lato)»
d.ij i»
daily
»ud Boli

glasilo slovenske: narodne:
JEDNOTE
(Jradatfki i» •torlt WS 7 a Law a4ala av
Offlea ef pabllealiea: H8T 80. LawadaU m T«l«pkoa*: Lawadato Mil.
LETO—YEAR XIL
le	éVo^iV^tlJBC Chica«®, H!., torek, 16, septembra (September 1«) l»19. »^ftX*"
STEV.—NUMBER 216.
PuMiakvJ dUtrtbufd u»<Ur parfll (No. 148) »utbori—<1 by th« Act «f Octob.r 6, 1S17, on til. at the Po.t Off.c, of Cbka««. lllinou. By ord.r of tb* Pr~U.nl. A. I. Bari—«, P-Uaaator Oaaaral.
Acc.pt..c. (or Mill»« at apacU rai« ^f	prt>riM f*r Ja sertfa» 11OS, Aat «f Ost. S, |OtV, ««HmcM mm 3un* 14, lOIS.
KAJ SE GODI NA REKI? V PARIZU SO PREPADENI.
Italijanske okupacijske čete so se uprle» vrgle generala na Reki v zapor jn razglasile aneksijo mesta. Fanatik D'Annunzio se je proglasil za vrhovnega poveljnika upornih čet. V Parizu zopet "rešujejo^ spor medjAJNA POGODBA ZA
POEIV HA ANO! STVO. DA
DO SVOBODE.
Undon, 15. aept. — "Daily lerald" .organ Delavske siranke, je objavil dve koloni širok apel na organizirano delavstvo v Angliji, da naj pomaga izvojevati avobodo Ircem. "Klic iz Irake, ki leži mučena pred našim noHoin, je k&koi-clie is Rnaije," ae glaai apel. "Anglija ima 150,000 mol opremljenih topovi in atrupenimi plini, da uniči Irce."
Italijo in Jugoslavijo.
London, 15. sept. — Ix Belgrads je prišlo poluradno poročilo, da 10 uporne čete pod vodstvom panika D Annnsija vrgle fctafc-janakega generala vzapor in pro-klamirale združitev Reke s Italijo.
Pariz, 15. sept, — Vrhovni svet mirovne konference ze danea ba-vi s perečim spörom med Jogu-slavijo in Italijo. Lloyd George, Iii je prišel pred par dnevi v Pariz, zastopa Anglijo. Vest iz Rima, da so se italijanske čete v zasedenih primorskih krajih uprle poveljnikom, prekoračile demar-kaeijsko črto in pod vodstvom fanatičnega Gabriela D'Anurizia zavladale na Reki, je napolnila zavezniške diplomate z veliko skrbjo; nič manj eo prepadeni italijanski diplomat je, kajti upor italijanskih čet Jahko znači civilno vojno v Italiji. D'Amiunzio je znan Šovinist, ki že od začetka vojne hujska na rodil jaške fanatike za aneksijo Primorje, Heke in L!)alma<:ije. .
' Ameriški delegatje so mnenja, da morajo Italijani najprvo sami med seboj poravnati afero na Reki. To pomeni, <la mora biti !>'• Annunzijeva band« obvladana in kaznovana.
Rim, 15. sept. — Ministrski predsednik Nitti je včeraj izjavil v nižji zbornici, da ae je del italijanske okupacijake armade v Primorju izneveril poveljništvu in potegnil z D'Annuzijem, ki je na svojo pest pričel " osvobo jeval-ni pohod" na Reko. Poveljnik 6. urniadnega zbora je dobil nalogo, da ustavi in razoroži D'Annunzi-jeve prostovoljce, toda čete so ae uprle in niso hotele izvršiti povelja.
, „, ... ^ ...r.^. .	..	r
Položaj je zelo resen in Nitti je obžaloval, da sc je prvič pripetil odprt punt v italijanski armadi, čeprav v idejalistlčnc avrhe, ki pa postavlja Italijo v slabo luč, ka kor da res goji imperialistične namene.
poraz bele armade na zapaoni rusu fronti,
Nemški general Hoffmann se ponuja ententi, da zdrobi Rusijo proti dobremu plačilu.
MIHAEL ROMANOV IMA BITI KOLČAJCOV 0AB.
Refval, 15. sept. — Sovjetska armada, broječa okrog 76,000 mož, je odprla silovito ofenzivo na vsej fronti severnozapadne ruske bele armade. Boljševiki so raztrgali fronto bele armade bli-zo Odova i n to mesto ima pasti vsak.čas. V vaseh, ki ao jih včeraj . okupirale deroče sovjetske čete, je bilo na tisoč begunov iz Pskova. Gdov je važna postojanka, ker tam se nahaja glavna za-oga bojnega materijala severnozapadne bele armade. Bela armada je pričela ofenzivo pred dvema dnevoma z namenom, da reo-k upira Vam h ur g, Lugo iu Fskov,
Nova anflsško-franoosko-japonska entente, ki ima rasdeliti kitajsko republiko?
WILSON SB JS UD AL FOD PRITISKOM A1WLIJS.
äangaj. Kitajska. — Na Kitajskem je dobro znano, di\ je predsednik Wilson privolil v anekaijo Šantunga pod pritiakom Velike JHHHH Britanije, ki ima s Francijo in »» kaj j« izpovedal Bullitt.
ßlUkaao^nzna ae je hitro ¡«re V**?*™*?
■ in 1>egrl^3>Wt^	, ' ,
"Bpoea" poroča, da je general Hsdloglfo odpotoval na Reko kot pooblaščenec vlade za izravnanje afere Tukaj ae govori, da ima IT-Annunzio 8000 do 12,000 mož na »voji strani.'
menila v poraz čete prodirajo proti Narvi v avr-
10, da odrežejo bele čete od Estonije.
Pariz, 15 .sept. — "Le Matin" je prejel poročilo iz Berlina, da je geueral Hoffmann, znani pruski militarist, ki je usilil ruskim boljševikom mir v Brest Litovzku, izjavil aledeče: "Sodelovanje Nemčije pri uničenju boljševiške Susije je nemogoče dokler obstoji sedanja vlada v Berlinu. Ako pa dobimo drugo vlado — kar u-pamo — tedaj aem pripravljen sto piti v službo entente in vzeti Mos kvo s 150,000 nemškimi vojski ter zatreti boljševizem za vedno."— Poročilo se dalje glasi, ds ome njena služba generala Hoffmanna mora biti dobro plačana in plači lo je, da se spremeni mirovna pogodba iz Versaillesa v toliko, da bo Ruaija plačala odškodnino io vse druge stroške vojne namesto
Nemčije.	j
Pariz, 15. sept. - "Humanite javlja, da jc veliki knez Mihael brat bivšega ruskega carje, doapel b. Kolčaku v Sibirijo. Mihael je pobegnil iz Perma, kjer so ga i-meli boljševiki zaprtega. Kolčak bo zjlaj proglasil Mihaels za ru-skega carja
Nitti je dejal v svojem poročilu v zbornici, da so D'Annunzijevi prostovoljci premsgsli vos odpor n« Neki in da ae povelje vojnegd ministra za razoroženje svojeglav «'h h rdi to v ni izvršilo, kajti g*. •*r«l Robilant je bil brez moči * soboto so poročali, da ima D'-Aninnizio 2300 arditov na Reki »n d« «e je progleall za vrhovnega Poveljnika "osvoboditvene arma-' ;« neral Verrari. ki povelju-> istemu zboru italijanske ar-aadf, ni mogel preprečiti okupa-K"ke, toda dobil je pomožne >4 katerimi bo poskušal po-*»»'i uporna ardlte ¿cz demarka-' 'J- o črto.
•'"Ha. 15. aept. — Ameriški dc-uS!»ije.ne bodo odatopili niti za * «svojega originalnega stall-glede ne R"Uo. Vest o D'An-^'•n rt je vem napadu ns Beko jib prav nič omajala. Tako pravi i" v <lobro podučenih ameriških krogih v Parizu. Američani aa-b'«*vajo. da ae Ma interneeione-'•'»ra in ravračajo nor načrt Ita-'»K Anglije ter Francije za reši ,tT reškega vprašanja.
BOJ V SENATU.
DELAV
razdelitev azme?
panikoied demokrati
V Washingtonu se boje krise radi razkritij; dršavni tajnik Lanaiag molči.
BOJ V SENATU BADI MIBOV-
NE POOODBB JB PRIČEL
Washington. D. 0. — Neprb ktransko mnenje je, da je Wiilism C. Bullitt a avojlm pričanjem pred aenatnim odsekom zunanjih zadev zadnji četrtek zavdal močan uda-re<- kemokratom, Wilaonovim pri-Nlašem, ki ae trudijo, da bi bila mirovna pogodba z ustavo lige narodov vred ratificirana brez izpre-tgeinb. Demokratični aenatorji sami pravijo, da je Bullittovo razkritje naredilo veliko škodo nji-liovi stvari in zdaj neatrpno čakajo, kaj porečete Wilson in Lsns-
H*
Od Wilsons še ni glaau v tsj zadevi, Iiensing pa previdno molči. Zuačilna je, da na vsa prašauja odgovarja Lanaing, da nima kaj omeniti, dočim noče zanikati, da
Japonako tajno pogodbo za razde itev Azije. Pakt je bil ak len jen eta 1917, ko je izgledalo, da bo Nemčija zmagala in ko se je Japonska držala bolj hladno napram ententi.
Wilson ne bi bil nikdar dovolil, da mora Kitajska odstopiti Aan-tung, če bi ne bila Anglija podpirala Japonske. Kitajski krogi, ki ao dobro informirani iz Parka, iz avljajo, da se je med vojno rodila n na mirovni konferenci je bile potrjena nova entente za razdelitev Kitajake, Sibirije, Perzije in drugih azijatakih držav. Detičtd krogi zo prejeli spomenico nekega
Bullittova izjava — kakor je le znano — je postsvila Ijansinga in ostale ameriške delegate na mirov* ni konferenci v Parizu v neprijet-ni položaj; prikazuje jih kot nasprotnike glavnih mirovnih določb, katere je zagovarjal predsednik Wilaon. Lanaing je po Bullitto^i izpovedi rekel, da je "mirovna pogodba jako slaba in da jo senat in ljudstvo v Ameriki gotovo završeta; če jo bi razumela."
Dejstvo, ds Lsnaing molči o tem, daja demokratom v senatu
JAPONSKA VLADA PRIZNA-V A, DA SE PUNTAJO VOJAKI V NJENI ABMADI.
Tokijo, 21. avg. — Tukajšnji časopisi ao poročali o puntu v tna-tsujamakem polku japonske armade. Aferu je zelo resna. Zdaj pa priznava oelo lkari, šef tlivt« zijskege Štaba pete divizije v Hi-rošimi, da je bil upor in vojaške oblasti preiskujejo zatlevo. Po izjavi lkare je v punt zapletenih 140 prostakov imenovanega polka.
stavka jeklarskih delavcev ni odložena
Kapitalistični listi oitirajo Oom-pern, da je fttrajk odlošen do washiaftonsks konference.
DRUOE DELAVSKE VESTI.
Washington, 15. sept. ~ Ssm, Oonipera js danea zanikal veat iz New Vorka, ra je on izavil, da je stavka jeklarakih in železarskih delavcev odložena. t)oni|>era je rekel, da on ni izjavil kaj takega In kolikor je njemu znano, se štrajk prične prihodnji poudeljek.
New York. —Tukajšnji listi naznanjajo z debelimi Črkami, du stavke jeklarakih in Šelezarakih delavcev ne bo prihodnji ponde-ljek, kakor je določil stavkovni odbor jeklarske unije. Listi se o-pirajo na neko pri vat no-izjavo Ooiuperss, da bo štrajk odložen na zahtevo Wilaona do ti. oktobra, ko se vrši v Wsshingtonu konferenca med saatopniki delodajalcev in delsvaklh voditeljev, sklicana po predsedniku, (lompers jc
delavci na zapahu posvarili wils0na.
Unijski voditelji v Seattlu seštevajo osvoboditev političnih jetnikov, če ne. bo stavka.
8ESTANEK JB TBAJAL UBO.
ENO
Ssattls, Wash. —Zastopniki delavske zveze v dršavi Washlng-ton ,ki so pred nekaj meseci vodili ondotno generalno stavko, so v nedeljo obiskali predsednika Wilao-na, ko ae je mudil tukaj na avoji govorniški turi v prid mirovne pogodbe in lige narodov, in mu predložili zahtevo za navoboditev političnih jetnikov, ki no zaprli zaradi kršenja raznih poatav tekom vojne. Zaatopniki ao dejali Wil*onu, da ne bo mogoče preprečiti splošne stavke iz ainipatlj do Thomaaa J, Mooneya In drugih političnih jetnikov.
L. W. Bučk, predsednik državne delavake avesc, je reket pred-sedniku, ds je vlsds hitro asprla delavce, ki ao bili proti vojni, dočim je pustila profitarjs, da ns-daljujejo njihovo oderuško obrt.
W liso n je poslušal eno uro pritožbe in zahteve delsvskih zastopnikov in nato jim je svetovsl. da naj odlošijo bojevite načrte proti kapitalistom do 6 .oktobra, ko se vrši konferenea v Waahingtotiu.
Ob času. ko se je W»son mudil v Seattlu, so mnogi radikale! nosili trakove na prsih s napisom "Izpustite politične jetnike IM
Washinfton, 15. sept. — l>«nes
je bila otvorjena generalrui debata v senatni /.bornk-i o ratifikacij» mirovne pogodbe z Nemčijo. Boj bo hud in nihče ne ve, kako dolgo ae bo vlekla debata.
Vlada je predložila dane« mirovno pogrni bo z Avstrijo senatnemu odseku za zunanje zadeve.
SEDEM IN DVAJSSTOBMIJB NAiLO SMBT V OOBANU.
Miami. Fla. — Sem je dospel re-
šilni čoln pa mika Co»ydon, ki se je pogreznil v zadnja orkanu^ V čolnu je bilo devet «aeb, ki ao bile dva dni brez hrane na morju. I ar-
bikovo mošivoješteloš^i« ^
de-et oseb in dvajeet oseb je «to-
^ Komaj je doapel rečilni čoln v pri^ je prUlopon^iU.. da-je
mirovno konferenco in v spomeui ci je razkrito sledeče:
Velika Britanija, Francija in Japonska so se spotazumele za ali-janco v svrho, da kontrolirajo Azijo. Politične in gospodarske sfere v Aziji se ra zdele takole med omenjene države:
Velika Britanija bo imela Indijo, Perzijo, Arabijo, Tfbet, Bur-mah, provincijo Szeehuen, zapad-ni Siam, pokrajino Kvantung s polotokom Santon in enake trgov ske pravice v dolini Jaiigtse.
Francija !>o imela Junan, Kvangai, Indo-Kitaj, Tonkin in vzhodni Siam.
Japonaka bo imela vzhodno Si-lirijo in vao Kitajsko, kolikor jc ni že omenjene.
Vse tri drŽsve vzajemo čuvajo svoja komisije v razdeljenih krajih Azije. Velika Britanija in Japonaka ae zavežeta podpirat; Francijo, da IztirM «voj pretfcvojnl dolg v Rusiji. Anglija ki Francija podpirata Japonako v slučaju, da pride do spora med Japonsko in d ruše ni m i državami glede na konceeije na Kitajakem in v Šibi-riji.
(Jeponaka-zavezniška invazija Sibirije, trdovratno nadaljevanje vojne a sovjetsko Rusijo in angle Ški pakti za protektorat s Perzijo in Tibetom potrjujejo, da mora biti nekaj resnice — ako ni vae rea — na gornjem poročilu.)
precej slabega razpo oženja. baje tudi fSfcel, da ne bo K*»»Vb>< natn, od^k za zunanje zmi.ve bo |up	v Betonu.
- Wm. t. T&
da odgm^ori naravnoat na Bullit tovo izjavo. Če državni tajnik prizna, da je rea, kar je povedal )uilitt, tedaj ae ho Lsnaing morsl javne postaviti v opozicijo na-pram Wilaonu. To pa ne bo ostalo brez pooledic in naravna poaledics bo, da bo Lanaing prisiljen rszig-nirati. Lahko ae pa tudi fgodi. da .anaing izjavi, da je v Parizu rea nasprotoval Wilsonu, toda zdaj da se strinja z njim. V tem alu-čaju se bo izognil pretečim posle-
dicam>
London, 15. aept. Tukajšnji isti so posvetili precej prostora Bullittovi izpovedi v ameriškem senatu. "Daily Herald" piše. da e obelodanite v Bullittovega poro-Čila o položaju v sovjetski Rusiji velikega pomena, kar meče žarko uč na temne kote mirovne konference, Is katerih do danea še ni bilo jaaaost i, zakaj je bilo dntično poročilo potlačeno.
ŽENA OBOPANA TB LJENA V AVTOHGBIMJ
New York, W. Y. - Mrs. Mary Mandel iz Chicago "> pripeljeli z bolnišnico Bellevue, v oniotM.
Izvošček jo je peljal v avtomoW lu na železniško postajo, ki pravi da sta ona fn neki neznane«' prifcl.. Iz neke reaUvraelje na Brodnay ju. Neznanec mu je dtaaal. naj ju pelje na železniško poetajo Na Oeem in aedemdeaeti cesti je neznanec rekel izvoščcku. naj u«ta vi. da mora v lekarno, ker je ženi
'' INDUSTBUALNA DEMOKRACIJA
OinoinnaU, O. — Po zgledu par družb v nekaterih drugih meatih je tudi tukajšnja korporaclja Procter A (»amble Co. uvedla po izkus "industrijalne demokraci je" v svojih tovarnah, ki se nshs-js jo v Cincinnati j n, Ivorydalu In Port Ivoryju, N, V. in v Kanaaa Cityju. V«l polnoletni delavci že nuke z IS. letom), ki ao vpoeleni pri družbi najmanj šeat mesecev, bodo volili družbi ne direktorje, katere nomirejo delodajalci Ifl. septembre. Nominiranih bo tndi pest delofveev v direktor!j.
ster, glavni organizator jeklarskih In želessrskih delavcev, je dejal v pondeljek, da ne ve niče-aar o odlošenju stavke; ravno tako so dsjsli ostali voditelji jeklarsko-železsrske unije, Voditelji pra vijo, ds ao.v teku priprave za stavko in oni upajo na aigurno zmago, Stavkovni odbor je prav kar razposlal okrožnico v sedmerih jezikih na vse podružnica jeklarske orgsnissclje, vsebujoč«» navodila ss štrsjk.
Cleveland, O. - H. W. Rsssle, tukajšnji organisstor jeklarakih delavcev, je izjevil v nedeljo, da je v državi Oblo pripravljenih 25,000 delavcev zs štrsjk, ki prič ns 22. t' al. Iz Wheelings, W. Vs., poročajo, da js tkm pripravljenih 15,(HM) delavcev.
Boston, 15. sept. -* Tukaj J< dsnes mir. Policijski komisar j«* konferirsl s predsednikom poli djske unije lu « drugimi lokalni rni delavskimi voditelji, ki ao za-grozili z generalno stsvko mestu, Če ne bodo uslišane zshteve organiziranih policajev. Komisar je dejsl, ds po mnenju držsvtisgs prsvdntka se stavkojo čl pollrsji smatrajo "deserter jem" in edino sodišče bi Ishko še rassodilo, ds II so dezerterjl sli ne Boston, Mass. - (lov. Coolidge je brzojavno aporočil Uompersu v nedeljo zvečer, ds se policijski ko-niiser ne more ozirati na njegovo zahtevo za • aprejem stavkajo, ih policajev v službo, (lovernor pra vi, da "mora drŽava Me*«achii
37 POLICIJSKIH UNIJ.
WashlBfton, D. 0, — Orgsnizi-V Združenih drža-
se""
konvencij! 'Ameriške delavske derscije v Atlsntlc Cityju. Do I. julija t. 1, js bilo orgenieirenlh 97 policijskih unij v revno toliko mestih in pridruženih delsvski fade-rsciji. Kksckuiivti delavske fede-rsclje Js isdsls čarter policijskim organizacijam v sledečih maatib i ■Oklobonui City, Kuozvilla, Peoria. Washington, Jersey City, Macon, Cumberland, Tulsa, Fort Worth, Kast St. Louis, Norfolk, Pueblo, Boston. Warren, Clarksburg, Portland, Ore.. St, Paul. Meridisn, Rvsnsvllle, Terre Haute, Molferly, Mo,, Los Angelss, Wheeling, Chsttsnoogs, Matties-burg, Miami, Stperioi; Hunting-ton, W. Va., Portsmouth, Ve.f Richmond, Cel., Key West, Zsnes-vllle, St. Joseph, Lynn, Vlcks-burg, Belleville, Ills, in Topeks,
KAJ VSE STBKLBNlOlOA 20ANJA 0TOBI . .
aetta čuvati svoje suverene! vo'* iu da l>e Čakal Izida waahltigtoo«ke konference 0. okt«dira. ko ae Im» razpravljalo o atališču |N»IMjakib organizacij. Wilaon je prepiivcdal IHdleijaki uniji v ,Washingtomi pristopiti k Ameriški delavukl fe-♦ — Ameriški 1 d^rmeišjl« dokler se ne vrši oiticnjc-•eni pero,k "Neinaaaa" se je po- keufereuea.
greznil. ko je naaUijil svojo prve	..... -—
I m» t v Italijo a 3.000 tonami pre. jBANDITJB SO UPLBNILI 76«; »noga. Pamik ae je pogreznil v vo	OBOZE S STAVKO?
ChieeffO, 111, — Neki neznanec
Je prišel v glavno poštno poalopje in zahteval pri oknu dve kuverti / znamko po dva centa. PoloŠil js
štiri cente pred prodajalki) znamk, In pri tem mu je padla atekleničiea z žg Jnameltaolntaol stekleiiičlea z Žganjem Iz žefia In zaŽvenketala pf» tleh. Neznanec se Je tako uatrašll, da Je pustil denar iu zbežal.
PIVO NA WILAONOVBM VLAKU.
Si. (U)uis, Mo. — Ko je WUso-nov posebni vlak zadnji teden zapustil Hi. Jjouis In odilrdral proti "suliemu" severosapadu, je neka tukajšnja pivovarna dala nalošbi na vlak tri zaboje ate* kleni«* a pivom ,ki ima 2.75 odstotkov alkohola. Pivo Je aprejel Jos. Tuinulty, predsednikov tajnik.
potopila britaka pomMnm škuna	4« p«.
-A« ™
alabo. Neznanec je zapustil avto- 'M. ki je le »» čevljev e^a. mobil in dejal, da pozove zxlrav-1 NWov zgornji >rov gleda Jz|
nika. toda vrnil ae ai več. Izvošče-ku ni kazalo druaega .kot da je omedlelo «eno peljal na policijsko postajo ta fieei» o» spseneH njeno hne ia poaUli ao jm» njene
jm dogodila blizo
I je vreden tri tiaoč dolarjev.
OMeefo
bandit r
hO
Dl. — Atlrje mladi oropali Maurice H.
SALMON V NBVABNOSTI
. Wash - Is Aisake ae
je vrnil dr. C. II. (Ulbert, profesor zologije, ki je (mIšcI v Alaako, da
Kuhna. prednednlka Safe guard tam študira razmere, v katerih žl-Accounting kotnpanije. ca |»et iu vi oknana In vaem fmznana riba •edem deaet centov. Ko so bendii - aalewm. Chicago le okolica! V mrak je videli, kako nezeatea je plen, je! Profesor Oltbert pravi, če ne jeano la hladno Bazični vetrovi, neki bandit vzkliknil ( "Zdaj bal »odo «prejete po«tave, ki varujejo Hfthice lakaja ob	zakaja objmo «noreli za«tavkatl, Č» pojde to okueno rllw, da In» kmalu se-
7 H0.	(«ako slabo."	ItHa

- M.....^ i^aJkii^^llä^
a	■■... a k
: '.Jfcj* >' .,
: . . .
prosveta
GLASÜjO SLOVtmUE WAKODNE PQPPOSNg ÜPNOTE
I.A8TNINA SI.OVKNSgE NAEODNB PODPORNE JUNOTE
IZVLEČEK
Cane ogtaaov pt. dogovoru. Kokopi»! u¡ na rračijo.
: Na..........«(Jinjcne driov.	,n « an^ »4 no na iHo
$ ' 00 Z« pol lata in 11.00 za tri ««»e«; Chi«««© $5 80 na lat«, 12.76 za po» lata. $1.40 za tri m ««act, In «o toooo—tvo |7	_
Naslov sa e»a, kar lat* «lik • lUlom:
"PROSVETA"
20S7 Sa. Lawadala Avenu«. Chicago, lllinoU.
THE ENLIGHTENMENT'
Organ ai tka SUvank National BoaafH Saclaty. nbTumÍ
. r. ■■• wrnua.
Advartising ratas on agreement.
Chicago
Subscription: United Statea (except Chicago) and Canada $4 par ytarj 96.60, and foreign countries $7.00 per year
öitaa.VikTeie-i- n. pr. (Aafiela S£ff) paleg p «meni, da veai je i teai dnevom petekU naročnine. P« ¿••no, da M vam ne aetavi Hat,
enovita jo prava*
•»»I ■■	—---
•j t* m ■ «rum» i- —
-
NARAŠČAJOČE BREME.
OPISI.
ZAPISNIKA WW •:
OEOAKIZACUE JEZ V HERMINIE, PA.
KO*.
Mr. Fordney, predsednik davčnega zborničnega odseka, je izjavil, da pričakuje deficit dveh miljard in da ne bo mogel kongres znižati davka, Se manj pa odpravit postojanke v davčni predlogi. Takoj po tej izjavi so dnevniki pričeli prinašati članke, da je treba bolj štediti z izdatki, pa pojde mogoče brez deficita, in da se dogodi, da se tudi le znižajo davki. \
Najmanj so prijatelji visokih davkov, posebno indi rektnih, delavci, ker nanje odpade največje breme. Pri indirektnem davku vsakdo odklada davčno breme na nižjega, dokler butara ne obleži na najnižjem, to je delavcu Delavci niso le za znižanje indirektnih davkov, ampak žele, da se popolnoma odpravijo in se nadomestijo z di rektnim dohodninskim davkom, ki naj ga nosijo tisti sloji katerim ni težka davčna butara.
AH o odpravi nedirektnega davka in povišanju di rektnega in naraščajočega davka pa nočejo nič slišati pri vatni veleinteresi in zato prihajajo dnevniki, ki zagovarjajo te privatne interese, s priporočilom na dan, da naj bolj štedijo in znižajo izdatke. Dnevniki seveda ne povedo, na kakšen način naj se znižajo troški, ampak trdijo^ venomer štedite in znižajte davke.
Vsak pameten človek razume, da se vojna ne more voditi brez denarja in da posledice vojne včasi povzročajo skoraj tako visoke troške kot vojna, ker je treba izravnati škodo, ki jo je vojna napravila v narodnem gospodarstvu.
Da vojnega bremena preveč ne občutijo manj pre-moinji sloji, je treba uvesti tak davek, da ga plačajo tisti, katerih ne mori skrb za vsakdanji kruh. Pravično je razdeljena davčna butara, če se uvede direktni in naraščajoči dohodninski davek.
Finančniki, veleindustrijalci, borzijani, veletrgovci in veleposestniki so proti takemu davku, ker škodi njihovim privatnim interesom. Ali njih ugovori bodo prav malo zalegli, če bo breme tako naraščalo, kot pravi mr. Fordney, ker tudi štedljivost, ki jo priporočajo veliki dnevniki, ne bo znižala naraščajočega bremena. V zborničnem odseku bodo prišli do prepričanja, da je treba povišati dohodninski davek, da se zniža breme, ki ga je prinesla vojna. Mogoče se do tega spoznanja prišli tudi uredniki, ki zagovarjajo privatne interese, ker priporočajo štedljivost, kakor da bi bile* mogoče odpraviti z njo deficit dveh mi ljard dolarjev. Love se za bilko, kot potapljajoči človek, ki je zagazil v globoko vodo in je izgubil tla pod nogami, ker ne zna plavati.
Wmt Hewt<m, Ps. — Zadnja
redna konferenčna seja okrožne organizacije JRZ v, Ftetndale, i., «e je vriila 27. julija t. 1. Tajnik okrožne organizacije Zarot k poroča o skupni veselici, katero je priredite Okrožna orga-littcija v CoMrtdborgtt v prid J. K. Z. in katera »e je vršila 14. ju tija t. 1. Čisti dohodki te veselice so znašali 135 dolarjev. Zastopniki iz Collinsburga poročajo, da bi bil uspeh te veselice lahko večji, Sko bi se rojaki iz drugih našel-bin nekoliko Številneje udeležili.
Nato poroča brat tajnik o «ta-nju okrožne organizacije, razpravlja o bodoči konvenciji JJIZ ter drugih važnih točkah.
Krat tajnik nato prečita tudi članek h "Proletarea", apel slovenske deželne vlade v Ljubljani, oddelka za socijalno oskrbo, vsled lesar se vname živahna debata, kako bi bilo mogoče nabrati največ prispevkov. V debato posežejo KodriČ, Zamik in Štero. Brat Langerholc omenja, da bi zdru žene podporne organizacije J*bko pomagale v tem oziru največ, JRZ je že veliko žrtvovala v boju zoper imperializem.
Brat Zarnik je mnenja, ,da bi
šolskega poolopja v tokajšnji naselbini.
Petega sepioiubra se je vršila v tukajšnji naselbini slavnostna o-tveritev novega šolskega poslopja, katero je stalo z vso opremo okrog 70,000 dolarjev. Je v resnici krasna stavba in opremljena s vsem najmodernejšim pohištvom. V tem poslopju je IS velikih učnih »ob, velika dvorana in poleg tega «e več drugih prostorov.
Večina' govornikov, kateri so nastopili ob slavnostni otvoritvi tega šolskega poslopja, je pov-darjala, da se mora odsedaj naprej najbolj podučevati sv. pismo. Neki govornik je celo grozil, da bi rad poznal dotičnega učitelja, kateri U se branil podučevati šolske .»I roke sv. pismo. Posebno Je povdarjal, kake razmere so sedej v starem kraju, kjer so ljudje pozabili na sv. pismo, na cerkev in boga (T), da se to inora preprečiti v vohodni Ameriki in gi»ban je ne zadovoljnežev ni več socijalistič-gibanje ampak anarhistično
bilo umestno, da se skliče seja pred konvencijo JRTjMBda brat Kreč je mnenja, da je program bodoče konvencije tako jasen, da lahko vsak delegat razume celo stvar in ve, kako ima glasovati in posegati v de!>ete.
.sklenjeno je bik), da pošlje vsaka krajevna organizacija svojega delegata. Ker so pa nekatere krajevne organizacije v slabem finančnem stanju, se sklene z ozi-rom na to, da pomaga prispevati k stroškom delegatov okrona organizacija onim krajevnim organizacijam, katere Hi same ne /.mogle vaeh stroškov.
Hkieiij^no je bilo nadalje/ da se skliče izredna konferenčna 4ja v slučaju potrebe.
I'rihodna konferenčna wja se wšW četrto nedeljo meseca septembra v West Newtonu. l'a.
(M» sklepn konferenčne aeje brat tajnik poni vi ja vse zastopnike, da naj agitirâjo v nvojUj, naselbinah za JRZ.	3K -Kreč Rudolf zapis
gibanje. Ako bi zagovorniki po dučevonjo vere in sv. pisma Ijudakih Šolah nekoliko bolj proučili evropske razmere pred vojno, bi takoj drugače pričeli go voriti, o tem sem prepričan. Ali ni bila ravno pokojna Avstrija največja zaščitnica katoliške vere? V vseh šolah ljudskih, sred njih in višjih, kulturnih in strokovnih, je bil poduk o veri obli gaten predmet in celo dve uri na teden, hi kaj se je iz vsega tega n* izcimilo? Razni duhovniki so še
ščuvali narode v prejšnji avstro-
snîtfîl P.
jakJva inferen
do kakoršne koli že koeejo, naj
se uče zgodovine in naj iato jaaoo precitajo ter premislijo, in takoj bodo prišli do prepričanja, da so i»a napačni poti. Zapomnijo naj si da vsaka aila rodi protlsilo in da je bila še vedno protisila zmagovalka. Te ae lahko prepričajo iz zgodovine najnovejšega časa. Ni treba iti nifti deset let nazaj.
Rojakom pa priporočam, da se pridno zanimajo aa strokovne in politične delavake organizacije n da se zanimajo za državljanake papirje ter na dan volitev stopijo na volišče ter z glasovnico v'roti naj pokožejo, da ho siti sedanjih raamer. Kajti le z glgaaviiieo roki je možno izpremeniti nas kritični sedanji položaj.
Naročajte se na dobre tlela v-gfi* liste, 'Prosveto" "Proletar-' in mesečno revijo "Čas"; beri* itrte jmzno, kajti na ta način ee izobror.ujete in izobrazim je nam vaem nojbolj potrebna, da bomo sami lahko prevdarili, kaj je ae dela Vat vo najbolj potrelmo.
Anton Zonrik.
Koa veacij» zdr. premo-
mnleM m ^ftMialMidn
garftfif lrvcmnb.
Kraten načrt. — "The New Democracy" je objavila »ledeče pismo, o katerem sicer ne vemo, če je resnično ali ne, a kljub temu je dobra satira na sedanje gospodarske razmere v Ameriki:
"Dragi gospod: Ker vem, da radi nalagate denar v dobra podjetja, vam priporočam, da kupite delnice nove družbe, ki se je ravnokar organizirala. Naša drtribba je kapitalizirana s $100,000 in bavila se bo z mačjerejo.
Načrt je sledeči: Ker je vojna znižala zaloge kožuhov i ne, so prišle na trg mačje'kože. Kože črnih ma*k se prodajajo po 25c, belih pa po 75c; povprečna cena je torej 50c in če prodamo 10,000 kož, dobimo $5000. Po mnenju strokovnjakov se toliko kož lahko proda vsak teden. Najeli bomo največ dvajset delavcev in jim plačali po $20 tedensko. Na ta način bomo naredili $289,200 čistega letnega dobička. Sprva nameravamo kupiti 100,000 mačk, nakar se bodo plodile same. Blizo mačjega "renča" bomo redili veliko množino podgan za mačjo krmo; vsaka mačka dobi j K) dve podgani dnevno. To bo lahko, kajti podgane se hitrejše plodijo kot mačke. Podgane bomo pa krmili z odrtimi mačkami, ko snameno z njih koie. Krasna enostavnost pri vsem načrtu je. da mačke bodo žrle podgane in podgane bodo žrle mačke, mi bomo imeli pa kože. —Pronim, brzojavke mi hitro, koliko delnic mislite kupiti."
Najnovejši "boljiovik". — Najnovejši "boljševik" v Ameriki je neki ilvttni ekspert, ki Je ožigosal lastnike
P. H. Valed nekaterih jaklvaž-nih točk se vrši redna konferenčna seja okrožne organiaaoije .JRZ za Herininie, Pa., in okolico 21. septembra t. 1. v llerminie, Pa., št. I, in sicer v "Delavskem domu'* točno popoldne ob drugi uri. I*ozivam vsevkrajevnem organizacije JRZ, da gotovo pošljejo svo-j« zastopnike na to sejo, ker imamo veliko jako važnih točk za rešiti. Kreč Rudolf. .._
Obiosgo, III. — Prihodnja redna seja ženske krajevne organizacijo J*Z zaThicago, lil., H vrši v četrtek IS. septembra t. 1. točno ob osmi uri zVeČer v dvorani SNPJ, Lswndale Ave., št. 2*57.
Ker je to zadnja seja te organi-zaeije pred konvencijo JRZ, apeliram na vse člauice, da se polno-številno udeleše te seje hi naj no* bena ne ostane doma ter potem kritisira okrog vsled kakega storjenega sklepa. Vsaka naj pride i hi sejt» in na seji naj izrazi ivoje mnenje in stavi kake more* bitne predlog*, katere bi bile v korist organizaciji Z neumestnih» kritiziranjem po drugih prostorih se le škoduje organizaciji hi je tudi zelo neumefttito in sploh ne de. ta nobene časti članici. Meje vršo radi tega. da se sliši mnenje vnake ln njeni predlogi, ne pa ra di tega. da bi ee na lati prepirale radi kakih morebitnih onebnosti.
Apeliram na članice, da širite ideje PRJC med svojimi prijatelji-eaml in pripefjlte JW»'» «»boj na sejo.
M. Aleš. tajnica.
Rš» N prejšnjem mojem dopisu sem poživljal vse ittkajšnje rojake, da noj na dan voHtve «a nodnlka pri kriminalnem sodišču oddajo svoj gla« za
velikih parnih mlinov in žltnic radi profitarstva. Lastniki l?1!***^ «J^J i*
'koliko omeniti, kstn bodočnost bi imeli, ako M bdi Irvoljcni na razna odgovorna mesta naši naa. profntki. To se najbolj rarvidi 11 govorov nekaterih tnkajšnjili «olekih anperklentov. kat mell ob ttrtffM nfVnrltie
so podali izjavo, da je "propaganda" dotičnega iiveintga eksperta "boljševiška'* in bolj nevarna deželi kot pa pro-nemška propaganda, /di se. da bodo tatovi, ki oMrajo žepe v gnečah, kmalu zmerjali poNcistc z "boljieviki", kadar jih bodo hoteli aretirati.
ogrski monarhiji proti drugim narodom, češ, bojujte se za vero boj greste proti sovražnikom sv. vere t Poleg narodnega sovra štva proti drugim narodom so še gojili versko sovraštvo ali bolje rečeno veraki fanatizem. Ali ho Če jo uvesti tudi v Zdr. države nake razmere t Ali ni ravno vera največja zaščitnica avtokracije in tjtidskegu izkoriščanja t Poglej mo samo v nekatere države a! dežele, kjer je kaka vera od države ali dežele priznana, kako je saoetajaia v gospodarskem oziru ftiglejhio Španijo, ali ni ta dežela kajboljrevna? Poglejmo pokojno Avstrijo? Ozrimo se v prejšnjo TurčijoT Primerjajmo pa Zdr države, kjer se doaedaj ni usilje valo nobenega verskega prepriča-nja i trti* bilo svobodno! Ali se ni takuJpAviiala na gospodarskem poljVkot nobena druga dežela KjS^prič.ne usiljevati kako ver sko jppfepričanjo nastanejo takoj boji'mld raznim» verskimi strankami l$ar preprečuje gospodarski
vtmta
Toda ljudski izkoriščevalci vidijo največjo zaščito svojtti interesov ravno v tem, da pričnejo propagirati in usiljevati razna verska prepričanja ljudstvu. To se mora zabranitj m je odvisno od državljanov, katerim je svoboda v vsakem oziru sveta in najdragocenejša.
PqJ<K drugega ao nekateri go-voritllri tudi seveda napadali ino-zemoe in socialistično gibanje. Brez tega sedaj ne morejo razni džlnjgni obdršavati nobenega govora. ^ svojih govorih se pa poslužujejo takih bedastoč, da jih ni vredno omenjati. In pri vsem tem pa še sami sel»e tepejo po zobeh, kajti na enem mestu komaj pričakujejo naseljencev inozem-eev, da bi dobili zaželjeno število delavcev, na drugem mestu jih pa napadajo. Zakaj pa nekateri privatni interesi tako nasprotujejo naseljfnlškl predlogi, katero še eelo delavske organizacije prtporočsjo! Kdino iz tegs razlo
r. ker uvidijo ,da ne bodo dobi-
več delavcev, kateri bi Mil pri-prsvljeni delati za vsako plačo in vsako delo. Delavci, kateri so sedaj vposleni v resni industriji se pe ne. piute več tako ponižno striči, kot prej, in so izpoznali, kaj jo moč organizacije ter odlo-eno zastopajo svoje interese in zahtevajo svoje pravice.
Sleer naj bodo po le brez skr-bi gMc Inoeemeev. Prišel ho pa čas. ko <bed# «»Hšalovsli sedanjo netnnno politiko, «katero vodijo.
Kakor i nožem ec sedaj napadajo. tako Jth bodo še hvalili in Vabili, kar ho pa najbrle prepozno.
Kar se pe tiče napadov na razne delavske irtranke, poliiičnr in strokovne, noj rm bodo tSdf prepričani, da tega ne tmdo mogli o. staviti, kar ftahteva če« in evohi-rije t č* naj ae it Rmije. kjer Je bilo pod smrtno kaznijo prepove
Druga in tretja Cleveland, 0. — Ka dopoldanski seji desetega septembra, t. 1. je izvršujoči tajnik Green preči-tal brzojavko predsednika "Ame riške delavske federacije," v kateri naznanja, da radi smrti svojega očeta ne more priti takoj na to konvencijo. Udeležil se pa bo konvencije "Združenih premoga rjev prihodnji" petek. Konvencija je »Menila, da pošlje ime novanemu predsedniku sožalno brzojavko.
Nato je še prečita! brzojavke Frank J. Hajresa. John P. White ja, eoloradake državne delavsko federacije in ohijeke državne tie lavske federacije.
Konvencija je sklenila povabi ti znanetfa odvetnika in sociallata Seymour Stedmana mi Ironvenci Jo.
Odbor za pregledovanje pove ril nie delegatov poroča o aadevi nekaterih delegatov.
Izvršujoči predaednik objavi slctteče odseke: Odsek za poroči lo uradnikov- odsek za rqgolucije odsek za kdnstittieljo, odeek za pritožbe in prošnje, odsek za phi čllno lestvico in odsek za prevoz
Predsednik petega okrožja je predložil resolucijo in izjavo pri mogarjev vposlenih pri " ny Ooal and Coke Co.," kateri so stopili v stavko 2. julijo za priznanje njih organizacije, krajši delavnik in boljše delavske razmere. V ti resoluciji 'opisujejo razmere aa časa stavke in obtožujejo famošnjega okrajnega Šerifa, kateri je postopal protizako-sito s Mtavkarji. Dalje zahtevajo, da se šerif postavi pred zvezno sodišče in da zvezna vlada uvede preiskavo glede izgredov in umorov, kateri so se pripetili za čase tega Štrajka.
Knaka resolucija je toila poslana predsedniku Wilsonu, gover-nerju Kpronlu, delavskemu tajniku Wilson u In Samuel (lotapersu ter v priobčitev vsem delavakim lisiom in splom vsem časnikom.
Resolucijo je konvencija sprejela. Delegat Murray pojasnjuje tamošnje razmere, katere so se godile v stavkovnem okraju in kjer sta bila ustreljena od naje-tih družbenih čnvajev in policajev ga. «ellins in petdesetletni premogar «trealsicki; oba sta bi-la zahrbtno ustreljena. Ko se je omenjeni delegat hotel prepričati in poizvedeti, radi česa sta bila ta dva ustreljena, ni mogel dobiti nobenih avtentičnih izjav od delavcev, ker jim je bilo zagrozeno od šerifov In Jamskih čuvajev, dn ne amčjo ničesar pripovčdati o tem činu. Kdorkoli bi kaj pripovedoval, bo vsakdo aretiran In vržen v ječo aH »e bo pa zgodilo z njim, kot se je z onima dvema. Nato se je obrnil na
karjem hi njihovim ieuain ter o-l rokom.
Predseduik Murray je uročit konvenciji sliko, katera je bila vzeta, ko je bilo truplo ge. Sel-lina pripravljeno za pokop; «Hko so si lahko ogledali val navzoči delegati. Kouvencija je akiauila. da\e ta slika da pomnožiti ia razpošlje med vse delsvoe v Edr. drŽavah in tudi v Evropo.
Konvencija je poslala izrek so-žalja njenima hčerama.	%
Poslujoči zastopnik g. Sullivan Uawsou organizacije čikaških tobačnih delavcev je pozival navzoči delegate k zmernemu delu in m naj pod p i vajo to organizacijo ter zahtevajo vsepovsod namo to-bočne izdelke, ki so izdelani o<| organiziranju delavcev.
Konvencija je sklenila, da de-egati ne bodo posedali gledalk.' v (Jlevelandu, v katerih je stavka godbenikov in poovelo «tujsko delavsko federacijo, da naj pošlje konvenciji seznamek gleda-lfllč, kttterlh vodstvo se Soče ozirati na zahteve godbenikov. •Ker se bo Olemi Plumb mudil ponde^jek v Clevelandu, je ionvencija sklenila, da so ga pozove na zborovanje, da poda svo-je mnenje glede na podržavlje. nje železnic.
Na popoldanski seji je bila sprejeto resolucija, da ae pošlje pozdravna fcrzojovka konvetieiji mednarodne zveze elektVičarjev, katera «e vrši v New Orleana, da« Ije konvenciji organizacije uslužbencev na poulični in naduličiti ieleznici v Čbieagu iu organizaoi. je brivcev v Buffalu.
Na zahtevo senatorja Kenyoua. da mu konvencija pošlje natančne podatke glede smrtnih slučajev v Brackenridge, Pa., da za-more senat uvesti preiakavo, je bil izvoljen poseben odbor, da to stvar uredi.
Tajnik odseka, kateri je imel nalogo izdelati primerno resolucijo radi smrti John Mitchella, ki Je bil dolgo časa predsednik "Združenih ameriških premogar-ieV," je iato preČital t«r predložil v odobritev. Konvencjja jo je so-glaano »prejela.
Poročilo nadzornega odbora je konvencija po nekaterih pojasni, lih sprejela.
Ji
Ameriške vesti.
BANÖNI NADZORNIK SEL V MREŽI
0BVI
Obtoten jo, ds Js pomagal •loparjem.
CfašMfO. ill. — Owen T. Evam, narodni bančni nadzornik, je ebvi-sel v mreži, ki jo je razprostrl državni ffatvdnlk, da ujame kriv. ee, ki so sodelovali pri Charles W. Frenehovctn sleparskem t matu.
O Rvansu so pričeli »umiti, dn je zapleten v afero, ko so našli pri iVenelni btttojavko, ki je bila odposlala po Evansu nekemu Alvn Harsebrnanu, ki je bil aretira» radi teh sleparij.
Evaun je pred dvema letoma pustil službo na banki, da poštane narodni bančni nadzornik. Letos v januarju se je pa zahvalil za vladno službo in je postal tajnik Frenchove organizacije. V mareu se |o naveličal te sluSbc In postni je zopet bančni nadzornik. ' Kot tajnik podjetja, «idanegn pesek, je imel določenih
na
letne plače. On seveda trdi.
da nI nikdar prejel te plače.
MLttO FO f 6 CWT0V
itvOŽfr.
it. Lotdi, Ho. — Dne IS. t. m. je poskočila cona kvortu mleka oA >6 na f« eehtov.jProdajalci izjav l jo jo, da so produkcijski stroški tako narasli, da je bilo treba podražiti mleko.
t fte ni dolgo, tako Izjavljajo vo-ditelji strokovno orgosiziranejr» delavstva, ko «mo slišali zagotovila, da padejo živežne eenc, a v okrajnega iHt. Louisu »e je zgodilo ravno na-
iksjšnjin dano vsako organiairgnje. »n kdo brornana med delavskimi «>oji v *re jo i- » pedlegelf Vsi nasprotniki de-'at. Lonkrn, ||a.. W, Va. «n »totVg» Ikvskil» nrganisaelj. po naj si bo. katere Jo vvdoo pomogA
šerifa, kateri pe ni hotel podati!robe. Mleko igra zelo važno vlog" nobenega poročila, uveati nobene pri prehranitri otrok. f*e se mlrkn preiskave, pač po je ohtlolžil se- draži, toliko manj mleka dobe dem nedollnih premogkrjev ter olroei siromašnih starišev, toliko jih odgnal v ntl4>urgh ko« mo- v^ča jeH umrljivost me<I njimi Hlec. Tod« mesto, da bi prišK pred IWafitev mleka bo najhuje za ol»ravnaro. jih Je hotel šerif pri.^del» otroke «iromsšnih »tarišev
«ilhi. da bi krivo pričali fer ob-j	-i_
dolšlli droge nedolžne oaebe, daj«tlAVU *W* «AMPiHIRE «o ««krivili izgrede in ootroIRi e-igRijSLA ŽE «SKO VW° menjeni dve oaehi. Tako so mo	FRAVlOO
pripovedovali mtm.	I ; Conrnrd gfc* itaiŠV. —
Izvršujoči predalnik pOjaaoJo- Aenatim zbornic« Je g^teoral« k tMe ge («emtls. kater« Je do- aa iModlo voTttno pravloo a 14 f*
«ovi proti 4»«eibn Kavno tako > rbornir« odglasorala dva dni po-9*}
» 'W^f

""SSF* v
Chicago, 111. — Vzho4»vo od oLuftke .«de Itt Tri hi acst-Ltt »Ree se razprostira rezer-ÏTtunia. ekozi katero ae je pred " kti vila ozko indijanska ateza, m " oí i vidno aled ao
so
sled šumi
ki .K ^Plwt»la v ^ fcnainjega dne.	^
Si uiiiorjeeo m rs. Caeollne C Ležala je ns postelji okrva Cgs listja in zakrito z grmov-L, Morilec jo je zaklal a koni-Li,„ orodjem, <k» nhiši za roško-Lvasje ledu. Ns P™»h i« li rani, ki sla pričali, kam je D* sunil svojo žrtev. Njen b^ je bil razapraskau, v usta kje morilec porinil majhen klop-L pavole ,tako da ao bdi njeni Sli HA pomoč zadušeni. Ob njeni grani je ležalo orodje, s katerim u jf morilec zaklal, poleg pa torbica, v kateri je bilo orodja za pletenje in dvanajst centov, rpalioija pravi, da je iz njene Lrbice izginilo |>ct in šeatdeaet dolarjev, diamantni prsten in motajo,,. Po neki drugi policijski teoriji je Tothovo umoril ljubosumen človek.
Policija se je kasneje odločila, <U pridrži njenega soproga Johi fothn za preiskavo, ker je neka prijateljica umorjene žene izjavili, da je bil med zakonskima prepir. Umorjena žena je baje avoje-fH »oproga dolžila, da ima Ijubin-ko, soprog je pa nji podtikal ljubimca.
Tam, kjer so n«šK umorjeno leno, ni videti na tleh nobenih mamenj, da se je odigral boj na
tivljenje in smrt. Vsled tega sodi »Hiija, da je bil umor izvržen na Irttfem mestu, mrtvo truplo je pa
slo prinefieno na kraj, na 'katerem so jo našli.	,
praznili iu predelali v toliko, da je zadosti velika odprtina pri ročaju za kovane novee iu se jih la-Itko rabi za domaČi hranilnik. Ti hranilniki ko jako pripravni za otroke mesto drugih takozvanih "aparovekov" in so tudi zelo priporočljivi, ker so jako trpežni.
Zdr. države t«) povprečno plačevale en dolar za vsako granato in jih sedaj razdeljujejo med prebivalce, kateri hočejo kupovati vojnohranilne znamke, brezplačno.
Razdelili jih bodo v teku desetih
dneh med vse banke kot je zgoraj omenjeno. Poživlja se rojake, kateri M radi te hranilnike, da se začasno uglasijo pri lilišnji banki.
KEDN
BOMBAŽU JIB določena naraščajoča osna.
Hew Orleans, La. — Trgovci, releplantažniki so obdržavali avo-f zborovanje in določili narašča-očo ceno bombažu. Zdaj stane
ont bombaža po minimalni ceni 6 centov. Ta cena narašča do naja in doseže 40 centov. Dogovo-ili so se, da ustanove nakupno ruibo, ki bo kupovala po vaeh i rajih bombaž in ga držala proč •d trga .dokler ne dobe zanj do-ofone minimalne cene. Z drugimi besedami to pomeni, i hp ustanovi za nakupovanje nmhsža nakupovalni sindikat ali [mat, da podraži bombaž.
rRESKAJOd PLINI 80 VZR0ÖILI PANIKO.
PO
ARODNI POLJEDELSKI KONGRES.
New York, N. Y. — (Iz inozemskega infor. urada.) Mednarodni, poljedelski kongresne vrši letošnje leto v Kansas Oityju, Mo., na katerega je zVezni državni department povabil vse inozemske vladne zastopnike, da noj pošljejo svoje delegate za ta kongres, kateri se vrši 25. $6. in 27. septembra.
Na tem kongresu se bodo vršili podučili tečaji o poljedelstvu, poljedelskih strojih, aadjereji, Živinoreji, o trgovini s poljedelskimi pridelki in splošno o kmetijstvu.
V zvezi s tem kogresom bo tudi mednarodna poljedelska razstava. Pričakuje ae velike udeležbe, posebno ae, ker je pomožni zvezni državni tajnik obvestil vse di-plomatične zastopnike v inozemstvu, da nsj opozorijo prijateljske inozemske države na to mednarodno poljedelsko razstavo.
«učeni delavci. Vojni department je vsled tega razposlal okruiuiee
iu» vse vee je liate, «la naj pomagajo dobiti za odpuščene vojske
primerno delo.
Veliko vojakov je dolrilo začs-sno <lclo v rraznih tovarnah za sladke pijače. Toda to delo je le točaano, za poletno aezono.
Pomanjkanje ae pa občuti za izue^ne lit ogrele. Po teh je jmi veliko povpraševanje v državi. Doeedaj je bil tskoj nastavljen vsak vojak, kateri je bil izučen litograf, kakor hitro je bil od-slovljen iz armade.
Nekatere tvrdke iščejo tudi vojake, kateri bi se radi izučil) tega dela. —
kdo priuči popoluo jezike. 8*de¿ vtprejemaje vsakogar v aunado brea oairs če je dr Šev^jau ali' ni in če sne sngleški jezik ali ne. —
prodajalci sladoleda obtoženi
Doytoo, Ohio. — Veleporota o-kraja Montgomery je obtožila 29 lesnih trgoveev in osem prods jal-cev sladoleda, ds ao kršIH Valentinov protitrustjaiuki zakon.
poduk v anoleôôini državljanstvu v armadi.
in
VPOSLITEV ODPUŠČENIH VOJAKOV.
Waahington, D. C. — Kljub intenzivni agitaciji od strani raznih odborov za vpoali*ev odpu-' ačenih vojakov iz vojaške službe, je še vedno veliko število vojakov, kateri so brez vsakega dela. Posebno veliko nezaposlenih vojakov ima višješolsko izobrazbo. Med njimi tehničarji in drugi i-
| Washington, d. 0. Da vojni department dobi zaželjeno število vojakov, je izdela1! načrt oziroma predlogo, katero bo predložil sedanjemu kongresnemu zasedanju, po'kateri bodo lahko vzpre-jeli v armado vse oaebe sposobne sa vojaško služlio. Kajti po določbi, katero je kongres potrdil leta 1H99, niso vzprejeli mladeniča k vojakom, kdor ni znal angleškega jezika v govoru in pisavi in ni bil državljan. Izjema je bila samo za Indijance.
Ko ao pa pričeli nabirati vojake za zadnjo narodno armado, ao pa sprejeli vse, kdor je bil le državljan in takoj ob pričetkij pa tudi deklarante. V poaameznih vojaških taboriščih so črez nekaj časa ustanovili posebne šole. v katerih ao podučevsli angleški jezik in o državljanstvu.
Ko je bilo podpisano premirje, ao nadaljevali s temi šolami. v ffH, kdo, kdor še ni državljan in vstopi v armado za tri lets, je po«e|n državijan, ko je častno izpušen iz armade. Poleg tega ae tudi vag-
NAZNAN1LA Ut BAtlVALA
žalostnim srcem uaznaujaino vsem soroduikotn iu znancem vest, ds je nemila sthrt ugrabila življenje .našeu ljubemu bratu
PBTBB JAJČNIKU
v starosti 30 let, bolehal je sa pro-letarako boleznijo jetiko še del ča-aa. Doma je bil is Dol. fare Sora ua Gorenjskem. Tukaj v Ameriki zapušča tri brate in euo sestro v domovini pa očeta in še enega bteia. Najlepšo hvalo izrekamo društvom, ki ao se vdeležils po-greha in to društ. Sv, Jožefa štev. 20, J. S. K. J., društ. "Imperial", S. D. P. . in društ. "Prostost" št. lOt», S. N. P. J., katerih član je bil l>okojui. Najlepša hvala za krasite vence še poaebno društvu št. 106, SNPJ. katerega mu je položilo na grob kot zadnji prijateljski in bratski spomin. Hvala lepa tudi John (luzelnu in vaim drugim, ki so nam stali ob atrani in liaa tolažili ob Čaau žalosti. Tebi dragi naš brat pa kličemo Počivaj mirno! v hladni ameriški zemlji.
Žalujoči' ostali: Jacoh, Joseph in Paul Jamnik, bratje in ¿larija .Jatnnik, aeatra. Dne 8. sep. INlft v Im peri al, Pa ,
Skient« Nattés
Pfdp+fii Jtèwtt J
GLAVNI iT AN i »«040 »a LAWNDALK AVE«
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lit«-!«.
isvrševalni odbor.
umavni
RAD BI DEVSDEL
za rojaka MARKO IttZJAK, pred nekako tremi leti se je nahajal v standard, 111. Bedaj ne vem kje je. Cenjene rojeke uljudno prosim, če kdo ve kje se nahajs, nsj ml naznsnijo njegov naslov, sko bode pa sam čital ta ogaa naj se ml prijavi na moj naalov: Frank Mirchun, 1415 — 17th Street, Kast Moline, 111.
" SLUŽBA.
Išče se hišnik (janitor) za urad Slovenske narodne podporne jed-note. Zglsaite se v gl. uradu na 2657—WÇ So. Lawndale Ave., Chicago, ill.
MAZOL
veste keHke
New York, N. Y. — Pod tlakom
u Tretji cesti so se ttfbrali treskajoči plini, ki so eksplodirali z 'eiiko silo. Na vse strani so leteli Irobei zdrobljenih šip in železna lakovna pokrivala. Več oseb jc »ilo ranjenih in med ljudtvom jc "Mala panika, ker ni nihče vedel, je je iskati vzroke razatrelbe.
iratske podporne oboa
nizacue za razpečevanje vojno hbanilnm znamk. 7
Chicago, m. — Na zadnji kon-enciji zveze bratskih podpornih rganizaeij ('Nstionsl Fraternsl "nzress"), ksters ae je vršils v-^roitu, Michu, je bila sprejeta ^Ineij«, v kateri se izjavljaj» F l»rHtske podporne organizaci-katere ho ti v zvezi, da da bo P" ovojih močeh aodelavoll pri Mpečavanju vojno * -hranilnih tnamk.
|T» «veza šteje sedaj nad 12 mi j'.....* • .mov ftfttlb bratskih pvl
,,n»>li "cgnivisaclj. V ti zvezi jc '»'li 'Sloveoaha nsrodns podpor
* jeduota." —
M** Ol Alf ATE — BOMA Cl HRANILNIKI
■ ftttaburgh, Ak. Preílaednlk >ar(„|,„.KU vajno-hraniltiega ko •'^ja v Pittslrargkit. Pa., je oli N, da je ta kowNej dobH o-lejeii«, Mtevilo ročnih granat ka '»" razdelil na jfosamezne v rapado i Pennalyvanijl. «•kdo, kdor se bo izjavil, da bo [apoval vojnohranilne znamke 1 'vezne zakladniške eerllfiks-K i' upravičen do ene tske roč-' «ranate. katere je predelsns «leamši bronilnlk . ^ jr Zdr. države ao naročile v to-r,rnsk ns ktiljone teh granat, katerih je ostslo sedaj ogromno itt tilo. Te MMtAa m aadni is-

»tmtm
SALAD
A —
COOKINO
_________i, čistim, okusnim ol|em iz koruze?
• »
TSTO količino MAZOLE lahko uporabite večkrat ža pečenje. 1 Nič MAZOLE se ne izgubi, dokler ni »egreta vuoko nad temperaturo kot je zahtevajo ponavadi kuharji. Vi lahko pečete razno različno hrano, ki ima oster duh-nbo, čebuljo ah česen, 7 ¡ato MAZOLO ne da bi bil duh preneéen z ene hrane na drugo. Ta Ustno* n^Ü« MAZOLO najbolj ekonomsko
mast za pečenje.
Pri izdelovanja paja alilkake upoahljate ed ene tretine do ene četrtine manj MAZOLE kot bi porabili masla al>	To ,e
drugo važno dejstvo za itedenje.
MAZOLA je sploino znana kot salatno olje. To je zdravo, prijetno in zelo lahko za prebaviti.
Corn
««fining
New York
raaoaoPNini	CMjk«r. sssr^s a» u«msi Ave,
roDrscuszDNiKi kmtmm HrMt, Mm ISO, C»n*sao. Via TAJNUCi Mia VMnW. IT OS W Uw»4*te A TAJMia BOLNStaaOA ODDKLRAi P««»l Str««. OLAOAJNKi Aatan A	O« I. dm 10
ursAviTau ÍÉ
eonovNi onaoK.
■ SSI, Csèiaiiliit» P 4Ü H^ i^i ipHi|Hilâi ML Mm sre.	OM»
Os. '
An, Cbnlui OMa. BOLNIŠKI WHIZ
Aataa MMJhs W, WtaS
Nadiorai oclbor.
tsmv Waawte HIWI Alt« KviMÉii Míml
loor B. V4tk St.. CI«valsad, OUe«
Tiakomi odbor m O Man
AM. SIS« n.
jstaivso s« tat,
im ssafc net g. as. «Wr ua—M. IOM s*.
vunovni «nOAVNIKi Dr. F. I. Kam, SSSS OOOOVOONI UOgONIK TOOeVKTl-i j «Sa It - Vat Saaii eaMJa««« Is SnH, M m
Val »riat«! m ai
Rofakl Pozor! Zelo važno! —Čllo|!e!
MtlOfi B pOSfSdoVBIijoH IploABO prilDIIH
EMIL KISS SANKE.
net
govt no In • denarnim as vodom
TtVA HRVATSKA ITKDIONICA U EAOREBU**
VEDNO NAJNIŽJE DNEVNE CENE. VEDNO TO()NO IN HITHO VPLAČEVANJE. VH1 VEClH SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA.
Vso dfporno poiiljolvo so JsmIsos PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V V8B KRAJE EVROPE.
Prodno se pedale aa petovanjs, vpesša ss potrebna pojssglls la jmvedlla. V si Tanja Vam ta tvrdka irsskrtl potreaoe |1 depešUete are. — Vea peftrebaa pej< potovanja se dajojo eeebae la pli Bedite vodne salo oprsaol m lajam s po*t!JanJarrwlenar|a v etM
.....S"'
Emil Kiss, bankir,
133 Sncond Aro nt« (k Si» NEW YORK, N. Y.
PlešasBe pa 4% ebroall ae krsaHae «lege. Vaiaaarljaae I0SS. Pealejo gad
VA0T1T
kako sa kuha doma pijača f Iz našega hmelja In malta si po naših navodilih vsskter! prav Ishko naredi 10 galonov prava piva za *126 v vse kraje Unije. Za priat noat I n kakovost jamči tvrdka i FBANK OOLAB, 6401 »uperior, Clovolond, 0
ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA?
I . Ako trptle as narvosnosll, še-
Imt^.ih Is ledi/ mh bolečtneh, ss-
j d: k	bum». uka. lM-
t. n.¿il.' kri, «k","^
|,iiumi. ».mwll tl«»«). boMfiw v hrbtu. riwuwtlW. U n.m pM», • uUfiijf I«*
eçrwmeaae
aeaUvljano la éistl
Naalov : _
JUVITO
•ff
PROTI XAWTWCI BABITK
laxcawm
gkere id Mjšsgs as sv^ii. OavaU'!.	1 '
aa MM s<lravij«n>« Aest zavojav stena	vAPlAnü IM
I «svaj ge $104 s vojnim	NAPRODAJ i*
^ - -Ají
J.
davkom. H«-Madictoa Ce. btarfk, Pe.



KIVIJ'hX 'ÄS! WrUobmi bišs( kopališče hi letaa Ussl BMg., fHu kuhiMja v	Prods se po
zelo nlski coni. OglsSKe se ob ve /erIh. SU pe v nedeljo pri ; 3£ll * , I lam I In Ave.f Cbleage, lil,
IiOEM BLUŽKINJO
kstero bi veselilo oprsvljatl hišna i skrbeti za tri osebe S s ae ne orirstti. flOh po dn-Za nstanjčoejša pojosul-s «brnite ee ne naslov i John Mre-Urnak, I'. O. Bog 14*, tlaridg*. Po |ps/ ' -
NOYICE IZ JUGOSLAVIJE
Inozemstvo.
'W M ' - ri * ,
■■^rm W

Angleško óaaopiaje protsstlra
proti pogromom da Wwo
London. — Northdiffovi linti no pričeli v pondeljek napadati počete angleške vlade na Iraka». "Time*" imenuje zatiranje irskih republičanakih organizacij "han. krot vladne politike" in doda je, da • takim ravnanjem ne bo reše-no irsko vprašanje.
Dublin, 15. sept. — Vladno vojaštvo je danes nlomilo v Fishermen's Hall v Baltimore, Irska, in odneslo republikansko zsstavo in kup listin. Vojaki so udrli tudi delavsko dvorano m Šolo. Množic« ljudstva, ki se je zbrala zunaj dvorane, je bila razgnana po poli rajih.
London, 15. sept. — Viakoni French, governor Irske, je dejal včeraj —kakor javlja "Daily News" — da Irci še sanjati ne •mejo o kakšni republiki. Načrt vlade za rešitev Irskega vprašanja — je nadaljeval French — je vse kaj drugega kakor pa republika.
ca
ftkof Jeglič pri papež«
Belgrad, 14. aept. — Ljubljen skl škof dr. Anton Bo»gventura .leglič jc objavil poročilo o svojem nedavnem obisku papeža v Kimu JegliC pravi, da mu je papež re kel, do nI nasproten državi Srbov Hrvatov in Slovencev, toda oflci jelno ne more priznati Jugoslavije dokler ne b<ido urejene vse meje Dalje jo dejal papež, da ni «ta člankov v svpjetn ofieijelnem gl slin "Observatore' Romano", katerih so bili napadi na Jugosla vijo. Rekel je tudi, da se ho ozira na želje katoličanov v Jugoslaviji toda pod pogojem, ako vlada Belgradu sklene konkordot Vatikanom.
100 Japonoev utonilo.
Tokijo. — Japonski oljni par nik ftikijl M aru je utonil met viharjem hllzo otoka Kijušti. Če« ato mornarjev je izgubilo življe nje.
španska influença sa rrača v Franciji.
park. — Frsneçski zdravnik svarijo javnost, da se Španska finança zopet vrača po vsej Fran d jI
vrb, Kotle itd. itnaiuo 15.000 prebivalcev. Domalega sami delavci, ki so večinoma zaposleni v nevarnih delih v rovih itd., kjer se Ishko vsak čaa pripeti kaka nesreča. Vsi ti k lil Ji s«. pa zaenkrat še vedno brez zdravnika. Odpo-moč je tu nujno potrebna.
Trik. — Due D. t. m. ho imeli kovinarji mezdno gibanje. Fužinski delavci tvrdke Glohočnik in Ahačič so zahtevd) „ povišanje plač. Pogajanja med tajnikom kovinarske organizacije sodr. Ig. Mihevcem in obema podjetnikoma, kakor zastopniki delavstva, so trajala precej časa. 1*osebno trd je bil gospod župan Ahačič. Ni mu hotelo v glavo, da tudi delavci morajo živeti. Vse mogo-in nemogoče izgovore je navajal, ms m o da bi nasitil delavce z lepimi besedami. Značilno pri tem je bilo, da je moral sodrug Mlheve zastopati tudi predsed nika katoliške organizacije JSZ. Pa to je Že tako! Organizacije, ki so samo za parado, ustavijo svoje delovanje, kadar pride do resnosti.
Fužinski delavci so dosegli lep uspeli. Dobili »o HO vin, na uro več kot so imeli dosedaj. Vseka Imajo še danes fužinski delavci slabše plače, kakor de-lovci drugih strok. To pa le vsled tega, ker se dosedaj niso brigali za svojo stanovnko organlzaci jo., Upamo, da bodo sedaj vedeli ceniti svojo strokovno organiza cijo, ker ho nedaj videli, da je le le ta njih dejanska opora.
litijo. — Dne 7. avgustu so se
vršila pri nas pogajanja za zviša nje plač v topilnici podjetja "Blel- and Silberhuette Littai" reg. zadrugo z oni; zavezo.
Navzoči so bili: rudarski nad
Stanovanjska Ma r Novem
mestu. — Novemu mestu se približuje nova neizogibna katastrofa, vxled katere ne bode prizadeto Hamo Novo mesto, psč pa ludi okolica, pred vsem pa nafta mladina. Ski b lias tare, kaj bo z na ljudsko šolsko deško mladino, katera bo prihodnje leto ostala brez šolskega pouka. Patrom frančiškanom je odzvzeta pravido podučevanja ,razpisana je Južfba svetnim učiteljem. Potrebuje ne najmanj štiri učna moli, dosedaj je kompetirala ena aama.. moč. Kaj pa je temu vzrok, da drugi zaostajajo?
Pred vnem to, ker ni dobiti v celein No veni mestu niti naj-akromnejšega stanovanja, boljše pa ni preskrbljeno za šolske prostore. Frančiškani ho pred leti v svojem poslopju napravili 4 sobe k večjemu po 20 sedešev, kar pa ne zadostuje za 140 učencev, /.a ostale so bili odelki v nt ari gimnaziji, v prostorih najmanj sposobnim za šolo, pač pa za ka-1 ^ ke magaeine. Pregovor veli: v si-1 v Il hudtà muhe žre, tako je moral okrajni šolski svet posluževati se tudi teh prostorov, ker drugih pač ni imel.
Kaj bo pa sedaj, če ne odstopi frančiškanski samostan onih prostorov? ftolski oddelki bodo raztreseni po raznih luknjah, ki bi bili v skrajni sili porabljive, a vprašanje je, kje dobiti učiteljske moči in za nje potrebno sta-novan je T1
Zida se v Novem mestu že več let nič, ker vsak si je ddbro pre-mi*W, p redno se je hotel izposta-1 svetnik inž. M. Pirnat, predsed vili šikaniranju občinske uprave, nik; dr. Albin Kaudare, tajnik (llavnl zvonec je nosil pri tem ve- Osrednjega odbora, Mihevc lg dno neizogibni Rozman, njemu Je naoij, tajnik kovinarske zveze moral vsak trezno misleči odhor- Ljubljani.
nik svoj tilnik upogniti, in sicer| Podjetje so zastopali: Ravna
POTOP.	Zgodovinski roman S
fglaal H. Sieoldearka. Periovaoil PodravskL	
pHHHpHPmHrMA
še prodno je "merodajni" faiožjtelj Friedrich Groll, prokurist Jo zasedel Županski prestol. On ni Up oietz, vladni nadzornik Josip, jahal samo župana Sladovlča, O- Dekleva in štirje zastopnici de goret) t za, jahal je tudi njih pred- |ttVgtva.
nike, hotel je on vse aa mnajbolj t Povišanje temeljnih!'mezd vedeti in prvo besedo imeti. Nje- |Toweljim pillitt.K 12.88, se za vse
(preddelav delavci na
Orld in Alboaei v boju.
Pariz. — Albanaki beguni, ki prihajajo Is Korice, pripovedujejo o terorizmu, ki ga počenjajo grške čete, prodirajoče v južno Albanijo. Albanci pravijo, da je Francija obljubila leta 191«, da ho dotičuo ozemlje ostslo njim, a danes se nihče ne "zmeni zanje. ,
Potrea na ipanakem.
Madrid. — V provincljah Ali-cante in Murcija trajajo že tri dni prealedčnl potresni sunki. Dvajset vasi je poškodovanih Iii več kot ato oseh je ranjenih.
Bkoooaar Kari pojde na Ipanako
Madrid. — Tukaj javljajo, da pride bivši avatrijaki ceaar Kari s svojo družino v kratkem v Kan tander. Naatani se v palači španskega kralja, ki je še pripravljena z njegov prihod.
Spartakovski voditelj umorjen.
Berlin, Hammer, vodja spar takoveev v Kaaenu In okolišu Nuhra, je bil te dni umorjen. Njegovo truplo so našli v gozdu hlhm Dueaaeldorfa. Morilcev ae niso Izaledlll .
Italija se pogaja aa separatni mir I Ogrsko'»
Dunaj —Tukajšnji liât i poroča jo, da Ne Italija pogaja z vlado diktat ol ju Fried rlclta v Huda* pošti ra separatni mir. Tak mir, sko ac | »osreči, bo Utrdil mollar-hističnu propagando v Avstriji In na Ogrskem.
govs zasluga je, da je danes tsko
pomanjkanje stanovanj v Novem
kategorije delavcev ci, pomožni dclavci,
Zli
K 40 vin., 1« K. Delav
. .„p ta m dobivajo 18
mestu. Dokaz, ki vse jaanoipojaa- dvoriWu ln profesij on isti) poviša njuje, je hiša g. Kastelc«, ki stoji I M) od„takoVt tu je „B 1B K ,)o že enajsto leto v surovem ntanju,! dftnja doW|uU ^ poviRl| Ma , K
nedovršena. V dvonadstropni hI-» ^ yin i^^ako dokiada m pomo Si bi bilo vsaj šestero stanovanj,dHaVfe nfl j ^ Takw lU Kna In kakoM prišle danes prav ne1 samo stanovalcem, pač pa tudi v finančnem oziru državni, deželni In občinski upravi,
Osemurni delavnik v ladjedelnicah. Belgfad, 11. aug. Ministrstvo zii promet je Izdalo na predlog delavcev naredbo, da velja za ladjedelnice Kurni delavni čas. Za nočno delo bo zvlšsna mezda.
Koliko ja šo njetnikov bivše Avstro Ogrske ▼ Rusiji, draga, 11. avg. l*o seznama čehoslovsške ga generals Hlabine je v Rusiji še okrog 1250 častnikov in 125 tisoč mož bivše avstro-ogrske ar-made.
številke govora I — Na Kranj-skem se je še pred vojno izpilo
ša dnevna pla<ča 19 pomožnega delavca ci na dvorišču dnevno.
2, Družinske doklade za ženo in otroke se povišajo za 13 ot atol kov, tsko da znašajo h tem poviškom 1 K 40 vin. V slučaju holexni in kratkega dopusta,
družinske doklade tudi izplača j" 4
Samcem se dovoljuje zs vsake ga njegovega nepreskrbljenega in dela nezmožnega roditelja, biva 2 njim v skupnem gospodln nt vil, družinska doklada.
4. Stanarina se določa nicse Čno v naslednji izmeri: o) samce 5 K, h) za oženjeue do e
za 40 milijonov opojnih pijač na nega otroka 15 K c) za ošehjene leto, medtem ko je ves zemljiški dvema ali tremi otroci 20 K, davek znašal 3 miljone kron. Val za oŠenjenc s Štirimi ali več otro Slovenci skupaj smo izdali za al- ki 25 K, e) za samce, ki imajo k ohol (to je 5 milijonov litrov vzdrževati stariše 10 K. ~ Pri Žganja. 1Ü milijonov IHrov piva j vdovcih se šteje mesto žene en in 15 milijonov litrov vina) v e-ltrok.
Že Hta prejezdila dolgo vrato brez uspeha, ker nihče se ni oglasil. Samo gledali ho drug drugega. M»o je bilo takih, ki bi radi sli, kateri se niso bafj Šveda, toda zadrževala jih je omahljivost, Sesgilertje je podrezal sosed soseda z laktom, ter dejal: "Ce pojdeš ti, pojdem tudi jaz!"
Htotnfln sta se jela že vznemiriati. Ko sta pa jezdila pred gnaznenakim polkom, skoči nefoak prižasto oblečen človek pred vrst<i ter zakriti:
"Gospodje prontaki, jaz pojdem, vi pa ostanete Uikaj kot norci"
^Ostrožkol Ostrožkozavpije plemstvo. ^Tako vrl plemič «eni kakor vi!" odvrne «fcoree.
• rfuj! za ato zlodjev!" zakličo Rosinskj; "dovolj je teh norčijf Jaz pojdem!"
"Tudi jaz! Tudi jaz!" kličejo številni glasovi.
"Krikrat me je rodila mati, le ena smrt mi je prisojena!"
"Najde se še več takšnih, kakor si ti!"
"Vsak sme itil Naj se tu nihče ne povišuje nad druge!"
y In kakor ni hotel poprej nihče iti, tako je je-lo sedaj vreti plemstvo skupaj iz vseh polkov, drug je oviral drugega in se prepiral i njim. Kakor bi trenil, je stalo pripravljenih petdeset konj, pa ftc vedno so prihajali iz vrst. Gospod Skora-ševakl hc jame glasno smejati ter klicati:
"Dovolj, gospodje, dovolj t Vsi ne moremo
iti!"
Na to sta napravila oba s Skretudkim ljudi v red ter odšla.
I'I i odhodu iz tahora se jima pridruži vojvoda podleski. Vojaki v taboru so jih videli, kako so se prepeljali preko Notece, na kar so se še pri kazali nekolikokrat nra cesti ter naposled izginili izpred oči.	. .
Čez pol ure je vojvoda poznanski ukazal ljudem, naj se razidojo v šotore. Rpoznal je namreč, da jih ni mogoče vzdržati v taboru, ko je sovražnik oddaljen še dan hoda. Radi varstva pa je bila razstavljena številna straža. Prepovedano je bilo spuščati 'konje na pašo, pač pa naročeno vsem, da imajo na glas prve tromhe vsi zasesti konje ter bili pripravlejni.
Konec je bil torej negotovosti in pričakova- * nju* konec prepirom. Bližajoči kc sovražnik je navdahnil, kakor je bil že uganil Skretnski, vojake S pogumom. Prva srečna bitka Hi jih navdahnila še bolj, kajti na večer se je pripetil slučaj, ki se je mogel smatrati srečnim predpomenom.
Solttce je zahajalo in osvetljevalo z iskrečimi žarki reko Noteco in zanotoške lesove, kar zagledajo taborišniki na drugi strani reke najprej oblak prahu, na to pa v njem gibajoče ljudi. Vse, kar je bilo živega, je šlo pogledat na nasipe, kaki gostje prihajajo; medtem M pridiuja od straže dro^onec prapora (Irudzinskega ter naznani, da se vračajo ogledniki.
"Ogledna četa se vračal . . . Vrača nepoškodovana! . . . Niso je pojedli Švedje!" ponavljali so si v taboru od ust do ust. . , Oni pa so se med oblakom prahu bližali Čim-dalje počasneje in se naposled prepeljali čez reko.
Pemstvo jih je pozorno ogledovalo, držalo si roke nsd očmi, ker je svetloba postajala čimdalje večja, spreminjajoč «e v zlato in balker.
"Hej! ali ni njihovo krdelo sedaj večje nego je bilo poprej?" omeni Slhting.
"Jetnike peljejo, jetnike 1" zakriči neki plemič, ki ni mogel verjeti svojim očem.
"Jetnike peljejo, jetnike peljejo!..." zagro-mi po naaipu.
Nnimslcd sc jo oddelek približal že toliko, da je bilo mogoče vsakega vojaka videti v obraz. Spredaj je jezdil Nkoraševski ter ae veselo razgo-varjal s Skretuskim. Za njima je ohkoljeval večji oddelek konjiče nekoliko pešcev z okroglimi klobuki. Bili so res švetski jetniki.
Plemstvo se ni moglo premagati pri pogledu
100.000 Poljakov pojde v Francijo
Varšava — 1'oljaka je |M»dpiaa> la poginiImi « Francijo, |m» kateri odpotuje v Francijo 10".000 polj-sklh delavcev x namenom, da a«* xniŠa hr*?|M»M«»lttn«t na Poljakem in da Francija re4i avoj delavakl problem, ker ji primanjkuje dr. laveev
lavezniška komisija v Berlinu
l^ntdon . I * Berlina |»or«Mlajn.
nem letu 100 milijonov kron. Pri sedanjih cenah znašajo izdatki xa alkoholne pijače najmanj 10-krst toliko, letno najmanj 1 mi* lijsrdo,' — Koliko kmečkih ponesle v bi ae moderno oredHn, koliko šol In udobnih delavskih stanovanj bi se sezidalo z eno desetino te vsote! — Za vsoto, kstera se jc izdala v 25. letih samo zs žgane pijače v nsšl domovini, bi n. pr. lahko kupil) vsa tovsrnišks podjetja ns Kranjskem.
Preganjanje komunistov v Za-grehu. — Kskor smo že poročali, je vlada prepovedala nadsljnje indajanja tednika 'latiua' in re* i vije "Plamen". Istočasno ao v o-lieh uredništvih napravili prela* ksno. w*vcda brez vsakega uape-I ha. - < Utrnem je vlada prepove* !<la!a «Itorovauja, ki bi morala bi-
5. Knkratnl nabavni pria|>c* vek ae določa v zneskih: s) za vsskcgn delsves 150 K, 1i) zs ženo 50 K, c) za VHskega nepreskrbljenega otroka pml 14 letom 20 K.
H, Podjetje sc obveže, da zgra-1 di delavska kopališča.
Pokojnine rudarskih invaU-,
dov,v IMšc sc nani lx Rimskih toplic : trudno je poatopanje a ru* darskimi invalhli sploh. Prav posebno pa no sedaj reveši tujezem* aki rudarski invalidi, ker ae jim | je odvscla celo zadnja po<1|mra! Od česa naj šivimotf Ali naj poginemo tia cesti kot iivinat Kdo je kriv. da smo inosomski rudarski invalidi izgubili našo pokojni-j tiof! Za časa A v* rije smo jo dobivali, sedaj ps. ko smo v Jugoslaviji pa a» nam ~ še itak naj-
na ta prizor.
"Živel Skoraševski! Živel SkretUHkil" jame klicati na vse grlo.
Plemstvo nemudoma ob<koli oddelek. Nekateri ogledujejo jezdece, drugi povprašujejo: Nu, kako jc bilo T Zopet drugi jamejo groziti ftvedom.
"A kaj?" povprašuje plemstvo. "Ali ste prišli v naše roke? S Poljaki se hočete bojevati? Sedaj imate Poljake!"
"Dajte jih sem ... S sabljami jih razko* samo! . .
"ilal Svinje, gnjatil Ila, breguaarji! Ali Okusili poljske aablje?"
"Gospodje, ne kričite, kakor paglavci, sieer si bodo jetniki mislili, da ste prvič na vojni!" reč« Skoraševrfki. "To je že navadno, da se vlovi v vojskinem čaan jetnike."
Prostovoljci, ki ao šli z ogledno četo, so po-nosno gledali na plemstvo, ki jih je obsipavalo i vprašanji:
"Niso se vam mogli vpreti, kaj?'* Niso vzdržali napada?"
"Gospodje, ali čujete; napada niso vzdržali! . . . A kaj? . . . Napad ,to je temelj! . ,»'
"Pomnite, napaati jih je treba . . . To je naj. boljo sredatvo za Šveda!" „ Ko bi bilo plemstvo v tem trenutku dobilo po-veljc naskočiti sovražnika, ne bilo bi mu bržkone manjkalo poguma, toda sovražnik se ni prikazal , puč pa se je nekoliko pred nočjo mzlegal gla» trombe pred prednjimi stražami Na to je dospel drugi trombar s pismom od Wittemberga, ki je pozival plemstvo, naj se uda. Ko so tolpe to slišale, so hotele razsekati poslane«, tod« vojvoda je to zabrani, dasi je bila vsebina pisma precej ne-sramna. x ■■<• ' •
Švedski general je naznanjal, da pošilja kralj Karol Gustav svojo vojsko svojemu sorodniku Jana Kazimiru v pomoč, proti Kozakom, da sc torej Veliko-Poljci morajo podati brez upofa. Orudzinski je čital pismo, ni se mogel premagati, udaril je s pestjo ob mizo, toda vojvoda poznanj-ski ga je pomiri? z vprašanjem:
"Ali verujete v zmago, gospod?... Koliko dni se moremo braniti?... Ali hočete prevzeti odgovornost za toliko plemenitaške krvi, katera utegne biti prelita jutri?"
Po daljšem poavetovanju so sklenili, da ge ne odgovori Wittembergu, marveč čaka, kaj še pride. Nu, res niso dolgo čakali. V soboto, dne 24. julija so straže naznanile, d« se je vsa ^vedska vojaka utaborila pred Pilo. V poljskem taboru je naHtal Šum, kakor v čebelnjaku pred rojem.
Črnovojniki so zsaedli konje, vojskovodje so dajali naročila in povelja, ki p« so si pogostoma nasprotovala, dokler ni napravil I^adislav Skoraševski reda, odrinil ua Čelu nekaj prostovoljcev čez reko, da se poskusi a Švedi, ki so se mu tolpama približali ter privadi svoje ljudi borbi s ao-VroŽnikom.
Jezdeci so šli 2 ujim Se dokaj radi, ker se ni izogibalo plemstvo ročnih bojev, bodisi skupnih ali posameznih. Odrinili so torej čez reko ter stali pred obličjem sovražnika^ ki se bližal, čim-dalje bolj v dolgi vrsti, kakor gozd, ki je ravnokar pogna iz zemlje.	- .
Plemstvo je pričakovalo, da se vsak hip usu-jejo k njemu hareovniki (rokoborci), toda nikjer jih ni bilo videti. Zato pa so se zbrale na gričih, oddaljenih za nekaj sto korakov, male gruče ljudi in konj ter se jele vrteti na mestu. Ko je opazil go-spod SkoraveSki ta manever, je zapovedal nemudoma:'
"Na levo — nazaj!"
Ni Še izgovoril zadnje besede, in že se je zasvetil na*gričih oblak dima in kroglje so prižvi-žgale kakor ptice med prestrašeno plemstvo. Oh enem je tudi zftgroroel strel, začni se krik inrstok ranjenih.
"Stojte!" zakliče Skoraševski, toda plemstvo ni poslušalo njegovega povelja, marveč urno bežalo, kričeč in klieajoč nebo na pomoč. Naposled ae je oddelek razprašil po ravani in skokoma zdirjal k taboru. Gospod Skoraševaki je klel — a to ni nič pomagalo, ker so žvižgale kroglje še nepre-stano.
Ko je zapodil na tak način Witteroberg rokoborce, se je pomaknil naprej ter se končno ustavil pred Ujstjem, naravnost pred nasipom, katero je branifo kališko plemstvo. Poljrfki topovi so w takoj oglašali, toda Švedje niti odgovarjali niao na nje iz počefka. Dim se je valil v dolgih pove* nih po mirnem ozračju, skozi dim pa je videlo plemstvo polke švedskih pešcev in jezdecev, razvijajoče se tako mirno, kakor da jim je že zagotovljena zmaga.
Topove no nastanili ni» gričih ter jih obdali * nasipi. Skratka, sovražnik se je utaboril ter se postavil v bojni red, ne zmeneč se za poljske kroglje, katere niti doletele niso do njega.
, Stanislav Skretnski je privel na sovražnika od okopov dva polka Kaličanov, in nameraval * drznim napadom zbegati ftvede. Toda plemstvo ni šlo rado z« njim in kmalu je nastal med njimi nered. Medtem, ko so pognmnejši podili konj« naprej, so jih bojazljive! nalašč zadrževali . . . Videč to zmešnjavo, je Wittem'berg poalal nad nje dva polka jezdecev, ki ata takoj zapodila plem-atvo s pozorišča.
kaj vam je potrebno. berite v lastno korist.
ti v 7.«grehn in okolici, ki so Ime večjem revešem - «djedli še zs-j In na dnevnem redu vprašanja : idnj' košček kruha! Za nas ae se-[ Drla\no v i ječe, uatsvotvornadaj ne briga uikdo na avetu. Kam
«kupnina in drafinja. — V aobo-to je policija aretirala voditelje komunističnih organizaciji Brud da je tum dnapet« itarertitèka k« ojaka. lUrtHMitUn«. 4-v4|»š* i» To-miaia. ki bo konferlrala a Neniei | maši« a - Gotova «io vae Irl ve zaradi problemov, lrvtraj<H'*ih i* miroviir |Mtf,Milte. Zdrufcana drla ve nimi Matwpaua v tej komisiji .
ttndle denunrtjacij*. CfaštanJ Preval jo. -
Ouštanju. Preveljah,
- Pri Uše,
naa Y
Tolsti
naj «e obrnemo, kam gremo. . Ali nimi rudarski invalidi a tem prisiljeni, da al ohr«nij«> svoje !»«<|. o» šivljenj* še kaWk«di*t sliši naš gla« preti vsem deželna vlada in nam priakoči takoj na pftmoč. pomoč nam je najnujnej* šal
JOHN NEMETH STATE BANK.
1597. second ave. new york, n. y.