* »nj«   mm* iw
P tedn* ~ Od 1, januar-j» 1958 kot poltednik - Od *• Januarja 1960 trikrat te ^»ko. m sicer ob pone.
ljJdh» *redah in sobotah
KRANJ — SREDA, DNE 10. JULIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 80 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka m Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
SltOSOCIALISTfCNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Obeta se
izredna
letina
• Letošnje ugodno vreme z
padavinami obeta do-0 letino vseh kmetijskih pri-
kjer  '        SS poseb!no tam-
dela S°        tUdl VSa polJska a »Pravljena v pravem času
let Pravilno-   To ugotavljajo
PoeebT* VSeh naŠih kraJ'h- Se
• J Pa so to poudarili na ^hjskGm   goepodarstvu y
^ju. 2e prva košnja je bila
^ s«* vsa pričakovanja in celoti zadoščene predvi-Potrebe. To velja za veli-
tudi°llClne silirrane krme kakc>r - 2a Posušeno seno.
% Pr
Sete V tah° obilno 86 obeta j^v' ^ K bo začela v pri-^jem tednu. Skupno imajo Janih približno 180 hek-bj.ani ■ Pšenica - večina iz-^ 1   ^Ujanskih in avstrij-
kraiih^ "" 0beta 113 mn°gin
marSik-P° 3,000 kg na hektar' lepa b^J^ tUdi vei' Zkusti Je Vfth na obsežnih nji-
vah T Cerkl-iah to v Lahov-^Pehof 1* * takih
lMlvidualn rU ne na nJ1Vah niso Posestnikov, ki
sejali PraVllno   in pravočasno
vprecngn°jili M> Zato p0~ teh hektarski Pridelek na Polovi'       OCenJUje za skoro
2.000 v    mM1JSl ~ "a 1500 do kg ^ hektar. % Pr
k*že le/  t9k° izrGdTI0
jo na       ^ompir. Tega ima-
na l58 ^m Po^tvu posejanega ločena arjih' Ve«na je do-******* Reme- SkuP™ Pred-he]ctar  ' da bodo Pridelali na
^tetn1? 30 t0n kromPirJa-20 ton i ^ predvkJevali le sem© u ftZm6d krornpinšč za ieno C °<l«totkov že potr-kot aaihS?° A kateSoriJ° n« k<viV 6 kvalitete. Celot-^evzej <T ga seir»ena bo »jam. 2  denarna v Ljab-
«a krornPr0daJC> merkantilne-
pa že imajo
medtem v 80db Za 1-200ton. lih kolioill0 80 29 ^aj« ^ompij.- V t€ku Pogovori. Za Po vsej^V' pravem času, so ^ebne ° *&Uh že organizirali Mja xla^ adinRkG skupine. To
fetina dobro obetajoča
^ijski3 ^ ustvarila med ra2P0lož^jedelaVCi tudi d<ybro
K. M.
Okolica blokov na Zlatem polju polagoma dobiva dokončno podobo
Za odstranjevanje ozkih grl v železniškem prometu ______
Na vrsti so ceste tretjega reda
KRANJ — Cestno podjetje v Kranju je s sredstvi, ki jih je imelo na razpolago za obnovo cest I. in II. reda, odstranilo že vse poškodbe, ki jih je na teh cestah napravila letošnja huda zima. V glavnem so zvezno cesto ter cesti Kranj—Tržič in Kranj—škof j a Loka zakrpali, ko bo nekoliko bolj vroče pa jih bodo še površinsko prevlekli. Sedaj bodo prišle na vrsto ceste III. reda, izmed katerih sta obnove najbolj potrebni cesti Jeprca—skofja Loka in Skofja Loka—Gorenja vas. Zlasti slednjo je zima hudo poškodovala. Ko so konec marca cesto strokovno ocenili, so ugotovili, da bodo za obnovo porabili kar 78 milijonov dinarjev. Naše ceste so lahke obdelave brez nosilne plasti (imajo le nekaj centimetrov debelo obrabno plast), zato se zimske poškodbe na njih redno pojavljajo.
Ko bo cestno podjetje končalo s popravili omenjenih cest, se bo lotilo rekonstrukcije in modernizacije nekaterih cestišč. Tako bodo obnovili in uredili cesti na Jezersko in Vršič, gradbišče pa bodo odprli tudi v Podkorenu in Lahovčah ter asfaltirali tri kilometre ceste proti spodnji postaji krvavške žičnice in prav toliko v Mavčičah. Cesti na Vršič in Jezersko bodo uredili tako, da bosta na vseh mestih široki najmanj pet metrov, ob straneh pa bo še pol metra tako imenovanega banketa (robnika). — Z*
Uveljavljanje ekonomskih enot
Namesto da bi 213 milijonov plačali za stoj-nine zadržanih vagonov, bodo skušali jeseniški železarji pospešiti razkladanje in tako povečati osebne dohodke
Težave, ki so se letošnjo pomlad pojavile v našem gospodarstvu zaradi pomanjkanja železniških vagonov, se- počasi ubla/ujejo. To pa v glavnem ob razpravah v delovnih kolektivih in s prikazovanjem nastopajoče nevarnosti oziroma škode ter možnosti, da bi to preprečili.
Pred tednom je tudi delavski svet jeseniške Železarne razpravljal o tem problemu. Ta največji kolektiv na Gorenjskem je tudi največji koristnik železniških prevozov in obenem, žal, tudi plačnik raznih stojmin itd. Lani je v njihovo podjetje prispelo 57.56$ ; tovornih vagonov, ki so pripeljali j 1,093.000 ton blaga - rude, premoga itd. Od tega je bilo 29.936 vagonov razloženih kasneje, kot je predpisani čas. in je bilo zato treba plačati 128 milijonov dinarjev stojnine. Hkrati pa so pri razkladanju poškodovali 5738 vagonov in je bilo treba za njihovo
popravilo in izločitev iz prometa odriniti novih 85,5 milijonov dinarjev. Tako so skupno plačali 213 milijonov dinarjev zaradi za-
■ stoja  in  okvar   železniških va-
I gonov.
j Ko so delavci slišali o teh iz-jdatkih, ki pomenijo 5 odstotkov i celotnega osebnega dohodka kolektiva, so se zgražali in čudili. Zato je delavski svet sprejel sklep, da se odgovornost za razkladanje materiala in tudi denar za plačevanje stojnin prenese na ekonomske enote. Čim bolje in hitreje bodo po ekonomskih enotah organizirali razkladanje njihovega materiala in hitro odpošiljali vagone nazaj, tem več sredstev bodo prihranili sami in si s tem lahko zvišali osebne dohodke. Ta sklep so delavci po ekonomskih enotah sprejeli z zadovoljstvom in tudi s prepričanjem, da bodo sedaj hitreje razkladali in manj zadrževali železniške vozove. In vse kaže, da bo to tudi res. Verjetno bi se podobne rešitve glede tega našle tudi v drugih kolektivih, zlasti še, če bi delavcem pokazali številke o velikem bremenu na račun njihovih dohodkov. — K. M.
Statuti in naši kolektivi
Posnemati moramo, kar je koristno, in hitreje odklanjati dosedanje nepravilnosti
Na Starem vrhu nad ŠKOFJO LOKO se bodo danes zbrali člani komisij za izdelavo statutov iz večjih Industrijskih podjetij škofjeloške občine in se pogovorili o vseh dosedanjih izkušnjah pri delu. Občinski sindikalni svet JESENICE je sklical poseben plenum za petek, 12. julija, na katerem bodo razpravljali o dosedanjem delu tako imenovanih statuarnih komisij po delovnih skupnostih. Podobno bo v KRANJU v soboto, le da bodo tokrat razpravljali o statutih v ožjem krogu — na seji komisije za Izdelavo statutov pri občinskem sindikalnem svetu. V TRŽIČU so že pred časom Imeli seminar s člani Imenovanih komisij. Prav tako je bilo v RADOVLJIŠKI OBČINI, kjer so imeli seminarje in posvetovanja v treh večjih krajih — na Bledu, v Bohinju in v Radovljici.
Skratka, iz vseh občin poročajo o i časi prenašamo izkušnje, da ne
zastoj pri širjenju kmetijskih organizacij
en* sektor v kranjski občini ima 2448 hektarov zemlje
za kmetij-
,tvMTlo°VitVi 8klada ^a let   1%2) d° začetka letoš-^ Pridi,? kmet,Jske organiza-
374 hektarov zem-
&0n». 97 ?f 193 hektarov z naku-
68 h i!ar°V S° 3ih vzele v r°van     "ektarov so lastniki da-
arov pa je bilo Iz
Iru* ' 16 hekt O? ,88tnl«e. V
kov, 345 ha travnikov, 50 ha pašnikov, 768 ha gozdov in 33 ha ostalih vrst zemljišč, kar je skupaj 2448 ha. Obdelovalna zemljišča (1578 ha) predstavljajo nekaj manj kot 12 odstotkov vseh obdelovalnih zemljišč na območju občine. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi
tll»ke organiza  ** namen S° i družbene kmetijske organizacije »klada ..   zac^e Iz kmetij-1 ze s to mehanizacijo, ki jo imajo
?Ul,Jo«ovd«f,Trab,le VCČ kot 52 t0v*vcem   narJev- Zasebnim kme-
^daciLu0 k0t odšk°dnino ob ^je.        d0delHl 58 hektarov
. ^etiisk*
Se<»aj ji*6  organizacije imajo fta njiv 38 ha sadovnja-
sedaj, lahko obdelovale še novih 2000 hektarov zemlje v lastni proizvodnji. Menijo, da bi družbeni sektor že v primeru, če bi imel 30 odstotkov obdelovalnih zemljišč, da bi tako vzpostavile ravno-skimi artikli na trgu.
V letošnjem letu naj bi kmetijske organizacije, tako predvideva družbeni plan za leto 1963, pridobile novih 748 ha obdelovalnih zemljišč ,da bi tako vzpostavile ravnotežje z investicijskimi izgradnjami. V prvih mesecih leta so pridobile dobrih 300 hektarov, vendar se je pridobivanje zemljišč precej zaustavilo, (ker je bila znižana cena zemlji
Po planu pridobivanja zemljišč naj bi jih največ pridobilo Kmetijsko gospodarstvo Kranj (450 ha) in KZ Sloga Kranj (218 ha).
Letos se sredstva iz kmetijskega sklada dodeljujejo le kot soudeležba pri koriščenju sredstev iz
raznih posojil. — S.
povečanem delu za izdelavo sta tutov, kar je bilo v pomladanskem času delno v ozadju zaradi predvolilne dejavnosti. Vendar je to delo tako obsežno, odgovorno in hkrati pomembno, da bo rok (9. april 1964) kar hitro prekratek. Zlasti velja za tiste kolektive, kjer se tega dela še sploh niso lotili.
Težav in zaprek pa je veliko, še danes, če govorimo in pišemo j o tem skoraj leto dni, je stvar v ' glavnem šele v občinskih okvirih, j in sicer na sindikalnih svetih. V kolikor pa je stvar prodrla med, kolektiv«, je to le v večjih indu- j strijskih podjetjih. V mnogih malih   podjetjih   niti samoupravni organi še niso razpravljali o tem, | še niso imenovali niti komisije, ljudi, ki bi začeli na tem delati, Itd. Zlasti velja to za manjša trgovska, obratna, gostinska podjetja in za družbene službe.
Osnovna ugotovitev pri dosedanjem delu je, da pri tem prepo- |
posnemamo, kar se je že pokazalo dobro, da ne opozarjamo in ne odklanjamo dokazanih, nare-
jenih nepravilnosti. Kakor je res, da morajo biti ti statuti smernice za delo in razvoj slehernega oosameznega kolektiva zrasti in se izoblikovati ob pogojih, razmerah in možnostih vsake posamezne delovne skupnosti, pa je prav tako tudi res, da vse to ne more biti samoniklo in stihijsko. Hitreje bi morali prenašati izkušnje, aktivneje bi morali pomagati kadrovsko in organizacijsko. Se prav posebej pa velja to za male kolektive. Zato bodo seminar na Starem vrhu skušali izkoristiti prav v tem smislu za škofjeloške kolektive.  Izkušnje dosedanjega
Nadaljevanje na 2. strani
I I I B
1
Nedelja ob Šobčevem bajarjjn
■ Preteklo nedeljo na šob-čevem bajarju ocenjujejo kot najbolj obiskanp v letošnjem letu. Težko bi bilo zanesljivo pogoditi število kopavcev, saj zaradi prostega vstopa evidenca ni možna, vendar seje njihovo število prav gotovo povzpelo na več tisoč. Po registrskih tablicah na avtomobilih sodeč je bilo največ motoriziranih obiskovavcev tega privlačnega kotička z gorenjskega in ljubljanskega območja.
skih urah in si v času dnevnih obrokov pripravili v gozdičku prijetne piknike. No, kljub takim, ki so sami poskrbeli zase, je preostalo za okrepčevalnico in restavracijo še več kot preveč posla.
■ Stalnih gostov na kam-ping prostoru v tem času nt veliko, okoli 60. Približno po 20 novih pride vsak dan, po nekaj manj jih odide. Vsa ležišča v vikend hišicah (6 hišic s po. tremi ležišči) so -oddana že od srede junija pa vse do 14. septembra. Pred dnevi so tu odprli še menjalnico. Pri TD Lesce menijo, da bodo gostje odslej, ko bodo
cu
denar lahko menjali kar na Mnogi so prispeli k šob- kamping prostoru, tu tudi več že v zgodnjih dopoldan- porabili. — S.
Med gosti na camping prostoru na Sobčevem bajarju je največ tujcev. Na sliki: pred recepcijo
«
PO SVETU
# PIROVA ZMAGA
Odstavitev dosedanjega načelnika sirskega generalnega .štaba El Haririja in njegovo imenovanje za vojaškega atašeja v Parizu tolmačijo uradni krogi v Kairu kot zmago stranke BAAS v borbi za oblast. Vendar sodijo, da kriza v Siriji s tem še ni končana. Razrešitev Je privedla do velike razcepljenosti v sirski armadi.
# USTANOVLJENA MALEZIJSKA FEDERACIJA
V Londonu so podpisali mednarodni sporazum o ustanovitvi Malezijske federacije.
# NOVA VLADA V ADENU
V britanskem protektoratu Ade-nu so ustanovili novo vlado. Za predsednika vlade je bil imenovan bivši finančni minister Ba-baron.
# GLOBKE PRED VZHODNO-NEMSKIM SODIŠČEM
V Vzhodnem Berlinu se je pred vrhovnim sodiščem NDR začel proces proti državnemu sekretarju bonnske vlade dr. Hansu Glob-keju. Globkeju sodijo v odsotnosti. Obtožen je kaznivih dejanj, za katera je predvidena smrtna kazen.
# NOVI IZPADI RASISTOV Taji časopisi poročajo o novih
Izpadih rasistov proti črnim državljanom v ZDA. V Baltimoru so rasisti metali na črnce kamenje in vpili »Smrt črncem«.
# SPAAK PRI HRUŠCEVU
Predsednik sovjetske vlade Ni-kita Hruščev je v Kijevu sprejel namestnika premiera in belgijskega zunanjega ministra Paula Hen-rija Spaaka.
# IZJAVA SUBANDRIJA Indonezijski   zunanji minister
Subandrijo je izjavil, da bo Indonezija priznala novo Malezijsko federacijo.
Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dotf^
Vrata dvorane, v kateri razpravljata .sovjeteka in kitajska partijska delegacija o spornih gledanjih na razvoj delavskega gibanja, na mednarodne odnese in na izgrajevanje socializma, $0 trdno zaprta. V hodnikih in predsobah vlada zahrbtni mir. Kkuzi špranje radovednosti ri mogoče zvedeti ničesar « vsebini razgovorov in prav verjetno, do konca sestanka ne bomo zvedeli ničesar o razpravi, ki je zdaj v trku. Ni pričakovati, da bo katerakoli stran prekršila tihi sporazum o molčečnosti. Jeziki bi se l'*,ik<> razvezali samo v primeru, da bi bili pogovori pretrgani. Ob takšnem  izidu bi resnica prišla na.j-
■■ ■ da !••>••. Vsaj v kratkih iz-i vlei \ih b! takrat najbrž zvedeli IjVvo vrli la,
SIcer pa ta teoretično razlike med Moskvo in Pekingom že precej dobro znane. Seznam teh nasprotij jc ebsežen. V dvorani velike zgradbe  centralnega komite-
ta KP ZSSR bi bilo veliko bolj ruščini - temveč da jc v njunem
zanimivo meriti  namesto tempe- jeziku   nešteto  jezikovnih zmot.
rature. vzdušje, ki vlada na raz- Zmote so v jeziku, ki ga v Moskvi
govorih in iz tega napraviti dol o- govorijo Kitajci. T« zmote so do
čene   zaključke.   Ker   je   prostor neke mere  popačile tudi vsebino
pogajanj hermetično zaprt in ker razgovora.
Dvojezičnost
iz njega nc pride niti najmanjša podrobnost o razgovorih, so se napovedi o poteku pogajanj preselile na vzporedna prizorišča, po katerih je mogoče meriti trenutne s o v j et s k o- ki t a jsk e odnose.
Moskovski razgovori, ki so dvojezični, so se začeli v času, ko naraščajo nesoglasja med Moskvo in Pekingom. Dvojezičnost v Moskvi ne pomeni samo, da dve delegaciji razpravljata v dveh različnih jezikih -  v  kitajščini in
Prvi sestanek za zaprtimi vrati se je začel v soboto. Nedelja, zlasti pa izredno lep poletni dan, je dal Kitajcem priložnost, da so odšli iz svoje vile ven iz glavnega mesta. V Moskvi namreč razgovorov nikjer ne obešajo na veliki zvon. Sovjetski tisk je o sestanku zelo zadržan in se ne spušča v opise. Kako malo pomembnost dajejo v Moskvi sovjetsko-kitajske-mu dvogovoru je videti po tem, da je  tudi  predsednik sovjetske
vlade HruSčov odšel iz Moskve in se v Kijevu posvetil belgijskemu ministru Spaaku, ki je dopotoval v Sovjetsko zvezo, da bi še enkrat
pretehtal odnose med vzhodom in zahodom v vlogi mešetarja.
Popolnoma na koncu pa so z živci Kitajci. Ti ne dajejo vtisa nomirjenosti zaradi moskovskih razgovorov in izrabljajo vsako najmanjšo priložnost, da bi hinavšči-no in gonjo dobro prodali. V Pekingu so petim kitajskim državljanom, ki so jih zaradi razširjanja kitaj.sklh tez in pamfletov iz Sovjetske zveze izgnali, priredili slovesen sprejem. V kitajskem glavnem mestu .so jih pričakali z bobni in žveplom, ki so ga najvidnejši kitajski voditelji sesuli na voditelje Sovjetske zveze. Glavni govornik je bil maršal Cen Ji, ki tajski obrambni minister. Ta ni skrival, kar jc imel -za bregom. Precej odkrito je napadel sovjetskega premiera Hrušeova in mu očital, da je raztrgal na tisoče go-
spodarskih sporazumov med 1. ■ . sko in Sovjetsko zvezo- g«* obrambni minister je namcr" je težke topove tudi zoper P ' ko mirnega sožitja. Napadel. Hruščova, ker se vdinja K?™^ ju, temu smrtnemu sovražna l cializma.
Kmalu po pekinškem so kitajske poglede vzeli v z to severnokorejski &*0ViSi,^Vn.
m<*o-
ob-
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki • Liudfe in do_i
so ponedeljkove izdaje «*vc
rejskega tiska prinesle n0ve vl. tožbe na račun »modernega ? zionizma-«, stare pesmi, ki J»   . t tajsko modro vodstvo- VM* ,f nekaterih azijskih ^^^i«, precej časa. Ravnotežje P*JzljM kmalu vzpostavljeno na » ■ ^ tleh, zakaj mongolsko časop™ čakalo in se je brez /w.e^taJsiu stavilo v bran. Ognjeni ze-rapir jc ranil Mongolce. 1°° ^ lo malo verjetno je, da Kitajci zdaj,  ko so ga ,z vtaknili nazaj v nožnico.
Na počitnice v Francijo in Anglijo
Kranj — Tradicionalno sodelovanje med francoskim mestom La Ciotat in Kranjem se bo tudi letos nadaljevalo z izmenjavo šolskih otrok, ki bodo del svojih počitnic preživeli v obeh mestih. 30 francoskih otrok bo prišlo V Kranj 16. tega meseca in bodo ostali tu do 6. avgusta, ko se bodo z njim vrnili na tritedensko letovanje tudi mladi Kranjčani. Razen te mednarodne izmenjave otrok pa bo letos prišlo Se do ene, in sicer bo v Kranju od II. do konca tega meseca letovalo 30 otrok iz angleškega mesta Oldham, s katerim ima Kranj že dalj časa prijateljske stike. Prav toliko kranjskih šolarjev pa bo 10. avgusta odšlo na počitnice v Oldham. — 2.
V Predoaljah delajo betonski oporni zid, ker Je zemlja polzela na cesto, ki vodi v naselje
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Greben visokega zračnega pritiska sc je prek Zahodne Evrope razširi! tuclt nad Alpe in Balkan. Atlantski frontalni valovi so sc usmerili proti Skandinaviji. V višinah pihajo severozahodni vetrovi, ki dovajajo nad naše kraje hladen zrak, v naslednjih dneh pa nekoliko toplejšega.
NAPOVED ZA DANES IN JUTRI
Danes bo pretežno sončno vreme. V naslednjih dneh pa obstaja možnost krajevnih neviht, zlasti v popoldanskem času.
STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI
Lesce-Bled pretežno jasno, zračni pritisk 1015 milibarov, pritisk rahlo pada, temperatura 20 stopinj; Planica delno oblačno 20 stopinj; Jezersko delno oblačno, 19 stopinj in Triglav-Kredarlca zmerno oblačno, 6 stopinj Celzija, brezvetrje.
Tovarna čipk in vezenin Bled
Prvo leto vezenega blaga
Trgovci se še kar naprej motijo ali pa jim zmanjkuje poguma — Iščemo barvarno z obstojnimi barvami in potrebno skromnostjo
9 Pravzaprav je skorajda malo nerazumljivo, da moramo v tem 0 času govoriti o prvih izkušnjah z vezenim blagom, in to v dr-0 žavnem merilu. Vse doslej se namreč niti en jugoslovanski izde-
# lovavec vezenin ni v občutni meri ukvarjal z vezenjem blaga /a 0 ženske in otroške obleke, čeprav tako blago ni nikakršna modna 0 muha, ampak Je stalno na prlkrojevalnib mizah (seveda tam,
# kjer ga imajo) in nadvse priljubljeno.
V vseh preteklih letih smo lahko našli v trgovinah le ožje vezene trakove ali skromnejše okrašeno belo blago. Tu. pa tam je prišlo kaj iz uvoza, ampak silno redko. V blejski tovarni so nekajkrat predlagali svojim odjemavcčff) — grosisličnirn podjetjem, da bi začeli izdelovati vezeno blago, vendar so ti pobudo odklanjali, češ da stvar ni vpeljana, da pri nas ne bi šla v promet in podobno.
Letos je tovarna »Vezenina« začela tako rekoč na svoje in dokazala, da Je ta artikel nad ženskimi potrošniki izredno zaželen. Z mariborskim konfekcijskim podjetjem so sklenili dogovor o izdelavi bluz in nekaterih drugih artiklov iz vezenega blaga in posebno bluze so se uveljavile prej. kot. je kdorkoli upal pričakovati. Po vsej Jugoslaviji jih že prodajajo in menda le še dalmatinski trgovci trdijo, da so tvegani artikel. Ker konfekcijsko podjetje nt moglo kriti vsega povpraševanja, so dali nekaj metrskega blaga tudi v prodajo.
Za to sezono bodo .skupaj izvezli okoli 40 tisoč metrov blaga, ki je že razprodan. Njegova posebna privlačnost jc v lem, da je v različnih barvah. I
Ker je blejska tovarna čipk in vezenin manjše podjetje, sc pri preskrbovanju s potrebnim blagom in nitjo za vezenje stalno srečuje s težavami. Tekstilna podjetja ne kažejo zanimanja, da bi za manjše količine prilagajala širino, kvaliteto in barvo blaga, še težje Je z Barvanjem prejice. že letos so morali iz načrtov opustiti večbarvne vezenine, ker ni bilo nikogar, ki bi hotel in mogel nekaj sto kilogramov preje pobarvati tako, da ne bi puščala barve na svetli podlagi. Ukvarjajo sc z. mislijo, da bi sami uredili manjšo barvarno.
# In nacrti? Večbarvne vezenine, vezeno volneno blago za svečane £ Ženske obleke, vezeno platno (po njem je že letos veliko pov-
# praševanjc. a ni mogoče dobiti ustreznega blaga); po možnosti O 8e nekaj novih strojev.
# Vezenine predstavljajo približno polovico celotne proizvodnje,
# (ki je sedaj 40 milijonov mesečno), ostalo si delijo čipke in ro-
# kavice. -M. S.-
Posnemati moramo« kar je koristno
(Nadaljevanje e 1. strani) dela v kolektivih bodo dale delavski univerzi prve kadre, ki bodo sposobni širiti to delo s praktičnimi nasveti in tudi s konkretnim delom. Pozneje predvidevajo še dva podobna seminarja, in sicer za obrtna in druga mala podjetja. V Kranju bodo izbrali in razpravljali  o  izkušnjah dvaindvajsetih večjih podjetij, da bi tako prišli do konkretnih prije-! mov za nadaljnje delo. V radovljiški  in  tržiski  občini  so člani občinskih komisij v stalnih sti-| kih   s  komisijami  po delovnih j skupnostih in tako skušajo sproti i svetovati,  usmerjati   in  v posa-[ meznih  primerih  tudi pomagati pri tem delu.'V nekaterih obči-1 nah so v to delo zelo uspešno 1 vključena  tudi  diruštva pravnikov, knjigovodij in drugi.
K. M.
I'
Program dela i tržiškega kluba gospodarstvenikov
Tržič — Upravni odbor kluba gospodarstvenikov je na ponedeljkovo sejo, ki je imela na dnevnem redu program klubskega dela, povabil tudi predstavnike občinske skupščino in d ružbeno-poli ličnih organizacij. Menili so, naj delo kluba zaživL na ta način, naj se združijo društvo knjigovodij in društvo inženirjev in tehnikov ter klub gospodarstvenikov, ki naj sc potem skupaj aktivno vključijo v problematiko programiranja 7-let-nega gospodarskega razvoja občine. Tržiški klub gospodarstvenikov bo razen dela na tem področju skrbel tudi z,a sodelovanje med občinsko skupščino m gospodarskimi organizacijami pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo za vodenje poslovanja kluba zaposlili ekonomista, ker so razmere pokazale, da je to nujno. — 2.
XIII. gorenjski sejem
v Kranju od 2.-13. avgusta ^7
Pestra izbira blaga široke potrošnje
Bogati zabavni
večerni programi
ftlas brnvec*
še enkrat: Retefni in cestni prom«1
V ponedeljek, ^io'^ tej rubriki objavil t v> ^0 naslovom ^00^ promet-,   ki   fta     ^ #
-Prizadeti vaščanK-^^o-pismo pa nam Jc RctCče olepševalno društvo /^fiJU Gorenja vas posla'10 odgovor:
tO
c no
Nase društvo JC i[cV JJ» mlajših turističnih o ^ Gorenjskem. Sele V1 .le,ni^ kim je proslavljao ustanovitve, vend«* vid'11 temu doseglo **W uspehe. Sedanji odb^ ob je uredil pot h kop- ^p^. ..Sori~, tako do imajo rcS Jff»" predvsem pa ****** ^ moren dostop do *F ^ Poudariti moram". #0» pričeli v. delom br« ^ <K> denarnih sredstev ^ pi danes se niamo M^j! kakršne dotacije. N J
fimo na ^^dar P1^, čeorav skromen, xcn" , lah*1 ren bife. kjer kopaj # r-potešijo žejo. Vsa dela q[). atavitev tega gos^^j^ jeficta smo opravili ^0 «0 voljnim dolom. p;"a\aVo P0' tudi sredstva za ntzL^i trebnega gradbenega 1 ta;<-založili člani odbora g da jc bil bife odpn borca. ^.0ji &
Ko že govorimo o 4* javnosti naj  še °n1<?ntabie -smo naročili  smerne g napisom »Kopališče*'^ bomo namestili, W* u izdelane.  Ko bom«> £ t robna 1'inanena. ST^ ^01 meravamo urediti tiK    ^ ^o-m prostor za ™oto!Z odP^ pavco in takrat ^p^de'1'1 vsa negodovanja vaščanov«. ictg d^
Čudimo se, da v'">a L [ci^' sloj cestni prah nI fajfr0 prav sedaj, ko ec p j«
•bori z velikimi ^iaVrL 'v postal cestni, pr*11 1 v^in1° -prizadetih vaSčanoV*'^ x6t(r -prizadete vaščano-, pir pijo v naše vrste mtežaye--; m aga jo premagovati ^€g0\'Ot-saj pravi slovenski ^ ^a p »V slogi je moč, v oc šite\r.«
SSS.-«*-*!*
Šofersko pra«oovaolj
večje Prf J,
Jesemce - Jeseniška Združenja šoferjev in kov SRS pripravlja vanje v počastitev •-borb   prvih   motoriziran- vr NOV v Žužemberku mj^ ?(r
stitev formijf J*,,:. ioto
erki-
svojega obsoblt,oiil
družniea ima (sedaj n» o^ radovljiške in jeseni^ jjb 320 članov, ob ustanovi^1
je imela 43.
V soboto bo odšla podružnico na proslavo v bod° berk. V nedeljo dopoldn« ldan' člani m gostje zbrali n*£T0 med aki proslavi, na kateri ^^o-drugim podelili značke m p vanja zaslužnim ^gan^^laf posameznim šoferjem. ^^Tf1' se bodo odpeljali v ^°irijatelf glavom, kjer bodo imel t J* ^1 sko srečanje. Obiskali 1'ladovno in poloitU vW^i menik žrtev nacizm8
1^
Vse dni v tednu i shaja
dnevnik
DELO
• vesti z vašega področja   m    politični in gospodarski dogodki
• sobotna priloga - program radia in televi-
zije, NAJDIHOJCA • brezplačni pravni nasveti *  ob torkih družinska stran
DELO
vsako
hiš«
Iz naših
j^vUUa 8radn^a v Kr°Pi ftitro napreduje. Stanovanjski bloki, ki se jim bodo pridružili še drugI, že sedaj dajejo Kropi povsem
Zaposlovanje mladih v radovljiški občini
Mednarodna plesna prireditev
Bled — Prihodnjo soboto in nedeljo (13- i'i 14. julija) bo na Bledu velika mednarodna plesna prireditev — MEDNARODNI PLESNI TURNIR. Na njem bedo sodelb ali blesirl pari i/ Avstrijo, Cchoslovaške, Italije, Švice, Demokratične republike Nemčije, /vozne republike Nemčije in Jugoslavijo. Igral bo študentski sok štet, pela pa Barbara Jarc in Lado Leskov ar.
® Plesni pari se bodo pomerili v standardnih plesih (angleški valček, tango, fo.vtrott, slowfox in dunajski valček) in v latinsko ameriških plesih (rumba, samba, eha-cha-cha in passo double).
# Turnir organizirata Plesna zveza Slovenijo in TD Bled. Prav gotovo se bo uvrstil med najbolj zanimive in privlačne prireditve s koledarja letošnjih turističnih prireditev, ki jih jc v tej sezoni še posebno veliko. —■ M. S.
RAZPIS
list p^d*0^*8* ^" c'ena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni Jeseni      Št 32349/55) komisija za štipendije občinske skupščine ,ce razpisuje za šolsko leto 1963/64 naslednje štipendije:
F«ozoIska fakulteta
j štipendijo za študij     venskega jezika j rJPcndijo za študij sociologije-psihologije
stipendijo za študij turistične geografije ^akulteta *a arhitekturo, gradbeništvo In geodezijo
stipendijo za študij na gradbenem oddelku Ekonomska fakuUeta
j ^IPendijo za študij na I. stopnji — turistična smer s lpendijo za Študij na II. stopnji — turistična smer st'Pendijo za študij na II. stopnji
J^Ja pedagoška šola ali I. stopnja univerze
j ^!Pcr»dije za študij matematike — fizike
j \ IPCndijo za študij slovenščine — ruščine
j JjPttldijo za Studij angleščine — ruščine '
3 I*!«?!! ^° /a ^uc'''i slovenščine — srbohrvaščine
2 št'PCnd-!C za *tudi' biol°8>J« — kemije 2 v !Pend'.ti za študij zemljepisa — zgodovine l  "Pendiji za študij tehnične vzgoje "Pendijo za študij logopedije
1 v(f!pcndiio za študij na višji šoli za socialne delavec 1 '  Pendi.jo Za študij na višji komercialni šoli - turistična smer pr ,r,en^'i° za študij na vitji soli za sanitarne tehnike sija za       ~- kolkovanc s 50 din državne takse — sprejema komi-'•Pcndijc občinske skupščine Jesenice do 25. juiija 1963. roJPiam je treba priložiti:
- ž'vljenjepis, ^Dof% S0lsk° Wič(iya]o
- Potr t'i° ° imoVinfskem sjanju prc.ivca in staršev.
sK    ° PodJetJa> iisir.novc ali zavoda, v katerem sla zupo-rod'teUa prosiVCa o višini mesečnih prejemkov in olro-s^ega dodatka.
Kom?"   Prošnji je treba kolkovuli s 30 din državne takse, '^i- kater   "e ho lv**°Stevala nepravilno kolkovanih prošenj, pro ne bodo vi"* nc hof'° P,i,oženc zahtevan« prilogo, hiti proton j, ki
StinenH°':enC V loku yii /;' I;,/nis;ina mosta. 8°°°-do u?liS, b°c1° P°de'iene glede na letnik Študija v višini od *"-W0 din mesečno.
Komisija za štipendije
,siia za vzgojo in ^arnosl v cestnem ■j ^^tu pri republiškem sekretariatu ? n°tranje zadeve SR Slovenije ugotavlja
Nebnim? °b nedel'an in državnih praznikih turistični promet z na Oajva*-°!?0bili še P°sebno intenziven, tako da se odvija v..'.. zneJsih cestah v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva
ttetno^!8* "Porabnika ceste, da
M podredi zahtevam in pro-
vozili v .  ,stnirn ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi v kolonah;
Stl ^olonSak Voznik- ki nc morc in ne zna vožnje prilagoditi hitro-terih na,1}' °V.lra Pr.omet in ustvarja nevarne situacije, zaradi ka-p0sIedicarni'a'° na'večkra! luili Prometne nesreče z najhujšimi
slezene'011 tillcb' P9*ebno ob prometnih konicah vožnjo ostalih Gicd Cv na vzpetinah ne morejo" dosegati povprečne hitrosti.
nern nn„ na to in v *c1i'. c,a bi sc dosegala večja varnost v cest-"rometu komisija
prip—
wrof*a
v°2nlkom motornih vozil:
da
s° pri vo/nji v koloni posebno zbrani; Ca -so ob/.irni do drugih;
da
Podre.a jo svoje želje prometnovarnostnim zahtevam vož-%   ,le v koloni in
™     tla •
11 '^Ogibajo nepotrebnega prehitevanja;
***** Vo/nllr
nood|n*r?ni ,ovorn,h 5n prfktepriJH vozil, ki morajo zaradi •  da h Prevozov lovora ob teh dneh na cesto:
moj,».U/l|° la,;o' da čimnianj ovirajo in ogrožajo turistični lorru promet;
Ct*{
tU ■ mC{' seboj ne prehitevajo in ne vozijo drug za drugim; ^W°^OČajo varno prehi!ovauje Iti:rc.isih vozil, zaradi česar
da
se
UitaVfl "a ni'mernm mestih, kjer prehitevanje ni nevarno, hitevanj'0      S'CCr 7 "'treznimi ukrepi olajšajo varno pre-
% ^808podarskim organizacijam:
stičniCVO/rU zanteve in prevoze uskladijo tako, da ne bo turi-motorni promet oviran. uPno8ti cestn,h podjeti, SR S]ovenije: * na. primernih
Sk
• da
0r.
z8rad" '\'.""^""u mCstlh, posebno pred vzpetinami postopoma 1 'zogibališča za tovorna motorna vozila.
• *?a°m ^ "0tranJe zadeve:
na nr^Cl1 tincl1 ~~ P°se!in<) ob Prometnih konicah — zadržijo oviraj   5rn*n mestih vse voznike, ki z neprimerno vožnjo J0 ln ogrožajo ostale udeležence v prometu.
°m'sija za , • škem m varnost v cestnem prometu pri lepubli-
^  da hr>HektCtariatu za notranje zadeve SR Slovenije pričakuje:
:o »!l?do gosP°darske organlracijc z razumevanjem sprejele ^Priporočilo in
nih^d? vs* Promelni udeleženci, posebno pa vozniki tovor-ter d»°h        ln Pr'kloprdh vozil upoštevali to priporočilo varnem   d° Z vzorno vožnjo čim več prispevali k hitremu, u hi neoviranemu cestnemu prometu.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije
Gostinstvo prvič v ospredju
Težave v Bohinju svoje mesto v šoli ali pri delu
Bohinj je glede na zaposlova-
Najkasneje do pomladi naj bi mladina dobila j n}e §e vedno najbolj problema
Ce govorimo o zaposlovanju tistih mladih ljudi v radovljiški občini, ki so v letošnjem šolskem letu zadostili osemletni šolski obveznosti, ne moremo mimo značilnosti, ki se jc letos prvič pojavila. Gre namreč za to, da je na tem območju naenkrat zavladalo precejšnje zanimanje za gostinski poklic. Medtem ko se je v preteklih letih za gostinske poklice kljub veliki možnosti zaposlitve v domačih krajih odločalo le po nekaj fantov in deklet s tega znanega turističnega območja, si je letos zaželelo Izučltev za natakarje, receotorje, kuharje, kletarje okoli 30 mladih. Na zavodu za zaposlovanje delavcev v Radovljici pripisujejo delne vzroke za to poklicnemu usmerjanju. Gotovo je, da je za trm povečanim zanimanjem tudi dejstvo, da turizem dožlvija precejšen razmah ln Inko gostinstvo I;»hko nudi stalno ln dobro zaposlitev.
tično področje radovljiške občine. S tega območja bi se želelo zaposliti okoli 250 delavcev, za kar pa trenutno ni možnosti. Zavod si prizadeva, da bi ob pomoči občinske skupščine pridobil katero izmed gorenjskih podjetij za to, da bi v Bohinju uredtUo svoj obrat. Več upanja je, da to
Razen tega pa pripominjajo, da imajo bohinjska gostinska podjetja težave, ker le stežka dobijo dovolj delavcev za poletno sezono. Posebno ženske imajo v tem še precejšnje možnosti. — M. S.
Zgradili bodo novo
Na splošno na zavodu za za- fantov, ki nimajo popolne Osnov-poslovanje delavcev v Radovljici ne šole in zato ne morejo v po-niso preveč črnogledi, kar zadeva klicne šole. Za njihovo zaposlitev zaposlitev mladih in vključeva- je pokazala precej zanimanja tort je v uk in v šole. Kljub precejš- varna Veriga, ki je že lansko leto njim težavam menijo, da bodo rešila zavod precejšnjih skrbi, ko do prihodnje pomladi vsem lah- je zaposlila večje število deklet.: vprašan je ne bo ostalo nerešeno, ko na*'i primerna mesta. Z Zavod bo za vse tiste, ki bodo osnovnim šolanjem je letos za- . čakali na zaposlitev, pripravil ključilo 442 mladih, podjetja pa j skupaj okoli 20 tečajev s področ-so razpisala 170 prostih učnih ja raznih strok, na katerih si bo-mest. Prosta mesta »ostinske in do mladi pridobivali razne ročne kovinske stroke so izpopolnjena, spretnosti in se potem na delov-premalo zanimanja pa je za les- j nem mestu lažje znašli, no predelovalno stroko, za grad-1
beništvo, uslužnostne obrti in po-: ,      t v,vl _ ,
dobno. Slo petdeset jih želi na- i Ob 60-letnici tržiške tovarne »reko«
daijevati    šolanje   v gimnaziji,
srednjih tehničnih in poklicnih šolah, prav toliko jih bo odšlo v uk. Razen šestdesetih, ki bodo odšli na najrazličnejša delovna mosta ali oslal' doma, bo zavod moral pokskiti dol<> le osemdesetim   fantom   in  dekletom. Med
njimi je večji del deklet in pa ; . , ,    „ ,    ' ,
9 TRŽIČ — Te dni praznuje tr-1 organizacijO  dela.   lal.o  h<>do v
f) žiška   tovarna   obutve   Peko! tov*rni peko, brž ko bodo v potih
9 69-letnico obstoja. Ob tej pri- dneh Izvršili tedenski proizvodni
0 ložnosti so v kolektivu pripra- plan, prešli rut skrajfc&n delovni
6 vili tiskovno konferenco, ki jo čas in bodo imeli de'   . . prosto
0 je v prisotnosti Članov ovgn- soboto.
a nov delavskega samoupravlja-     Peko ima po vsaj raši državi ! O nja vodil direktor Rino Sitno- 37 lastnih prodajaln, razen tega q neti. pa veliko svojih izdelkov Izvozi.
Tovarna obutve Peko sodi med Vrednost Izvoza znaša 22 •'« celot-gospodarsko najmočnejša tovrst- nega brutoprodukta podjetja. Lena podjetja, ki jih je v naši dr- j ta 1959 so prodali v tujino za ?.93 žavi 83. S 1030 zaposlenimi de- j tisoč dolarjev svojih izdelkov, la-lavci proizvede na leto milijon ni pa že za 442 tisoč dolarjev, ! 190 tisoč parov čevljev in s tem j medtem ko letošnji plan predvi-, ustvari 3 milijarde 200 milijonov i deva za 660 tisoč dolarjev izvoza, brutoprodukta. Tovarno so pred j Kot zanimivost naj povemo, da ' štirimi leti rekonstruirali. Kako j eno tretjino izvoznih artiklov pravilen je bil ta korak, naj pri- ; prodajo na zahodni trd, dve tre-kažemo z nekaj številkami. Pred- ; tjini pa na vzhodni, videvali so, naj bi se z rekon- : Tovarna .sodeluje z 9 koope-strukcijo proizvodnja povečala za ] ranlskimi usnjarskimi podjetji, 30 odstotkov, v resnici pa se je j ki so dobavitelji gotovih izdelkov kar za 65 odstotkov, produktiv-' in polizdelkov. Težave imajo le s nost pa za 76 odstotkov! Z rekonstrukcijo pa bodo še nadaljevali. Pred nekaj dnevi je na primer buldožer začel orati zemljo, kjer bodo iz lastnih sredstev zgradili novo proizvodno halo. Pri tem pa ni njihov cilj, da bi proizvodnjo še naprej povečevali, ker bi lahko presegla mero potreb po usnjarskih izdelkih, pač pa bodo krepili
šivanjem, zato so v sedemletni proizvodni program vključili tudi izgradnjo lastne šivalnice v Novem mestu.
Osrednjo proslavo ob praznovanju 60-letnice obstoja tovarne bodo imeli delavci Peka danes, v sredo, na dvorišču podjetja, jutri pa bodo vsi odšli na kolektivni dopust. — J. 2.
Gostilničar na blejskem otoku Je prav gotovo edini v svojem po klicu, ki prevaža prazne steklenice s sankami po stopnicah, in to tudi kadar ni snega. Polne pripelje od čolna do doma na posebni I samokolnlcl po stezi
Iz obeh dolin
# ODLIKOVANJA BIVŠIM BORCEM NOV - Na nedavnih proslavah 4. julija so krajevne organizacije ZB na področju škofjeloške komune razdelile odlikovanja bivšim boreem in aktivistom NOV, s katerimi jih jc odlikoval predsednik Tito. In koliko je bilo odlikovancev v posameznih KO ZB v škofjeloški komuni? KO ZB Zminec 15, Trata 38, Pušhd 21, Železniki 56, Sovodenj 16, CJoren.ja vas 13, Poljane 72. Slara Loka 31, Trebija 24, Ce.šnjica 20. Dražgoše 5, Godešič 7, Beleče 20, Zali log 21, Martinj vrh 7. Podlonk 13, Lenart T,. Skofja Loka 77, Virmaše, 33, Bukovu a 5, Davča 11 in Hotavlje 20. Omenili bi. da omenjena odlikovanja niso bila razdeljena v vseh KO, zakaj nekatere bodo podelile odlikovanja svojim članom na proslavi ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva.
• RAZPIS NOVIH TECA-JKV ~/ Delavska univerza V SkofjJ Loki je v teh dneh razpisala vpi« v tečaje, ki bp4o v šol. letu 1963/64. To 80 enoletni administrativni tečaj, ste-nograilaki (sačetniški in nadaljevalni), tečaji tujih jezikov (nemški, angleški, ruski in italijanski) in oanovno šolo — samo za 7. in fl. razred. Pri lem velja poudariti pogoja vpiea za prva dva: dokončana osemlet-
ka m delo v administraciji.
# PRVA IZMENA — V soboto je odšla na taborjenje prva izmena pionirjev in mladincev s področja škofjeloške komun«. V Banjolah pri Pulju bodo ostali 15 dni, nato pa bosta se dv© izmeni. Taborjenje je organizirala komisija za taborjenje pri občinski zvezi za telesno vzgojo in kulturo.
# LITERARNI VEČER -Nedavno .smo poročali, da bo v počastitev 40-letnice Tavčarjeve .smrti uprizorjena na škofjeloškem gradu »Visoška kronika« v izvedbi Skofjeločanov in »Cvetje v jeseni-« v izvedbi Poljancov ter vrsta drugih prireditev. Med drugim bo tudi literarni večer (30. avgusta), na katerem bodo brali svoja deJa znani    slovenski književniki:
ira Mihelič, France Bevk, Tone Seliškar in Lojze Krakar.
# ŠKOF.IELOCANI V BEO-GRADIT - Med številnimi gle-davoi, ki ao v soboto m nedeljo v športni dvorani beograj-ekega .sejmišča vzklikali Miru Cerarjn ao bili tudi mladi Skofjoločani. V soboto zjutraj se je namreč 35 članov TVD Partizan Skofja Loka odpeljalo /. avtobusom v Beograd, vrnili pa .so se v ponedeljek dopoldne /. nepozabnimi vtisi z Evropskega prvenstva V vajah na orodju. Pri tem naj bi omenili, da so del sredstev prispevale tudi škofjeloške družbeno-politične organizacije.
fKEDA, 1(»JaHJ» MW
Iz naših komun
Jeseniški gledališčniki pojdejo v Italijo
# Amatersko gledališče »Tone Cufar,« ki Je našludiralo v letošnji
# sezoni 8 premier in zabeležilo doslej 90 predstav, se pripravlja
# na gostovanje v Italiji.
Glede na uspeh, ki so ga dosegli jeseniški gledališčniki leta 1961 na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Monacu, so bili Že lani povabljeni na festival amaterskih gledališč v Pcsaro v Italiji. Predvideni festival pa je bil zaradi potresa in poškodbe tamkajšnjega gledališča preložen na letošnjo jesen. Vabilo na sodelovanje na festivalu amaterskih igravskih skupin Italije je za kolektiv jeseniškega gledališča mednarodno priznanje, saj je razen amaterske igravske skupine iz Monaca, Avstrije in Nizozemske, edino jugoslovansko gledališče, ki je bilo povabljeno na festival. Zanimivo je, da je želja prireditelja, da gostujejo Jeseničani v Italiji z Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«, ker so prav s tem delom dosegli v Monacu izreden uspeh.
Ker je dan gostovanja določen za 11. september, so se jeseniški gledališčniki že pričeli pripravljati na pomembno gostovanje. Ko bo delo obnovljeno, bodo z njim m j p rej gostovali v Radovljici,' na Bledu in v Kranjski gori in s,i bo število predstav, ki si jih je v skupnem ogledalo nad 21 tisoč obiskovavcev, približalo številki sto. Priprave za ponovno uprizarjanje komedije »Tripče de Utolče«, ki bo že četrtič obnovljena, so v polnem teku, zakaj Jeseničani upajo, da jim bo gostovanje v Italiji uspelo izvesti kljub trenutnemu pomanjkanju sredstev. Kakor vedno računa jeesniško amatersko gledališče tudi tokrat na razumevanje pristojnih lokalnih, okrajnih, republiških organov, ki naj bi podprli gostovanje. — P.
Lepo slavje pod Triglavom
V nedeljo, 7. julija, je bilo v dolini Vrat lepo slavje. Krajevna organizacija Z"B NOV Dovje-Moj-slrana je zgradilo v tej prelepi dolini svoj dom in ga predala svojemu namenu. Dom stoji na lepem kraju, približno 200 m cd Aljaževega doma s prelepim pogledom na veličastne stene Triglava. Urejenost doma in okolice je lepa. V domu so i tiri postelje in tri ležišča na podstrešju. Imajo tekočo vodo v sobi in stranišču, kjer je obenem tudi umivalnica. V sobi je tudi majhen štedilnik.
Zamisel o gradnji doma je bila že stara. Uresničevati so jo začeli lota 1961, ko je organizacija hotela s tem proslaviti 20. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, prvič zbrali člani organizacije Zveze borcev in zaceli s prostovoljnim   delom.   To   delo se
je zato odvijalo skozi vsa leta 1961-1963 in je bilo končano v nedeljo z lepo uspelo •'ivnostjo. V gradnjo, doma je bil a 1.867
udarniških ur, kolikor je opravilo članstvo, vloženih približno 800.000 dinarjev sredstev, ki jih je dala družba v obliki finančne ali materialne pomoči.
Dom je namenjen za rekreacijo in oddih bivših borcev in aktivistov, ki naj bi si v njem utrdili svoje zdravje in si nabrali novih moči. Ker se je gradnja doma odvijala v duhu proslave 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov, je v domu vgrajena spominska plošča, ki jo je v nedeljo odkril predsednik krajevnega odbora ZB NOV Zdravko Kotnik. Dom noši
I naslov po prvoboreih tega kraja MLAKARJEVI   BRATJE^   ki so
' dali v obdobju december 1941 — avgust. 1942 .svoja življenja za svobodo. - I. D.
KRANJ, 9. julija — Včeraj dopoldne je v Kranj dopotovala skupina avstrijskih otrok, ki bodo preživeli 28' dni v mladinskem letovišču v Novigradu,   ob Klopinjskem jezeru. Taka zamenjava krajev odpeljali otroci iz raznih krajev Gorenjske v Sirce ob    Klopinjskem jezeru. Taka zamenjava krajev letovanja je v navadi že nekaj let.
Število zaposlenih žena pod republiškim povprečjem
Na dnevnem redu — vrsta komunalnih del
Cerklje — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Cerklje je bilo na dnevnem redu vrsto komunalnih vprašanj, predvsem pa obnova javne razsvetljave, dela pri zatvornicah potoka Reke, urejanje parka, ureditev središča vasi, vprašanje krajevnega vodovoda in drugo.
Javno razsvetljavo v Cerkljah je potrebno obnoviti in razširiti, zato so sklenili, da bodo takoj pričeli z deli. V središče vasi bodo nadomestili neonsko razsvetljavo.
Potok Reka ima dve strugi —eno predvsem za koriščenje ob veli-1-iih nalivih. Ta je ogrožali precejšen del kraja, zato so že lani začeli graditi jez in zatvornice. Do sedaj je ostalo le nekaj neurejenih in nedokončanih del, zato so sklenili to izgotoviti. Tudi dela pri urejanju središča vasi so ostala nedokončana, predvsem gre za asfaltno prevleko. Vsa ta še nedokončana dela bodo uredili do letošnjega krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali 4. oktobra.
Precej razprave pa je bilo tudi o krajevnem vodovodu. Pretežni del cerkljanskega področja ima lasten krajevni vodovod, ki pa terja precej rekonstrukcijskih del, saj je z leti potrošnja vode prerasla zmogljivosti starega vodovoda. Kraj ima poseben vodovodni odbor, ki se jc pred časom odločil, da z rekonstrukcijo takoj prične, seveda pa so potrebna precejšnja denarna sredstva. Svet je sklenil vodovodnemu odboru posoditi pol milijona dinarjev za dobo 5 let. — R.
# Lansko leto je končalo v Je-
# seniški občini šolsko obvez-Q nost 482 mladincev in mla-9 dink. Izmed teh se je vklju- j ft čilo v srednje in poklicne šole 9 81 odst., v zaposlitev 1.5 odst., § v uk poklica 13 odst., nezapo-9 slenih je ostalo 3 odst., dru-9 gam pa je odšlo 1.5 odst. Z 0 nedovršeno osnovno šolo pa O je šlo v uk za poklice 14 odst., 0 v zaposlitev 20 odst., nezapo-$ slenih pa je ostalo 18 odst., 9 medtem ko se je odločilo za
# nadaljevanje osnovne šole 38 © odst, in je ostalo le 10 odst.
Ta pregled dokazuje, da teži mladina v glavnem za nade! m/ti šolanjem. To je seveda pozitivno in razveseljivo. V tem bi jo bilo treba podpirali, kajti cilj našo družbe je, da bi vsi ljudje postali
celovite osebnosti, ustvarjavci in potrošniki materialnih ter v enaki meri duhovnih dobrin in tako nosivci resničnih socialističnih odnosov med ljudmi. Zal, pa so želje po višji izobrazbi mnogokrat le želje po višjem delovnem mestu, po lažjem delu in nolj-šem zaslužku. Seveda bi morali mladega človeka voditi k višji izobrazbi   drugi,   globlji motivi.
Kadrovske službo še niso take. kot bi morale biti, saj v večini delovnih organizacij ne vedo, kakšen kader potrebujejo in koliko. Zato je tudi poklicno usmerjanje dapes osredotočeno le v dajanje informacij o posameznih šolah in poklicih, v posredovanje vpisnih pogojev, načinu in trajanju študija in podobno. Ker so željo mladine in staršev večkrat večje od dejanskih sposobnosti, je ostalo lansko leto v jeseniški občini    122   nezasedenih učnih
mest. Se danes je kljub dobri stimulaciji težko dobiti mlade ljudi v uk v nekatere poklice — kot so topivci, valjavci, zidarji, tesarji, dimnikarji, mesarji, peki itd. Kje so vzroki za tako stanje, je težko reci. Vsiljevati poklic pa bi bilo zopet nepravilno, saj ga ne bi opravljal z veseljem in bi vseskozi težil, da ga čimprej zamenja. Problem teh strok pa bi bil delno rešen z vključevanjem deklet v uk na taka delovna mesta, za katera menijo nekateri, da so edino za moške. Žal, se dekleta še vedno odločajo predvsem za ženske poklice in šole, kot so ekonomske, administrativne, medicinske, vzgojiteljske in podobno. Nujno bo treba pričeti z usmerjanjem ženske mladine tudi v tehnične poklice, saj so žene za te poklice enako primerne, za mnoge pa celo primernejše od moških. V republiškem merilu je v celoti zaposlenih 37.9 odst. žena, v jeseniški občini pa samo 26 odstotkov. Spričo tega bo treba smotrno reševati vprašanje zaposlovanja žensk. To pa bo uspelo z usmerjanjem ženske mladine v tehnične poklice in tudi na delovna mesta, ki jih opravljajo ho-norarci, le-teh je v jeseniški občini kar 312. Potrebno bo ustanoviti več »služnostnih servisov vseh vrst pri stanovanjskih in krajevnih skupnostih, kjer bi se v določenih strokah lahko zaposlovale ženske. Primerno bi bilo tudi misliti na ustanovitev samostojnega podjetja ali pa samo obrata nekega podjetja, kjer bi se zaposlile predvsem ženske. — U.
Ob Savi Dolinki
* V PODVINU je bilo »a
praznik borca srečanje delov nih kolektivov, ki sta ga or*a nizirala na pobudo okrajne* sindikalnega   sveta LlubJjf"! kolektiv počitniškega »Podvin«   in   sindikalna podružnica    mesne ™^siX}£. »Emona«  iz  Zaloga. Na src čanju, kamor je bilo vabljenih' nad 150 gospodarskih w ganizacij in ustanov IJ?01^. skega okraja in se ga Je ih ležilo mnogo članov delovtun kolektivov, so razen za p hrano in zabavo poskrbeli i di za kulturno razvedrilo, r poldne sta nastopila komorn zbor  in  ansambel narodnij plesov Svobode »Tone Cura^
:SUV    OVUUUUt    mm*r— -g
% Jesenic. Komorni zbor j priredil  koncert P31"117^!^ in narodnih pesmi, ^ns^!Jie. ^.^.-...i.ith r,tncnu na je zap
narodnih plesov pa je z sal razen gorenjskih tudii v se   nekaterih Ju8°slovan*bu. narodov. Nastopajoči so v ; dili izredno pozornost m deležni zasluženega prizna
• NA JESENICAH *> «*£
nevarnejše ozko , grlo na 1(>m eeku -ceste I. reda med no ^ Pošta in zdravstvenim G°^^.
zasilno razbremenili
zaradi
zom. Ta del ceste je bil Številnih motornih vOZ,LlL„šoev
sarjev, vprežnih vozil in Pe prometnim  nesrečam ze skozi najbolj izpostavljen
Na
VZgO"
opozarjanje komisije z* . ^ jo in varnost v prometu & ^
či.nska  skupščina  pred ^ uredila zasilno obvozno 7° • ^ je   predvidena   P^v^™ rie vprežna vozila in za Ko ^ in bo zmanjšala nevarnos kritičnem cestnem odseku. ^ voznica je mestoma ozka ^ bo treba nujno nadalje razširjati in predvsem P°° rt sati do parkirnega prostora v* hotelu Korotan. Čeprav J« ^ vozna pot zasilna in zan jena, pa daje pešcem m Q earjem kot  vpregam P^ggj, varnost, le-ti pa se je " — ne poslužujejo v celo
• MOJSTRANA --^e
dinskem    taboru   preJ rCj€U vzgoje v Mojstrani BO v v   ponedeljek   drugo  » ^ predvojaških obveznikov dročja jeseniške občine. prva, bo ostala tudi drug ^ pina v taboru 14 drii ,\A{X)CeV. prav tako nad 200 * J*
Udeleženci prve skup?^-0k, 6° zapustili tabor v V°^e*&ri0 v 14 dneh predelali Pre~^oV in teoretično ln
praktične se vrnili zdravi in okrepljeni na domove.
• V   GOZD MARt^J^
Planinsko društvo m Vo&eW> je pa dokaj delavno. ^ ^ letos je društvo PoZlV L,nodi javnost s predavanji, ^\po*i-v planine in z ^leti_Jtaflj^ vitev dejavnosti je mB -poar lo PD v nedeljo i^et n lfpo korensko sedlo. Izlet J £j» uspel in bo prispeval k ć]#o0v. aktivnosti posameznih
Prispevali so svoj delež
Na Jezerskem so v nedeljo odprli kiosk, ki ga Je finansiralo trgovsko podjetje Živila Kranj. Kiosk je predeljen v dva dela: v enem prodajajo sadje, zelenajvo in brezalkoholne pijače, v drugem pa droge-rijsko blago, kroparske Izdelke, časopise, razglednice ln podobno. Kiosk bo odprt med sezono.
Novost
ob Planšarskem jezeru
JEZERSKO — Preteklo nedeljo so na Jezerskem formalno otvorili poletno sezono. Ob tej priložnosti so se k prijetni zabavi ob Planšarskem jezeru zbrali številni domači in stalni ter prliožnostni gostje. Tudi tujcev ni manjkalo. Posebno maloobmejni promet na
Jezerskem letos beleži zelo velik razmah. Zanmivo je, da so samo v maju zamenjali toliko deviz kot v celem lanskem letu.
Staro Stularjevo žago ob Planšarskem jezeru so že preuredili v bife »Pri planšarju«. Plesišče in pregrado za vodo so zgradili kar člani gostinskega podjetja »Dom na Jezerskem« sami. Odslej bodo prijetne zabave ob Planšarskem
jezeru vsako nedeljo. Gostitelji nameravajo vsakokrat poskrbeti za domače mesne, jedi in okusen kmečki kruh. Raznim domačim stvarem je treba dodati še domačo godbo »Planšarje«.
Predvideno je, da naj bi bila nova restavracija hotela dograjena že v tem mesecu, pred gorskimi moto dirkami, ki so se sem »preselile« z Ljubelja. — S.
Gradnja hlevov na Sorskem polju. Prvi je že pod streho
O 30. junija se je po vsej naši % domovini končala letošnja % zvezna prometno vzgojna ak-O cija, ki je potekala vse od 1.
• aprila dalje pod geslom »Pro-9 metni znaki — činitelji var-
# nosti prometa.«
Za to akcijo so tudi pionirji, pionirke in prosvetni delavci prispevali precej svojega prostega časa, truda in naporov. Na razpis medšolskega tekmovanja, ki ga je razpisala komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu občinske skupščine Kranj, zajelo pa je vse pomolne osemletke in lude, ki imajo .šo pok4 razrede, se je prijavilo 15 osnovnih šol, torej vse — razen šole iz Naklepi, Jezerskega in Senturške gore. Šola Duplje se je za tekmovanje prijavi'a, ker pa ni izpolnila vseh pogojev pri tekmovanju, je kasneje izpadla,
V vseli 15 šolah je bilo v tekmovanje od 5. do 8. razreda zajetih 330.2 učencev, v samo tekmovanje pa je bilo, vkl.juveiiih 2754 učencev. Pismene naloge o prometu in prometnih znakih je pisalo 2344 učencev. Najbolj::.- so
poslali občinski komisiji. Med najboljšimi nalogami je posebni strokovna komisija ocenila nalogo učenke iz šole »Simona Jenka«. Naloga jc bila nagrajena s
brali
tem, da so jo pre ključni prireditvi. MeU** Učenci - pod vodstvom u
— so v tem času
izdelali * nih maket, izdelali so U     je ^ nih serij prometnih znak°*omPlat zanih plošč, lepenke, * iz pločevine. .fl 0
Imeli pa so tudi P^*^ prometni vzgoji, in s,c^2 uieO-ki se jih je udeležilo 50* £ cev. Tovrstnih filmov je 7 Sole pa so organiziral« medrazrednih tekmovanj.
is 11 <>ce ™ Organizirali so tucu »> 1  i k' valnih voženj s kolesi.
udeležilo 612 UC^Jf^ j* u je naredilo 764 "^,.,,0 i* pit za pionirsko zlato, bronasto prometno znae ■ j0 V okviru tega ^°f\pf v Prešernpvcm g!ctlal|,>L.ztlclkov' tudi razstavo tehničnih 1
tudi i-^niH
. nastopi'0 1 znakih«, na kateri )t etl3.
"> »e iz *****
Posebne strokovne '     » v3f-ih je imenoval'. ^^'l.^jrjf
jih
je času
Priredili so pod naslovom »V se
ic imenov; nost prometa, spremlialc in končno t Nagrade so prejr " osemletka »Franc lo    'Vlavčiče, »'
5 flolo iT .oIe.
•riiie
t"
Sira: išče, Žabnica in Cerklje. -- c-
1 11"-•le: l'
' seli8? .uci.ian   ■ ,.0«
J
SREDA
mali oglasi • mali oglasi
_^Wdno prodam visečo mesar-J"j> tehtnico za 250 kg, prešo za
ISf!S--VOSelt 7' vrečo, 3 škripce ^ičnih velikosti  in  sumi voz.
^Bogataj. Železniki 0 2540
"Odam stoječo črno deteljo, ^jfija Cimžar, Zg. Bela 21 2549
""»dam 2 nova vozička z derca-Naslov v oglasnem oddelku
B «wt 2550
nj«f     prodam zel° dobro ohra' motorno    kolo »Maieo«
VzanT"1 noveJšega tipa. V račun mem dober moped aH motor ^125 ccm. Šenčur -Prod
C S* kumik za 20 kur. u' «a Klane 49
2551 Kranj, 2552
ostalo
sem
bgubi!
pisalni   stroj na
Poštenega
J*0ti t."" napmšam-  da  mL ga nagradi vrne na železniško "J^Zabnica 2553
«jj p-Tr   inženir   išče prazno bližnTvlieno S(ybo v Kranju ali Oglasnu 0iCOlici- Oddati ponudbe v "w*sni   oddelek   pod -Inženir«
Star«« 2554 jfjfc«*«. K o« pa bi vzela na po-
studentko zaradi družbe.
hvab,  Senično 23
Racija ^»Prošar
»ki
Mašče:
Planini
Križe 2555
m osebo, ki je na Vodili nosila torbo z dežnim ^.<ta sporoči svoj naslov v
^Mn^delku 2556
vrniti I,      ^osim proti nagradi
*rna nSlbl° Bohinc Je bila iS, lovska terijerka mi ;n mi   ° p^,jana- Kdor jo izsledi Kranj     ■ dobi nagrado. — Smole
v {jro.Mstičnem trsov>kem podjel-ju »■Živila« Kranj, Veletrgovini • Loki.« Skofja Loka in podjelju »Vino Gorenjka- ,Tc.šeni?e.
Gibani e prebivavstva
NA JESENICAH
Poročili so se: Bar i-a Petru , tov. delavec in Ivka Jelušič, gospodinja
Umrli so: Alojz Besednjak star 57 let: Bogomir Selak star 31 let; Ras«ko Radin star 28 let; Frančiška Korošec stara 85 let; Alojz Virjant star 61 let; Gregor Vister star 70 let; Erich dr. Svvobilek star 56 let.
Rodile »o: Marija Kelih — dečka, Ljudmila Zvan — dečka, Marija MalošeJ: — dečka, Marija Vil-man — dečka, Ana Cimžar — deklico, Ljudmila Burja — dečka, Anica Repinc — dečka, Ivanka Valjavec — dečka, Ernesta Mi-klavčič — dečka, Francka Mohorč
— deklico, Antonija Oman — deklico, Kristina Markovec — deklico, Ana Arnol — dečka, Marija Noč — dečka, Marta Soklič — dečka. Mina šabič — deklico, Alojzija Hlede — dečka, Mira Kos
— deklico. V TR2ICU
Poročili so se: Alojzij Gros, ta-petnik in Frančiška Ostronič, profesorica; Janez Mežnar, delavec in Ljudmila Kondardi, delavka.
Rodila se je: Polonca M««v
S sodišča
objave '
*a niord    1 na SV0j želodec. ki
***ttlmi * »Jravitc brezuspešno z Musili edlkament«. Sle Že po-k°vih*m n ?*e,dcnS«,1*m In učin-*aškim  p"roanim zdravilom: ro-
^jte Ra    *   l<< vrelcetn- Zahte-v trgovini, te ga pa dobe
tržni pregled
v Kranju
Češnjo 100 do 120 din, breskve 140 do 180 din, marelice 180 do 200 din, hruške 120 do 160 din, slive 120dm, paradižnik 120 din, krompir 35 do 40 din, solata 50 do 60 din, grah 120 din, čebula 80 do 90 din, česen 200 din, suhe slive 180 din. skuta 180 do 200 din, ajdova moka 220 din za kg; borovnice 100 do 120 din, jagode 300 din, kaša 140 din, ježpren 120 din, lisičke 100 din za liter; korenček in peter-šilj 20 din za šopek: jajca 33 do 35 din, piščanci 400 do 550 din. kokoši 600 do 900 din.
Vinjeno*! še vedno gospodari na naših cestah
I "'    u'-WlflTjK\' ' f'Ji .*fzlilW
Pri okrožnem sodišču v Kra-rifti pomenijo primeri hudih ka/.-I nivih  dtJjalBJ  zoper varnost jav-r.c-ea prometa vse višji odstotek. Vzro!.-; za taka dejanja so nam i danes Že predobro znani, promet-! ne  nezgode  pa  sc  kljub temu j množiio se kar naprej. Na cestah se pač pojavlja iz dneva v dan j vec   niotoiizirancev.  ki  si drug ; drugemu vedno bolj  krčijo že ! tako skromne cestne širine. Ker ! sc marsikateri voznik Se ne za-| veda, da narekuje vedno hujša gneča tudi vedno večjo previdnost in obzirnost, sc množijo tu-di primeri, ko že manjša malo-j marnost  povzroči  hude, če ne j celo najhujše posledice. Ni treba j izgubljati besed za trditev, da sta vinjen in brezobziren voznik neprestana  nevarnost  za najtežje , posledice.
V preteklem tednu je sodil senat našega sodišča pod predsedstvom sodnika Milana Gasparija voziku, ki spada v to zadnjo kategorijo, Janku Podgoršku, osem-indvajsetletnemu kolarju s Police pri Vodicah. Le-ta je namreč zakrivil v vinjenem stanju in z objestno vožnjo 30. maja 1961 v Cerkljah smrt sovozača na motorju, razen tega pa še hude poškodbe petletnega otroka, ki mu je prišel pod vozilo. Vozil je tokrat skozi Cerklje na svoji »Javi« opit še težje vinjenega svojega znanca Cirila Berganta. Pred srečanjem z avtobusom mu je prišla pod kolo petletna Anica Mu«
l*da]a I ^*mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmm**mmmmmmmmm
Tek<*l A t,ska cp »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -*4-73, ode Pli NB v Kran1" 607.11.1-1» - Telefoni: glavni urednik ^^mnar01""1 urednik 21-90, uredništvo ln uprava 21-90 — Letna ^a-nez«. * znaša 1309 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, številka 10 dinarjev, sobotna številk« pa 20 dinarjev
šič, ki se je mudila z drugimi otroki pred cestiščem. Obtoženec je zbil otroka nekaj metrov naprej, kjer je obležal s pretresom možganov, njega samega pa jc zaneslo v levo, kjer se je še nekaj časa lovil. Vinjeni Bergant mu je pa pri-tem še prej porušil ravnotežje, tako da sta oba omahnila na asfalt. Ker je vozil v usodnih trenutkih še vedno s hitrostjo prek 40 km na uro, jc bil posebno za Berganta udarec zelo hud. Dobil je zmečknninc možganov, ki jim je pa po prevozu v bolnišnico podlegel.
Obtoženca pa vse to še ni spametovalo. Konec oktobra istega leta je povzročil v znova opitem stanju na vožnji skozi Vižmnrje 2 osebnim avtom karambol z dm gim osebnim avtom. Povzročil je sicer samo materialno škodo, okrajno sodišče v Ljubljani pa ga je obsodilo zaradi težke vinjenosti in ker je ugotovilo, da je bil v začetku Jeta tudi že upravno kaznovan zaradi cestnopro-metnega prekrška - storjenega prav tako v vinjenem stanju, nepogojno na štiri mesece zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti.
Senat okrožnega'sodišča v Kranju, ki je lahko izrekel sodbo za glavni primer iz Cerkelj šele sedaj, ni mogel upoštevati obtožen-čevega zagovora, da je vso nezgodo zakrivil le otrok, ki je nenadoma skočil na cesto. Otroka je obtoženec videl še pravočasno, a je vozil z nezmanjšano hitrostjo in še z opitim sovozačem brezobzirno naprej. Zato ga tudi zadene vsa kazenska odgovornost. Sodišče ga je obsodilo ob upoštevanju sodbe okrajnega sodišča v Ljubljani na eno leto in en mesec strogega zapora in mu odvzelo vozniško dovoljenje za štiri leta.
OBVESTILO
O PRIGLASITVI SEčENJ ZA LETO 1964
Vse gozdne posestnike, upravitelje in koristnike gozdov na območju občine TR2IC, ki niso sklenili koopera-cijskih pogodb z gozdnogospodarsko organizacijo GG Kranj, GO Tržič, obveščamo, da bo GG Kranj pri svojem obratu v Tržiču, Cankarjeva 19 sprejemalo priglasitve sečnje za leto 1964 od 15. do 31. Julija 1963.
Obrazec za prijavo sečnje se dobi na GO Tržič.
Prijavo jc treba opremiti z drž. koleki v vrednosti 250 dinarjev.
V Tržiču, dne 1. VTT. 1969
GG Kranj — GO Tržič
Ho£& hom Počedil dve ali tri P*dle ^'„."'ndnostt, ki so mi »»»o«.   oc.1 na Mestnem trgu. Ni
*«' ;/[ftrehafni« pa nisem stikal, %Kbll° Preveč vroče.
s"n°oSi,emiSrCjdi trga pasel Wa' *tor *„.) pa'£lh da jc parkirni pw-
V-hti ,nl-prekrn 2 belim peskom.
«• na p.\ la sem tudi opazil da
tr%°vinn Prc'l s-tmopostrc/.no
™*°Vai: T i i n)lm 0 namn'c *• ne bi'* /o'"V':', rastran tega
\^eZz rr°rki F.:ido pa sem
HŠ* »*lo?irbod° d.etavci< w % j., QZHl  Material,  po ko>i-
l°sk0   l    Pastor tudi pospravili.
Wa'e-poskrhel° *a leP° Pr-J V' 2'1m ho to zelo hva-hl^den%e\ ** H bilo lePo, če T**' dr»Si pa paral.
# Na tamkajšnjem trgu je tudi poslovalnica trgovskega podjetij »Žeteznina*.   Zares   — pripraven
prostor za trgovino so si izbrali — ljudem na očeh — kot pravimo. Manj navdušen pa sem bil nad »priročnim^ skladiščem, ki so si ga tisti iz trgovine umislili kar pred svotim lokalom. Tamkaj so ležal; nekakšni zaboji, pa cevi in Podobno. Prav nič lepo na pogled! Toliko boli — tako so povedali liudjc — ker tisto skladišče poco-sto dopolnijo r. novim blagom. Kaj res nima trgovina *a ^skladiščenje I svojih zalog primernejšega prosto-;
™ .       , ,       ■ ]
# !''.-, -r se ■■' fei it  ' vrnimo k. tistemu del:i trga ob hilah, ki jc lepo nasut s Peskom. Na žalost Pa \ ni zeč txkn brezmadežno Ust. Ne- j kalerv  stanevavci  <o  namreč  za-1 gali drva in v pe<ku so ostale yt,-\ like rumene lise žagovinr. Seveda ' brez te pri žaganju ne gre, pa .iti- '. di  drva   morajo  hiti.   Kliub tetku pa r.e bi bilo treba onečediti peska.   Zato   majhen   nasvet: Tam, kier žagamo, odmečimn  oesek, ho
pa zagovino pospravimo, prostor spet posujemo z odmeimim peško*;:. No, ali ni preprosto: hi k ir c ?:. -
bolj važno: prostor ostane bel — brez primesi žagovinc.
# Najbolj nerodno pa 'c lo, da se bodo prav Ločan: čez dan ah dva pritoževali nad neurejenostjo Mestnega trga. hi kdo bo krivi Prav gotovo komunalno podjetje, morda turistično društvo in se kdo. In spet bo treba pripeliati tovor* nuik peska in tako v nedogled... Loškega Mestnega trga pa res $ ni treba zasuti.
9 Pravi  kamen   'pot k- ;>,;
glavna cesta, hi se •:-jtt«.i
skozi te
zersko proti meji, Ct bi bi': a.-iab tirana, bi bila neprimerno bol' privlačna tudi W s Prehajava:, ki b; se radi po n*jbUi">i poti razmicati' po dolini. Gosti oblaki prahu, k; iih dvigajo mnogi avtomobili, pa prepodijo še tako navdušene sprehaja vce in občudovalce Jezerskega. Taksna asfaltna prevleka sicer ne bi bila skromna investicija, kazalo p t bi jo upoštevat: takrat, ko bodo
I aŠfaltfrdU cesto med »Katiomrjem« \':n Jezerskimi.
• Nil     "t,s; problem ni c-<■:.<.
ki pelje < Hu< na kranlsko poko-: pališče. Ce ic včasih veljala za pri- j \ ietno in zelo obljudeno sprehajali-I šče, tedaj lahko danes trdimo prav , I nasprotno.. rfvtomok:li, ki se je I bolj in boh poslužujejo, so docela i zagrenil''   r&iskovvvce   pokopališč t :
in sprehaiavce. Kai ko bi bili bdi t , uvidevni in, bi po tisti cesti vozili. j počasneje! Jako vsa'' ur bi dvigali^ j p:rvcl:':ib oblakov prahu.
•> Zirjhvtoičani    se    pfiudtt «•••> j nid muhami, k- <<> ta-ku :jc:,:sc:t''-,'rs'rane,   d(t , vdirajo   v   tamh.v} : -i 'mcsn:cn in  <e' tt&shiahi  ?. niham. Jar. bi pr. rad poznal muhe, "ki sel '• mesnicam in mesu izogibajo. Seveda ny. risarju 'le priporočam malo' .':(■;;(■  Morda b'< se le daln noseč',\ da muhe ne, bi kar v- roiih pose-, dale po meni.  Neki, hudomušnem J predlaga  tole:  »l*o<ku:ite s .pro-\ metnim    znakom    PARKIRAN/P NA MESU PRPPOVFDANO' Vas pozdravlja vas
BODICAR
^TOR GOLOSOVSKI
belilu verjeti
ISa ^opih'loaorn sem se sestal z Mašo. Na sestanek je pritekla J°toval v p"?,51 ,n zardela. Telefoniral sem ji namreč, da bom od-2rierriirjena i    k" ^° scm stal pred njo, se mi ie zazdelo, da je »M >>Bi '»ni hhVmalce PrestraŠena.
v*orda iih i       Začasno prepustili ta pisma?« sem jo poprosil.
'•In kaj n°m rnoraI pokazati tam, kjer bo trebam v i<ŠR ne varriet'avate storiti?« se mi je zazrla naravnost v oei. ♦,Ta mati i*^?"' ^rav tako kot v» sem prepričan, da je bilh naiino nr° ,a- Poskušal bom najti dokaze, ki bi potrjevali »Hval, Prepričanjc., M.-.*:8'* Jc tiho d<
Pied
odhod
.^aša
ho dejak
da rnTd'6, '/'roc''a pisma. Vzel sem jih in videl v njenih Veniip ,, -,e nekaj, kar ji pomeni najdražjo svetinjo — zato, »m. J\vame. ,
0lTi- iz priu0!0,' Maša,< sem rekel. »Morda se bom oglasil s »is«
^a do      trUiP   *m^a* ^udo sem hrepenel, da bi me pOspre-Jo yn       "i^ke postaje, vendar nisem bil dovolj pogumen, da
*a to
tudi
1 Poprosil
tel Vlal- Je 7- 4-
iw'n se tako? V Prijel v Pribelsk ... Kovček sem pustil v ho-nel ^kcga ari PT1vil v oblastni komite partije. Vodja oblastnega poraza" in-a T<.mi'in 1« bil postaren debelušen moški prija*
Ma.*2dravo ^ promclJivih oči. Sprejel me je kot starega znanca: ln 8a ge\   V° V*8 članek s? I« mcnua zamudil, še ni izšel. In   0vedal natjsnili? Vsak dan prebiram časopis.«
kra,u Ponudil   i^u novost ° Pismih Ljudmile Zaikovske soprogu in   Vraeal nt'      bl ilh Pobral. Tomilin je počasi bral in se več-^^elo je'  1 e'. odstavke. V njegovi pisarni je bilo zelo toplo P'sarniškem lepilu. Na visokih policah, ki so se-
gale prav do stropa, so stale lepenkaste škatle z arhivskim gradivom.
Ko jih je prebral do konca, se je Torrlrn obrnil k meni. Njegov obraz ni bil več dobrodušen. Njegov i/?az je bil zbran in strog.
>Kaj menite o tej stvari?« sem neuCaka.no vprašal.
Ni odgovoril. Odmaknil je stol, zlezel po lestvi in vzel z zgornje police lepenkasto škatlo.
Iz nje je potegnil snop porumenelih papirjev. Nataknil si je naočnike in pričel listati po dokumentih. Naše! je, kar je iskal, in mi brez besede ponudil papirje.
Bil je kratek zapisek, napisan na lističu s kemičnim svinčnikom. Vsebina je predstavljala le nekaj vrstic:
»Draga Varjuša, prosim te, prlnesl mi v zapor čisto perilo. Mislim, da nas še ne bodo Izpustili. Človek, ki mu kaže verjeti, mi je povedal, da je vse .izdala predavateljica Ljudmila Zajkovska. Povej našim, ko bodo prlšH, naj jo ob pravi priložnosti na to tudi spomnijo. Zaenkrat Je tudi onu v zaporu, vendar najbrž upa, da se bo Izmotala prek naših hrbtov. Več ti ne morem pisat). Nc pozabi na perilo. Ljubi te Ostap.«
»To pismo je napisal strojevodja Ostap Timčuk ženi, preden so ga obesili,« je strogo dejal Tomilin. »Prosim, obrnite prvo stran tega spiia pa poglejte, kaj piše v njem,« mi je ponudil nov sveženj papirjev.
Storil sem, kakor mi je dejal, in na prvi strani zagledal besedilo, napisano na pisalnem stroju v nemščini. Na koncu jc bilo pri pisano še besedilo v ruščini. Prebral sem naslednje:
»Poveljniku politične policije mesta Pribclska, gospodu sturm bannfUhrerJu Kdrnerju, pošilja prelskovavec 3. odseka obersturm-ftihrer Bronke. Raport. 21. Julija 1942. Dovolite, da vas s tem spi som obvestim, da je Ljudmila Inokentejvna Zajkovska, ki Je v preiskavi v zvezi z zadevo Ilegalne komunistične organizacije, danes, 21. julija 1942. leta, ob 13. uri ln 40 minut izjavila v svoji celici, da želi olajšati svoj položaj in bl zaradi tega hotela povedati nekaj važnega. Ukazal sem, naj Zajkovski prinesejo papir in črnilo. Last noročno, v moji prisotnosti in prisotnosti prevajavca gospoda Cu-dovskega je napisala izjavo za vas, ki Jo prilagam. Pričakujem vaše napotke o tej stvari.«
Ljudmilino izjavo sem prebral že poprej. Napisana je bila z vijoličastim črnilom, s pokončno in drobno pisavo, brez madežev na papirju... Takole sc je glasila:
Drago Vresnik
ZAKLAD NA OBALI
Ko so prišli do zaliva, so se prepričali, da je prostor za taborjenje res izvrsten. Grmičje, oljke in borovci so obkrožal) ozko travnato ravnlnlco hi ponujali prijetno senco. S ploščadi Jc peljala k morju stezica. Majhni valovi so se penili na peščenem obrežju in jih vabili: Fantje so odložili nahrbtnike )n strmeli v morje, ki se je za zalivom izgubljalo v sončne daljave.
»Najprej postavimo šotor,« Je odloči) Bojan. »Poiščimo primerne drogove iu razonimo platno. Jure, napravil boš okrog šotora ogrado proti vetru. Mišo, skoplji jarek, da nas v dežju ne bo zalila voda. Tamle pod oljko sezidamo kuhinjo.«
»Najprej se okrepčajmo,« je predlagal Mišo in razvezal svoj nahrbtnik.
Okrepčali so se. Nato so se lotili dela. Jure je skladal kamne okrog šotora, Mišo je kopal Jarek, Bojan je našel pripraven drog ir. razpel šotor.
Ni minilo pol ure, pa je bil šotor postavljen. Fantje so shranili vanj prtljago. Zadovoljni so bil) s svojim nov)m bivališčem.
»Notranjost šotora uredimo pozneje,« je rekel Bojan. »Pojdimo
sc kopat!«
•Kuhinjo bom postavil sam,« je rekel Ture. »Kuhar sem jaz;«
»Uredimo si še prostor* z.i sončenje,« je rekel Mišo. »Napravi! bom tudi vodnjak. V zemljo hom zakopal našo pločevinasto Škatlo in nanosi! i<»' <•
Odpravili so sc na obalp in poskakali v morje. Voda Je bila pri kraju plitva, nato je naglo prehajala v globino. Osvežili so se, očistili kos obrežja in s) pripravili pc.;ek za sončenje.
»Čudovit kraj,« je hvalil Mišo. »Kako bi krstili naš tabor!?«
»Najlepše bl bilo, če bi mu rekli: Mor&ka zvezda.« v
»Uh, to je otročje,« je reke) Mišo. >:Tako krstijo svoje kolonije navadno šolarji, ki gredo skupaj z učitelji na taborjenje.«
»Kaj predlagaš?« je vprašal'Bojan.
*Vestc kaj,« je kriknll Mišo, »naš »abor se bo imenoval Tabor morskih piratov!«
»Gospod Korner! Prepričana sem, da ml boste verjel), če brjh oovedala, da sem v ilegalno, organizacijo zašla popolnoma po naključju. Bila sem članica Komsomola in tako so ml pač i kazali, naj ostanem v mestu za zvezo. Nihče me ni vprašal, če s tem lud: soglašam. Nisem Jih zavrnila. Kakor veste, sem b))a v šoli preda vateljica nemškega jezika. Prav dobro poznam vašo čudovito ku>-turo. Duh velikega nemškega ljudstva ml je bil vselej drag ln* razumljiv. Spoznala sem, da je sovjetska oblast velikan na glinastih nogah. Zaradi tega sem prepričana, da bl lahko z vami sodelovala. Toda voditelji komunistične partije so me držal) krepko v svojir rokah. Bala sem sc jih in se nisem mogla otresti njihove obiosii-Zdaj mi grozi smrtna kazen prav zaradi takšnega neodločnega ita-čllša. Vendar nisem vaša sovražnica ln to vam želim tud) dokazati. Gospod Korner, sporočam vam prihnke in Imena štirih per^-mbnit. krivcev, članov štaba, najbližjih pomočnikov sekretarja -.urinega mestnega komitela GEORGUA LAGUTENKA. ki je zdaj ££r»rit. TI ljudje se zaenkrat svobodno sprehajajo in še vedno .škoduje j o nemški armadi. Pretvarjajo se, da so lojalni do okupacijskih oblasti, skrivaj pa opravljajo sabotaže. Imena teh ljudi so nas)ec.nje.: OSTAP TIMČUK, stanuje na BlUvarju Karla Marxa štev. ]h*W°-vanje 3. M1HALJEV1C TARAS, stanuje v Korolenkovl ulici ReV. 8, stanovanje 1. VASILIJ GALUSKA, stanuje v Krafinogvardejsk:1 ul c štev 12. stanovon.«c 7. GAJEVOJ SEMJON, stanuje v Ulici Ck«lova štev. 5, stanovanje 9.
Omcnlcna četvorica |e v noči med 28. in & "»je« *^2. ieta razstreMa železniški most čez reko. Zločin so storil) po ukazu Ge-orgija Lagutenka. Njegov ukaz sem posredovala osebno Timčuku 28. maja v njegovem stanovanju. *
O drug) podlahti dejavnosti vam bodo lahko povedal) sami na zaslišanju.
Upam, gospod Korner, da bom s 16 svojo uslugo rešila lastno življen'e. Le sestlndvalset let imam. Živeti želim, ker sem mlada in nisem "storila kaj hudepa. Obljubljam, da bom tudi v prihodnje sodelovala z nemškim) oblastmi. 21 .Julija 1942. leta. Ljudmila 7ftj-kovska.«
»Kakšno icsnico neki bi radi našli?« me je vprašal Tomilin in zapri dosje. »Mar tole ni popolnoma jasno?«
SREDA, 10. julija
1963
Arheologi berejo zidove
Arheološka izkopavanja odkrivajo zanimive in pomembne podatke o dogajanju na lepem koščku zemlje sredi Blejskega jezera
Vse so razkopali...
Ste namenjeni na otok? Eh, tam so sedaj vse razkopali. Le zakaj toliko brskajo in brskajo. Prav nič mi ni všeč to početje.« Tako je modroval star Blejčan in videti je bilo, da mu je zares žal, da je cerkvica in nje-
na okolipa precej razdejana. Tudi meni bi bilo verjetno tako, če bi ostala samo pri svojih opažanjih. Sprva niso vsebovala veliko več kot slike o razkopanem podu v cerkvi, o kupih kamenja in nekaj skeletih ter razritem prostoru na severnem delu.
Raziskovanja Blejskega otoka so se začela že v lanskem letu, nadaljujejo se letos, zaključena naj bi bila predvidoma prihodnje leto. In zakaj so začeli z njimi? Narodni muzej želi raziskati problematiko kolonizacije Slovencev. Proučili bodo celo vrsto primernih krajev, Blejski otok je bil na vrsti prvi. Tesno ob tem je.tudi turistični pomen otoka. Po zaključenih raziskavah naj' bd dobili otok, kakršnega si želimo v sklopu blejskih lepot in zanimivosti. Predvideno je, naj bi vse najdene zgodovinske predmete in obstoječe objekte strnili v urejeno in enovito celoto, ki bi predstavljala edinstven muzejski objekt in izredno turistično privlačnost na našem območju.
Osem cerkva
Vidite tamle del zidu?« »Vidim.«
»Pa onegale, ki poteka v loku?«
»Tudi tega vidim.«
»... in tistega, pa .,.«
Vse to, kar se je skrivalo pod tlakom v cerkvi, je prav lahko videti, precej teže pa razumeti, za
Prostor ob severni strani cerkve, kjer so našli večje grobišče. Spredaj vidimo ostanke kamnitega zidu
kaj pravzaprav gre. »Govorico« zidov mi je potrpežljivo (nepotrpež-ljivih arheologov verjetno ni) razložil kustos za arheologijo Narodnega muzeja v Ljubljani VINKO ŠRIBAR.
2e lanske raziskave so mimo sta-roslovenskega grobišča odkrile de-j le zidov, letos pa so pod cerkvenim tlakom odkrili več njihovih I plasti, ki lepo začrtujejo tloris J objektov, ki so jim pripadali. Na tem mestu so (kot je glede na najdbe mogoče trditi) že skoraj celo tisočletje zidane cerkvice. Našli so ostanke zidov dveh cerkvic iz romantike (okoli 11. stoletja). Med njima in današnjo baročno cerkvijo so stali tu še štirje objekti; vsak izmed njih je izpodrinil predhodnega, a od njega prevzel lego, prostor oltaria in podobno.
Nekateri sledovi opravičujejo domnevo, da je bil tudi v pred-krščanski dobi na otoku kultni prostor. Znana je navada pokri-stjanjevavcev, da so porušili pogansko svetišče in na njegovem mestu zgradili svojega.
»Zvonček želja« je baročni stavbni mojster (v tej dobi so bili taki zvončki precej razširjeni) namestil prav nad prostorom, kjer so bili oltarji prejšnjih cerkva in tako nevede potegnil rdečo nit v zgodovino.
Življenje na krpah ilovice
Dve sondi, ki so ju izkopali že lansko leto, sta pripomogli do spoznanja o človekovi navzočnosti in delovanju. V prazgodovini je bil otok skalnat. Le kotanje so bile prekrite z ilovico. Nad 15 centimetrov debelo plastjo ilovice so našli keramiko, preprosto orodje in hišni lep — ostanek bivališč iz prolja in ilovice. Cenijo, da so te najdenine iz 8. stoletja pred našim štetjem. (Ni še znano, če je človek po tem času pa do novejše dobe še kdaj stalno bival na otoku.)
Pod cerkvenim tlakom je več zidanih grobnic. Na sliki: pri odkopavanju skeleta
Ker ležijo ostanki romanskega zidu že 75 centimetrov nad skalo, je iz tega mogoče razbrati, da je od 8. stoletja pred našim štetjem do 11. stoletja po našem štetju plast humusa na otoku za toliko narasla. Zaradi intenzivnega življenja na zemljišču se je pozneje višala mnogo hitreje ,od 14. stol. do danes, se je na primer povišala za okoli 60 centimetrov.
Studenček pod kapelico
Zaradi podrobnejše sU^°vajo teklosti otoka prihodnje leto boufcX' pro-predvsem njegov južni'_x„tja P'*'
učiti bo treba tudi vPrasa, Jbneg3 ne vode, pristanišč in P°ao . p0cl Zanimivo je, da so pred dne fl kapelico odkrili pozabljen ček, ki izvira iz žive skale. g^
Šport • Šport 0 Šport • Šport # Šport • Šport 41 Šoort 0 Šoort • Šw>rt ft Šnort # Šport 0 Šport & Šnert 0 Snort ^ $r
Voiaki
športniki v Kranju
Tudi letos delovna
Kranj, 9. julija — Danes je v Kranj prišla skupina naših atletov, ki tronutno služijo vojaški rok v JLA. Na novem kranjskem stadionu se bodo pripravljali na vsearmijsko prvenstvo in na državno prvenstvo v atletiki, ki se ga bodo udeležili v dresih JLA. Med vojaki — športniki smo opazili tudi enega izmed najboljših metavcev kladiva vseh časov Gubijana. Kot smo zvedeli, bo v Kranju treniral me-tavce, medtem ko bo trening tekačev prevzel poznani dolgo-progaiški reprezentant Stritof, kratkoprogaše pa bo treniral državni reprezentant na 400 m Sabolovic. - 2.
Zvezdna vožnja »Bratstva in enotnosti«
Letošnjo zvezdno vožnjo »»Bratstva in enotnosti« je Avto-moto zveza Slovenije priredila na dan borca. Proga je bila dolga 256 kilometrov, v treh kategorijah (do! 750 cem, do 1100 cern in nad 1100 oom) pa se je je udeležilo več kot 300 avtomobilistov.
V »najšibkejši« kategoriji je šesto mesto osvojil član tržiškega avto-moto društva Milan Česen, v »srednji* je bdi Skofjeločan Jože Hauptmaa peti, Jeseničan Ivan Arzonšek pa deveti, medtem ko je v kategoriji avtomobilov z več kot 1100 ocm z najmanj kazenskimi točkami zmagal član jeseniškega avto-moto društva Zvone Spet, drugi pa je bil prav tako Jeseničan Jože Kosir.
KRANJSKA GQRA - Občinska skupščina Jesenice je priskrbela sredstva za dvomesečno izsekava-nje in urejevanje smučarske in sankaške proge na Vitrancu. Medtem ko je delala lansko leto na Vitrancu smučarska mladinska de-J lovna brigada, dela letos IX. MDB »Mauser Vlado-Ronko«, ki jo sestavljajo srednješolci s področja občine Rudnik-Vič v Ljubljani. Sto brigadirjev izsekava in urejuje teren v dveh izmenah po šest ur dnevno. Vsak dan presegajo normo za povprečno 20 odstotkov, presegli pa so jo nekajkrat tudi že nad 50 odstotkov in bodo določeno delo opravili predčasno.
Komandant brigade Marička Korunlč je s prvimi uspehi zelo zadovoljna in meni, da bi edino dolgotrajnejše slabo vreme lahko motilo delo brigadirjev. B-igada injfa lepo urejeno naselje »Peter-Rupar-Pero« v bivšem kopališču' Jasna v Kranjski gori. Tudi tu je za brigadirje lepo preskrbljeno. Vsako dopoldne imajo ustni časopis, ob večerih pa prirejajo razne priredit ve. Doslej so imeli že dva brigadirska večera, proslavo v počastitev dneva borca, srečanje z zagrebškimi pionirji, ki imajo v Kranjski gori svoj počitniški dom, in nogometno tekmo s pripadniki JLA. Ob nedeljah pa je predvi-
Poletni slalom
Smučarski klub Triglav bo v ponedeljek, 22. tega meseca, priredil tradicionalne tekme v slalomu na plazu za Češko kočo. Za to poletno smučarsko tekmovanje je zelo veliko zanimanje in se ga bo razen številnih smučarjev udeležilo tudi precej gledavcev. Do smučišča je z Jezerskega uro in pol hoda.
Tekmovanje bo ekipno za pokal športnega društva Triglav, za ekipo pa bodo nastopali — 2 člana, 2 mladinca in 1 ženska. Poletni slalom bo zanimiv tudi zato, ker bodo na njem nastopili tudi ne-kafterivđrtavni reprosrentantje. - Z.
mladinska igada
den izlet. Medtem ko so si prvi dan ogledali Vitranc, so organizirali v nedeljo izlet na Vršič.
Brigadirje bodo obiskale tudi kulturne skupine in med temi ludi komorni zbor jeseniške Svobode. Srečali se bodo z mladinci tabora predvojaške vzgoje v Mojstrani. Posebnost v naselju je pa »RADIO KRANJSKA GORA«, s katerim obveščajo brigadirje o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu, predvsem pa dajejo s pomočjo lastnega • radia brigadirjem razna navodila. Sedanjih sto brigadirjev bo ostalo v Kranjski gori do konca meseca julija. S 1. avgustom pa pride za mesec dni nadaljnjih sto brigadirjev iste mladinske delovne brigade. - P. U.
Oh odmoru v prvi moški remshl.ik&$a**i*t**^ M*i
Prednost domačih igrišč
Po odigranju treh tekem jesenskega dela prvenstva so košarkarji v prvi republiški ligi naposled odšli na odmor. Vendar le za krajši čas; čez dva meseca bodo že zopet nared za borbo za zadnje odločilne točke. Precejšnja izenačenost v letošnjem tekmovanju je povečala vrednost zmage, ki skoro v vsakem kolu pomeni premik na prvenstveni lestvici.
Se najbolj trdna in vnaprej oddana so mesta pri vrhu m na dnu. Slovanu Tivoli skoraj zanesljivo ne bo vzel prvega mesta, Tivoliju pa drugega prav gotovo nihče. Prav tako bo Maribor kot pribito obsedel na dnu. Ostalih sedem moštev je tako izenačenih in po točkah tako skupaj, da ni moč zanesljivo napovedati niti ti-
stega, ki bo skupaj z Mariborom zapustil ligo.
Če bi le hoteli to prognozirati, bi dali »prednost« Domžalam, ki že sedaj po točkah zaostajajo, in Elektri, ki ima v zadnjih tekmah težke nasprotnike. Obe moštvi naj bi imeli ob zaključku po 14 točk, vseh ostalih pet pa 2 ali 4 točke več. Še največ upanja na tretje mesto ima ljubljanska Ilirija. N
Med   značilnimi ugotovitvami i letošnjega republiškega prvenstva je prednost domačih igrišč. Le i vodeča Slovan in Tivoli sta do-I slej zmagovala t.udi v gostih, doma pa ima le zadnji Maribor negativno bilanco.    Gostujoča moštva  niso  skupno  osvojila niti tretjino točk, ta delež pa se bo do zaključka prvenstva verjetno še zmanjšal. Med izrazita moštva
domačega terena lanKO** Trj. Lesonit  iz  Ilirske Bistu • glav in Ilirijo.
LESTVICA ,20
i SLS *
Slovan Tivoli Branik Triglav Ilirija Lesonit Ljubljana Elektra Domžale Maribor
12 10 12 9 12 12 12 12 12 12 12 12
6 6
6 6
6 6
5 7
5 7
4 8 3
6 - 666:652 g ' 708:703 }J
i:/v-' 733:748 g
Prvo tekmovanje »Od spomenika do spomenika« je — predvsem kar se tiče udeležbe — dobro uspelo. Led je prebit in prihodnje leto to tekmovanje lahko postane osrednja gorenjska športna prireditev ob dnevu borca. — Na sliki vidimo prihod na cilj, potem ko so tekmovavci pretekli že 20 kilometrov poti
Vrstni red na domaČih V jO
Slovan 12 (+187). Tri» ^ (+37), Lesonit 10 (+*7''LjublJ** 10 ( + 18), Tivoli 8 (+W>> ' polena 8 (+38), Branik 8 (+^')Ma: Žale 8 (-17), Elektra 6 l-r ^iv0u ribor 2 (-44); v gos«"' gjek/ 10, Slovan 8, Branik 4 l«%^ Hitra 4 (—62), Triglav Z l-T /^51),
$*l (-'3SLJ87!JanLesonit * Maribor   2   (—o/;, g (—109), Domžale 0. - *"
Športno srečanj^ jeseniških železarJeV trboveljskimi rudarj^
V minulem tednu so ^\xq0* niški železarji-športniki vabiltf ljah; odzvali so se nam\,nika y" sindikalnega odbora ^iatelJ8^ bovlje-Hrastnik na J™ boj s° športno srečanje. Mea Sabtf. se pomerili v nogomet^ streljanju in kegljanju- raZgll * cenim rezultatom so e0\teW nogometu in streljanju, blU ko so v šahu m kegu močnejši domačim- priv3bil3j
Vsa tekmovanja so «jnoV, *l dokaj lepo Število.domaji ^
so kot gledavci pr*P^£v pitvi prijateljskih 0*gj in J rudarji zasavskega n«J seniškimi železarji. um„knlcr^nJ: da je ob zaključku sPre in pri razglasitvi ^^^t govoril  predsednik   >ih sr* odbora o pomenu tou     paj m fcanj ter poudaril zc}'"'    ,ned r, postala športna sreiani^^lfi seniškimi železarji in ml rudarji tradicionalna.
Po tem pa so gostitelji ^ , jem razkazali Trbovlje m ^ njimi na izlet v Medu** ce. — P. U.