Posamezna Številka Din 1.	Podtalna	v	gotovini.
Šl. 175.	V	Ljubljani,	v	četrtek	7.	avgusta	1924«	Leto	L
«	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	j
f	Mesečna	naročnina:	f
! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | Q.-.-.„.„.-.-.^-.~.—....~.-.—..—.—n
Neodvisen političen list.
    n---------------------—-
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
• • ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu- i j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ; Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i    ...........................................................
T
H'
Se o manjšinskem vprašanju.
Z odločnostjo smo nastopili proti mladinski tezi, da je treba tujerodnim manjšinam v Jugoslaviji prepovedati njihove kulturne institucije. Pričakovali smo zato, da nam bo »Jutro«, kot glavno glasilo mladinske politike odgovorilo in dokazalo, da je naše stališče napačno. To smo smeli pričakovati tem bolj, ker se »Jutro« rado predstavlja kot prvi slovenski list, ki je na višku časnikarske naloge in ki bi se zato moral zavedati, da je dolžnost lista, da nikdar ne molči, kadar mora njegova beseda doprinesti k razčiščenju javnega vprašanja.
Konstatiramo, da se je »Jutro« tej časnikarski dolžnosti izneverilo in da je molčalo, ko bi moralo dokazati, da se ni pregrešilo proti demokratskemu Principu, ko je zahtevalo prepoved kulturne institucije.
Prevažno pa je manjšinsko vprašanje za naš narod, da bi mogli pripustiti, da bi se vsled molka slovenskega Časopisja napačno reševalo. Zato si dovoljujemo o tem življenjskem vprašanju slovenskega naroda še par pri-Pomb.
Revolucijo in državne preobrate delajo samo nezadovoljni narodi. Pripro-sta državniška modrost pravi zato, da smemo biti glede naših tujerodnih manjšin popolnoma mirni, kakor hitro jim ne damo vzroka za nezadovoljnost. Že vsled te jasne resnice je prepovedovanje kulturnih institucij tujerodnih manjšin napačno.
Ni pa dosti, če tujerodnim manjšinam
branimo tega, kar si V okviru zakona zgrade sami, temveč moramo jim dati tudi to, za kar imajo po zakonu Pravico. Prav nič se ne obotavljamo Priznati, da imajo tujerodne manjšine Pravico tudi do svojega šolstva, kakor hitro morejo izkazati dovoljno število šoloobveznih otrok. Povdarili bi pri tem še sledeče. Revež ima popolnoma isto pravico, da preskrbi svojim otrokom nacionalen pouk, ko bogatin. Če Pa se tujerodnim manjšinam prepovedujejo nacionalne šole, potem je revežu ta pravica odvzeta, dočim jo more bogatin še naprej vživati.
Vsaka narodna manjšina ima pravico, da najodločnejše zavrne vsak poskus nacionalne asimilacije. Res pravna država mora zato manjšino pred asimilacijo ščititi. Država sme od manjšine zahtevati le, da je v državnem oziru v vsakem oziru korektna, vse drugo gre Preko tega in je zato napačno.
V	Sloveniji so Nemci tako neznatna manjšina, da tudi pri najboljši or-Eanizaciji ne morejo postati nevarnost za razvoj slovenskega naroda. Borba Proti nemški manjšini je zato odvišna in deloma tudi nečastna.
Potrebna pa je borba proti nemškemu kapitalu, ki se vedno bolj uveljavila v Sloveniji in ki ovira naš nacionalen razvoj. Ta nemški kapital in njegovi eksponenti nimajo prav nobene skupnosti z nemško manjšino, zakaj manjšina je avtohtona, na slovenski zemlji rojena, dočim je kapital last tujcev, ki hočejo gospodarsko zavojevati našo zemljo in ki so dejansko ravno tako proti nam ko proti nemški manjšini.
Postransko pa je, da se naši mladini razburjajo proti nemški manjšini, da pa so v najlepši slogi z nemškim kapitalom. Trboveljski premogokopni družbi se še nikdar ni tako dobro godilo ko pod mladinsko vlado in njen premog morajo plačevati predrago Slovenci ravno tako ko Nemci. Pa mladinske simpatije za Trboveljsko družbo so še nekako razumljive, ker smo danes pač v tako žalostnem stanju, da nimamo tega denarja, da bi nakupili večino delnic Trboveljske družbe.
Pod nobenim pogojem pa se ne da oprostiti mladinskih simpatij za druga nemška kapitalistična podjetja. In tu bi omenili samo eno stvar, ki pa je tako silna, da jasno kaže, kako se krepe vsled mladinskega deia nemške kapitalistične postojanke med nami.
Ni §e pozabljena gonja, ki so jo upri-2orill mladini proti enemu prvemu slovenskemu denarnemu zavodu in povzročili slovenskemu gospodarstvu ne-
Mirni potek skupščinske seje.
Beograd, 6. avgusta. Središče važnih današnjih političnih dogodkov je bila seja narodne skupščine, katero so pričakovali vsi politični krogi z največjim zanimanjem. V skupščini je bilo 1000 ljudi, pred skupščino pa okoli 2000. Predvzete so bile najstrožje mere, da ne bi prišlo do incidentov. V skupščini je bilo zelo živo. Zjutraj so bili zbrani vsi radikalni poslanci v klubu, 107 po številu. Opozicija je štela zjutraj 130 poslancev, vladna večina pa okoli 160. Onih 5 poslancev še ni priseglo, niti se ni vršila seja šefov grup. Vlada je imela pred sejo skupščine konferenco. Točno ob 9. so se odprla vrata v dvorano. Prvi so vstopili radikali in samo-
stojni demokrati, 130 po številu, za njimi je vstopila vladna večina, ki ima 160 poslancev, in zavzela skrajno levico. Nato je vstopil g. Pašič, burno pozdravljen od radikalov.
Ob 9.15 je bila otvorjena seja skupščine. Najprej je bil prečitan ukaz o izrednem sklicanju skupščine, potfem ukaz o ostavki vlade in končno ukaz o novi vladi. Ves ta čas so radikali klicali »Živijo kralj, živel Pašič!« Vladna večina pa je stoje ploskala ukazu o novi vladi. Po prečitanih ukazih je nastopil odmor. Nato je dobil besedo Da-vidovič in prečital ukaz o otvoritvi seje izredno sklicane narodne skupščine in potem deklaracijo.
Deklaracija vlade.
Spoštovani gospodje poslanci!
Vlada, ki ji imam čast predsedovati, je smatrala za svojo prvo dolžnost, da se predstavi narodni skupščini in da ji razloži svoj program ter da odobri skupščina njeno politiko. Zato je
takoj vlada predložila v zmislu čl. 52 ustave kralju predlog, da se skliče skupščina na izredno zasedanje. Izjavljam v imenu vlade, da ostane vlada trdno na parlamentarnem stališču.
Splošna politika vlade.
Gospodje! Na prvi seji skupščine povzemam besedo, da Vam v imenu kraljevske vlade razložim politiko, ki jo namerava vlada zasledovati in ki jo v vsem podreja Vaši objektivni presoji. Nova vlada je prevzela upravo države v trdnem namenu, da usmeri politiko naše države v tej smeri, da bi prišli čim preje do konsolidacije naš;h notranjih razmer. Popolnoma se zavedamo težkoč. ki obstoje v naši državi, ki je sestavljena iz pokraiin, ki so. bile stoletja dolgo deljene. Tnda prepričani smo, da se dajo vse te težkoče odpraviti in da se mora to zgoditi hitro. Le
tako se bo naša državna politika usmerila v pravcu okrepitve bratskega čustvovanja, in le tako bodo oni, ki odgovarjajo kralju in narodu, zgodovini in bodočnosti ter Vam, gospodje narodni poslanci, nosili odgovornost za državne posle. Tako bomo predvsem mi odgovorni politiki prežeti vere, da se mora naša skupna domovina urediti sporazumno na neorrami slogi vseh treh plemen. Mi ne smemo eden drugemu jemati, marveč si moramo zaupati med seboj ter živeti v iskreni, lojalni bratski ljubezni.
Zunanja politika vlade.
Program, ki ga imam čast razložiti, je izveden na tej osnovi. Glede zunanje politike je pripomniti, da ji bo vlada posvetila vso pozornost in storila vse. kar je v interesu našega naroda in ohranitvi simpatij inozemstva.
Prizadevati si hočemo, da postane zveza z Ameriko, Francijo in Anglijo stalna. Prav tako se bomo potrudili, da se vzdrži zveza z Italijo v zmislu obojestranskih koristi. Enako, gospodje narodni poslanci, bomo z vsemi silami delali na to, da se ohrani zveza z bratsko Čehoslovaško in Rumunijo. Tq zvezo moramo čim prej napraviti kar najbolj prisrčno, ker nas vodi prepričanje, da je zveza z omenjenima državama podlaga miru in mirnega razvoja v srednji in jugovzhodni Evropi. Temelj naše politike bo v prvi vrsti spoštovanje mednarodnih pogodb in političnega reda, določenega po mirovnih pogodbah, ki jih je podpisala naša država. V kolikor niso določila teh pogodb izvršena, se
morajo čim prej izvršiti. Kraljeva vlada je skušala vzdržavati z vsemi, a zlasti s svojimi sosedami prijateljske odnošaje. »Balkan balkanskim narodom«, to bo stališče kr. vlade, ki bo posvečala posebno pozornost našim balkanskim sosedom. Vsi balkanski narodi imajo skupne interese. Svoboda enega je odvisna od svobode drugega.
Vlada se bo potrudila, da bo vzdržala prijateljske odnošaje z Grčijo in da se vzpostavi dobro sosednje razmerje z vsemi državami, s katerimi sedaj še nimamo urejenih odnošajev. Pri vsem tem pa bo vlada čuvala naše državne in narodne interese. Zlasti pa bo skrbela vlada, da bo v stalnih in ozkih zvezah z zapadno evropskimi demokratičnimi državami in bo potrebno, da ostane naša država tudi v vprašanju Rusije solidarna z zapadnimi silami. Upamo, da se skoraj najde pot za čim hitrejšo ureditev razmerja z ruskim narodom.
Notranja politika vlade.
Kar se tiče notranje politike, je izjavil, da bo vlada v državni administraciji uvedla večji red in korektnost ter čuvanje in izvajanje zakonov. Za vsako ceno hoče vlada spodbiti z drakonskimi zakoni korupcijo in preprečiti demora-lizacijo državne uprave ter bo v tem pravcu iznesla več zakonskih predlogov, kakor zakon o reviziji uradniškega zakona, zakon o poljedelskih kreditih in zlasti invalidski zakon. Tudi gled izenačenja zakona bo vlada sklenila več predlogov. V istem času bo vlada skrbela, da se ne ogrozi državni red z neizmerno škodo. Podjetje za podjetjem prehaja sedaj v nemške roke in nemški velekapital je postal gospodar že premnogih naših bank. S tisto zločinsko gonjo se je na naši zemlji utrdilo gospodarstvo nemškega kapitala tako, kakor tega nemške manjšine same tudi z najintenzivnejšim delom nikdar ne bi mogle doseči.
Zato branite nacionalne interese tam, kjer so ogroženi in ne prikrivajte z napadi na tujerodne manjšine svojega zavezništva s tujim kapitalom.
Vprašanje narodnih manjšin ne sme služiti za strankarske špekulacije, ker ie življenjsko vprašanja naroda.
legalnimi in nasilnimi sredstvi. Vlada bo čimpreje uvedla v življenje princip samouprave in se je radi tega odločila, da predloži potrebne zakonske predloge, ki bodo omogočili, da se bo pričelo čimpreje samoupravno življenje. V prvi vrsti je tu mišljen občinski zakon, ki še ni povsod uveden.
APEL NA POSLANCE.
S tem je v kratkem razložen program vlade, ki je brez dvoma velik. Vlada pa se nadeja, da ga bo s svojimi energičnimi odredbami mogla tudi izvršiti. Vendar se pa vlada zaveda, da je treba za izvršitev tega programa dovolj časa, sile, reda in dobre volje. Vlada je prepričana, da bodo tudi drugi poslanci vzeli program vlade na znanje in ga Po svoji moči podpirali. Kajti ta program je eminentne važnosti za konsolidacijo notranjih razmer in zunanje političnih odnošajev države. S svoje strani pa bo zato vlada tudi pošteno izpolnila vse obveznosti do poslancev, ki jih jej nalaga ta program.
Zemljoradniki ne vstopilo v vlado.
Komunike glavnega odbora.
Beograd, 6. avgusta. Na‘včerajšnji popoldanski seji glavnega izvršnega odbora zemljoradnikov je bil sklenjen in uradno objavljen sledeči odlok: Glavni izvršni odbor saveza zemljoradnikov je po izčrpnem pretresu in vsestranski razpravi o današnji politični situaciji soglasno sklenil sledečo resolucijo: 1. savez zemljoradnikov eno-dušno pozdravlja pad krvavega režima Pašič - Pribičeviča, ki je silno težil vse naše državljane brez razlike ver in plemen, in bo delal z vsemi silami na to, da se ta režim nikoli več ne povrne. 2. Savez stoji na stališču narodnega in državnega edinstva in na njega sporazumni izvedbi. V tem pogledu bodo zemljoradniki podpirali novo vlado, dokler bo ona pokazala, da iskreno in modro deluje v dobrobit naroda in države in dokler bo nova vlada čuvala interese vseh delov naše drža-
ve. 3. Glavni odbor je konstatiral, da sedaj ni prostora za vstop zemljoradnikov v vlado in odobrava popolnoma dosedanje delo zemljoradniškega poslanskega kluba ter mu ostavlja popolnoma proste roke, da po svojem pre* pričanju podpira novo vlado na podlagi pogojev, utrjenih na današnji seji Slednjič je glavni izvršni odbor pooblastil poslanski klub, da te pogoje objavi, kakor hitro bo to smatral za potrebno.
Komentarji o sklepu zemljoradnikov.
Beograd, 6. avgusta. Politični krogi smatrajo, da je sklep zemljoradnikov tak, kakor ga je pričakovala no* va vlada. Glavni odbor zemljoradnikov je stavil nekoliko pogojev novi vladi. Vlada mora v smislu teh pogojev voditi svojo notranjo politiko, sicer bodo v nasprotnem služaju zemljoradniki pre šli v opozicijo.
POMIRJEVALNA IZJAVA G. PREDAVCA.
Beograd, 6. avgusta. G. Preda-vec je izjavil sinoči novinarjem o politiki HRSS sledeče: Ne razumem, zakaj je naš poslednji komunike napravil toliko razburjenja in živega komentarja v Beogradu. Vsakdo, ki je vedel za naše delo, je moral pričakovati tako resolucijo. Radič je imel od nas pooblastilo, da vstopi v seljaško internacionalo in mi smo sedaj to samo ratifiko-vali. Mi delamo v svoji akciji popolnoma s prostimi rokami in samo pod tem pogojem smo vstopili v seljačko internacionalo. Za sedaj še ne moremo podrobno govoriti o odnosih seljačke intemacijonale proti 3. komunistični internacijonali, marveč moramo počakati Radiča, da nam on to razloži. O razmerju med HRSS in blokom se je Predavec izrazil takole: Naši odnosi napram vladi bloka niso na stabilni bazi. Podlaga, na kateri smo se složili, je program bloka, v bodoče pa nas bodo vezali skupni interesi. Za ta prehoden čas nima blok trdne in sigurne podlage, ker smatramo, da je to samo doba priprav in ustvarjanja atmosfere za sporazumno reševanje državnega problema. Današnja skupščina ne more reševati tega problema, ker ona ni pravi izraz naroda. Priti mora skupščina, ki bo pravi izraz naroda in potem šele bomo mogli ustvariti stabilni in detajlni sporazum za nadaljnje delo.
POVRATEK VUČKOVIČA.
Beograd, 6. avgusta. Včeraj je prispel iz Rima znani Pera Vučkovič, bivši črnogorski vojni minister in prijatelj Jovana Plamenca, ki je velik sovražnik Srbov.
Seja radikalnega kluba.
Jovanovič ostane predsednik skupščina
Beograd, 6. avgusta. Popoldne se je nadaljevala seja radikalnega kluba, kateri je predsedoval g. Pašič. Seji so prisostvovali med drugim Mihajlo Rankovič, dr. Peleš, dr. Žarko Miladinovič, Jovanovič, Srskič, Miša Trifunovič. Aleksa Zujevič, Milorad Vujičič, Kojič in Jovan Radonič. Največ so diskutirali na seji o ostavki predsedni-štva narodne skupščine. V tem smislu je bil tolmačen tudi poslovnik in ustava. Poslovnik predvideva v svojem 10. členu volitve predsedništva le ob rednem sezivu skupščine. Zato je Žarko Miladinovič predlagal, da Jovanoviču ni treba podati ostavke. Klub je tl predlog soglasno sprejel. Dalje je radikalni klub sklenil, da se na današnji seji vsak član kluba vede dostojno in da ne napravlja nobenih izpadov. Tako od strani radikalov ni na današnji sej> pričakovati nobenih incidentov.
ZA NOVINARJE.
Beograd, 6. avgusta. Predsednik jugoslovanskega novinarskega udruže-nja je včeraj posetil predsednika vlade Davidoviča in zunanjega ministra Marinkoviča in jima poročal o kongresu novinarjev, ki se bo vršil na Sušaku dne 7. sept. tl. Ministra sta mu obl ju bila, da bosta šla novinarskemu udru-ženju zelo na roko, da bo kongres čiir dostojanstvenejši. Prometni minister bo dal za delegate na razpolago posebne vagone. Predsednik vlade Davidovič se je zlasti interesiral za penzijonski fond in obetal vladno podporo novinarskemu udruženju.
Po prečitani deklaraciji je vladna večina burno ploskala in vpila »Živijo Davidovič«, opozicija pa je bila popolnoma mirna, Medtem ke »o opozicio-
nalni poslanci delili deklaracije, so Lu-kinič Edo, Kobasica in Wilder delili lepake z napisom »Desetogodišnjica«. Lepaki vsebujejo brzojavko Radiča Francu Jožefu I. dne 5. avg. 1914. preko kabinetne pisarne. Ta brzojavka je izzvala neverjetno mučen utis in ostro grajo. Končno so na seji skupščine sklepali dnevni red za jutrišnjo sejo. Davidovič je predlagal, da naj bo dnevni red za jutrišnjo sejo sejo diskusija o vladni deklaraciji. Voja Lazič pa je zahteval, da bodi prva točka dnevnega reda diskusija o zakonskem predlogu za pomoč onim, ki trpe vsled gladu in poplav in šele kot druga točka vladna deklaracija. Jovanovič pa je Laziču odgovoril, da v zmislu parlamentarnih določil ne more biti debata o zakonskem predlogu v pomoč poplavljen-cem pred debato o deklaraciji. Zato bo prva točka dnevnega reda jutrišnje seje diskusija o deklaraciji in 2. točka zakonski predlog o poplavliencih. Izjava Jovanoviča je bila soglasno sprejeta. Tako se je končala seja skupščine ob 10.30 in se nadaljuje jutri ob 9.
PO SEJI SKUPŠČINE
so se poslanci razšli v svoje klube in imeli tam konference. Vlada je reša-vala v ministrski dvorani najvažnejše zadeve. Popoldn« m vrši seja ministr-
skega sveta, da se odredi govornike, ki bodo na jutrišnji seji branili vladno deklaracijo. Samostojni demokrati, Nemci, radičevci, muslimani in zemljoradniki so imeli plenarne seje klubov. Samostojni demokrati so sklenili, da bodo izvajali najstrožjo opozicijo proti današnji vladi. Nemški klub je redigiral svoje pogoje za podpiranje nove vlade. Muslimani so se razgovarjali o razmerah v Bosni, radičevci pa o pogojih za podpiranje vlade. Vsi poslanci se pozivajo, da naj bodo pripravljeni. Zemljoradniki so sklenili, da objavijo popoldne vse pogoje za podpiranje nove vlade. Tako se je dopoldne politična situacija končala. Popoldne pa se vrše priprave za jutrišnji dan.
Borzna poročila.
Beograd, 6. avgusta. Dunai 11.55— 11.56, Pariz 447—448, New York 81.40—
81.50, Praga 241.50—243, Milan 359—360, London 365.25—365.75, Curih 15.38—15.40.
C u r J h, 6. avgusta. Beograd 6.50, Dunal 74.90, Trst 23.35, Pariz 28.80, New York 5.3} Praga 15.80, London 23.64.
Trst, 6. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.80—27.90, Dunai 325, Pariz 123.50—
124.50. New York 22.67—22.75, Praga 67.25 —67.65, London 101.30—101.55, Curih 426— 429.
Dunaj 5. avgusta. Beograd 858, Trst 3114, Pariz 3817, New York 70.935, Prag« 2107. London 316.300. Curih 13.355.
ima Matičič:
Za spomin.
Omahnile so kose, srpi obtičali v nepožete mklasju in obstale so vse ure, ko so bili preobjestneži siti preobilja, ko so si spaseni in zaripljeni razgalili svojo razuzdano moč in si zahoteli divjega plesa, ko so se jim razširile nozdrvi in si poželele vročega vonja krvi.,.
In zašvrkal je bič po deželi in trume sužnjev so šle na ples. In spoprijeli so se pari in se zavrteli, ko so oglušno za-svirale godbe po nizkih holmih pšemi-slanskih in širnih ravneh gologorskih in glinianskih. Pa so se upehale trume plesalcev, toda godci so svirali dalje. In zadivjal je ples mimo Lvova in Grodka. In trume sužnjev so padale, trpini so bruhali krvave pene iz ust, a ples se ni ustavil. Od spopada so jih zavlekli v spopad, z morišča na morišče. Poganjali so jih na sovražnika — na lastnega brata. In zagnali so se in padli in s srčno krvjo oprali greh bratomor-Stva...
In begali so čez San in čez Bjalo, na trgu v Pšemislu pa zadeli na štirideset razmesarjenih trupel Rusinov — in zastrmeli so in prav do mozga jih je pretresla rjoveča zver vojne... In sužnji so bežali dalje, spotikali se ob kosti svojih bratov, ozirali se kvišku in se nizko priklanjali, ker na njimi so bingljali bratje z zadrgnjenim vratom in hropli kletev bestiji vojne...
Dalje so bežali sužnji skozi goreča sela, mimo razvalin siromaštva, mimo ječanja obupa... Dalje in dalje mimo uničenih polj, kjer je zubelj upepelil poslednje pšenično zrno, kjer so kopita zabila v zemljo prazni klas.;.
Kako je bilo v Karpatih, ko so se
v	zmrzlem ijevju in v zametih tepli ljudje in živina, ko se je v silnem dvoboju borila človeška slabost z nezmaga-no silo prirode ter ji skušala kljubovati »pričo svojega neizmernega napuha.
In vi, krvavi trpini od Soče! Vi, ki ste zrli v mrzlo obličje smrti na vročih doberdobskih obronkih, ki ste sinili na krvavih pobočjih Svetega Mihčla, ki ste klicali pomoči v razbitih grapah Svetega Martina, umirali na Fajtovem hribu, blazneli pri Hudem logu, se trgali iz žrela razbesnele zveri na Svetem Gabrijelu, kjer so bile ure tedni, dnevi pa leta. In vi, ki ste z zobmi šklopotali na Podgori, kjer se je smrt norčevala iz življenj in jih metala z razdejanih tal visoko v zasmeh... In vi z Oslavja, kar terega prst je izgubila spričo večnega ognja prirodno moč prežvekovanja. In vi, ubogi, ki ste sklanjali svoj izsesani
trup na posvečenem grobišču Gorice, iskali kritja nad hladno gomilo mrličev, ki vam ga niso mogli dati... Dalje vi, ki ste vztrajali v peklu Svete gore, vi, ki ste branili Zagoro in umirali sleherni dan, pa niste mogli umreti... Kjer je vsaka ped zemlje tirjala mlake krvi, kjer ni bilo nikdar pomladi, majnik je bil novembru enak in ni nikdar vzklil cvet iz vulkanskih tal... Trudni borci od Svete Marije tolminske, z Vodil vrha in Mrzlega vrha. kjer ste ječali toliko let, kolikor dni... In vi, ki ste krva-
vi	znoj potili na mrzlih vrhovih krnskega pogorja, kjer ste mrli v divjih čereh iz dneva v dan, se umikali svincu in trgali iz objema plazov, ki so hrumeli v prepade ...
Vsepovsod je vreščala poskončna godba, vsepovsod je divjal ples, ki ni imel nikdar odmora.
Vi vsi borci in sužnji,'ki je okrog vas hlastala smrt in ki ste preostali zdravi ali pohabljeni — kako vam je danes ob mislih na leta strahote? Ali vas ne spreletava mrzla polt ob spominu na en sam dan izmed stoterih in tisočerih? Mar ne škrtate ob teh strašnih spominih skozi stisnjene zobe kletev vojni in vsemu njenemu zlu?
Kako pa oni, ki so ostali vzdolž vse naše Soče? Kjer je hlastnilo po njih in so izdihnili neprostovoljno in iztrohneli z odprtimi usti in razširjenimi očmi... Kako so klicali, ker niso n-ogli izdihniti! Njih krik smo čuli, pa jim nismo lajšali zadnjih utripov. 2e umirajočim so kljuvali gavrani razmesarjeni drob, na usta pa jim je vrela težka kletev prokletstva. Mi smo pa odšli v toplo zavetje in smo pozabili nanje... Sramujemo se jih in njih pozabljenih grobov — ker so bili le sužnji... Kakor da niso zastavili svojega trupa in svoje krvi zato, da se ni razširilo zlo po naši deželi in da živimo mi v mirnem zavetju! Kakor da niso poginili prostovoljno ali neprostovoljno zato, da nismo danes tudi mi sužnji! Nočemo razumeti, da so tudi ti bratje vredni našega spomina. Kdo naj zbere, njih izgubljene kosti, kdo naj pre-šteje in poišče grobove, na katerih ni rože ne križa! Ostali so v zasužnjeni zemlji, nad njihovimi opljuvanimi grobovi rohni prekletstvo, njih kosti teptajo njih .ubijalci, a njih nemirni duh kriči po strašni osveti, da vstanejo nekoč kakor so padli in zdrobijo bodalo, ki rjavi poleg njih in jim kali pokoj.. Mi pa molčimo in jih tajimo že deset let, kar so šli zdoma neprostovoljno in se niso vrnili...
Nova vlada in železniške legitimacije državnih uradnikov.
Drobne vesli.
Nikola) Vasllko, voditelj avstrofilskih Ukrajincev ie umrl v kopališču Gleichen-berg.
Plerpont Morgan, ki Ima finansirati nemško zunanjo posojilo, le prišel v London.
V	Gornji Slezlii stavka že nad 300.000 rudarjev. Rudarji so pripravljeni delati, toda podjetniki nočeio popustitL Verjetno je, da se bodo stavkujočhn rudarjem pridružili še uradniki.
Francoska uradna dopisna agentura
iementira, da bi bil glede medzaveznlšklh dolgov sklenjen med Francijo in Anglijo kak tajen dogovor.
Na plenarni seji angleško-ruske konferenc* so Izjavili sovjetski zastopniki, da ie pripravljena plačati Rusija 28 milijonov funtov angleškega dolga. (V vsem dolguje Rusija Angliji 160 milijonov.)
Pred LJenlnovIm spomenikom v Moskvi so se ob obletnici vojne vršile velike manifestacije 2a mir. Manifestacij se Je po sovjetskih poročilih udeležilo 300.000 ljudi.
Resni nemiri v Galacu. Socijalisti so priredili na enem glavnih trgov Galaca velik protestni shod proti sedanji vladi in njenemu militarizmu. Nastopila je policija. Prišlo je do težkih spopadov. Več oseb je bilo ubitih. Razglašen je bil nad Galacom preki sod.
Reforma nemškega tiskovnega zakona.
Demokrati so predložili nov načrt tiskovnega zakona, po katerem ne smejo biti odgovorni uredniki poslanci. In pri nas?
Komunistični Red Rdeči teden v Berlinu se Je ponesrečil. Ruski komunisti zaman Iz-metavajo denar za komunistično propagando v Nemčiji.
= O sankcijah se Je Izjavil Mac Donski v spodnji zbornici sledeče: Vprašanje sankcij se nahaja trenotno v tem stanju. Če se vlade glede uporabe sankcij ne sporazumejo, potem ima vsaka vlada proste roke in vprašanje Je ostalo nerešeno. S posebnim povdarkom ie dostavil Mac Do-nald: »Za tako rešitev nisem jaz odgovoren ta na dlani leži. da Je to zelo nezadovoljivo stanje!*
V	bivši Avstriji bili so državni uradniki in upokojenci v posesti takozvanih železniških legitimacij, ki so imetelja upravičevale k poljubnemu številu voženj po železnicah s 50% popustom tarife v vseh razredih. Zaeno so pa služile tudi še kot legitimacijski izkaz.
Ravno tako so bila uredništva naših listov v posesti podobnih in še boljših legitimacij.
Tega seveda ni več sedaj.
Po prevratu so odvzeli te legitimacije uradnikom in uredništvom, — (le južna železnica, dokler je bila še' samostojna, do konca leta 1923. Je še izdajala zelo kulant-no neomejene legitimacije), — češ. »srbske železnice ne poznajo nobenih takih voznih 1'godnoti za državne »Vnovnike«?
To se je zgodilo per nefas.
Juristi pravijo namreč, da so si ime-telji teh legitimacij pridobili s tem, da so plačali kolek. — dan«s pravimo takso — pravico, katera bi se bila dala pri sodniji iztožiti in najmanje kar bi bili mogli doseči, bi bila odškodnina za kolek pro rata pa rte.
A pustimo to plat zadeve v stran.
Vse prizadevanje uradniških organizacij, pridobiti uradništvu te legitimacije nazaj. ostale so dolgo vrsto let brez vsakega uspeha: organizacije našle so v Beogradu gluha ušesa. Še le lansko leto ie prišla iz Beograda miloščina v obliki železniških legitimacij, ki so pa omejene na letu tri vožnje. Trikrat na leto Imajo torej državni uradniki in upokojenci pravico po-služlti se železnice!
Uredništvom pa niso dali ničesar.
Tako omejene legitimacije so toliko kot nič Kajti kaj naj napravi uradnik, če Je primoran iz kateregakoli vzroka potovati večkrat na leto kakor trikrat? Ali pa n. or. če uTadnik-turist izčrpa svojo pravico že meseca januarja s tremi izleti, recimo na Šmarno goro?
Postulat državnega uradništva je, pridobiti si svoje prejšnje, neomejene železniške legitimacije nazaj. V to ni potreba prav nič drugega, nego interne odredbe prometnega ministrstva, da veljajo sedaj že izdane legitimacije ne samo za 3 vožnje letno, marveč za neomejeno število voženj. Pa je stvar V* redu.
Ce v Srbiji niso poznali takih legitimacij, nič ne de. Jih bodo pa sedaj spoznali. Ali pa naj se določi, da velja neomejenost števila voženj le za področje ljubljanske železniške direkcije, kar tudi zadostuje.
imamo novo vlado: vlado zakona, re-
da, pravice in poštenosti. Pravica zahteva, da se uradništvu, če se ga že ne plača kakor bi se ga moralo plačati, dajo saj na polju železniški voženj gotove ugodnosti.
Morebitni ugovor, da bi s tem železnica izgubila toliko in toliko dohodkov prav nič ne drži. Trdimo obratno, da bi železnica ne imela ne samo nobene izgube, marveč da bi celo napravila še dobiček.
Danes si morata vsak uradnik v obče, preden nastopi kako. še tako neobhodno potrebno potovanje in vsak uradnik-turist, predno se odloči za kak Izlet, — to desetkrat poprej premisliti in v devetih slučajih ostati doma, ker pri svojih bajnonizkih dohodkih ne more zmagovati Hajnovisokih železniških tarifov.
Mnogo uradnikov-turistov n. pr. je bilo že prisiljeno opustiti vse daljše izlete radi drage železniške vožnje ter se zadovoljiti s pešizleti (tour in retour) na Šmarno goro, Katarino Raš:co itd.
•	Na tem ne more izpreminjati prav nič okolnost. da imajo člani »Slovenskega planinskega društva« v skupinah po najmanj pet oseb pri potovanjih 50% popusta železniške tarife, k ar je v praksi zelo težko izvedljivo. Kajti, kje dobiti pet različnih ljudi skupaj, ki bi imeli isti dan isti cilj in kdo nai Jih organizira? Saj tudi niso vsi uradniki člani »Slovenskega planinskega društva«, ne glede na to, da so slučaji vožnje, pri katerih je vsaka »kompanija« več ali manj izključena, n. pr. udeležba pri kakem smrtnem slučaju, pogrebu v družini, pri vožnji v kake Topl;ce itd.
V	slučaju, da je pa uradnik v posesti prave, neomejene, železniške lelgitimacije, tedaj še bode gotovo lažje odločil za potovanje. za izlet, in železnici bode prineslo večje število potnikov gotovo tudi, če že ne večje dohodke, pa vsaj one, katere bi bila imela, če ne bi bilo neomejenih legitimacij. »Die Menge machfs,- pravi Žid, in to velja gotovo tudi za železnice.
Pomagano bi bilo železnici, a še bolj uradništvu.
Nimamo n s samo novo vlado, imamo marveč zlasti tudi novega prometnega ministra, rojaka-Slovenca, ki je sam bil državni uradnik oziroma je še, ter bil sam zainteresiran na takih legitimacijah.
Sedaj je čas prišel, da zamore državno uradništvo doseči uresničenje svojih teženj glede neomejenih legitimacij. Menrmo da uradniške organizacije, če bodo predložile sedaj v Beogradu svoje zahteve za restinutio in intergrum, ne bodo več našle gluhih ušes!
Torej na plan organizacije!
Kdo bi megel zrušiti Mussolinija?
Zmagovito je izvedel fašizem borbo s svojimi glavnimi nasprotniki. Po vrsti Je premagal komuniste, pipijevce, socijaliste in končno prisilil še liberalce, da so sprejeli kandidature na iašistovski listi in pod fa-šistovskim geslom. Kljub vsemu temu pa se je v zadnjem času pričel rušiti fašizem in ravno sedaj je nastopil najbolj nevaren nasprotnik iašistov — prostozidarji,
Prostozidarstvo je v Italiji nad vse mogočno. Bankirji, veleindustrijalci, v katerih rokah Je pravzaprav usoda Italije, služijo zvesto velikemu mojstru prostozidarjev. Inteligenca visoki uradniki in politiki so enako v vrsitah prostozidarjev. Ko je spoznal Mussolini opasnost, ki mu preti od nasprotstva prostozidarjev, je skušal na vse načine pridobiti prostozidarje za sebe. Toda vsi njegovi poskusi so bili zaman, ker izpovedujejo italijanski prostozidarji v polnem obsegu načela evropske demokracije, ta pa se ie odločno izjavila proti fašizmu
Italijanski listi, ki pišejo o novem nasprotniku fašizma, pravijo, da ni nobeno čudo, če so prostozidarji proti fašizmu, ker poslušajo v vsem tuje velike mojstre, kar se je tudi videlo za časa reševanja jadranskega vprašanja, ko 90 bili prostozidarji popolnoma na strani Jugoslovenov.
Najpomembnejša oseba, ki povzroča italijanski vladi v boju s prostozidarstvom največ skrbi ie general Capello. bivši fašist. ki pa je raje odložil črno srajco, ko pa da bi prišel v nasprotje s prostoz:dar-stvom. General Capello Je danes veliki propagandist prostozidarstva in to vlogo mu Je poveril veliki mojster Torrigiania zato. da pridobi pristaše med oficirji. To se mu je tudi v polni meri posrečilo in danes vstopajo italijanski oficirji v velikem številu med prostozidarje. Vsi fašlstovskl
listi pišejo zato na dolgo in na široko, kako je treba končati prostozidarsko, propagando med oficirskim krogom, da ne bo vojska okužena od nejasnih ciljev prostozidarstva.
»Idea Nazionale« piše: »Tu ne gre samo zato, da obranimo fašizem, temveč glavna stvar je v tem. da očuvamo pred vsako škodljivo sugestijo ono, kar nam je najsvetejše — našo vojsko.« Nato navaia list kot dokaz, da so prostozidarji vstopili v odkrito borbo s fašizmom sledeči dokument.:
Svetovno prostozidarstvo.
Italijansko izpovedanie.
Svoboda — enakost — bratstvo!
Vrhovni svet glavnih inšpektorjev 33
in najvišje stopnje sprejetega škotskega ritusa.
Za Italijo in kolonije.
Deus meumque ius.
Cirkular, št 47. Rim palača Giusti-niani 17. junija 1924.
Močni, spoštovani in dragi bratje!
Mučeništvo ni nikdar brezplodno! Kakor je pisal Mazzini: Mučeništvo za idejo Je najvišje ka^ more človeštvo doseči in s čemur more Izraziti svoje poslanstvo in kadar se pojavi Pravičnik med svojimi brati in jim vzklikne: »Glejte, to ie moja resnica in jaz jo umirajoč obožavam,« tedaj se razlije duh novega življenja po vsem človeštvu.
Kakor je tragedija palače Accursio v hipu ustavila prodiranje boljševizma In ustvarila fašizem, tako je sramoten umor Matteottija postavil nepremostljivo zapreko napredku nemoralnosti, divjega nasilja in pritiska nad svobodnimi duhovi. Ganjenega srca pozdravljamo velikodušne
žrtve in se priklanjamo pred njihovo ve* ličino.
One odpirajo vrata bodočnosti, ki mora pripasti poštenim ljudem, neinteresira-nim rodoljubom čvrstega značaja ta mirne vesti.	.
Verujoči v pravi preporod naših du* poživljamo vas, da gledate z zaupanjem v bodočnost in spominjamo vas besed, ki jih je dejal Učitelj na rimski (prostozidarski) konstituanti dne 10. marca 1849. leta: Vlada se mora obdati s čistimi ljudmi, ki so brez krivice. Mi ji bomo oprostili vse napake, ki bi iih storila, samo ene napake ji ne moremo oprostiti, te namreč, če bi se obdala z ljudmi, ki nimajo čiste vesti.
Nravnost je delo velikih gibanj. Svoboda je jamstvo neodvisnosti. Deklaracija (o človeških osnovnih pravicah) je že postala predpogoj življenja. Mir ta ljubezen, med onimi, ki so se rodili na isti zemlji, sta potrebna kakor kisik telesu.
Moji jasni in stalni bratje, stalni v veri, propagirajte ta upajte!
Najbolj črn dan je tisti, ki Je najblizJi zori. jaz pa čutim dih zore.
Sledi podpis velikega mojstra ta njegovega tajnika.
Današnja italijanska vlada se ne bol* ne permanentne parlamentarne opozicija^ ne vala narodnega gneva, ki je nastal vsled umora Matteottija.
Mussolinija more zrušiti samo revolucija ali pa — lože prostozidarjev.
(Po Obzoru.)
iusko-poljski incident
Poljsko notranje ministrstvo Je prelelo iz novogradske vojvodine alarmantno poročilo. o nezaslišanem napadu neke ruske tolpe na poljsko ozemlje. Okoli ene UTe ponoči Je napadla 100 mož broječa tolpa, oborožena s strojnicami ta bombami poljsko obmejno železn ško postajo Stolpce. Napadalci so napadli poslopje okrajnega glavarstva, železniško postajo, poštno poslopje. policijsko vojašnico ta več zasebnih stanovanj. Napad na okrajno glavarstvo in finančno stražnico je bil odbit od uradnikov in policije. Poštno poslopje pa je bilo izple-njeno. železniška postaja pa popolnoma de-molirana. Napadalci so razbili vse aparate železniške postaje. Tudi cela vrsta privatnih stanovanj je bila izropana. V boju Je bil en uradnik glavarstva ubit, sedem policijskih stražnikov in en železniški uradnik pa težko ranjenih. Napad je trajal preko eno uro. Poljski ulant, ki so bili poslani V boj, so bili od napadalcev sprejeti z ognjem strojnih pušk. Po izropanju mesta so napadalci odšli. Vojaštvo in policija Jih je pričela zasledovati. Dva člana tolpe sta bila prijeta. Bila sta oblečena v uniforme rdeče armade. Po prejemu tega poročila se je takoj sestal poljski ministrski svet, da se_ posvetuje o položaju. Poljski zunanji minister je takoj vložil na sovjetskem poslaništvu ostro protestno noto.
Pomične vesti.
= Optimizem v New Yorkit. Po prvih
londonskih poročilih o doseženem sporazumu med zavezniki je zavladalo na niujor-ški borzi naravnost optimistično razpoloženje. Vse evropske devize so takoj napredovale za par točk. Povpraševanje je bilo Izredno močno, kakor že mesece dolgo ne, Splošno vlada prepričanje, da bo mogoče izdati nemško posojilo že meseca septembra. Bančni s:ndikat bo v kratkem določil v podrobnosti pogoje za razpis nemškega posojila. Vse velike banke Amerike se bodo posojila udeležile.
Poizvedovanja po truplu umorjenega Matteottija so ostala brezuspešna. Vsled odkritij poslanca Zambonija Je odredU preiskovalni sodnik ekshumacijo trupel št Tih neznanih oseb. ki so bila pokopana v mesecu juniju na rimskih pokopališčih. Izkopana trupla so bila prenešena v mrtvašnico pr* sv. Jakobu in preiskana od sodne komlsue v navzočnosti poslanca Zambonija in drugih socialističnih voditeljev. Ugotovljeno je bilo, da se med trupli ne nahaja truplo Matteottija. Tudi sled Zambonija se je izkazala kot napačna.
—	Državni podtajnik Hughes, ki biva sedaj v Berlinu, je izjavil ameriškim časnikarjem. da je prepričan, da ie nevarna pečina premagana in da se je pričelo obzorje jasniti. »Čutim,« Je dejal, »da je Dawesov načrt ustvaril novo ero upania ta napredka. Nemški zastopniki se popolnoma zavedajo. da odpira izvedba Dawesovega načrta vrata k obnovi Evrope.« Zlasti Je hvalil Hughes duh, ki prešinja sedanjo nemško vlado In ki upravičuje najboljše nade.
Leopold Šmalc:
V carstvu lakote.
Ker se ponovno razširjajo vesti o nastopajočih lačnih mesecih v Rusiji, ta ker je naša Javnost v tem vprašanju slabo ali pa napačno orijentirana, sem si jiostavil nalogo, da v kratkem genetično razvijem sliko ruske vsenarodne bede.
Pojmovanje ruske lakote je v Evropi še vedno pod vplivom bojnih tendenc. Mislim pa, da je že čas, da razumemo stvar, kakor je, ker nam napačno pojmovanje zelo slabo služi in se lahko v bodočnosti na nas samih maščuje.
Sicer nimam pri roki svojega statističnega in zgodovinskega materijaia, ker sem bil svoječasno primoran, da ga pustim v Moskvi, vendar bom pa skušal podati jasno sliko lakote ta njenih vzrokov. To mi je mogoče kot očividcu in udeležencu v veliki tragediji ruskega naroda. Vsa črna leta sem preživel v Rusiji in glfcdai veliko carstvo, ki se je s frazo samozavesti vzdignilo v boj in je začelo drveti v prepad, kamor se je z velikanskim truščem tudi zrušilo. Ves čas sem napeto sledil vsem razrušajo-čim silam pri njih delovanju in lahko rečem, da sem bil brez presenečenja navzoč pri državljanskem klanju in pri strahotni tišini smrtne košnja v Povolžju.
Menim, da nas Jugoslovene ti pojavi zanimajo v dvojni meri. Prvič kot devotne prlobščence k ruski kulturi in kot soTodni-ke njihove krvi In njihovega duha in drugič kot državljane države, ki trpi na nerešenih kulturnih, socijalnlh In zunanjepolitičnih pro-hlemih, rešitev katerih je gotovo odvisna od tega, kakSen Feniks se prej ali slej rodi iz krvavega požara na Uralu.
Žitnica.
Dokai paradoksalen pojav ieto: lakota y žitnici, kakor so navadno Imenovali po-»«•
Žitnico bi pa lahko Imenovali skoraj celo Rusijo. Povolžje in črnozemne stepe Ukrajine, obmejne gubernije Polesja ta Kavkaza in ravnotako neizmerne planjave Sibirije — vse skupaj je tvorilo eno splošno celoto, pokrito s pšeničnim ta rženim klasjem.
Volga je blagoslavljala rast pšenice, rži, prosa In ajde In bogata mesta In tem enake trgovske vasi na njenih bregovih so dan na dan tovorile vagone in parnike z žitom. ElevatorjI so se šibili, okrog njih so večno mrgolele človeške mravlje na slamnatih mravljiščih In s snopov! krmile parne mlatilnice Na okrajinah sibirskih gozdov, na stotine vrst od železnic, pa so se kopičile nezmlačene zaloge mnogoletne žetve, ki je preostajala.
Rusija se je kopala v nalitem zrnju ta njeni milni so se večno prašili. Obenem pa so s polno paro delovale državne varilnice žganja, kjer se je vsako leto uporabilo na milijone pudov žita.
In vendar je morala marsikatera vas te žitnice v notranjih gubernijah trgati strehe svojih bajt, da je s slamo krmila konje tiste mesece, ko Je tudi sama stikala za kruhom. To so bile vasi obdelovalcev ruskega polja, krmilcev Evrope, osvobojencev izpod tlačanskega jarma iz 1863. leta, ki so jih pa slučajno pozabili preskrbeti z zemljo, s če-nvur so si položili bombo pod vso državno zgradbo.
Večinoma ekstenzivno agrarno gospodarstvo ni dopuščalo sigurnosti v borbi s prirodo in obile žetve so bili res pravi darovi narave, ki pa se Je že večkrat v zgodovini uprla. Ljudstvo je začutilo svojo brezsilnost v borbi z njo In se Je utrlevalo v praznoverju.
Žita niso bila samo glavni pridelek, ampak tudi glavna hrana naroda. Potrebnost v kruhu je bila velikanska. Na vsako glavo agrarnega naroda lahko mirno računamo do 4 funte na dan (1.20 do 1.60 kg). Kruh je imel v Rusiji pravi starodavni pomen, ko v oienašu, in sicer kruta V. vseh
oblikah: hlebec, pirog, oladjl, lepjoška, blin. orjanik, kaša Itd. Namesto Juhe čaj. namesto zelenjave znani ruski kvas. Primitivna, krepka ta tečna hrana je držala skromno ljudstvo v zdravju in sili in med divno romantiko Povolžja so pri milem pozvanjanju pobrežnlh cerkva in samostanov klila in uspeVala njegova žita.
Med vojno ie primanjkovalo manufakture, posode, sveč itd., pa so se kmetje kratkomalo vrnili k naturalnemu gospodarstvu. Spet so bile zaposlene vse statve, pojavili so se spet samarski lončarji In sveče so vlivali doma ali pa so si svetili z mastjo v izglobanl repi. Primanjkovalo je čaja, pa so takoj našli surogate na svojem polju. Namesto čaja so rabili vsemogoče rože, zelišča, cvetje, jagode ali pa v kockah praženo korenje.
Ko pa je po strašnih homatijah in bes-, nem uničevanju zmanjkalo kruha, ljudstvo ni moglo najti nadomestka, kakor n. pr. Nemčija, ker nežitnih pridelkov Rusija ni čislala ta naj »zeljnlk« Je bil malodane ne-pozifon.
Način prehrane In gospodarstva je bil ona baza, na kateri so drug! vzroki lahko do dna Izpodjedli narodno blagostanje. Ko je zmanjkalo kruha, Je s polno silo in brez ovire zagospodaril v Povolžju car Glad.
Svetovna volna.
V	vojno je stopila Rusija s frazo Suho-mlinova in z barantanjem Sazonova, s procesijami in daritvami. Carjev manifest je našel množice na cesti pri velikih stavkah v Petrogradu in Baku in Jo presekal topo vsakdanjost. Množice so se zdrznile ta odnehale od stavke, šele tretji dan, ko so mogočni plakati oznanjali vstop Anglije v vojno, je zadovoljni del naroda vzplamenel v entuzijazmu, lačni ln nezadovoljni pa je čakaJ priboljška. Oba sta se strnila v obči želji po spremembi, ki Jo ie vojna obetala. Inteligenca je zasanjala o reformah In spravila bomb«.
Ista slika, ko povsod, le s to razliko, da Rusije ni prevzela skrb In previdnost, ko drugih držav. Začelo se je zapravljanje. Naval na Galicijo in dohod k Mazurom sta uničila zadnje pomisleke. Vojna se je zdela bolj priprava k prazniku zmage, ko pa klavnica. V javnosti je zadobila premoč naduta ta plehka literatura »prosvitljenih pra-porščikov«, kakor jo je krstil neki kritik. Pokošenih kmečkih stotisočev, žrtev Mazu-rov in Pfemysla ni nihče prešteval ta njihova imena niso bila nikdar objavljena. Rusija jih ni poznala prej in jih ni pogrešala zdaj.
Ona je vendar imela 500.000 rekrutov na leto preveč!
Municijo je razmetala v razmeroma kratkem času in v marsikaterem oziru je začela država v 1915. letu životariti. Imperija je morala sprejeti mučno kontrolo zaveznikov.
Casi so se zresnili, vojna se je že zategnila in ustvarila vojno gospodarstvo. Vse zavezne države so postale en enoten organizem, v katerem so prenehale formalnosti, ki bi jih bil zahteval prestiž. Nasprotnik je pokazal strašne zobe, ulične popevke ga niso zlomile. Nastopila je zavest borbe na življenje ta smrt v brezizhodnem položaju. Korak nazaj je bil nemogoč.
Nemške podmornice so trgale vezo in najvarnejša pot med Rusijo ta Francijo je bila okrog Indije. Po tej poti se je večji del premaknil v Francijo ruski kor ln po tej poti so šle tudi ogromne mase žita v za-vezne Intendanture. Sibirska železnica Je delala z vso paro in cela leta so dim11 vlaki, naloženi z žitom na pobrežje Tlnega oceana. Ce bi ne bilo te poti, bi tudi zavezne armade okusile sladkost nedostatKa v kruhu, ker nemške podmornice so bile atlantskim transportom vseeno prenevarne m je občevanje z Ameriko pravzaprav strašno trpelo.
Tega žita sl ruski narod gotovo ni pri-trgoval od ust» zavedal pa se je, da vkljub slabi vojni tehniki igra veliko vlogo v voj-
nem gospodarstvu antante. Povrhu tega pa je še po prestani prvi krizi generala BruslloV spretno izvojeval precejšen uspeh in zazdelo se je, da ruska zavest raste in da 1« kriza sploh prestana.
Kvantiteta zmage pa ie ni kvalificiral* in razkrajanje se je nadaljevalo. Potegnil Je hladen veter ta podzavestno so se v hiši pripravljali k mrliču.
Ogromne mase naroda so bile zmobi-llzirane, garnizije so narastle do čudovitih višin, Sama Samara Je držala okrog 60.000 vojaštva. Po stari navadi se je Rusija ponašala s kvantiteto in se je zanašala nanjo, V pragozdovih, stepah in puščavah so vzdignili prvič v zgodovini tudi inorodce. »Re-kvizicija inorodcev« se je vršila kruto, neusmiljeno in brezsmiselno In kozaški polki so na svoje načine dušili obupne vstaje nomadov. Milijoni rok so bili odtrgani od pluga in vsi ti milijoni so zahtevali dobre, ruske dnevne porcije. Četrtina najboljšega moškega prebivalstva Je bila pod orožjem ln v vojni službi.
V Jeseni 1916 sem se peljal na Daljni Vzhod. Ves čas sem prehiteval transporte žita, srečaval pa sem transporte vojnega materijaia, cele oblake bodeče žice In vsak dan nove množice »rekvirlranih« Mongolov, ki so z mističnim strahom tipali tračnic# In nesnažlli perone.
V časopisju so pojenjale glupe šale o nemškem kruhu iz slame in o mačji masti Začele so se kampanje za izboljšanje aPa‘ rata ta predlogi so sull z vseh strani. ministrstvo je menjalo drugo in rusko r*f' umuižtvo je s strahom gledalo v bodočnost.
Tik pred polomom so v ministrstvu notranjih del kvarili papir s projekti, kako ga hranili. Resno In važno so tudi oorav vali vprašanje, ali naj se službeno ^
začne z besedami: »Cest ImJeJu —	_	ie
narobe: »Imjeju čest   in dobil tudi izdan cirkular, ki je h.abr
končno rešil to vprašanje.
(Dalje prihodnji«-)
%
Dnevne vesti.
Nova velika župana Slovenije.
»Slovenec« poroča, da »je ministrski *vet sklenil, da se za celo Slovenijo v Ljubljani imenuje za velikega župana Teodor Šporn, v Mariboru pa za podžupana, ki bo vodil posle kot delegat ljubljanskega velikega župana, dr. Vodopivec. Dosedanja velika župana dr. Baltlč v Ljubljani in dr. Pirkmajer v Mariboru pa se upokojita.«
Ce je »Slovenčeva« vest točna, potem bi bila via facti nedeljena Slovenija zopet vpostavljena. Kakor smo za nedeljeno Slovenijo, tako pa mor? mo tudi povdariti, da tega vprašanja ne smatramo tako važnim, da bi se vsled njega kršila ustava. Za življenje prebivalstva je popolnoma vseeno, če vodi Posle najvišji uradnik mariborske oblasti kot podžupan ali pa kot veliki Župan.V tem je le prazen formalizem, ki ne odtehta izigravanja ustave. Je vse Zastonj! Glavna zahteva sedanic dobe Je, da pridemo v dobo zakonitorti. To t>a bomo dosegli le, če bomo vse obstoječe zakone strogo upoštevali m zlasti zakon vseh zakonov — ustavo. Zato SPoštujte ustavo, skrbite, da se bo vestno izvrševala In da ne bo ena raredba
V	nasprotju z njo.
Je čisto mogoče, da bi marsikaka določba ustave mogla biti boljša, toda dokler ni revizija ustave izvršene dejstvo, tako dolgo je vsaka določba Ustave zakon, ki jo mora spoštovati vsak, zlasti pa vlada. Zato upamo, da ne bo vlada z imenovanjem velikih županov brez potrebe prišla v nasprotje z Ustavo in da bo fvoje strankarske interese v korist države, ustavnosti in Zakonitosti žrtvovala.
To upamo tem bolj, ker je osebno Vprašanje velikih županov rešeno nestrankarsko in »ta oba nova velika župana popolnoma kvalificirana z? svoje novo mesto.
Ne bodite polovičarski in nšite Vprašanje velikih županov ne -»mo Pravilno v osebnem, temveč tudi načelnem oziru!
— Opozarjamo vse bralce na današnji podlistek: V carstvu gladu. Podlistek je napisal slovenski inteligent, ki je na lastne oči videl vso strahoto ruskega gladu in ki si je tudi v najtežjih prilikah ohranil objektivnost in vero v slovanstvo.
Ni še bilo v jugoslovanski književnosti Podano tako objektivno poročilo o najstrašnejšem trpljenju Rusije, kakor ga podaja »V carstvu gladu«. Niso pa tudi še bili s tako °j*kritosrčnostjo in temelMtostjo obravnava-n' v jugoslovenski književnosti vzroki in Povodi ruske katastrofe, kakor je to podano »V carstvu gladu«. Kdor hoče raz “meti današnjo Rusijo, naj člta zato naš Podlistek: »V carstvu gladu«. — Za naše razmerje je »V carstvu gladu« pisano morda
*	Preveliko odkritosrčnostjo, ki jo ne premorejo pri nas gotovi gospodje. Mislimo, da Ustrežemo resnici, če pozvonimo v jezo teh SOspodov tudi na to plat zvona.
— Nič ne pomaga In nai se zviia - Slo-venski Narod« še tako, resnica ostane ne izpremenjena. In ta resnica pravi, da je »Slovenskemu Narodu« pravična ureditev Uradniških plač, strankarska komisija. In dalje, pravi resnica, da je »Slovenski Narod«
*a zvišanje uradniških plač le, če ri zato freba posebnih i2datkov. Z drugimi besedami se pravi to, da zastopa »Slov. Narod« v uradniškem vprašanju logiko sitih, ki je najbolj ogabna logika, kar jih je na svetu.
— Nova nameščanja učiteljev se ne bodo VTŠlla poprej dokler ne bo končana razvrstitev po členu 37. uradniškega zakona. Do tedaj se bodo samo sprejemale Prošnje z dokumenti.
— Iz vojne akademije. Konkurz za sprejem v vojno akademijo v Beogradu je Podaljšan do vštevši 27. avgusta t. !.
— Odpuščeni uradniki ministrstva Bradjevln. Minister gradjevin Pečič je podpisal ukaz o odpustitvi 13 uradnikov, po Večini zvanlčnikov. tega ministrstva. Uradniki so odpuščeni z dnem 1. julija, tako, da niso mogli prejeti plače za mesec avgust.
— Ponovno Izhajanje »Radikala«. Te dni je začel v BeogTadu zopet Izhajati »Radikal«, glasilo nezavisnlh radikalov. List bo izhajal vsak dan razen pondeljka.
— Kamnik za Jugoslovensko Matico. Velika ljudska veselica na korist Jugoslo-venske JVLatice, katero priredi v nedeljo, dne 10. t m. popoldne ob 3. uri Matična podružnica v Kamniku, bo po njenih predpripravah sodeč ena najlepših letošnjih kamniških Prireditev. Na to prireditev vabimo vse prijatelje naših zatiranih bratov in sester tam Preko, vabimo vse Kamničane in tudi ljudstvo iz bližnje okolice. Ob 3. url popoldne začne na Javnem trgu velika tombola z raznimi dobitki, po tomboli pa v mestnem parku ljudska veselica, pri kateri sodelujejo kamniške narodne dame in razna kamniška društva. Občinstvo vabimo na številen po-set te dobrodelne prireditve.
— Budžeti posameznih ministrstev. Vsa ministrstva so že sestavila svoje budžete za leto 1925/26. ker se morajo izgotovljeni predlogi do 20. t. m. Izročiti finančnemu ministrstvu.
— Kongres proti tuberkulozi Na mednarodnem kongresu proti tuberkuloz:, ki se vrši v Lozani v dneh od S. do 16. t. m. zastopa našo državo dr. Ljuba Stojanovič, šef antltuberkuloznega dispanzerja v Beogradu.
— Polovično vožnjo na vseh državnih železnicah je dovolilo prometno ministrstvo v*em splavarjem ki potujejo nazaj v Slovenijo.
— Pogreb žrtev rudniške nesreče. Včeraj dopoldne je bilo pokopanih na Šentjanžem pokopališču 6 ponesrečenih rudarjev. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi tako iz šentjanške. kakor tudi iz sosednjih fara. Sentjanškl in mokronošk! moški 5£or st» pela ob grobovih žrtev žalvstlnke. fr^areba se Je udelelilo tudi veliko Stavilo
Ljubljana, 6. avgusta.
rudarjev. — Štirih pogrešanih rudarjev še niso mogli najti v rovih. Iskanje teh trupel je zelo težavno, ker so najbrže vsled eksplozije raztrgana in pokopana v blatu.
— Koliko je telefonov pri nas? Kon cem leta 1923 ie bilo v naši državi 837 te lefonskih central in javnih govorilnic s 27.009 telefoni pri privatnikih. Dolžina telefonskih linij znaša 27.268 kilometrov. In-terurbanska proga obstoji iz zračnih linij podmorskih in podzemnih kabljev. Dolžina žice v zračni progi meri 64.636 kilometrov. Rečnih telefonskih kabljev je bilo 3800 kilometrov. a podmorskih kabljev 5660 metrov.
— Grozodejstva komitov. Po poročilih iz Štipa so komiti napadli na poti med Koč-mami in Carjevem selom dva seljaka. od katerih so zahtevali konje. sta se Seljaka uprla, so jima komiti prestrelili glavo skozi oči. To novo komitsko grozodejstvo je zelo razburilo tamošnje prebivalce.
Poziv Inženerjem. Kljub temu, da skuša država ščititi domače inženerje proti tujcem, sc je VTinilo vendar že precej neslovenskih inozemcev na raesta. katera bi lahko zavzemali domačini* V tem oziru se čujejo mnogobrojne pritožbe. Radi tega in pa v smislu zadevnih sklepov zadnjega občnega zbora ljubljanske sekcije ter zadnjega inženerskega kongresa v Novem Sadu, poživlja Udruženje jugoslovanskih inže-nerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vse one, ki imajo v tem oziru kake pritožbe, da jih s točnimi podatki in polnim imenom javijo Mboru ljubljanske akcije U. J. Lil
— Po5ar v Beogradu. Tc ^ni je v nekem kinu na perifeji Beograda nenadoma Izbruhnil požar. Ki se je v najkrajšem času razšiTll na okoli stoječe hiše in lesene barake. Skoda znaša 5 milijonov dinarjev. Vzrok požara je še neznan.
— 100.000 Din nagrade ali 25.000 francoskih frankov dobi oni. ki Izsledi dva mala Francoza, ki sta nedavno pripravila svojim staršem malo presenečenje. 13 letni Raimond '^arnier in 15 letni Leon Bauquet sta zapustila svoiim staršem pisma, v katerih sporočata, da si hočeta privoščiti »malo potovanje okoli sveta<-. Presenečeni starši so v velikih skrbeh za svoja nadebudna sinova razpisali gornjo nagrado, o čemur je bilo obveščeno te Hni tudi beograjsko državno pravdništvo. Dečka sta odpotovala naibrže v smeri proti Balkanu. Eden od malih »ubežnikov« pripada ugledni senatorski rodb'ni v Parizu.
Žandarmerijska podoficirska šola v Kamenici i" zaključila dne 15. p. m. svoj redni tečaj, ki je trajal 6 mesecev. Tečaj je dovrš lo 380 pripravnikov in sicer 35 z odliko, 252 s prav dobrim in 93 z dobrim uspehom. Nov žandarmerljski podčastniki so bili takoj prideljeni svojim žandarme-rijskim polkom. Osmi tečaj se rrične še ta mesec in bo spreiefh 300 p/ipravnikov.
— Kolo poIjsko-JugoslowIanskie Iz Varšave, skupina "niverzitetnih profesorjev in akademikov, gospodov in dam, pride v času med 10. in 14. avgustom v Ljubljano. _ Da jim zamore prirediti Ljubljana gostoljuben bratski sprejem, se je osnoval pripravljalni odbor, v katerem imenu bodo v tekočih Jneh pobirale dame r nabiralnimi polam: prostovoljne prispevke. Javnost se vljudno naproša za blagohotno podporo, ke: moramo zastopnikom poljskega naroda pokazati, df> razumemo potreba vzajemnih vezi med nami In njmi. in da smo predvsem hvaležni za gostoljubnost, ki Jo uživajo pri njih naši akademiki.
— Aluminijev denar na Bolgarskem. Bolgarsko finančno ministrstvo izdeluje načrt za kovanje novega denarja iz aluminija. Tega denarja bo za 100 milijonov levov. Kovali r,e bodo komadi po 2, 10 in 50 stotink.
-	tšaicomor. Včeraj r opoldne so našli v podstrešju neke hiše v Meduličevi ulici v Zagrebu ^obešeno 511etno Terezijo Nuha, rodom iz Češkoslovaške. 2e več let je bivala v Zagrebu in opravljala posel maserke. Pred kratkim bi imela nastopiti neko novo mesto v Krapinskih topl cah in je prodala vsled tega vse svoje pohištvo. V zadnjem trenutku pa ji je bila nova služba odpovedana, kar si je Nula tako gnala k srcu, da ie izvršila samomor. Ko so jo našli, je držala v rokah britev in se da sklepati, da je prvotno izbrala britev za samomorilno sredstvo.
— Romunski Izseljenci. Tc dni bo potovalo skoTl našo državo 3000 romunskih izseljencev, ki potujejo v Ameriko.
— Cela občina prestopila v ortodoksno cerkev. Prebivalci občine Rozuška v bližini Velkč Bočko v Podkarpatski Rusiji so kompaktno prestopili v ortodoksno cerkev in zahtevali, da se jim izroče ključi od grško-katoliške cerkve. Ker pa ključev niso dobili, so vdrli skozi okna v cerkev in od znotraj odprli vrata, nakar so prisilili ortodoksnega duhovnika, da |im je bral mašo.
— Izgon tujcev Iz Vojvodine. Vsled naredbe notranjega mln!strstva so začele policijske oblasti Izganjati iz Vojvodine vse one osebe, ki nimajo dovoljenja za bivanje v naši državi. Do sedaj je bilo izgnanih iz Novega Sada 10, iz Sombora 15, a iz Su-bot ce 20 takih oseb. izgnanci so večinoma odšli na Madžarsko.
— Originalna velesejmska reklama. Neposredno po otvoritvi vzorčnega sejma v Brnu je bilo spuščenih 600 golobov-pis-monoš, ki so imeli okoli vratu pritrjene reklamne letake, ki naj bi obvestili vse kraje v republiki, da Je velesejm otvorjen.
Ljubljana.
1—	delegat dr. Savnik nastopi
7. t. m. 14 dnevni dopust in prosi p. n. občinstvo, da se v tem času s pismenimi intervencijami obrača na njegovega namestnika g. dvornega svetnika Bonača.
1— Policijske prijave: Tatvina 1, kaljenje nočnega miru 2, pijanost 1, prest, cestno-poilcljskega reua 9, prest, pasjega kontu-maca 6, ples brez dovoljenja 1, bogokletstvo 1, zglaševalni predpisi 1, eksces 1.
1— Aretacije: Anton Arharlč, radi nevarne grožnje; Vladislava S. radi prostitucije.
—1 Nasllui gosti. Stanislav Kikelj, sobni slikar je ob 22 uri razgrajal po Krakovskem nasipu ter na ves glas kričal: »Živijo Orjuna«, »Doli i njo!« Službujoči stražnik ga je opozoril in pomiril, nakar Je krenil Kikelj v gostilno »Trnovski zvon«. Tam je začel, ne da bi kaj naročil enostavno goste nadlegovati in celo dejansko napadati. Mir je vzpostavil gostilničar, ki je hudega slikarja s pomočjo dveh gostov porinil na cesto, pri čemur je bil Kikelj na glavi lahko poškodovan. — Ivan Bizjak, konjski me-
šetar je 3. t. m. v gostilni »Živec« na Rimski cesti razgrajal. Ko je prišel na cesto, je tudi tam kričal in nočni mir kalil. — Obadva razgrajača sta prijavljena policiji, ki iima bo dala primerno plačilo.
1— Našle se je par nogavic. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi na Mestnem trgu št. 2, pritličje, desno
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v decembru 1923 zastavljenih predmetov v torek, dne 12. avgusta ob 3. uri popoldne.
— Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda« naznanja.* da se vrši letošnja velika skupščina dne 7. septembra v Celju. Vse cenjene podružnice prosimo, da animirajo vse svoje člane In članice za obilno udeležbo. Obenem' prosimo tudi, da nam pošljejo izkaze delegatov in število podružničnih članov. Družbeno vodstvo je pro-siIo_ za znižano vožnjo po železnicah. Ko dobimo tozadevno dovoljenje, bomo po časopisih obvestili podružnice, da si oskrbe za to potrebne izkaznice. V Celju ni Je družba nikoli zborovala, ker je bilo za časa Avstrije proglašeno za »frevr.des Gebiet«. — Pokažimo s svojo navzočnostjo, da je Celje pristna n?ša gruda.
— Popolnoma ’arrn naložite fienr..' v Ljubljansko posojitaco z. z o. z., ki ima jako lepo novopreurejene prostore v Ljubljani na Mestnem trgu št. 6. Opozarjamo na oglas.
Gasilska vaja Savske gasilske žnpe v St. Vidu pri Ljubljani se je vršila v nedeljo, dne 3. avgusta na Vikerčah pod Šmarno goro in sicer pod vodstvom župnega rta-roste Arharja. Vaje se je udeležilo 10 gasilnih društev z ročnimi brizgalnami. Vaja je imeta namen udušiti in lokalizirati namišljeni^ požar na velikem gospodarskem poslopju in bližnjih stavbah obsežnega posestva pri »Bačnikuc na Vlkerčah. Točno ob pol 3. uri popoldne naznani strel In plat zvona ogenj. Domača brizgalna društva Spodnje Pirniče je bila •> trenutku na mestu požara in je po preteku 2 minut metala vodo Iz bližnjega studenca na poža-rišče. Po preteku 10 minut so bili na mestu in brizgali vodo že (udi gasilci sosednjega društva Zgornje Pirniče, ki so jemali vodo iz resevarja na dvorišču gosp. Fijale. V kratkih presledkih so prihajale brizgalne oddaljenejših društev Tacen, Preska, Vlž-marje. St. Vid. Gameljne, Rašica, S taneče in Medno. Ker ni bilo na razpolago zar dostne vode iz bližine, jo je bilo treba napeljati Iz 1200 m oddaljene Save. Po navodilih župnega staroste in brzih slov. so se porazdelile brizgalnice po skrajno slabem, vijugastem in ponekod 50 do 60 m napetem terenu In dajale vodo lz ene brizgalne v drugo; razdvojna cev je dajala končno vodo v dve brizgalni, od kojlh je prva brizgala po preteku 24 nrnut, druga pa po preteku 30 minut po izbruhu požara. Tako se je posrečile po preteku zadnjega roka metati vodn nr. goreče objekte od štirih strani. Vaja ie bila zelo zanimiva In je ponovno pokazala dobro voljo, požrtvovalnost in veselje, pa tudi izredno izurjenost in disciplino naših vrlih gasilcev, ki uporabijo sleherno priliko za vežbo in se izpopolnjuje za čim hitrejšo pornoč svojemu bližnjemu, kadar ga v resnici obišče nesreča. Vsa čast našim tihim junakom! Drugi del vaje, ki bi se imel VTšiti s posameznimi brizgalnami v vasi Spodnje Pirniče. pa je moral žal vsled slabega vremena izostat'
Gospodarstvo*
Marifoor.
Tatvina kolesa. Krojaču Francu Staniču je nekdo ukradel dvokolo vredno 7500 dinarjev, ki ga je pustil v veži neke gostilne na Frankopanski cesti.
Presenečen žepar. V pondeljek ie ležal na klopi v predsob! ievizijskega urada na glavnem kolodvoru neki potnik, ki je čakal na	revizijo in pri tem zaspal.	V isti sobi je
bil	tudi Anton Kuplieš,	znan	žepar in	lat,
ki je hitro pregledal situacijo in začel stikati potniku po žepih. Istočasno pa j: sta! v sosednji sobi neki stražnik ter skozi špranjo pri vratih opazoval žeparja. Ko je bil žepar ravno najbolj zaposlen, ga je stražnik prijel. Kuplješ je bil	oddan	sodišču.
Muzikalni tat. Pred	nekaj	dnevi je	ne-
znan tat ukrade! pri posestniku Namestniku v Jelovcu 2 klarineta vredna 700 Din, last hlapcev Zanšeka In Sršena.
Sokolstvo.
Sokolska društva naj javijo svojim žu-pam točen imenik (z bivališčem) vseh udeležencev Pokraiinskega zleta v Zagrebu v svrho zavarovanja proti nezgodam. Kdor ne bo prijavljen, nima pravice do poškod-bene nagrade.
MEDZAVEZNIŠKI DOLGOVI IN FRANCIJA.
Vse dosedanje medzavezniške konference so se razbile na vprašanju med-zavezniških dolgov. Zato je bilo naročeno izvedeniškemu odboru, da izdefa svoje poročilo brez ozira na medzavezniške dolgove. Iz istega vzroka je bilo tudi sklenjeno, da se ima Londonska konferenca pečati izključno samo z Da-wesovim poročilom, ki se niti z besedo ne dotika medzavezniških dolgov. Samo na ta način se je upalo na možnost uspeha Londonske konferenc*. Kljub temu pa so Francozi vendarle načeli na Londonski konferenci vprašanje medzavezniških dolgov. Sicer samo neoficiel-no, toda dovoli energično.
S tem jo orišlo to pereče vprašanje zopet v razpravo in ne bo odveč, če na kratko označimo francosko stališče, ki se popolnoma krije z jugoslovanskim.
Francoska levica je vedno smatrala kot glavnega krivca, da ni vprašanje medzavezniških dolgov za Francijo ugodno rešeno, ClemenceSu-a, Ir je pri mirovnih pogajanjih mislil le na politična in teritorialna vprašanja, ki pa je popolnoma zanemaril finančna. Vsled tega so se vojna bremena zaveznikov popolnoma krivično razdelila. Francija bi se morala postaviti na stališče, da je bil njen delež na vojnih stroških plačan s krvjo, delež Anglosaso’r pa mora biti plačan z denarjem. Je vendar pre-absurdno, da bi moral francoski vojak še plačati granate, od katerih uporabe je bil ubit. V skladu s tem nazorom so trdili levičarji, da odteguje šovinistična politika nacionalistov Franciji njene materijelne prednosti. Zato je naravno, da se je Herriot ustavil zopet pri medzavezniških dolgovih. Zlasti še, ko je na londonski konferenci v drugih vprašanjih znatno popustil. Nekaj vendar mora prinesti domov.
V	splošnem Francozi upajo, da bodo dosegli v vprašanju medzavezniških dolgov znatne olajšave. Tako se upa, da bodo popustili Amerikanci na svojih terjatvah 40 odstotkov in dovolili kleten moratorij Za Angleže pa se upa, da popuste celo 75 odstotkov in da odplačevanje zelo olajšajo. V koliko so te nade upravičene, pa je danes le težko reči, zakaj Amerika je odpisom dolgov zelo nenaklonjena. Predvsem treba upoštevati, da smatrajo Amerikanci vsak odpis dclsa za nemoralen. Obveznosti je treba plačati. To je ameriško načelno stališče. Amerika je danes poleg tega pred predsedniškim’ volitvami. Kateri kandidat bi se upal stopiti pred volilce, da se naj Amerika odreče svojim pravicam? A končno pride v poštev še en argument, da namreč bi Amerika znatno izgubila na svojem vplivu na Francijo, če ji ne bi bila Francija več dolžna.
Zato je nad vse zanimive, kako bo konferenca rešila to vprašanje.
IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Pred vrat! je letošnji vzorčni velesejem. Slovenski trgovec, industrijec In obrtnik zopet stopajo pred javnost, da pokažejo koliko so napredovali v teku enega leta. Upravičeno se smemo nadejati, da bo tudi letošnja prireditev kar najlepše uspela in da bodo z njo enako zadovoljni kritični gospodarski politik prodajalec in kupec, kakor tudi oni, ki si bo ogledal velesejem zgolj iz radovednosti. Prireditev bo nudila poučno sliko o razvoju domače in tuje industrije. odnosno obrti, ter bo pokazala, kaj že sami proizvajamo, ker take Izdelke in predmete morejo ostale pokrajine naše države in tujina kupovati od nas po 7fdo-voliivi ceni.
Svilne velesejme, ki so nastali po vojni, je malone vse rodila živa potreba. Težkoče medsebojne izmenjave, ponudbe in povpraševanja so postale tako velike, d* s* se gospodarski krogi začeli v najlz-datnejši meri posluževati institucije velesejmov, ki so se izborno obnesli že ob času velikih političnih in gospodarskih zmed sredniega veka
N! zgolj slučaj ali posledica ambicije posameznih oseb. da je baš Slovenija prva v naši držav' priredila velesejem. Samo poljedelstvo in živinoreja nas ne moreta preživljati in če bi bili te dve gospodarski panogi še tako razviti. Ni čuda, da si je velik del prebivalstva že pod Avstrijo služi svoj kruh v Industriji, obrti in trgovini. Preobut je podžgal slovensko podjetnost in il utrdil pot do svobodnega razmaha. Stara nemška velika Industrijska podjetja so prešla v slovenske roke, trgovina In obrt sta oživel! in se modernizirali, a za celo vrsto predmetov dnevne potrebščine, ki jih je prej dobavljal tujec, so se ustanovila nova domača podjetja. Nenavaden porast naše industrije in obrti je izzval potrebo prireditve vzročnega velesejma v Ljubljani Kako blagodejno ie že prvi vele* sejem uplival na vse naše gospodarsko življenje, je obče znano
Prireditve, kot so velesejmi postavljajo na laž tiste ljudi, k! ne priznavajo našega ujedlnjenja in ki bi svetu radi dokazali, da Je naša gospodarska Jugoslavija mrtvorojeno dete. Take elemente postavljajo na laž baš velesejmi, ki so skupne prireditve kulturnega in gospodarskega značaja In ki pričajo, da imamo kljub sko-ro tisočletni odtujitvi, vendarle skupne Interese, skupne zadeve ln skupne cilje Na velesejmu se najdejo v vzajemnem delu za zgradbo naše bodočnosti Slovenec, Srb !n Hrvat. Če pomislimo, da je krivo napetemu razmerju, nezaupanju in nezadovoljnost! med brati v prvi vrsti pomanjkanje zadostnega medsebojnega spoznavanja, moramo mirnega srca priznati, da so baš velesejmi najbolj prikladna mesta, kjer se naj-lažie navežejo potrebni stiki med prebivalci posameznih pokrajin. Vsak, kdor bo poset’l to našo velepomembno narodno-gospodar« sko prireditev bo videl blagoslovljeno delo v interesu bratske sloge. Ce se bo to delo pospeševalo kakor doslej, nimamo povoda obupavati nad našo bodočnostjo in s sarno-zavednostjo lahko rečemo: Mi gremo naprej!
X Razstavn konj na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne le med razstavljalcl konj ln med konjereje! sploh, tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo pa tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh stran! se prigla-šajo konjereje!, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo In za uprego je priglašenih tud! nad 30 žrebca / iz lahkih pasem. Razstava se bo vršila m' ubsežnem prostoru Sokolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna preddela z» prireditev prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani.
INDUSTRIJSKO-OBRTNA RASTAVA
V	MARIBORU.
Število Tazstavljalcev se je zadnje dni zelo pomnožilo, še celo prejšnji nasprotniki so se sedaj odločili za razstavo, ker vidijo, da vztrajanje in dobra volja, katero je pokazal sedanji konzorcij, morata Imeti dobe- uspeh.
Predpriprave so se delale s tako pridnostjo, da nobena stvar ne ovira več pravočasne otvoritve te znamenite letošnje razstave, katera bo zanimala vsakogar, kdor je prijatelj napredkov. Razstava je sicer v celoti en objekt, ali vendar se je taka ukrenilo, da se bo nahajaj veselični prostor deloma na vrtu, deloma v Prešernovi ulici in da bo ta prostor prav okusno okrašen. Tu bo tudi svirala vsak večer godba. Tudi razstava sama, kot taka, se bo bržkone dobro obnesla, ker razstavljenih bo mnogo predmetov, kakršnih na prejšnjih razstavah ni bilo, kajti pri drugih ■razstavah se svet ni toliko zainteresiral, kakor ravno za letošnjo, pri kateri bo gotovo mars kateri s tem ali onim razstavljenim predmetom presenečen. Zato Je tudi pričakovati, da bo to razstavo posetilo mnogo ljudstva.
Kdor žel! Imeti 5e kaj natančnejših informacij. naj se obrne takoj pismeno ali pa ustmeno na upravo razstave, ki se nahaja v Cankarjevi ulici št. 5 (Dekliška meščanska šola)
Prosveta.
Razstava čeških upodabljajočih umetnikov v LjubljanL
»Narodna Galerija« otvori v sredi avgusta v Jakopičevem paviljonu razstavo društva čeških upodabljajočih umetnikov »Manes«, ki ima namen seznaniti naše kulturne kroge z velikim delom češke sodobne upodabljajoče umetnosti. Društvo »Manes« je poslalo dela okoli petdesetih svojih članov (325 del) in sicer so zastopane vse stroke upodabljajoče umetnosti, slikarstvo, kiparstvo, grafika in arhitektura. Pričujoča razstava bo po historični razstavi slovenske upodabljajoče umetnosti druga največja prireditev te vrste v Ljubljani in obenem tudi prva reprezentativna češka razstava v Jugoslaviji. Opozarjamo naše kulturne kroge že danes na to razstavo. Narodna galerija se ni ustrašila žrtev, da realizira to prireditev visokega kulturnega pomena in upati je, da bo naša javnost s primernim interesom poplačala njen trud.
K razstavi karikatur v Beogradu.
V	»Berllner Tagblattu« objavlja Th. Berkes obširno poročilo o tej nedavno prirejeni razstavi v Beogradu, ki so se Je udeležili umetniki cele kraljevine., Poročilo omenja vse sodelujoče ln je bolj nekakina portretna študija naših mož z ozirom na rustavljent karikature, kakor pa zgolj
umetniška ocena- Nekateri obraz: so se pisatelju zelo posrečili, kakor oni Nikole Pa-šiča, kjer poskuša s par duhovitimi potezami skicirati značilnost! njegovega delovanja. Tako govori o njegovi orijentalni državniški umetnosti, ki se potuhne in prav ničesar ne ve, ki ima tako neskončno veliko časa, ki biča nemirne živce In vzdrži cele mesece »Nef«, In ki vendar v pravem trenutku skoči kakor mačka. Ali pa lice pravoslavnega popa In bivšega prosvetnega ministra dr. Vojislava Janjiča. Ta minister velja za trubadurja Jugoslavije in ki se je s kitaro na udobno rejenem trebuščku vkra-del s svojimi starosrbskiml In macedonskimi pesmimi, ki jih poje kakor malokateri, v marsikatero srce (in kakor trdijo zlobni je-zild, tudi marsikatero dobro službo). Tako prebira pisatelj celo galerijo karikiranih osebnosti političnega ln kulturnega življenja in nas seznanja z njihovimi obrazi, po-kllcom ln »krmo«, ki jo dajejo s svojo eksistenco ostri, preusmlljeni satiri. Poročilo je v celoti razstavljajočim umetnikom zelo naklonjeno ln zaključuje z željo, da bi bil prihodnje leto lov na osebnosti, ki so pripravne za ročne karikature, še bolj bogat.
Meitrovlčeva razstava v Ameriki. Prijatelji velikega Jugoslovanskega umetnika v Ameriki so si osnovali poseben odbor, ki naj vrši predpriprave In prevzame financiranje njegove razstave. Upajo, da jo bodo otvorill že v novembru tekočega leta In sicer v Brooklynovem muzeju. Na razstavi bo 80 velikih mojstrovih del v lesu, marmorju in bronzl. Za New Yorkom se bo razstava vršila tudi v drugih mestih Zedinjenih držav. Za Jugoslovansko umetnost Je ta kulturni dogodek brezdvoma Izrednega pomena. Z zadoščenjem pozdravljamo, da ie nova vlada sklenila podpreti Meštrovičevo razstavo. Prejšnja žal za to al Imela — denarja.
Nov oratorij dr. Božldara Širole. Na
lanskem zagrebškem evharističnem kongresu Je doživela svoje prvo Izvajanje rai-sterijska drama dr. Božidara Širole »Abrahamova žrtev < na besedilo dr. Velimira Dežellča. Skladatelj ki je tudi nam Slovencem dobro znan po svojih neštetih skladbah je delo predelal v oratorij. Pelo se bo v tej obliki prv'f na evharističnem kongresu v Osjeku in sicer dvakrat: prvič pod vodstvom opernega ravnatelja M Irskega, drugič pod osebnim vodstvom skladateljevim
Splitsko pevsko društvo »Guslar«, či-
gar dirigent je znani hrvatski skladatelj Hatze, Mascagnijev učenec, Je koncentriralo
v Makarski s sporedom jugoslov. narodnih pesmi.
V	Osjeku nameravajo ustanoviti dramsko In operno šolo. Pouk bo brezplačen Kaj pa v Ljubljani?
Priljubljena pevska družina »Stankovič« v Beogradu namerava prirediti koncertno turnejo po Rumuniji.
Josip Pavčič: Narodna nagrobnlca. Srečna Je bila misel Oskarja Deva, da j« vpeljal narodno pesem za nagrobnloo. Takoj se je »Vigred se povrne« povsod udomačila ’n je najpriljubljenejša nagrobnlca. Josip Pavčič pa Je pravtako uporabil pri-prosto narodno »Spomladi vse se veseli« za nagrobnico Harmonizacija je uspela Id jo naša pevska društva rada pojo. Partituro je založila In natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Dobiva se v Zvezni knjigarni.
Zorko Prelovec: Zapoj ml pesem dekle, Škrjančku. Dva moška osmerospeva (moška zbora) z baritonskimi soli. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Obe pesmi ste se moškim kvartetom, oktetom In zborom, ki imaio dobrega baritonista vsled svoje melodljoznosti in blago-glasja zelo priljubile. Za izvajanje ste lahki. Naročate se v Zvezni knjigarni v Ljubljani
Sams
??kR?)0Ni dncvNI^, Y. avgusfa T§24.
Štev. 175;5
To In ono.
t Portret Primo de Rlvere. Veliki španski učenjak Unamuno Je tik pred svojo osvoboditvijo, ko je bil še v oblasti španskega diktatorja, napisai nanj pismo, v katerem pravi med drugim. Vi ste me deporti-rali v ta daljni otok brez vode, ne da bi mi povedali vzroka, brez vsake preiskave in ne da bi mi dali možnosti, da se branim. Izgnali ste me samo zato, ker sem nepomirljivi sovražnik diktature. Želim, da bi bila odgovornost za izgnanstvo prepuščena direktoriju in njegovemu predsedniku, ki je zapovedal izgnanstvo samo iz nizkotnega osebnega maščevanja v napadu delirija tre-mens. Ker sem naučil svoje otroke, da znajo delati, se bodo trije od njih pretolkli brez moje pomoči. Zato sem v tem oziru miren. Tega seveda vi, Primo De Rivera, niste predvideli, kajti vi ste zaigrali premoženje svojih otrok in doto svoje žene v kartah. Da bi prišli zopet do denarja, ste se s pomočjo ftgarstva kralja in vojske polastili vladne moči. In nato pravi Unamuno: Kako bi se mogel človek sporazumeti z možem, ki si je pridobil svojo naobrazbo v beznicah, igralnicah in bordelih! Kako bi mogel človek iti z možem, ki je pred kratkim porabil svoj upliv v to, da je osvobodil javno vlačugo, ki je prodajala strupe! Brez dvoma ie, da ne pridem preje od tu, dokler ne bo Španska osvobojena od sedaj vladajoče klike igralcev, razuzdancev, pijancev in morilske sodrge, ki onečašča vso Španijo... Toda, kar je huje ko egoizem Primo de Ri-vere, to je njegova neumnost. Ta beden diktator je izprijen in nemoralen ko živina. Njegova duševna revščina pa mu ne dovoljuje, da bi ločil spodobno od nespodobnega. Toda tudi te diktature bo konec in vsled nje bodo nekateri razgaljeni v vsej svoji nagoti. Tak je portret nasilnika Španije.
: Dvig potopljenih ladij. Nemška vojna ladja »Goben«, ki je začetkom vojne bila potopljena, je sedaj dvignjena in prepeljana v Carigrad. Kot vojna ladja se ne bo mogla več uporabiti, ker je zastarela, pač pa bo lahko še služila kot tovorna ladja. Dvig ladje je bil nad vse naporen. Šest colov debele železne vrvi niso vzdržale in so se utrgale, ko se je hotelo z njimi dvigniti ladjo. Šele 24 čolne manila-vrvi so bile dovolj močne, da so vzdržale breme 23.000 ton."Dvig ladje je vodil grof l.andi, kateremu se je posrečilo dvigniti tudi italijansko ladjo »Atene«, ki se je potopila pred petimi leti. Sedaj namerava dvigniti grof Landi »Lusitanijo«, na kateri se je nahajalo zelo mnogo zlata, ko se je potopila. Tu bo dvig posebno težaven, ker se nahaja ladja tako nizko, da se potapljači s sedanjimi aparati ne morejo tako globoko potopiti. Landi pa je iznašel nov potapljaški aparat, ki dovoljuje potapljačem, da ostanejo pod vodo pol ure in da pridejo do sto metrov pod morsko gladino.
: Moderna reklama. Stvar se je seveda pripetila v Parizu. Vročega julijskega dne je bilo v pariškem zabavišču zelo živahno. Posebno veliko vrvenje je bilo na trottoir roulant, na krožečem se hodniku, kjer so začetniki in zlasti začetnice pridno padale, da so se pokazale noge visoko gori nad koleno. In je pricapljala lepa mlada gospodična in Stop'Ia na nevarni hodnik in že je padla in sicer tako kapitalno, da ji je odtrgalo krilo in je mlada gospodična v samih spodnjih in čisto prozornih hlačkah nadaljevala potovanje po hodniku med nepopisno zabavo publike. Prijazen gospod ji je po potovanju prinesel izgubljeno krilo.
V	sramežljivi zadregi je gospodična izginila. Pariz pa se je smejal in zabaval in govoril o nesreči lepe gospodične. Drug dan pa je bilo v listih, da je nosila nesrečna
gospodična spodnjice iz tovarne Marnier frčres, ki izdeluje najboljše spodnjice in ki je sploh najboljša tovarna sveta. Gospodična je namreč dobila tisoč frankov, da je v reklamne svrhe izgubila spodnjice.
: Cigani In predsednik Masaryk. Ko je prišel predsednik Masaryk v Luhačovi-ce. kjer živi mnogo ciganov, so tudi ti njemu priredili sijajen sprejem. Vse svoje otroke so nage ali vsaj napol nage postavili ob cesti. Ko se je pripeljal avtomobil predsednika, in stopil pred cigane najstarejši cigan in v dolgem govoru želel predsedniku Masaryki dolgo življenje in da bi mu bilo dano. da bi še dolgo vodil republiko. Masaryk ie cigane baje v šali vprašal, če bodo v bodoče pustili kokoši kmetov v miru, toda cigani so slovesno zatrjevali, da še nikdar niso gjčesar ukradli. Ko se je predsednik Masaryk vračal, so že cigani zgradili slavolok. Za to potreben materijal pa so ukradli.
: Nov prorok. Med culukafri v Inanda pokrajini v Južni Afriki se je pojavi nov prorok, ki stalno pridobiva nove vernike. Imenuje se prorok Šema in izhaja, kakor pravi, od nekega poglavarja plemena Ze-tevajo. V pragozdu je uslišal božji glas, ki mu je zapovedal spreobrniti njegov narod. Prorok Šema je seveda božji glas poslušal. Njegova prva verska reforma je bila, da je reformiral bojni ples culukafrov. Izmislil si je za ples novo besedilo in novo godbo in sedaj je bojni ples postal verski ples. Plesa se udeležujejo moški in ženske in sicer v novih oblačilih, ki jih je tudi izumil nov prorok S svojimi verniki je priredil šema veliko romanje na neko goro in jim tam pridigova' o novi civilizaciji, ki jih čaka, če bodo poslušali njega. Novi prorok je seveda tudi hud nasprotnik misijonarjev. ki da pridigujejo ljudstvu škodljivo vero.
Sodišče.
TISKOVNA PRAVDA.
Franc Selan, računski svetnik, Albin Zajc, finančni računski svetnik in bivši občinski svetnik Jože Pirc tožijo »Slovenski Narod« radi notice v številki 139/24 pod naslovom »Državni uradniki — protidržavni agitatorji.« — Notica očita tej trojici sledeče: Posamezni državni uradniki, ki bi morali skrbeti za red in mir, menijo, da jih mora država plačevati, ne sme pa od njih zahtevati niti delo, še manj pa ljubezni in zvestobe. Sicer so to državni uradniki, nastopajo pa tako, kakor bi bili klerikalni agitatorji. Videti jih je na ulici v času med uradnimi urami. Vsak drug bi že prišel v disciplinarno preiskavo, tem ljudem pa se ne zgodi nič, ker so pod zaščito protidržav-nih elementov. Selan je agitiral v Dobru-njah in širil letake z napisom: »Mi ne maramo priti pod velesrbski jarem.« Takim ljudem se mora obesiti krušna košara nekoliko višje. Ne sme se rediti gadov na prsih.
Odgovorni urednik je priznal, da se je članek objavil z njegovo vednostjo in zastopnik dr. Tavčar izjavi, da nastopi dokaz resnice ter prosi za 40 dnevni rok, da zbere potrebni materijal. — Senat odkloni predlog glede 40 dnevnega roka z motivacijo, da. je imel obtoženec že davno pred obravnavo priliko, da zbere materijal. Nato konstatira dr. Tavčar, da sta bila obtoženca v resnici dostikrat med uradnimi urami na ulici ter sta agitirala. V posebni sobi sta imela tudi politične kurze. Kot priče , za to navaja dr. Tavčar Josipa Turka, posestnika in bivšega obč. svetnika in Rasto Pustolemšeka, šefre-dakterja Slovenskega Naroda, poleg tega predlaga poizvedbe pri tožiteljem predpostavljenih oblastih. Sodišče je predlogu ugodilo ter je obravnavo v omenjeno svrho preložilo.
Z IZSILJEVANJEM DENARJA SI JE HOTEL POMAGATI.
Anton Babnik, zidar, je bil, kakor dandanes marsikdo — povsodi, ne samo v Jugoslaviji — dalj časa brez posla. Podpor za brezposelne pri nas ni, ^beračiti se tual ne sme, zato je prišel možakar na originalno misel, da je hotel priti potom izsiljevanja do denarja. Pri tem se pa ni zadovoljil z majhnimi zneski, temveč začel je kar s stotisoči. Pisal je g. Karolu Polaku grozilno pismo. Zahteval je od njega 125.UUU kron z grožnjo, da umori njega in njegovo rodbino, ako tega zneska ne dom. Polak ni šel na te limanice. Zato se je ot,rn“ obtoženec na drugo adreso, namreč na adre-so 1. 1878 rojene natakarice Greti pri 2°" stilničarki Keršičevi v Šiški. Pisal ji je, naj mu pošlje 50.000 kron, sicer jo naznani raai verižništva, oziroma tihotapstva s svalči-cami. Ta natakarica pa ni bila tako neumna, kakor je možakar mislil. Šla je in stvar po* liciji naznanila. Anton Babnik pa jo je — ko je spoznal, da je zadeva ovadena —- P°* brisal v Italijo. To je bilo leta 1921. Danes sedi možakar v Jugoslaviji na zatožni kloPU Taji odločno, da bi bil pisal inkriminiran« pisma. — No, izvedenci in sodišče mu niso verjeli in obsojen je bil radi zločina izsiljevanja (§ 98 k. z.) na 4 mesece težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem, eno temnico in enim postom. Ker je dečko že od v< junija v preiskovalnem zaporu, bo kaze« kmalu prestana.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
72
FMttKIBtiRlMS:
TARZAN
IN SVET
Prvi dan, ko Je smel Tarzan zopet iz sobe, Je prejel od de Conda sporočilo, naj se oglasi popoldne v njegovi pisarni.
j De Conde ga je zadovoljno pozdravil in mu odkritosrčno častital, da je zopet na nogah. Dvoboja in pa zadeve, ki ga je povzročila ni ne eden ne drugi od onega jutra niti z besedo več omenil.
»Mislim, da sem našel nekaj primernega za vas, gospod Tarzan,« je dejal grof. »Odgovorno, zaupno mesto, ki tirja precej poguma in hrabrosti. Za to službo si ne morem misliti nobenega bolj pripravnega od vas, gospod Tarzan. Dala vam bo sicer precej dela, toda pozneje bo vodila na mnogo boljše mesto, najbrže k diplomatičnim poslom.
Sprva bodete le kratek čas posebni agent v službi vojnega ministrstva. Pojdite, da vas predstavim vašemu predstojniku. Razložil vam bo boljše vaše naloge kakor pa jaz in potem lahko presodite, če vam služba ugaja ali ne.«
De Conde je peljal Tarzana v pisarno generala Rochera, ki mu bi bil Tarzan prideljen. Tam ga je grof zapustil, ko je podal generalu sijajni oris Tarzanovih lastnosti, ki so ga za izbrano mesto posebno usposabljale.
Pol ure pozneje je prišel Tarzan iz pisarne. 'Prvikrat v življenju je imel zdaj službo. Prihodnji |dan naj bi se zopet oglasil, da dobi nadaljna navodila, ker mu je general Rochere dejal, naj bo pripravljen, da mogoče že jutri zapusti Pariz za nedoločen čas.
Vzhičen je hitel domov, da pove d’ Amotu to novico. Zdaj je bil torej vendarle za nekaj poraben na svetu! Zdaj bo zaslužil tudi denar in — najlepše pd vsega — lahko bo potoval in si ogledal svet.
Komaj je pričakal, da je prišel domov in presenetil d’Arnota s to novico. Toda poročnik je ni bil nič kaj vesel.
»Kakor se zdi, se veselite, da lahko zapustite Pariz,« je dejal. »Morda se ne bodeva videla zdaj več mesecev. Tarzan, vi ste nehvaležna žival.« In zraven se je smejal.
»Ne, Pavel,« je odvrnil Tarzan. »Jaz sem le velik otrok. Zdaj imam novo igračo in sem srečen.« j Tako je Tarzan že prihodnje jutro zapustil Pariz in se odpeljal v Marseille in Oran.
Plesalka iz Sldi Aisse.
Ni se zdelo, da bo Tarzanovo prvo poslanstvo bogvekako interesantno ali važno. Vlada je sumila nekega gotovega poročnika, da ima nečiste zveze z neko evropsko velesilo. Ta poročnik Gernois ki je bil trenutno nameščen v Sidi-del-Abbesu, je bil še pred kratkim nastavljen v generalnem štabu. Tam je dobil po navadni uradni poti nek spis velike vojaške važnosti v svoje roke. In sedaj je vlada domnevala, da je častnik izdal vsebino tega spisa neki drugi velesili.
Sumnjo proti poročniku je vzbudilo vsekakor 'zelo negotovo namigavanje s strani znane Pari-žanke v napadu ljubosumja. Toda vsak generalni štab je zmirom nezaupljiv. Kakor hitro gre za njegove skrivnosti in izdajstvo vojaških tajnosti je tudi tako resna stvar, da ne gre prezreti niti najmanjšega migljaja. Tako se je zgodilo, da je šel
Tarzan kot amerikanski lord in posestnik v Alžir, da skrivaj nadzoruje poročnika Gernoisa.
Veselil se je že v naprej, da bo videl zopet svojo ljubljeno Afriko, toda na severu je bila črna celina, tako vsa druga od njegove zapadnoafrikan-ske džungle, da se ni počutil prav nič domačega in bi bil ravnotako zopet rad v Parizu, kljub vsem razburjenjem, ki jih je tam doživel. V Oranu je porabil en dan za sprehod po ozkih, krivih ulicah arabskega dela mesta. Drugi dan je dospel v Sidi-del-Abbas, kjer je izročil civilnim in vojaškim oblastim svoje poverilne listine, ki pa niso izdajale pravega namena njegovega poslanstva.
Tarzan je zadostno obvladal angleščino, da je lahko veljal pri Arabcih in Francozih za Amsri-kanca in to je bilo vse, kar se je zahtevalo od njega. Ce se je sestal z Angležem, je govoril francosko, da se ni izdal. Včasih je govoril angleško tudi s tujci, ki so ta jezik razumeli, kjer se mu pa ni bilo treba bati, da bi opazili njegove male napake v naglasu in izgovarjavi.
Seznanil se je z mnogimi francoskimi častniki in kmalu so ga tudi oni radi videli. Spoznal je tudi Gernoisa, ki je bil približno štirideset let star, tih. na zunaj čmeren možak, ki se je s svojimi tovariši malo ali pa skoro nič družil.
Mesec dni se ni dogodilo ničesar posebnega. Gernois ni dobival navidezno nobenih obiskov, in kadar je šel v mesto, se je zdelo, da ne išče nobe-
nih sumljivih zvez. Tarzan je že pričel upati, da je sumnja proti temu častniku neutemeljena, ko je bil Gernois naenkrat poslan v Bu Saadu v mali Sahari, daleč na jugu.
Stotnija domorodcev in trije častniki so morali izmenjati neki tamošnji oddelek. Slučajno je bil eden od častnikov, stotnik Gerard, poseben Tarzanov prijatelj, da ni opičji človek vzbudil najmanjšega suma, ko je izjavil, da ga hoče spremljati v Bu Saada, ker bo imel tam priložnost lova.
V Buiri je stotnija zapustila železnico in morala ostali del dneva jahati. Ko je kupil Tarzan v Buiri konja, je bežno uzrl na vratih neke domače kavarne moža v evropski obleki; ko ga je hotel natančneje premotriti, se je mož žc okrenil in izginil v notranjost nizke, umazane kolibe. Tarzanu sta
se sicer možev obraz in postava zdela znana, vendar se ni več brinil zanj.
Pot v Aumale je Tarzana zelo utrudil, ker je vsa njegova jahalna umetnost obstojala doslej »■ par poskusov na pariški jahalni šoli. Bil je vesel, da je našel v hotelu Grossat udobno posteljo, čim so se častniki z moštvom vred utaborili na vojaški postaji.
Drugo jutro so Tarzana zgodaj zbudili. Stotnija je že odmarširala, predno je bil Tarzan gotov s svojim zajutrekom. Vsled tega je hitel, koliko1 je mogel, da bi ne bila četa preveč pred njim.
Ko pa ie pogledal skozi vrata, ki so vodila i* jedilnice v ba*\ je uzrl na svoje začudenje Q&' noisa, ki je stal tam z istim tujcem, katerega 1® videl prejšnji dan v kavarni v Buiri.
\
od 15.-25.av8.
Posetlte
IV. VZORČNI VELESEJM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstna najboljSe in najcenejia roba tu- in inozemstva. Velesejmsko legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50 % znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (razen S OB. in br. 3,6.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Bnevae vstopnin se dobe pri blagajnah za ceno 10'-
Ljubljana
Gosposvetska c. St. prlporoia »volo bogato zalogo
pisalni strojev
„UD1ER“ In JUT,
šivalnih strojev
za rodbine In obrt ter
voznih koles
Stvrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ccnihi zastonj in Mo.
^ mnMnmnH	I	-	91?	UALHVefe	*
0*6
AAA
▼▼▼
MALI OGLASI
I
 ______________________________________I
I
mm lavna šila
raznega pohištva, kompletne jedilne sobe, kuhinjske oprave itd se vrši v petek, dne 8. t m. ob 11 doDoldne, Gledališka ulica 10, II. nadstropje, desno.
išče gospod za stalno. Ponudbe pod ..Stalno* na unraio ll-ta.
Popolnoma varno naloiite denar v
Ljubljanska pnsajilnico,
r. z. z o. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Liubllaiti, Mestni trg štev. 6.
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%. ter lih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur.
1
I
?
I
Lep postranski zasluiek se
nudi
jjotnilioiii in krsjeonim
zastopnikom, prevzeti tudi
še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke.
Pismeno ponudbe z opisom dosedanjega službovanja n z natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek".
v Visi, pripravno za vsako obrt. posebno Za trgo«ce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista.
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34. I.iubijana.
t
prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do polie-delstva in živinoreje, Išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Egonom". na upravo lista
došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modlstka, Ljubljana.
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam ali zamenjam za boljšo. Pot v Rožno dolino št. 34 pri Štefanu, Ljubljana.
s kapitalom želi znanja z vdovo, katera ima svoje stanovanje in pohištvo, ponudbe s sliko na upravo lista pod ..kapitalist".
Mul biinievgc
slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorč, žganjema Posavec, p. Podnart.
„Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 196, Zelena Jama. Ljubljana ___________
ik Mn
tvrdke „Kmetec‘‘ dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
posojiln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. N(k slov v upravi lista.
Na nolai
21/, konjskih sil močan dinamo. Rabljen samo 1 leto Cena Pa dogovoru, Alojzij Vrhovec, Žužemberk
znamke ..Ilirija", štev 6, * pavolo in volno, dobro ohrani«® se ugodno proda. Na ogled > cena nri Angela Valter. Tr*
cena pri Angela Valter, štev. 220.
I®
boljša, mlaiša, išče mesta P. boljši rodbini, (tudi z otr0 Ponudbe pod ..Pridna in zvest na upravo lista.
Tpfti poKi
izučen v manufakturnl in špecerijski stroki, voiaščine prost, išče mesta za takoj, kierkoll Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod „Pošten“ na upravo lista.
za izboljšanje male trgovine v dobrem industrijskem kraiu, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din In obresti 25°/0, ubogemu invalidu z 100% de lanezmožnosti. Ponudbe na u-pravo Usta.
IiPt. ,
mlad, samostojen, želi v svrho ženitve, Z gospodi« ’ ki bi imela veselje do g°stI% in nekaj premožema. Le f*. ponudbe s sliko pod „Sie. bodočnost" na .upravo Usta-
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za Industrijo in domačo kurjav°
dobavlja.
po najugodnejših cenah J® plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premogo1* Llubllana, Wolfova ul
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA
Delniška glavnica: Din 50,000.000"-
Rezervni zakladi: Din 10,000.000"-
ACENCIJA: LOGATEC
Podružnice: Brellce, Črnomelj, Kranj. HetkovU, Ptuj, Split, Celje, Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Tel. št.: 261, 413, 502, 503 in 504.