v New York pa štiri in pol ure. Prostora na teh brzih letalih bo za
80 do 125 potnikov.
*
Iz Amerike bomo lahko govorili v Anglijo potom direktne telefonske zveze. Razgovor se bo slišal tako jasno, kakor da telefoniramo sosedu. Kabel, ki bo v kratkem položen preko Atlantika, vsaj pa to poletje, bo dolg 2,250 milj in bo stal 40 milijonov 'dolarjev. Kdo bo podjetje financiral? Ameriška Telephone & Telegraph Co., angleška pošta in kanadska družba za pre-komorski promet.
Eisenhower— Rusom
UNIVERSITY PARK, Pa., 12. junija — Predsednik Eisenhower se je udeležil proslave stoletnice tukajšnje državne univerze, katere predsednik je njegov brat Milton. V svojem govoru se je obrnil direktno na ruski narod s pozivom, da sodeluje pri skupni akciji, da se atomska energija uporablja mednarodno pod mednarodnim nadzorstvom, pa v civilne na mene za napredek človeštva.
GUME VZROK NESREČ
Ameriška avtomobilska zveza je zbrala podatke o avtomobilskih nesrečah. Na podlagi zbranih podatkov je prišla do prepričanja, da so glavni vzrok avtomobilskim nesrečam, ka-ramboli seveda ne pridejo v poštev, neprilike z gumami.
RUSIJA HOČE REŠITI ŠE PRED SESTANKOM VELIKIH ŠTIRIH VSE VELIKE PROBLEME
KANCLER KONRAD ADENAUER SE POSVETUJE V WASHINGTONU
WASHINGTON, 13. junija—S prihodom kanclerja za-padnonemške vlade Konrada Adenauer j a, ki se mudi v Washingtonu na posvetovanjih z glavnimi ameriškimi predstavniki, je ameriška prestolica Washington postala veliko središče važnih mednarodnih posvetovanj. V Washingtonu so si na jasnem, da se Sovjetski zvezi mudi in da hoče Moskva z direktnimi pogajanji za sebe rešiti viseča mednarodna vprašanja, posebno nemškega. Ko se bo vršil meseca julija sestanek "štirih velikih" v Ženevi, bi Moskva rada prišla na ta sestanek že z gotovimi dejstvi—sporazumi, ki jih je sama dosegla s direktnimi pogajanji z raznimi državami.
v
Da je prihod Konrada Ade-'"' nauerja važen, se vidi že iz dnevnega reda njegovega bivanja in njegovih bližnjih politič-
Zadušen v zibelki
V družini Roberta Hahna, ki stanuje na 2519 North Taylor Road, Cleveland Heights, so imeli sinčka Allana, ki je bil šest mesecev star in ki se je ponoči na svoji posteljici tako zamotal v odeje, da se je zadušil. Otrok je sicer jokal, jok je slišala mati Joanne; ko pa je prišla k posteljici, je bil Allan že zadušen. Skušali so ga obuditi z umetnim dihanjem, pa ni šlo.
nih načrtov.
Kancler Konrad Adenauer ostane v Washingtonu do 15. junija in se bo vse tri dni posvetoval s predsednikom Eisen-howerjem, državnim tajnikom John Foster Dullesom in ameriškimi vojaškimi poveljniki.
Dne 16. junija bo Adenauer v Bostonu, kjer mu bo znana univerza Harvard podelila častni doktorski naslov.
Dne 17. junija bo imel Adenauer v New Yorku razgovore s francoskim in britanskim zunanjim ministrom, ki sta na poti v Ameriko in se bosta udeležila proslave desetletnice obstoja Združenih narodov v San Pranciscu. Te proslave se začnejo dne 20. junija Nemški kancler se torej sestane z dvema važnima zunanjima ministroma, Velike Britanije in Francije.
Iz Amerike pa se Konrad Adenauer ne bo vrnil direktno v Bonn v Zapadno Nemčijo, marveč bo obiskal London, kjer bo dne 19. junija imela razgovore s predsednikom vlade An-thonyem Edenom. Gre torej za obširen delovni program.
Nova Evropa— nove meje?
Ko gre za Zapadno Nemčijo, oziroma za združeno Nemčijo, gre tudi za to, kakšne meje naj ima ta nova Nemčija. Gre dalje za to, kakšna naj bo nova ureditev zedinjene Nemčije. Rusi jo hočejo imeti nevtralno, Adenauer oboroženo.
Če pa naj pride do združene Nemčije, kje naj bodo njene meje na vzhodu? Ali naj se popravijo na račun Poljske, morda celo češkoslovaške?
S tem pa bo sproženo vprašanje notranjega položaja v satelitskih državah.
Sovjetska zveza bi morala umakniti iz teh držav svoje čete, zahtevala pa bo tudi od Združenih držav, da te umaknejo svoje čete iz Evrope. Glavni cilj sovjetske zunanje politike je ta, da spravi Amerikance iz Evrope, s tem pa zmanjša njihov vpliv v Evropi, taka Evropa pa bo že po sili političnih razmer odvisna od Sovjetske zveze.
Upanje tajnika Dullesa
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je imel od spočetka sedanje administracije gotovo zunanjepolitično zamisel, kako prisiliti Sovjetsko zvezo, da se umakne s svojo vojaško in politično močjo iz Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske in Bolgarije na prave stare ruske meje. Tajnik Dulles je bil v prvih mesecih, ko je postal pod Eisenhowerjem držav-
ni tajnik celo prepričan, da mu bo uspelo, da bo narode omenjenih držav pripravil do upora zoper sovjetsko nadmoč. Čim bi se Sovjeti iz omenjenih držav umaknili, bi nastalo vprašanje nove notranje ureditve teh držav. Dulles bi pritisnil, da se izvedejo svobodne volitve, pri katerih bi padli sedanji komunistični režimi. Dulles še vedno goji to politično željo in je bila zadnja njegova politična izjava ta, da je tudi sedaj podano upanje, da se bodo Sovjeti iz vzhodne Evrope umaknili.
Kot smo že nakazali, je vprašanje vzhodne Evrope že radi bodoče zedinjene Nemčije, združeno tudi z nemškim vprašanjem.
Ne bo govora o Vzhodni Evropi
Sovjetska zveza je uradno pristala na to, da se dne 18. julija začne konferenca štirih velikih v ženevi. Takoj pa je tudi dala na znanje, da ne bo dopustila nobene debate ali razgovora o političnem stanju v vzhodni Evropi, kakor sploh ne o komunizmu.
Luce noče v vlado!
WASHINGTON, 13. junija— V prestolici se trdovratno vzdržuje vest, da bo morala odstopiti tajnica federalne vlade za narodno zdravje Oveta Hobby. Hobby je sama namignila, da bo zapustila ta urad. Kot vzrok navaja bolezen svojega moža. Ozadje pa je politično, ker se je Hobby v vprašanju cepiva zoper polio pokazala za popolnoma nesposobno, kako rešiti taka vprašanja.
Na njeno mesto naj bi prišla Clare Luce, sedanja ameriška poslankinja.v Rimu. Luce pa je pohitela z izjavo, da nima nobenega interesa postati članica federalne vlade in da hoče ostati še nadalje poslankinja v Rimu.
Zadnje vesti
Tudi danes bomo imeli hladen, oblačen dan. Najvišja temperatura dneva bo 64 stopinj, najnižja 50 stopinj. Vremenska napoved za filtri pa je ta, da bomo dočakali res lep solnčni dan.
Danes je zanimivo stavkovno gibanje doma in izven Amerike. V republiki se računa, da je na stavkah 135,000 delavstva. Danes so stopili zopet radi mezdnega gibanja na stavko prevozniki ameriškega severovzhoda, kakih 18,000 po številu.
Današnja vest iz Londona pravi, da bo tekom dneva končana stavka britanskih strojevodij, ki je trajala 17 dni.
Britanci pa imajo opraviti s silnim stakovnim gibanjem na malajskem polotoku v Singapore Angleške oblasti so aretirale šest unijskih voditeljev Kitajcev. Začele so se stavke in je samo v Singaporu 70,000 delavstva na stavki. Danes zjutraj so stopili na stavko tudi avtoizvo-ščki, kakih 2,000 po številu. Stavkujoči so pripravljeni iti nazaj na delo če Angleži dajo svobodo šestim zaprtim unij-cem. Angleži to odklanjajo.
V Argentini stopi danes delavstvo strokovne zveze Perono-vih unije na eno, dnevno stavko. Unije je ustanovila pokojna Eva Peron!' Hočejo s stavko izraziti popolno solidarnost z Peronom v njegovi borbi zoper cerkev. Dalje pa, da bi dali delavstvu priliko, da se lahko udeleži zborovanj širom republike. Zborovanja pa so organizirana zoper cerkev.
Francoska vlada je bila prisiljena, da prepove do nadaljnega vse avtomobilske dirke po cestah. Vlada je javila, da bo medtem pripravila poseben načrt kako zavarovati ljudska življenja, predvsem gledalcev, ki se teh tekem udeležijo. Na žalost se je do danes zjutraj število smrtnih žrtev zadnje avtomobilske tekme dvignilo na 82.
77 MRTVIH— 76 RANJENIH
Francoske oblasti so objavile uradne številke žrtev eksplozije dveh avtomobilov v zraku, ki sta pri avtomobilskih dirkah v Le Mansu trčila in v zraku eksplodirala, pa so drobci kosili med občinstvom. Mrtvih je bilo 77, ranjenih pa 76.
Prvotna številka je bila 66 mrtvih, okrog 100 pa ranjenih.
ČE JE KOLIZIJA NA MOSTU
V Elwoodu, Ind., sta na mostu preko potoka trčila skupaj dva avtomobila. Te kolizije most ni prinesel in se je porušil. Z mostom vred sta šla v vodo tudi oba avtomobila. Dve smrtni žrtvi, trije težje ranjeni.
ŽELEZNICE SO VARNE
Zveza ameriških železniških družb je izdala pregled o varnosti vožnje po ameriških železnicah. V letu 1954 je pri železniških vdarih izgubilo življenje le pet potnikov; sicer je bilo nadaljnih 16 mrtvih, nesrečo pa so zakrivili potniki sami, bodisi ko so vstopali in izstopali, posebno, če se je vlak že premikal.
OBISKI V WASHINGTONU
WASHINGTON, 13. junija — Iz Jugoslavije v Združene države je na poti predsednik vlade Burme Nu, kakor tudi predsednik vlade Indonezije.
EDEN 58 LET STAR
LONDON, 13. junijar—O novi britanski vladi se trdi, da gre za mlade moči, ki vodijo usodo Velike Britanije. Predsednik vlade Anthony Eden je dopolnil 58 let starosti.
Direktorij A.J.C.
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se je gotovo udeleže.
STRAN 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHip
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:	-^ZSW
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________ "$1000
For Six Months—(Za šest mesecev) .	_	6 00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________■______^	4;oo
%--------—____
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)________________ __________nn
For Six Months _._(Za šest mesecev) _ 1" * ' For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________ ruu
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Pnct nffw .t Cleveland, Ohio, under the Ac? of Congress ofMarch3, 1879
104
G08F0UAKS1V0—NE V£C POLITIKA!
(2)
Še nekemu dejstvu smo priča, da padajo stare gospodarske trdnjave, da imamo v novo nastalih državah opraviti z domačim narodnim gospodarstvom. Povsod pa gre tehniki prvo mesto. Kdor ne računa s tehniko v njenem razvoju kot je, dela napačni račun.
IN am se ne zdi slučajno, če v gospodarski konkurenci oovjeti takoj povdarjajo, če pride na dan kaka nova gospodarska iznajdba, da so bili pravzaprav prvi in pravi iz-najditelji te prave gospodarske iznajdbe Rusi. Imejmo pred očmi, da tehnika v resnici spreminja obličje zemlje, le na tej zemlji pa človek živi in sicer gospodarsko. Judje v Palestini so spremenili bivše puščave v vrtove in rodna polja; sposobni smo tudi mi v Ameriki, da z našimi puščavami, ce bi bilo potrebno napravimo isto. Sicer pa so
Judje v Palestini napravili kar so napravili, itak z ameriško tehnično pomočjo.
Ko gre za povdarek za samostojno narodno gospodarstvo, gre tudi za povdarek o stanju tehnike v posamezni državi; tudi za povdarek, s kakimi surovinami dotična država razpolaga.
Anglija je bila središče prve industrijske revolucije. Ta industrijska revolucija se je začela v okraju Lancashire, ali da izmenujemo znani industrijski mesti Liverpool in Manchester. V tekstilni industriji se je pojavil stroj-ček, ki je tkal tkivo, pa je spodrinil človeško delavno moč. Danes živimo v dobi nove industrijske revolucije, ko naj avtomat nadomesti, ne popolnoma, človeško moč, ki še služi stroju. Kaj pa, če bo atomska energija v popolnem razmahu? Novi gospodarski vidiki, nove gospodarske razmere silijo pametne politike, da se tudi oni na novo orien-tiraja
Beseda tradicija je priljubljena. V narodnem življenju pomeni, da se držimo starih šeg in običajev, da ohranimo narod. Tradicija je danes v gospodarstvu nedvomno brez pomena.	^ ^
Vzemimo polje bombaža, ki je v narodnem gospodarstvu vsake države izredno važen. Ko so se ameriške južne države v državljanski vojni odcepile od severa, so se trkale na prsa, češ,—mi bomo lahko živeli, ker imamo dovolj žita, dovolj tobaka, pa tudi bombaža. Bombaž je še danes važna ameriška gospodarska panoga. Pa tudi v industriji bombaža smo opazovali napredek tehnike. Kdo ne pozna imena Ely,Whitney, ki je bil rojen 1765, umrl pa je 1825. Izumil je stroj za obiranje bombaža. Ali smo danes v industriji bombaža še vedno pri starih tradicijah? Nikakor ne! Inženirji iz kmetijske stroke so iznašli popolnejše stroje, ki se skoraj približujejo avtomatu.
Vzemimo svetovno produkcijo bombaža, ki je prora-čunana brez ameriškega pridelka na 22,194,000 bal. Kaj pa je ameriška produkcija: 13,569,000 bal. Primerjajmo le številke svetovne in ameriške produkcije, primerjajmo število ameriškega prebivalstva s svetovnim! Kakšna silna prednost in premoč ameriške produkcije v primeri ž drugimi državami. Važno pa je tole, da se bombaž ne prideluje po mili in prosti volji, marveč je produkcija določena. Kaj pa če bi bili prosti in bi z izkoriščanjem zemlje uporabili vso moderno tehniko? Ko gre za farmarski produkt bombaža, smo omenili moderne stroje. Povdarimo pa naj takoj v tej zvezi, da gre ameriški farmar v vsakem pogledu naprej s svojim standardom in da so ameriški farmarji tisti, ki so vedno jeziček na vagi, ko gre za volitev ameri-šega predsednika. Povdarjamo njihov standard, povdarja-mo njihov napredek. Kje na svetu je 50 odstokov farmar-skih hiš, ki imajo tudi poleg vsega drugega lastni telefon?
Vseobčni napredek tehnike ne velja samo industriji, marveč enako farmarstvu. Kdo bo zdržal tekmo v modernem tehničnem gibanju tako v industriji, k^kor v farmarstvu, za to gre. Povdarili smo, da v gospodarstvu v modernem času ni tradicije, ni starih šeg in običajev, marveč SAMO NAPREJ! Povdarili smo pa tudi, da morajo moderni sodobni politiki računati v prvi vrsti z gospodarstvom kot je, s tehniko kot je, da je to spoznanje glavno spoznanje tudi v glavah odgovornih sovjetskih veljakov.
b- C.
ZANIMIVOSTI
V Muenchenu hotel za pse
V Muenchenu je bil pred kratkim otvorjen prvorazredni hotel za pse vseh ras. V hotelu imajo psi vse udobnosti: odejo za spanje, hrano, kopalnico in česal-nico. Prenočišče v sobi za več psov je dve marki, za "samsko sobo" pa je treba plačati štiri marke. Za pse, ki imajo predpisano dieto, ali so navajeni na posebno hrano, je v hotelu popolnoma preskrbljeno.
Termometer v želodcu
Nek ameriški kirurg je pred kratkim operiral starega rudarja na slepiču. Na veliko presenečenje zdravnika, je v želodcu operiranega rudarja našel termometer, ki je bil dolg 11 centimetrov. Rudar je izjavil, da je termometer požrl že pred 33 leti. Zanimivo pri tem je tudi to, da je bil termometer nepoškodovan in še vedno uporaben.
Čebele premagale kobilice
Nenavaden dogodek v Tunisu je bil pred kratkim invazija kobilic. Te so v okolici Camprona napadle veliko plantažo pomaranč. Nekaj sto tisoč čebel se je istočasno dvignilo tudi na te plantaže na svoje delo—nabirat med. Te so takoj napadle kobilice. Razvila se je srdita borba, v kateri so zmagale čebele. Sadjarji menijo, da so čebele napadle kobilice same od sebe, da bi obvarovale sadovnjak, zasajen s pomarančami, ki je njihov največji vir prehrane:
Rezerve urana na Švedskem
Švedska razpolaga z ležišči uranove rude, ki je enaka 150 milijonom ton premoga, kar zadošča vsem potrebam po vsem svetu za tisoč let za vso energijo, kolikor jo porabimo danes. Tako je izjavil profesor Svet-bern, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado.
Ali bodo v Braziliji spet zažigali kavo?
Morda bodo letošnje leto v Braziliji spet zažgali 6 do 7 milijonov omotov kave, da bi s tem obvarovali ceno, ki jo ima kava na svetovnih tržiščih. V brazili-janskih gospodarskih krogih menijo, da bi padec cene kavi povzročil veliko obubožanje in da bi to imelo v njihovem gospodarstvu resne posledice.
Meteor, ki je prestrašil vse Angleže
Pred nekaj dnevi se je ponoči nad Anglijo pojavil svetel predmet, ki je z veliko hitrostjo padal na zemljo. Hitro so bile obveščene skoraj vse gasilske postaje v Angliji, ker so menili, da se je ponesrečilo letalo. Toda, ves alarm je bil zaman, ker svetel predmet v zraku ni bil nič drugega kot velik meteor, ki je v višini približno 300 kilometrov nad zemljo eksplodiral.
Rekord v vzdržljivosti pod vodo
Dva mlada fanta iz New Yorka se pripravljata, da bosta v najkrajšem času izvedla poseben podvig—postavila bi rada rekord v vzdržljivosti pod vodo. 3 posebnimi pripravami za diha3 nje imata namen ostati pod vodo 24 ur in tri minute!
Vodena streha
Na veliki tovarni blizu mesta Kambere (Avstralija) so namesto strehe iz običajnega materiala naredili posebno 15 centimetrov debelo votlo streho, v tatcro natočijo vodo. Kot poročajo, ima take vrste streha same dobre lastnosti. Poleti se sončni žarki odbijajo od vodne površine in tako voda varuje tovarno pred vročino, pozimi pa je voda zelo dober izolator, ki zadržuje toploto v tovarni.
SODNA RAZPRAVA ZARADI RAZSVETLJENEGA REPA
Spor, o katerem je pred kratkim razpravljalo sodišče v Nal-nu blizu Pariza, je bil precej nenavaden. Predmet obravnave je bil namreč osvetljen pasji rep.
Neka stara gospa in njena sobarica sta vsak večer peljali na sprehod svojega psička. Vedno poslušni psiček pa je naenkrat postal neubogljiv in se, na teh večernih sprehodih začel potepati po svoje. Takrat sta ga morali obe ženski iskati in klicati po cele ure. To je sobarici začelo presedati in prišla je na misel, katero je uresničil njen znanec električar.
Na vratno verižico je psu montiral majhno baterijo, napeljal po hrbtu do repa žico, na repu pa je na žico pričvrstil majhno žarnico. S pomočjo te iznajdbe sta ženski lahko videli svojega psička že na velike razdalje. Toda, okrog osvetljenega pasjega repa so se začeli zbirati številni četveionožci njegove vrste. Svoje navdušenje nad tovariševim osvetljenim repom so izražali s tako glasnim lajanjem, da ljudje niso mogli spati.
Ta pasji krup je šel posebno na živce neki telefonistki, ki je morala vsako jutro zgodaj na delo. Nekega večera, ko je osvetljeni psiček 'tekel mimo njene hiše, je telefonistka skočila iz zasede in mu prerezala žico na hrbtu. Psiček je bolestno zajavkal, gospa in sobarica sta brez sape pritekli in vnela 'se je besedna bitka, ki je pasjo gospodarico in telefonistko privedla pred sodišče.
Tudi na sodišču nista štedili z besedami in njuno prepiranje glede osvetljenega pasjega repa ni zabavalo samo občinstva, temveč so se tudi sodniki in advokati s težavo obvladali, da so ostali resni. Na koncu je sodniku uspelo pomiriti tožeči se stranki, vendar pa se psiček lahko še dalje sprehaja z žarnico na repu, ker ni zakona, ki bi to prepovedal.
Od tega spora je imel največ koristi mladi električar. Stalno prihajajo nova naročila za njegov izum, kajti v Parizu je še mnogo starih gospa, ki peljejo žvečer svoje psičke na sprehod.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KER1E
Pred sodiščem v Budimpešti je žena obtožila moža, da ji je ukradel zobovje in ga prodal. Med ogorčenim zakonskim prepirom je ženi zdrknilo zobovje iz ust, mož ga je z vso naglico pobral in jo ubral iz stanovanja. Zobovje je prodal, za izkupiček pa si je kupil klobuk in dve kravati. Za to tatvino so ga obsodili na mesec dni zapora.
V italijanskem mestecu Pra Maggiore se je na ulici iznenada pojavila neka krava, ki bi kmalu podrla nekega kolesarja in s tem povzročila v mestu pravo paniko. Divjala je po ulici kot pobfesnela in mestni redarji so imeli mnogo dela, preden so jo ujeli. Ko so se kravi približali, so ugotovili, da krava smrdi po vinu. Krava je namreč tisto jutro pila iz nekega jarka, v katerega se je prejšnjo noč prevrnil kamion, poin vina, in namesto, da bi šla na pašo, je pijana vdrla v mesto.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
12 let je bila mina pod mostom
Celih dvanajst let je tisoče avtomobilov in drugih prevoznih sredstev peljalo čez most pri mestu Castilione dela Pesvaia v Italiji, a nihče slutil, da so bile pod tem mostom še mine z nedotaknjenim mehanizmom. Mine so postavili Nemci med umikom 1943 leta.
Devet gramov brade v enepiletu
Nek pariški zdravnik je že dalj časa proučeval rast brade in njeno težo. Izračunal je, da je teža brade, ki zraste povprečnemu moškemu na en dan, težka 0.0246 grama. V enem letu pa je količina vse brade enega moške« ga težka le devet gramov.
Kdor veliko hodi, veliko misli. In če bi ne bilo ničesar dru-zega v hoji, je že v tem bogato plačilo. Temu nasproti je avtomobil. Kaj bi rekel o njem? Tako je hladen, mrtev, vničujoč, da je svet vedno bolj trd. Hoja je tako kakor lepa gledališka predstava. Misel sama pride od nekod, razvija se z vsakim korakom in ustvarja prizore, ka-koršnih ne vidijo nikdar tisti, ki se vozijo.
Včasih pride misel iz vsakdanjosti—drugič iz bodočnosti. Najložji je njen prihod iz preteklosti. Tako sem nedavno taval po prismojenih tratah in mislil na članek, ki sem ga čital malo prej v angleškem listu. Naravno je, da sem prečital vse, ker smatram za svojo dolžnost, da vsaj tisto obdelam v duhu, kar je našega. Naslov je bil "Čehi planirajo "Spartakiado." Glavna misel članka je bila taka:—
"Več kakor en milijon Čehov in Slovakov se vadi vsak dan za nastop. Moški in ženske, mladi in stari, vse se pripravlja za nastop. Pravijo, da bo to največji praznik, v katerem bo sodelovalo nad milijon ljudij. Oglašajo to slavje kot "Spartakiado," kar je brez dvoma vzeto iz besede Sparta. Ta beseda pomeni mesto in narod, ki prebiva v njem. Od Sparte ste gotovo slišali večkrat v življenju. Spominjam se, da smo celo v ljudskih šolah imeli v čitanki pesem o slavnih Spartancih. Začela se je tako: — Sparta staro mesto bilo, ki junakov izredilo . . . Čehi in Slovaki se pridno vadijo in bodo njihovi nastopi brez dvoma nekaj, kar se ne vidi vsak dan. Ni rečeno s tem, da bodo nastopili vsi, ki se vadijo. To-bi ne bilo mogoče. Le najboljše bodo odbrali in računajo tako, da jih bo nastopalo nekaj nad tristo tisoč. Tudi to je velika množica ljudij. Nastop bo v Pragi in sicer meseca junija in julija tega leta. Nastopilo bo v Stra-hovem stadiju 16 tisoč, ki bodo izvajali proste vaje brez vsake komande. Vse pojde prema godbi, ki bo spremljala ta nastop. Za ta prizor bo na razpolago prostor, koder bo uživalo te prizore 150 tisoč gledalcev.
Nastopi bodo kazali 28 različnih izvajanj, in sicer bo vsako imelo na razpolago 15 minut. Za ta nastop so se začeli pripravljati v začetku zadnje zime. Vse je bilo vnaprej preračunano. Vaje so vodili posebni inštruktorji, katerih je bilo odbranih 25 tisoč. Kot rečeno—v nastopih bodo stari ljudje vse do sedemdesetega leta. Žensk v letih po petdeset ali šestdeset bo več. Naravno je, da so morali odborniki te proslave dokaj trdo delati, zakaj tukaj se gre za milijone ljudij. Zavzeti so vsi hoteli, nadalje prostori privatnih strank in pa šole. Za silo se napravi udobno prenočišče v šolskih prostorih in sicer kar po tleh. Poleg tega bodo zavzeli tudi vse sobe v predmestju Prage, katero je dokaj razširjeno in zazidano. Nastop bodo zaključili s športom na vodi. Plavanje, skakanje, dirke z čolni in motorji—vse bo tam. Zimski sport se je že završil zadnjo zimo. To veliko slavje bodo priredili Čehi v spomin desetletnice, odkar so bili Nemci vrženi iz češke zemlje."
Tako je bilo primeroma poročilo v angleškem listu. Videl sem samo v enem, pa bodo gotovo prinesli tudi drugi. Če prej ne, pa potem, ko bo vsega konec. Večkrat sem mislil v zadnjih letih na—Sokola, tako češkega kakor našega-slovenskega ali jugoslovanskega. Kakor vi-jdim, so Čehi premenili" ime— preje Sokol — zdaj "Spartakia-da." Jaz ne vem, če je to posrečeno ime. Bili smo na Sokola in . njegove nastope v preteklosti tako navajeni, da se človek ne-
kako bolj počasi privadi takih besed, kakor je spartakiada. V Jugoslaviji pa so preminili Sokola na "Fizkulturnik" kar je dovolj nerodno. Sam ne vem, zakaj je bilo potrebno premi-njati imena — ne samo Sokola ampak tudi druga. Tako smo imeli pri društvih tajnike, pa so prišli sekretarji in jih pometali na cesto.
Bili so časi, ko smo tudi v Ameriki imeli dokaj razvita So-kolska društva. Danes ne verjamem, da je ostalo še katero. O drugih pa niti ne govorim. Ni mi znano, kako so razširjeni "fizkulturniki" po Jugoslaviji. Škoda bi bila, če bi nekdanji Sokol ne dobil kakega vrednega naslednika, pa magari če pride tje "Spartakiada" iz Čeho—Slovaške. Mi v Ameriki imamo silno dosti športa. Seveda največ v "bolih" ali žogah. Tako imamo "bezbol," o katerim vem, da se goji tudi v Jugoslaviji. Kdo ga je zanesel tje, tega ne vem. Vem samo to, da je odveč. Veste, Sokol je bil vse kaj druzega, kakor so ti ameriški "boli." Sokol je vzgojeval, Sokol je učil in vodil. Bil je od vseh in za vse. To je vse nekaj druzega, kakor "bezbol" "futbol" ali besket-bol," kar vse vodijo profesijo-nalci. Torej ni odprtih vrat za ljudstvo—kakor je bilo pri Sokolu.
Res je torej eno—da Sokola ni. Ne tukaj ne tam. Koliko so današnje športne organizacije v Čehoslovaški ali Jugoslaviji podobne nekdanjemu Sokolu, tega ne vem. Vem pa eno. Da Sokola ni več v javnosti. Samo posamezniki ga nosimo med svojimi spomini. In kadar jih zaključujemo, se nam nehode prikrade vzdih:—S-o-k-o-1 -
Škoda ga je.
Kaj je pa kaj z našim kulturnim življenjem v Ameriki? Rečem lahko toliko, da nismo do zdaj nič združili in zopet nič razdružili. Torej smo taki zadej kakor po hrbtu. Te dni čitam nekaj v listih o neki združitvi med Slovensko dobrodelno zvezo in Ameriško bratsko zvezo-nekdanjo jugoslovansko Jedno-to. Jaz mislim, da je čas za združitve prešel. Je tako. En član v starosti sto let je en problem. Če ga združim z enakim—imam pa dva problema po sto let starosti. Mladine ne bo nikjer. Se ne velja tudi pehati za njo, ker je danes že toliko boljše skrb-ljeno za delavca, da ne rabi bratskih organizacij. Narodni čut je v Clevelandu veliko boljše razvit, kakor v katerikoli drugi naši naselbini. In to je vzrok, da se vsaj delno izplača delati tam, koder so tla bolj ugodna. Bili so časi, ko je bilo potrebno misliti na združevanje. Ampak ne toliko pri podpornih društvih, kakor pri listih.
Pisal sem v svojih člankih, da nam ne kaže prihodnost ničesar dobrega. Naše gospodarstvo gre nekako gori od leta 1954. Ampak to "gori" je tako nevarno, da nam lahko enkrat spodrsne. Kakor veste, sem pisal več člankov, v katerih sem svaril, da ne kupujte dosti — ničesar pravim, če nujno ne rabi.—
Časi nekako stoje, letos tako, kakor lansko leto. Toda vlada je vbrizgala v ekonomsko telo nekaj hipne pomoči. To se pravi, dvignila je lestvico pri kupovanju in prodajanju raznih delnic. Leta 1930 smo imeli veliko krizo, katere ne bomo pozabili nikdar. Kriza se je razvila zastran tega, ker je bil kredit neomejen. To je bilo tako. Če je kdo kupoval ali prodajal delnice, je lahko zastavil tiste delnice, katere je kupil in sicer za polno vsoto. Če je torej kdo kupil recimo American Steel po sto dolarjev, je lahko plačal delnico s tem, da jo je zastavil in vzel na njo vse, kar se je moglo. V tem slučaju polnih sto dolarjev. Potem so prena-redili ta zakon in sicef- tako, da
denar pri nakupu delnic vstaja ali pada, kakor zahtevajo razmere. Ker so bile začele pred nekaj meseci cene delnic rasti, je vlada povišala na sedemdeset pet procentov, kar se je moglo dobiti na posodo. To je pomagalo, da so cene padle. Ko so začele iznova rasti, je vlada povišala procente na 80 od sto. Torej,—če hočeš danes kupiti delnice, moreš vzeti na nje samo toliko, kar lahko dobiš po zakonu. Torej od vsakih sto dolarjev samo dvajset procentov, osemdeset pa ostane neporabljeno ali
kakor bi rekli:—postavljeno za
varnost. Leta 1930 je vsak kupoval s tem, kar je dobil na posodo. Če so šle ^ potom gori, je bilo O. K. če šle cene doli—je bilo pa JW kakor je še danes. Torej toW» o tem, da boste vedeli, da ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Kje je kakšna nevarnost, zastran katere se lahko prevrnejo dobri časi? Glavno znamenj je v zgradbah novih hiš. Hodim dosti okoli in vidim celo v na "zlati" Kaliforniji znake, da s je malo preveč nazidalo. Pa£ nazaj je šla vsaka kuča skor prej, kakor je bila dodelana. V ' nes pa vidim napise za Pr0 ^ tedne in mesece, ne da bi^ kaj kupljenega. Tudi zapazam da so zene padle vsekakor 20 procentov. Danes se vrti c^ na za novo hišo med sedem devet tisoč, par let nazaj se 3 zahtevalo in dobilo za ena« zgradbo od 9 do 12 tisoče.
Druga točka, na katero je treba paziti, so avtomobili- P° prečno se je rabilo leto za le 0 okoli šest in pol milijona «a • Letos so pa velike kompa^ pospešile produkcijo. To se P1'^ vi, da bomo nemara dosegi tem letu produkcijo avtorno^ lov devet milijonov kar. To • bilo dva in pol milijona vec, kor lansko leto. Ali pojde \ to v denar? Na to je težko o govoriti ker ljudje lažejo-odpreš radio ali televižen, S° ^ v.0 zadeneš vsaj na enega< ^ prodaja kare. Vsak se h val1, ko gredo kare v kupčijo.^ N kare—znižane, stare zvišane samo hitro, da ne bo PreP°Z" j Če pa greš malo okoli, hodim jaz, pa vidiš samo v šem Los Angeles na tis° akrov starih kar. Lahko škatljo za $15,—Če ne bodo a bri časi pobrali starih kar, kriza.
Zdaj pa pride nekaj P°seb"®' ga. Ta posebonst je — farlj Cene farmarskim pridelkom , začele padati in so od leta 1 ^ vsako leto nižje. Posebno se pozna za leta od 1951 pa f. nes. Vi veste, da ne more t® mer prodati svojih pridelkov takih cenah, ki bi mu dale W. bo. Tisti, ki kupuje vse, kar P de na trg, je stric Sam. On P .g. ča brez vsega vprašanja naJ\u. jo postavljeno ceno. Mi pa jemo, da lahko žive—drugi-ko gre zdaj—kako dolgo ttf bi ne mogel povedati. £n° L gotovo. Če bo zguba od leta leta, bomo enkrat vsi tepe«1'
Je pa še nekaj, na kar je tre^ paziti. Nekaj, pravim, kar ^ prinaša nobene garancije ^ dobre čase. V letu 1930 bolj natančno — leta
192\ 3
imeli ljudje v naših država*1 in ena desetina bilijonov doe, za predmete, ki so bili kUplJ^ na odplačevanje. Letos pa P.^, dolg narastel na 22 in po1 L jona dolarjev. To je že ta vsota, katera postane lahko 11 varna.
Da se danes vse zaupa svtr° jem, nam zopet najbolj ^\ številke. Nekdo, ki ima čas, > izračunal tako, da bi rabili P0^ drugo milijardo delavcev, Če ^ hoteli imeti vse to, kar nap1^ vijo danes stroji. To je daneS kako bo jutri, pa bi vedeli dati tisti, ki vsak dan p°stav Ijajo—stroje na svoje mest" tovarni, ljudi pa pode ven iz varne.
Torej pazite na svoj dena1" imejte ga tako, da boste vi ^ pod ar čez njega in nikdo ne. Najmanj pa delnice, tudi so še tako obetajoče.
ENAKOPRAVNOST "	" STRAN S
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE TER STARE MATERE
THE NATIONALITIES SERVICES CENTER
NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE.	PHONE SU. 1-4560
Don't
smoke game or bees out of hollow trees.
MARY A. SVETE K
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesla).
478 EAST 152nd STREET
KE 1-3177 ako ni odgovora, pokličite KE 1-5202
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
Low Calorie Menu of the Month
LEOPOLDINA TERPIN
roj. DURN
ki je zalisnila svoje trudne oči ter se preselila k Bogu po večno plačilo v noči 14. junija 1954.
Grob je že porastel s cvetjem,	Tvoja duša se ozira
sveti mir pa krog in krog;	dol na nas, na to zemljo;
Ti pa spavaš pod zavetjem,	grenko solzo nam otira
nad Teboj pa ljubi Bog.	misel, da sam Bog je z njo.
Prosi, da bi se združili vsi, ob koncu naših dni in s Teboj se veselili v raju, tam nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ERNEST, soprog
ALEXANDER, sin; VERA, snaha
DONALD, vnuk; LINDA, vnukinja
LUJIZA MARMOLYA in MOLLY KERN, sestri
JOSIP DURN, brat; MARY DURN, svakinja
v rojstni domovini brat FRANC ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 14. junija 1955.
Enakopravnost .
Zanimivo in poducno čtivo priljubljene povesti
Nov muzej v Škof ji Loki
V	počastitev 10-letnice osvoboditve je bil 8. maja 1955 odprt v novozgrajenem domu ZB v Škofji Loki preurejeni muzej NOB. Prej je hranil znamenitosti muzej v Puštalu, vendar ta muzej svoji nalogi ni odgovarjal. Sedaj so vse te vrednote, pomnožene še z novimi najdbami, prenesli v nov dom in tako dali vsemu še večjo vrednost.
Že ko stopiš v stavbo, te presenetijo spominske plošče z imeni vseh padlih borcev loške občine. Na stenah stopnišča so obešene tudi slike, ki prikazujejo gradnjo doma Zveze borcev ter slike raznih spominskih plošč iz Loke in njene okolice.
V	prvi razstavni sobi se nam zazdi, da smo v pisarni "rajhov-ske države." Po stenah vise veliki plakati, ki obetajo ljudem "blagostanje v nesmrtnem raj-hu." Posebno častno mesto pa zavzemajo loški gestapovci. Toda ne samo to. Že tedaj se pojavijo prvi loški aktivisti in tudi te slike zasledimo tukaj.
V	drugi sobi vidimo orožje, ki so ga zakopali sodelavci OF ob razsulu stare Jugoslavije. Iskre upora so se širile. Razstavljene so slike prvih loških aktivistov in borcev, slike življenja loških izseljencev, spopadov partizanov z Nemci, junaška borba v
Dražgošah---- Po stenah vise
plakati—beli in zeleni, morda tudi drugačni, vendar če jih prebereš, se ti zde krvavi. .. .
Tretja soba pa je posvečena loškim talcem, padlim 9. februarja ."'.944 za Kamnitnikom. 50 fotografij padlih mož—različnih starosti, različnih poklicev —vendar istih ciljev.
Partizanska borba se je razmahnila na vseh področjih. V naslednji sobi so razstavljeni uspehi partizanske tehnike od lepakov pa do najrazličnejših
časopisov. Razstavljene so tudi makete bunkerjev. Tu se lahko vidi tudi del ohranjene partizanske tiskarne v Ločnici. V vitrinah so razstavljeni tudi razni spomini naših ljudi na nemška taborišča.
V	zadnji sobi je viden razmah partizanske borbe v zadnjih dveh letih. Tu je polno slik iz življenja partizanov na Gorenjskem in v škofjeloškem odredu. Posebno zanimive so one, ki kažejo partizansko žičnico na Ble-gašu in prve prizore iz osvobojene Loke.
Vredno si je ogledati to novo kulturno zanimivost. Že lani, ko je bil muzej še v Puštalu, je bilo mnogo obiskovalcev; letos pa bo prav gotovo vsakdo še z večjim zadovoljstvom pogledal spomine preteklosti.
—Glas Gorenjske
Viteška oprema 20. stoletja
VITEška oprema 20. stoletja ..
V	eni izmed najodličnejših klubskih ulic Londona—v Pali Mall, je eno od najbolj nenavadnih podjetij na svetu: že okoli 200 let ima svetovni monopol na izdelke, katerih odjemalci niso Angleži, ampak samo—tujci. Podjetje namreč izdeluje najsodobnejše prsne oklepe, ki varujejo nosilca pred kroglo in ki se precej razlikujejo od viteških oklepov srednjega veka. Prav nič niso drugačni od narodnega telovnika—najdebelejši in seveda najsigurnejši "model" ne tehta več kot 10 kg—in se udobno nosi nad srajco ali pod njo, ne da bi nosilca kakorkoli utrujal. Vestje so izdelane po meri tako, da so ploščice najfinejšega jekla—ki ga isto podjetje uporablja tudi za izdelavo mečev in sabelj—položene druga nad drugo tako, kot opeka na strehi.
Seveda se vsa naročila opravijo v najstrožji konspiraciji in
ke po posrednikih, da mnogokrat niti ne vemo, v katero deželo so namenjeni. Toda vedno gre za nujna naročila! Rok: 24 ur. Kdor je v smrtni nevarnosti, se mu vedno mudi!"
Kakor omenjeno, gre za izvozne artikle. Angleški gentleman ne nosi sodobnega viteškega oklepa. Kar se pa tiče inozemstva, so mnenja v podjetju, da so naročila precej zanesljiv politični barometer. "Aha,"
si mislijo, "nove pošiljke v____
Tedaj bo tam kmalu zaropotalo." In navadno res kmalu zaropota.
Želite še nekaj komercialnih podatkov?—Evo jih: material —najplemenitejše sheffieldsko jeklo; cena 12 funtov za obrambo pred kroglo iz revolverja ali sunkom z bodalom; 19 funtov, če je priporočljivo zavarovati se pred kroglami iz puške ali strojnice. Prosim lepo, vse po vrednosti in asortimentu. Seveda je odločitev, ali naj kupec zaradi teh ušivih 7 funtov tvega svoje življenje, popolnoma prepuščena kupcu samemu ....
—Glas Gorenjske
"Jenkova kasarna" in "Šenkova hiša" spomenika preteklosti Jezerjanov
Jezerska dolina, je bila obljudena že v 12. stoletju. To pričajo stara poslopja, posebno še dve stari hiši in cerkvi.
Napotil sem se po stari kolovozni poti na Zg. Jezersko, kjer sem zvedel, da je tam še dobro vidna kultura Jezerjanov na starih kmečkih poslopjih. Pri Jenkovih sem se seznanil z gospodinjo in gospodarjem tamkajšnje kmetije ter ju naprosil, aa bi mi razkazala starinsko tri-nadstropno stavbo _ "Jenkovo kasarno."
Najprej smo si ogledali zunanjost. Hiša je bila pravi velikan za tiste čase. Presenetil me je zlasti veliki, 15-metrski balkon na vzhodni strani. Zidovje—zi-ana je do prvega nadstropja, naprej pa je lesena—je že raz-Pokano. Poleg tega poslopja so se druga-starejša od sto let.
Nato smo stopili skozi'velika ^odna vrata v pritlične prosto-fJer 3e bila prostorna dru-
rabl S°ba' W Pa Se sedaJ
D , za gospodarske namene, ooro je ohranjena kuhinja, a
Po S. ?neS V6Č ne ^"rablja.
be i ,?111 Vratih' sosednje so-
rl i 'nje' je videti' da je mo-**biti tu samska celica za jet-
PntUČjU še klet, ki
slon v d0br° °hranjen lesen °P" V Prvem nadstropju je
rrta jeČa' v kateri bile
^o nedavnega v zid vdelane ve-
v n St6nah 80 Vidni naPisi v nemščini in v latinščini. Poleg
1575 X S° Še letnice 1573 in rel V f .P Je P°Polnoma prepe-
nad^oPjulpid-Streha mC znamenitega. da SP J 2,G Ta Preperela tako
nebo Vldel nad seb°J *nje
AMERIŠKA IN EVROPSO
• OZNAČBA MER
bi 32 JTJ? je razIika v označ-
bodisi n	evropske mere,
čevljih moških ali P" ženskih
D *
želijo ?^ntČ39V? ^ ^
ška mera ft	' t0 Je amen"
41 ieTm Po1' št 40 je 7> št
št. £ Vil ^ 9' Št 43 je 10'
manS^ Čevlji 80 navadno
bi Z g° S°rnje mere. Tako št 37	fit 38 bila • št. 6,
žf 5' št 36 št. 4.
št-40 *ame-
38- 4s •	' 44 je 36; 46 je
točk m Je 40 itd" vedno ^ 8
manjše od evropske mere.
čenja	°blekah Pa se za"
42'karjev
je 3» 4 36 34; 46 * 36: jeSinV0 Je 39^ 52 je 41; 54 H tn-7 Je 45" (Se vrti med 10 -1 0ck razlike.)
P •	*
'»bližna metrična dolžina po
1 p« j. ameriški meri:
1 l, lmeter -	inča.
i omr 3,2088 čevlJa ali a.0936 jarda.
^loaeter -0.6214 "statute" s oziroma dolžina milje, Prejeta potom zakonodaje. Kilometer na vodni površini • Je 0 5369 "nautical" milje. Sačna ° je pri deklicah dru-ameris,eVr°Pska mera- Št. 38 je
44 ' 012;4° * 14=42^ 16:
Mo-l m 46 je 20-ško i? Sra;ice: št 35 Je ameri"
pol 38^;36 je 14:37 je 14
40 ie i^36 15; 39 je 15 in P°1;
p^nil; IV6 36:42 je 16 in
Poslovil sem se ter se napotil do druge zgodovinske stavbe— "Šenkove hiše." Tudi ta stavba je danes zaščitena od Etnografskega zavoda v Ljubljani. Zgrajena je bila takrat kakor "Jenkova kasarna"—leta 1521, vendar domnevamo, da je verjetno še starejša. Hiša je pritlična z veliko vežo v sredi. Grajena je iz surovega kamna in ima zelo debele zidove, saj so zunanji zidovi široki 80 cm, notranji pa 60 cm. Po oboku sodeč, je to starogermanski slog. Razveseljivo je tudi tu ohranjena velika kmečka kuhinja s prostornim ognjiščem in starim svinjskim kotlom. Kadar so v kuhinji kurili so obenem ogrevali tudi spalnico in družinsko sobo, tako so torej že tedaj mislili na koristno porabo goriva. Pogledal sem nekdanjo družinsko sobo, ki ima tipičen lesen strop. V ozadju hiše je stara freska— beg v Egipt in nosi letnico 1764. Domneva se, da je bila hiša "Šenk" uradna pristava "Kasarne." Lastnik obeh hiš je bil takratni grof, pozneje pa je prišlo to posestvo v last nekega samostana.
Zapustil sem gostoljubnega stanovalca in sklenil, da pogledam še malo v zgodovino jezerske dolinfe.
Čas, v katerem je voda odtekala, oziroma čas, ko se je kotlina napolnila s kamenjem, peskom in blatom, se ne da točno določiti. Trajalo je lahko stoletja in še več.
Geolog dr. Friderik Feller, ki je leta 1886 raziskoval dolino, je po zaključenem delu izjavil, da na Zgornjem Jezerskem ni bilo poprej nobene ravnine, ampak le bolj odprta globoka dolina. V to dolino je, ob nevihtah in zemeljskih potresih, iz Kočne pri-grmelo vse polno zemeljskih plazov. Ti so zaprli odtok jezera. Kmalu pa so ponavljajoči se pla-
zovi zasuli dolino—jezero. Ome njeni geolog je nabral pri svo jem delu vse polno žuželk, katere je dobil iz razbitega kamenja. Med njimi je bilo največ polžev, ki jih je poslal muzeju na Dunaju.
V	dobi turških napadov so se ljudje preživljali le z živežem, katerega so pridelali doma in se oblačili v platno, tkano z njihovimi rokami.
V	letu 1775 je kupila nemška rodbina Fneks ob državni cesti zemljišča in na njih sezidala tri fužina. V njih so vlivali železo za izvoz predvsem za Italijo in Trst. Lastniki teh družb so sčasoma kupili na Spodnjem Jezerskem 7 najlepših hiš s posestvi. Te hiše so podrli, čez vse posestvo zasadili gozd, v njem pa za-redili divjačino za nemške lovce. Ta posest je obsegala 3000 ha zemlje. Pozneje je lastnik gozdove prodal češki grofici La-mezan. Fužine so sčasoma propadle, namesto njih so zrasle žage.
Leta 1856 na večer Šmihelske nedelje, se je odtrgal oblak nad Jezerskem. Lilo je tako močno, da je voda z vso močjo drla po grapah in s seboj nosila gramoz, blato, kamenje in celo drevesa s koreninami vred. Tako je za več metrov zasula vodotok in se razlila po njivah in travnikih. Na posestvu Ant je neki hlapec branil bregove potokov, vendar so ga drugi dan našli mrtvega v pesku in blatu. Vožnja po cesti je bila za dolgo prekinjena, saj je bila cesta brez mostov in vsa razrita.
Leta 1850 se je začela na Jezerskem prva trgovina z lesom. Le-ta je posebno zaživela v času, ko so dogradili železnico iz Ljubljane v Trst. Nekateri takratni kmetovalci so se trgovine resno oprijeli, si najeli skladišča lesa v Ljubljani in celo v Trstu.
Od tedaj dalje so začeli prebivalci Jezerskega drvariti. In to je še danes njihov glavni vir dohodkov poleg kmetijstva.
i
Martin Dolinšek
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
tajnosti. Noben uslužbenec ne bo izdal imena kupca, ki ga včasih tudi sam ne pozna. Priznajo pa, da so n. pr. državniki in politiki Latinske (Južne) Amerike že dolga desetletja njihovi najboljši odjemalci. Posebno v dobi kriz, ko so atentati v modi. Pa tudi iz ostalih delov sveta prihajajo naročila: eksotični kralji in princi, visoki oficirji na Bližnjem vzhodu, arabski šejki lastniki plantaž na Malajskem polotoku, maharadže, novinarji in reporterji na nevarnih misijah, privatni detektivi iz Chi-caga ali Brooklyna. Ime? Ne, imen ni! Diskretni gospodje v delavnicah obžalujoče dvigajo ramena ob tem vprašanju: "Imena so poklicna skrivnost. Pa ne samo to: tudi nevarno bi bilo izdati imena, saj bi si eventualni atentator gotovo izbral drugo pot, če bi izvedel, da njegova "žrtev nosi oklepno vestjo. ..."
"Včasih tudi mi sami nimamo pojma, kdo so naši odjemalci. Pa tudi ne izprašujemo za imeni. Kdor pride, ga postrežemo. Nekateri si tudi naroče telovni-
Summer may be the season of brides, roses and graduations but the subject that will start a conversation anywhere, anytime is— diet. Today's recipe and menu suggestions are a dieter's treasure for both calories and economy.
For calorie saving you can't beat Sucaryl, the new non-caloric sweetener. It can be cooked without becoming bitter or losing its sweetness. Having absolutely no calories at all, Sucaryl can be used freely in all beverages. Save 50 to 500 calories every day by substituting Sucaryl for sugar—count 50 calferies for each tablespoon of sugar not used. See how few calories there are in this menu for a breezy warm day; 1/2 cup jellied consomme; 1/2 cup pre-cooked packaged rice; 3 -ounces broiled calves liver; 1/2 cup green beans;
1	serving Low Calorie Peach Spanish Cream. Total 375 to 400 calories. Now plenty of iced tea sweetened with Sucaryl-—and add no more calories but drink as much as you like!
Low Calorie Peach Spanish Cream , > 3 cups skim milk	1 teaspoon vanilla
2	teaspoons Sucaryl solution or 3 whites
16 Sucaryl tablets, crushed , " „ ,. ... .. .
2	envelopes unfiavored gelatine 1 #303 can dietetic sliced
3	egg yolks	peaches canned with Sucaryl
l'our milk into top of double boiler, add Sucaryl. Sprinkle gelatine over top of milk and allow to soften thoroughly. Cook over hot. water, stirring until gelatine dissolves. Beat egg yolks. Add small amoulit of milk mixture to egg yolks. Stir egg yolk mixture into milk mixture. Cook until mixture coats spoon. Add vanilla. Chill until consistency of unbeaten egg white. Beat egg whites until stiff; fold into gelatine mixture. Fill 6 individual dessert dishes; chill until firm. Top with sliced peaches. Makes 6 servings. Each serving contains 8 grams protein; 2.5 grams fat; 17 grams carbohydrate; and only 122 calories. If made with sugar, each would contain 188 calories.
WdpPmmi WOODS FIRES
My Uothen	• I
dri ves Like [ <>> LZ/J a qRown-t/p
Safer too. IJj	(
-He +ook ^	I
@ dftVer lessors »n ScHool. 1
A ^MBBflip
"»tit,, " ..........
e O U M C I I.
ill
I A Bed Feather Aftausj Tony Community Cheat THE INTERNATIONAL INSTITUTE OF. TWCA
m.
CITIZEN'S BUREAU Formerly Located tn The Mainhatl Bonding Were Darin« 1954 Consolidated To Form
JSNAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje)
V kuhinji, pri njeni nekdanji varuški Manici, je planil iz nje glasen jok. Manica je pristopila in ji položila svojo rdečo, žilavo roko na glavo.
"Iza, Izica! Le jokaj, le jokaj, dušica, da ti srce ne okameni!" jo je tolažila kakor nekdaj, ko je bila Iza še majhna.
Polagoma se je pomirila in poslala Manico po doktorja Jev-nikarja. Potem si je umila objokani obraz in se vrnila v sobo.
"Zdravnik bo takoj tukaj," je rekla še dokaj mirno.
Langer se je delal, kakor da ne vidi sledov solz na njenem lepem obrazu. Stvarno je pripomnil:
"Dobro bi bilo, če zberete nekaj Dolfijevega perila in obleke v kakšen kovček, Iza."
"Da." Povsem v redu se ji je zdelo, da se pokori njegovi volji. Šla je zopet ven in se vrnila z usnjenim kovčkom, ki ga je odprla na stolu. Pokorno je stopila k starinski omari z zavitim stebrovjem ob strani in lepo rez-ljanimi vrati, vzela iz nje zelenkast frak in nekaj parov hlač ter potegnila iz predalnika nekoliko kosov perila in dodala še nekaj toaletnih drobnarij. Potem je pričela vse skrbno zlagati v kovček. Langer je stal ob strani in molče s pogledom sledil njenim skladnim gibom. V dolgi, moderni empirski obleki, visoko prepasani, z dolgo vleč-ko po tleh je bila videti še bolj sloka, kakor je bila v resnici. Iz globokega izreza zakritega z
Chicago, m.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
HAMBURGER and SNACK SHOP — Cicero's finest. Seats 28. Volume $3,500 month. Closed Sunday. — 6146 W. Cermak Rd., next to theater. By owner. Call
TOwnhall 3-9596 or OLympic 2-8133
CLEANING STORE — With established route; also living quarters; 2 rooms; good lease with furniture and truck included. Rent $65 per month. Selling due to illness. $3,500.
1854 W. 47th YArds 7-1793
GROCERY — Well established. Brick building; good going business; with living quarters back of store, 5 rooms above. For quick sale. — Downers Grove 748JX until 9 p.m.
Hinsdale 1874
Good chance to buy HOBBY SHOP and APARTMENT — S.W. Well established trade. Selling, leaving city. See to appreciate.
PRospect 8-2657
RESTAURANT - LOUNGE — Excellent location. Industrial section. Transfer corner. Will gross $65,000 yearly.
WEllington 5-0409 i	before 5:30 p.m.
SPaulding 2-8649 after 7 p.m.
Good opportunity — CIGAR STAND — Costume Jewelry — Novelties with possibilities. Reasonable. Good for elderly person.
Call — ANdover 3-8941 Sunday — Call ROckwell 2-5303
GROCERY - FROZEN FOODS — Full stock. Good equipment. Living quarters. Selling due to illness.
SOuth Chicago 8-8235
RESTAURANT — Established 25 years; 54 seating capacity; air conditioning. Open 24 hours, 6 days. Modern equipment. Doing over $100,000 yearly. Cash deal.
Contact Nick Gineris SKyline 5-8186
volnenim, tankim šalom, se je dvigal njen beli vrat z nekoliko visečimi rameni, ki so jih pa zakrivali dolgi črni kodri. Njeno obličje je bilo še vedno tako lepo zakroženo kakor takrat, ko je bila še otrok, polt bela, ustne majhne in rdeče, nos pravilno in fino rezljan, oči pa velike in svetlomodre in njih pogled še prav tako resen kakor nekdaj. Vendar je Langer bral v teh krasnih očeh še nekaj drugega, žalostno vprašujočega, kakor bi hotela z njimi reči: Strašno je to življenje. Prestrašno za moja šibka ramena. Ali zame ni sreče na svetu?
In kakor da ji odgovarja,- se je Langer oglasil:
"Pojdite še vi z menoj, Iza! Dolfija spraviva na Stari grad, vas pa vzamem s seboj na Po-gance, da dobite zopet rdeča lica. Kako rada bi vas imela moja dva otroka Franci in Cili! Francitu je zdaj trinajst let, Cili je stara enajst. To bi bila vesela druščina!"
V istem trenutku pa mu je bilo žal izgovorjenih besed. Kako ji je mogel v tolikšni žalosti obetati veselo druščino! Poleg tega je bilo to že iz družabnih ozirov nemogoče. Saj je bil— vdovec!
Pogledala ga je nemo, s solznimi očmi. čutila je, kako je do-
Chicago, 111.
GEORGE EISELE Pharmacists
Highest Quality - Lowest Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
176 W. Adams Phone FR 2-8935 Open daily Mon. thru Fri.
— Closed Sat. and Sundays —
REAL ESTATE
WOOD DALE — Potter St. Because of sickness I am forced to sell my 7 room Lannon stone ranch home of 1,560 square feet; has fireplace, tile bath, pine kitchen, recreation room has circle stone bar, garage 24x20, side drive, 100x135 feet wooded lot, landscaped. Price $23,500.
Call — Bensenville 1567-J
OWNER MUST SELL — 4 room brick, 2 bedrooms Youngstown steel cabinet kitchen with dishwasher, full basement, automatic heat. Lot 43x125 with fenced in back yard.
500—47th St., Linden 4-1162
LOGAN SQ. — 2 FLAT — Brick, 2-6's, both available in 60 days. Cabinet kitchens. Automatic hot water heat. Automatic washer, dryer. Garage. 37Vžxl25 lot. Fine district, best transportation. Call owner.
Dickens 2-3121
DOMESTIC HELP
COOK — Experienced; current wages. Go to Michigan from July 1 to September 1. References of at least 2 years.
Superior 7-6884
GENERAL HOUSEWORK, cooking — No laundry. Near N. side apartment. Stay. $50 week. Have day help. Only recent city or suburban references.
Michigan 2-7970 . Thursday, after Thursday call — DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 children, 6 and 4 years, need 4-5 room, 2 bedrooms, unfurnished apartment. Prefer N. or N.W. To $80.
Buckingham 1-0378
RESPONSIBLE Couple, 2 little children, need 4-5 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. near school. Moderate rental.
ARmitage 6-5702
ber, in da je neroden le iz dobrote svojega sočutnega srca.
Pristopil je in jo prijel za drobno roko:
"Iza! Oprostite! Neroda sem. Pozabil sem, da bi vas zdaj veselje bolelo. Bolje bo, da ostanete še nekaj mesecev tu, v oskrbi zveste Manice, in ne skrbite za nič drugega kakor za to, da se odpočijete od vseh teh naporov."
Stisnil ji je roko in jo izpustil. Ozrl se je na blazneža, ki je še vedno sedel na tleh, z rokami objemal kolena, topo strmel predse in nekaj polglasno godrnjal.
"Ali poznate morda koga, ki bi bil Dolfiju dober strežnik?"
Iza je prikimala, premagala ganotje, ki jo je dušilo in odgovorila :
"Da. Tu blizu živi pri svojem bratu mizarju nekdanji očetov sluga Jakob, že večkrat smo ga klicali k Dolfiju, kadar si same nismo mogle pomagati. Je zelo močan in zna ravnati z mojim ubogim bratom. Ampak v nedeljo se bo oženil z neko mlado branjevko, otroka ima z njo, ne vem, če bo hotel službo sprejeti."
"Kako da ne? Še vesel bo, če mu jo ponudimo. Njegovo ženo nastavimo kot kuharico in ključarico, da bo kuhala Dolfiju in včasih pospravila tisti del gradu, ki ste si ga pridržali. Ali ne? Da, tako napravimo."
Potrkalo je na vrata. Že je vstopil srednje velik, čokat mož s pudrano baroko in s triogelni-kom pod pazduho. Bele nogavice iz domače volne so pokrivale izredno mišičaste noge. Frak, telovnik in dokolenske hlače niso bili po najnovejšem kroju, vendar je bil mož izmed tistih ljudi, ki so že na prvi pogled vsakomur prikupni. Globoko se je priklonil Izi, ki mu je prijazno podala roko in predstavila oba gospoda: "Gospod doktor Jevnikar—gospod Langer." \ "Nu, plemenita gospodična, kako je z našim bolnikom?"
"Hudo, gospod doktor." In razložila mu je, zakaj so ga klicali.
"Zopet uspavalni prašek?" je zdravnik zmajal z glavo, pristopil k blaznežu, mu dvignil glavo in mu pogledal v oči. "Nemogoče. Jutri zjutraj, to je čez štiriindvajset ur, prej ne," je odločil.
"Hm!" Langer je zamišljeno stopil po sobi. Nato se je ustavil pred Izo:
"Pravzaprav je tako še bolj prav. Zadeva z vašim Jakobom bi se tako ne dala prej urediti. Iti moram, da ga še danes oženim."
Naglo odločen—kakor vedno —Je pograbil klobuk in se poslovil: "Saj dovolite, gospodična Iza, da me vaša Manica spremi k onemu Jakobu?"
"Prosim!"
"Vsekakor vas še pred večerom obvestim o uspehu svojih pogajanj. Ali bi se hoteli okrog šeste ure še enkrat potruditi sem, gospod doktor, da se dogovorimo zaradi vaše pomoči jutri zjutraj?"
"Seveda pridem!"
Izin zamišljeni pogled je obvi-sel na vratih, ko jih je zaprl za seboj.
"Dečko in pol — tale vaš Langer!" je z zadovoljnim nasmehom rekel doktor Jevnikar.
"Da. Najboljši človek, kar jih poznam," je odkrito priznala Iza. čutila se je pomirjeno in varno.	»
"Neverjetno, kako ta mož kratko in odločno zasuče zadevo. Še včeraj se mi je zdelo, da visi nad vašo usodo teman, grozeč oblak. Kot zdravnik si nisem mogel tajiti, da se vaš ubogi brat vedno bolj pogreza v blaznost, da ste vi, draga gospodična, v stalni nevarnosti poleg njega. Ampak—kam z njim ?. v Nu, zdaj je vse urejeno. In tako bo najbolje. Vaš brat bo imel na Starem gradu na razpolago sobe z zavarovanimi okni, svež zrak na grajskem vrtu in kopeli v domačih toplicah, ki jih je uredil še vaš praded in menda
■niso predaleč od gradu, kakor mi je pravil vaš pokojni gospod oče."
"Niso," je pritrdila Iza. "Lep izprehod skozi gozdove drži do njih." Zasanjano se je zazrla proti oknu.
O, kako se ji je tožilo po domu! Kako nerada je bivala tu med pustimi zidovi! Zdelo se ji je, da ji nezdravi, prašni mestni zrak težko pritiska na prsi. Kako svobodno dihaš tam v grajskih gozdovih in vrtovih, v vinogradih in na prostranih travnikih in poljih! Ali ji ni Langer ponudil, da jo vzame s seboj? Zakaj se je potem pravzaprav skesal? Ali se mu zdi samota v na pol izpraznjenem in zapuščenem mestnem stanovanju res potrebna človeku, ki žaluje?
"Zdi se mi, da bi tudi vam, gospodična, ne škodovala izpre-memba zraka," se je oglasil zdcavnik, kakor da je bral njene misli. Na tihem je sklenil, da zvečer sproži to misel Langer-ju. "Glejte, kako lepo sije sonce tam zunaj. Ali ne bi hoteli iti za urico ali dve na izprehod?"
"Saj ne morem!" je pokazala na nesrečneža na tleh.
"Hm!" Doktor Jevnikar je potegnil iz žepa novomodno uro in odprl poklopec. "Zdajle je ura ena. Ob štirih imam ordinacijo, eno uro potrebujem še za
obiske pri bolnikih, torej imam polni dve uri časa, da vas tu nadomeščam. Kar pojdite, zdravniku se ne smete upirati!"
"Ne, gospod doktor! Vem, da sta počitek in izprehod tudi vam potrebna. Nikakor—"
"Ta — ta — tata! Ne vmešavajte -se v moj poklic, plemenita gospodična! Zavijte svojo lepo glavico v šal! Vtaknite svojo — oprostite — že mršavo postavi-co v plašč in — hajdi! Toplih čevljev ne pozabite, zunaj je sneg."
Galantno ji je ponudil ob tem grobem ropotanju komolec, odprl vrata in zaklical v predsobo, kamor se je bila Manica pravkar vrnila:
"Manica! Pomagajte gospodični, da se toplo obleče in jo porinite skozi vrata! Prej kakor čez dve uri ji ne smete odkleniti!"
Izpustil je Izino roko, se vrnil v sobo in se vrgel v naslonjač, da je peresje pod njegovo obilno težo nemilo zastokalo.
V NAJEM
V NAJEM
se odda stanovanje s 5 sobami; fornez in garaža. Vpraša se na 1071 East 71st Street, zgoraj
For Your Vacation . . . Welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Posthumous Award for Bond Crusader
In a ceremony at Lorain, Ohio, the first posthumous award by the U. S. Savings Bonds Division is presented in memory of Miss Helen Kolesz, a naturalized Hungarian-American • who died last November. Mrs. George M. Humphrey, wife of the Secretary of the Treasury, presented the award to mark Miss Kolesz' service as one of America's top Savings Bonds volunteers. Miss Kolesz personally sold more than 85,000,000 in Savings Bonds. Shown with Mrs. Humphrey are (left to right): Rt. Rev. Abbot Theodore G. Kojis, Cleveland, O.; Msgr. George Michaylo,. Pittsburgh, Pa„ and Rev. Paul Barnyock, who accepted the award for St. Nicholas Greek Catholic Church, Miss Kolesz' spiritual home. The ceremonies were broadcast by the Voice pf' America to countries behind the Iron Curtain.
Slišal je zunaj Maničino prigovarjanje, potem lahne korake, odpiranje- in zapiranje vrat, pa čez nekaj minut zopet korake in cviljenje vhodnih vrat.
"Daj mi še košarico, Manica!" je slišal Izin glas. "In na mizi sem pozabila knjigo baronice Zoisove."
Nu, seveda! Dragoceni čas iz-prehoda bo porabila tudi za nakupovanje v zatohlih kramar-skih obokih in kleteh! In potem še obisk pri' Zoisovih . . . Eh, ženske!"
Ampak ugajalo mu je, da se mlada plemkinja očividno ni sramovala hoditi z nakupovalno košarico po ulicah.
Iza je medtem hitela po Glavnem trgu, zavila Pod trančo čez Čevljarski most in preko Zlate luknje in po spodnjem koncu Novega trga na Breg, kjer je stala velika dvonadstropna meščanska hiša, last barona Žige Zoisa. V prvem nadstropju je pozvonila in vprašala slugo:
"Ali je baronesa Cecilija doma?"
Da, nečakinja barona Žige Zoisa je bila doma. Sluga Friderik, bivši.baronov lovec, se je priklonil z vso visokostno uglajenostjo starega, dobro šolane-ga gosposkega služabnika in pomagal gospodični, da je odložila velik muf, kakršni so bili tedaj v modi, zimsko, s kožuhovino obloženo jopico in klobuček v obliki šute. Iz nakupovalne košarice, ki jo je bila—nekoliko v zadregi pred začudenimi očmi sluge—postavila poleg obešalnika v predsobi na tla, je vzela knjigo in odšla za Friderikom, ki jo je vodil v baronovo knjiz: nico in javil: •	,,
(Dalje prihodnjič)
PROSI SE ŽENSKO,
ki je pred kratkim imela Prost°r_ za žensko, da če še ni oddala s novanja, naj pokliče IV 1-7344
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—-KE l"0034
Pošljemo karkoli prodamo
kamorkoli. __—
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop. IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS:'-Monday. - Thursday. Friday—-.9 A.M. to 9 P-M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday .9 A.M. to 12
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Time Machine
PITTSBURGH, PA.—This new research device recreates in a few hours the passage of 200,-000,000 years! It is a growing model of how an oil field builds up from prehistoric time. The hopper (upper left) deposits clays which simulate heavy sand and rock layers. The rise of an underground "salt dome" (often
found in oil areas) is represent by the motor-driven shaft pusn-ing up from below.
Geologist J. B. Currie of Gu» Oil laboratories points out now these forces cause faults in tne earth which often trap oil. Tne time-spanning machine was de" veloped to suggest new locations in the world-wide search for oil-
(klim adMi-
l_ODAY*S June bride is a canny young creature. She realizes that financial security is one of the most important ingredients of a happy marriage. So naturally, one of the most appreciated gifts she can receive is a U. S. Savings Bond—the gift of security.
A Sawings Bond h a present with eams extra dollars as B grows older (3$ interest, compounded semiannually, when held
40 matnritr*- A**1 d»c earn-
a power of Bonds extended to a >9 years and 8 months, they can pay back U £0 for each .00 originally invested!
Sogtae the gift of security. Give B Ui & Savings Bond.
Suggestion for June bridegrooms«
One of the easiest and surest ways »0 provide financial security for

your new family is through the convenient Payroll Savings Plan. This Plan does your saving far you—and invests that saving in interest-earning Series E Bonds. Sign up today at the pay office where you work for the Payroll Savings Plan.
Want your Interest paid t as current income?
Invest In 3% Series N
United States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10 ,000. Redeemable at par after 6 months and on one month'« written notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to matu* rity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000.
The 9. 0. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thai for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST