14K. Številka. X^sj-j^ Ljabljana, vtorek 1. julija._VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Lthaja vsak dan, tevzumši ponedeljka in dneve po praznikih, ter velja po pošti projetnau, za avstro-ogertke dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. —- Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za <:*in let" 13 gold., za c>trt lota 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom h«- računa 10 kraj«-. e» mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za oetrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se piačine od četiri-stopne petit-vrat« 6 kr. Če se oznanilo • •t.kra: tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če ss tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača š tempelj za 30 kr. bopiai naj se tivole fraukirati. — Rokopisi so ne vračajo. — UredniStvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavfiarjovi hiši „Hotel Evropa". Opra vniatvo, na katero -tai se blagovolijo pošiljati naročnin*, reklamacije , Oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Vabilo na naročbo. S denašnjim dnevom se začne novo naro-čevanjena dnevnik pSlov. Narod", kateri velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja it*. V na ^om: Za pol leta ..... 4» gld. 50 kr. Za četrt leta .... 3 - 30 „ Za mesec jnlij .... 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za čefrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....» gld. — kr. Za četrt leta .... 4- „ — „ Za mesec julij .... 1 gld. -IO kr. Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam še kaj na dolgu, precej poravnajo. • i / K volilnemu gibanju. Sprejeli smo sledeče pismo, da ga objavimo v svojem listu: Prečastitim udom volilnega odbora za ptujski okraj! Pri shodu volileov za ptujski okraj 11. maja sem jas bil t okrajni volilni odbor izvoljen. Ker pa kot narodnjak v smislu „pravne" strank«, katera je narodni program zavrgla, delati no morem, izstopam iz tega odbora, kar naj častiti odborniki na znanje vzeti blagovolijo. Ptuj, 26. junija 1873. Dr. A. Oregorič. Daljo smo sprejeli sledeče Poslano. Gospod dr. Ulaga je pri shodu slovenskih volilcev „pravne" stranke dne 22. junija t. 1. v Celji predlagal, naj osrednji od- Nadepoln. (Spisal Baptista.) (Dalje.) Bilo je že pozno na popoldne, iu zahajajoče 8oIuce, ki je zlatilo bližnje vinske gorice, je navduševalo Jaroslava tako, daje sedel kraj pota ua leseno ograjo in v svoj, 'eduo ga spremljajoči pesniški dnevnik za-jsal začetno vrsto bodoče pesui: „Oh ti zlato solnco"! A ker rime nij mogel najti, je preložil mrdušenje in nadaljevanje, — in četrt ure ptnejc ga najdemo že na strijčevem domu. „liog te sprejmi, ljubi Miha", pozdravlja fltic, prileten mož prijaznega obraza, svo-je* žlahtnika, „kako si vzrasel; pa kaj vrat si tako kuštrav", nadaljuje, smeje se. licvež Miha ne ve odgovora, kajti dolge laste nosil le zarad „poezijo" , in ker je bor „pravne" stranke v Mariboru z menoj v dogovor stopi zarad kandidature za mesta in trge celjskega volilnega okraja. Priporočal me jc namreč posestnik Kolar iz Konjic za kandidata v državni zbor za to skupino. Ako ravno me jako veseli, da vrli kmetje konjiškega okraja v meni zagovornika svojih pravic zapazijo iu me za poslanca v državni zbor priporočajo, vendar od „pravne" stranke kandidature prevzeti ne morem. * Konjice, 29. junija 1973. Dr. Anton Prus, odvetnik v Konjicah. V IJllIllJUlli 30. junija. V Pešti je učen in hvaljen iuagjarski politikar, poslanec na deželnem zboru, Julius Scbvvara, ravnokar izdal knjigo, v kateri govori prav pametno o iztočnem pitanji, pa si ne more kaj, tudi nas Slovence v račun vzeti in tu govori Švarc po magjarsko ter nas Slovence kar meni nič tebi nič preda s red uje-a vs tr i j s ki nemški državi. Med tem, ko se zunaj za našo kožo pogajajo, med tem, ko Damoklov meč germanizacije nad nami visi in so žroba o osodi bitja in nebitja našega naroda — kakšen prizor tu med nami ? Smo-li vsaj v tem ediui, da imamo narodno bitje, v edinosti hraniti iu braniti? Kaj še! Tcmuč kakor da bi nam bil naroden obstanek od vseh svetovnih velevlasti zagotovljen in intabuliran, začeli smo boj med soboj ter se je z „Noviško" parolo „rajši nemčurja kot liberalnega Slovenca" vrgel od »konservativne" ali nove „pravne" stranke ogenj v domačo streho. Tako imamo po vo- čul, da jo taka noša poetu neobhodno potrebna. — Da hi torej strijca odpravil od tacih nerodnih vj)rašauj, zalivali se prav iskreno za prijazno povabilo, ter povprašuje po teti iuo sestričini, na katero se le spominja, da sta se bila pred dvanajst leti v Ljubljani zarad hrušk skregala. „Obe ste v vinogradu pri delavcih; prav veselili ste so čuvši, da nas bos obiskal. Posebno Franca te že željno pričakuje. — Sedaj sc malo počij; tu imaš sobo pripravljeno - - le odloži. Jaz moram še malo v hlev, ker imam ravno novega hlapca, in tu jc Se precej okoren." Tako rekoč strijc odide iu j)usti Jaro-slava v praznej sobi, njemu odločeni. „ Franca me željno pričakuje , je dejal, dekle mora odraščcuo biti" — tako sklepa po sobi gori iu doli stopajo naš poet in ne-kakov čuden čut sc ga polasti, kakor — da liinih okrajih skoro da pričakovati dve narodni stranki proti eni kompaktni nemšku-tarski. Zadnja „K. Fr. Pr." naravnost pojve, da ustavaki pričakujejo od našega razpora pretita. In če ne bomo pazili, imeli ga bodo res. Gotovo pa je, da ne bode imela koristi iz tega ona stranka »konservativcev" (ki hočejo pri nas bog ve kaj konservirati, menda vendar no narodnega tlačenja?), katera je ta razpor provocirala. Uodo gospodje že videli, da jih je narodna ideja nosila, da jim jc narodna ideja veljavo dajala — da torej vso veljavo s časom izgubodo, če bodo našo v smrtni nevarnosti visečo „narodnost" le kot pritiklino smatrali, jo kot „pagansko" („Oosp.u) zmerjali, ali zaničljivo o „takoimenovani" narodnosti govorili („Danica") ali celo kakor „Novice", rajši pustili, da je smrtni sovražnik njen, ncmčiir, prej voljen nego pa rodoljuben slovenski liberalec. Skoda uČl. Tako upamo, da bode tudi pri nas; in to bode dober nasledek za one, ki so sami sebi in morda narodu škodo iz* pozvali. Mi napredni Slovenci pa držimo narodno, prvič narodno zastavo tem višje in pogumneje po konci, čem bolj jo nekateri zapuščajo, ter smo preverjeni in faktično že prepričani, da se bode od dne do dne več borilcev okolo oje zbralo za narodno svobodo in vsa poštena nesebična načela. Politični razgled. ilotrunjc ttežele. V LJubljani 30. junija. M'oiitno fjittttiijr se vedno bolj razvija. Na Nižje Avstrijskem sc je postavil katolško-konservativui osreduji odbor in svoj program v „ Volksfreundu" razglasil. Ta — se trivijalne primere polastim — mačke, ko hodi okolo vrele kaše. Zdrami ga dekliški glas z dvorišča : „Ooe, ali je Miha že tukaj?" „.1e, jc, v sobi počiva j le gori pojdi Franca, popraševal jo že po tebi." In dekle skoči po stopnicah, ter odpira vrata v Jaroslavovo sobo. „Dober večer, gospnrtieina Franca," oglasi se plašno naš junak. „0, kaj me hočeš vikati?" sc smeje, mu roko dajajc deklico, kakih sedemnajst let stara, rudečeličua iu lepo raščena kakor jelka, „pa še gospodična ! vsaj nij som iz mesta! To je lej)o, da si nas obiska) ; v-:vj je v Ljubljani mnogo prijetnejše, nego pri nas, iu vendar si prišel." „Oh Franca, to nij res, tako lepo ny pri nas. Tu imate ptičke, ki vam pnjo celi dan, po gozdu visi veter take skrivnosti skozi zelouo, košute vrhove, in po dolini odbor je postavljen od Rauscherjevih katolikih centralifltov. On zagovarja : Ustavni razvoj države na krščanski in nravni podlagi; ohranjenje avtonomije, pravic in imetka ka-tolške cerkve in verstev od države priznanih ; verske (konfesionelne) Sole in razširjenje cerkvenih pravic do nadzorstva šol, do vsega podnka in isreje katolške mladeži. „Pravna" stranka na Nižjem - Avstrijskem ne bode postavila kandidatov. Hrvatska regnikolarna deputacija je sprejela sledeči predlog ogerske deputacije: Ko bi cela ali del vojniške granice bil raz-vojničen in s Hrvatsko zedinjen, pa bi 45 odstotki hrvatskih dohodkov samoupravnih stroškov ne pokrivali, se odstotki za celo Hrvatsko-Slavonsko na novo uredijo. V ogerskem državnem zboru je bila 28. junija zanimiva debata o med ver s k em vprašanji. Rožnovski škof Šoper je namreč razglašal dogmo o papeževi nezmotljivosti brez vladnega dovoljenja. Levica je vsled tega vlado vprašala, kaj namerava vlada proti škofu storiti. Levica je predložila, naj se ministru za kultu« nezaupnica izreče. Minister je branil Bvoje vedenje v tej stvari. Dcak je pritrdil ministru in razvijal ta-le program: On želi uvedenje amerikanske sisteme glede razmere med cerkvo in državo, dalje obligatorični (posilni) civilni zakon; v organizacijo avtonomije katoliške cerkve naj se vlada ne vtika; državne ustanove naj bodo ločene od cerkvenih, virilna pravica škofov v gospodski zbornici naj poneha in se škofi v to zbornico ali volijo ali imenujejo. Končno opominja Dcak k nepristranosti, brezstrast-nosti in miru, kateri naj se vsakako okrani. Govor je bil z občno zadovoljnostjo in navdušenjem tudi od levice sprejet. Tnanje driave. Rusi so Kivo vzeli. O tem sedaj nij dvombe več, ker je bil general Kaufman že konec maja le še dva dni od tega mesta oddaljen. Mladi kan Mohamed Rachim, ki se je dal voditi svojemu zlemu duhu Mad Muradu je ujet, in Rusi so postali neomejeni gospodarji srednje Azije. Nij bilo malo delo za Ruse, prekoračiti v silni vročini 45ib stopinj divje pustinje, s katerimi je Kiva obdana okolo in okolo. Zato je uspeh ruskega orožja velik tudi v Btrategičnem oziru. Ruski vojaki so z neizmerno disciplino prenašali vse težave, znamenje, da je rusko vojaštvo od krimske vojske sem jako napredovalo v vsakem oziru. Važnosti ruske pridobitve ne prezira nobeden. Ruska vlada bo sklopila nove okrajine s časoma z železnicami z državo, ter odprla tako ruski kupčiji nove pote v Perzijo, Tur-kestan in Kino. Uže pred več meseci je vlada postavila v ta namen posebno komisijo, ki je sedaj dovršila svoje delo. Komisija je vse stvari dobro preudarila, ter nasvetovala, da so v povzdigo ruske trgovine s trans kav kaškimi deželami in s Perzijo podaljša železnica iz Poti v Tiflis čez Đaku do Teherana. Daljava te železnice bi znašala 1437 verst, zato bi imela veliko prednost pred angleško turško železnico iz Skodra, ki bi bila dolga 2140 verst. Za občevanje s srednjo Azijo, ki je velike važnosti tudi v političnem oziru, bi Rusija zidala železnico iz Orenburga v Samarkand in Taškend, 2000 verst dolgo. Za trgovino v Kitaj pa železnico iz Jekaterino-grada v Jokutok — katero mesto je po vodi uže v zvezi s Kino — dolgo 3145 verst. Kadar Rusija te železnice dodela, je njena zveza z Azijo popolnem dovršena. Na Franroskvm je najvažniši do-godjaj dneva govor, katerega je imel G a Hibe t ta pri zadnjem shodu republikanskih vodjev v Verzajlu. Gambetta je dejal, da je prizadevanje sedanje vlade bolj smešno nego nevarno. Sedanje ministerstvo je le efermerno. Vse se suče sedaj okolo boja med ultramon-tanizmom in načeli moderne družbe. Ko je Gambetta primerjal klerikalne nakane z demokratično propagando, poudarja, da se treba propagandi Vatikana ustavljati. „Borili se ne bomo za sanjarije" pravi Gambetta, „nego za dejanske reči, ne za ideale, nego za resnico." Govornik dalje spominja na slovesne izjave novega predsednika, ter pravi, da so pogodbe, ki stoje nad strankami, in katere omaje le sila od zdolaj ali pa atentat od zgoraj. A raba sile bila bi od obeh strani enako pogubljiva. Govornik izreče, da ima popolno zaupanje v lojalnost predsednikovo, posebno pa v mišljenje armade. „ Armada je narodna, ona se ne prišteva in se ne bo Štela k nobeni stranki (?). Velika veČina dežele je odločno republikanska. Republika je edino resen je, edina bramba Francoske. Republike, ki stoji na lastnih nogah, ne bodo omajale vse bedarije mogočne reakcije." — Pri poslednji debati o Leroverovi interpelaciji monarhisti republikancem še govoriti nijso pustili, nego so z veliko silo tiščali na konec debate. Se jim je pač mudilo! Spanjski kortesi so izročili Pi v Mar-galu oblast, da sestavi ministerstvo po svoji volji. To je izbudilo še v angleških listih svoj odziv. „Times" pravijo, da reprezentuje Pi y Margal zmerni element v republiki, in je zmožen, težave sedanje situvacije premagati. — V Sevili in nekaterih drugih krajih so napravili tako imenovani „nespravedljivi" nemire, ki so bili pa zopet ukroteni. V Bi-skaji je bil poslednje dni Dorregarav od republikancev tepen, ter je izgubil (JO mrtvih in 300 ranjenih, kar je za njegovo malo ar- mado jako veliko. Polkovnik Castanos je Iran zopet vzel. Karlisti so že zvonili zarad zmage, pa prezgodaj. Italijanski krak] je telegrafično naročil Minghettiju, naj sestavi novo ministerstvo. Minghetti se baje pogaja s Perruzzijem in Pisanellijem, da bi stopila v ministerstvo. Vojni minister Ricotti je pripravljen še ostati, ako se mu dovoli toliko, kolikor bo potreboval za vojne reforme. Zbornica poslancev je sklenila v poslednji seji, da se Kavurjev kanal nazaj kupi, ter je na to odložila zborovanje. — Pcr&ijanski šah je pristopil genev-ski konvenciji zarad ranjenih in ujetih vojakov. V četrtek zapusti London , ter se popelje črez Dover v Pariš , kamor pride 5. julija. — Dopisi. Iz Trota 28. jun. [Izv. dop.J V celi Sloveniji menda ne najdete takega zatiranja slovenske narodnosti, kakor se nahaja v naši slovenski tržaški okolici. Mestni magistrat ima prosto roko izpeljavati svoj daleko segajoči labonski načrt, namreč z mnogovrstnimi pripomočki okolico v tak duševni stan pripraviti, da se bode z njo kot z mrtvim strojem po lahonsko delati moglo. Cul sem nedavno od nekega ultralahona, s katerim socijalno dobro izhajam te le besede: Ko bi okoličani hoteli, kje bi bil zdaj Trst! Vidite okoličani, za kake namene vas hočejo porabiti. Za povekšanje Italije in zatiranja lastne krvi. To je njih geslo in namen. Ozrimo se v okoličanske šole. Slovenščina se uči v I. in II. razredu, ker se drugači ravnati ne more. Pa še v teh razredih se vriva toliko 1 aš č i n e, da se slovenščina slab L Okoličani, letos ste poklicani, da si izvolite po novi volilni postavi lastnega poslanca v državni zbor na Dnnaj. Ta poslanec, katerega boste izvolili, ne bo imel s tržaškim mestnim zborom (consiglic d' citta) nič opraviti. Tudi ne bo navezan na tržaški magistrat, ki bi mu to ali ono reč ovirati mogel, ampak on bo govoril, prtsil in terjal sam to od vlade, kar mu bo na£a okolica naročila. Okoličanski poslanec, če domačin in pozna okolico, lahko vam dosta koristi in vas pripravi v boljši stan. Ce si boste pa izvolili lahona, to je takega človeka, katerega bo tržaški magistrat javno ili tihotapno pripo- šumlja bister potok, — to je krasno, to je navduševalno!" „No veš kaj, — vetra celo nemam rada; potok pa za druzega nema nič prijetnega, nego za otroke, ki lovijo ribe in rake po njem. Ne vem, od kod jemlješ vso krasoto,a odgovarja, ustna zategovaje Franca. Jaroslav zopet nij vedel, kaj bi delal, a teta, ki sedaj pristopi, ga reši iz osupne-nosti, v katero ga je bil spravil dekletov odgovor. Vsi trije gredo doli, kjer se jim še strijc pridruži, ter sedejo v lopo na vrtu, razgovarjaje se o navadnih stvareh. Malo pozneje dojde še nekdo, katerega vsi domači prav prijazno sprejmo; bil je sin bližnjega soseda, bogatega posestnika in starega prijatelj a strijčeve rodbine. Klicali so ga: Pavel, in ker je bil nekaj študiral in se tudi malo po gosposko nosil, pritikali so imenu tudi besedo: „gospod!" Ta gospod Pavel našemu Jaroslavu nij bil nič prav po všeči. Kakor je posnel iz razgovora z njim, je bil sicer čisto pošten in pemeten fant, — a Jaroslav je pogrešal na njem ono poetično izoliko, katero bi moral po njegovih mislih vsak količkaj izobražen Človek imeti. Tudi se mu nij dopadalo, da se je Pavel proti Franci tako po domače obnašal. Ko je prišel Jaroslav po večerji v svojo sobo k počitku, dolgo nij mogel zaspati. Franca, Pavel, strijc, teta, gozdovi, poezija, to je bila sodrga in še v sanjah je govoril melanholično : „Oh ti zlato solnce" pa rime tudi sedaj nij našel. Druzega dne — pa kaj bodemo mučili potrpežljivega bralca s popisom — kako je hodil Jaroslav pesmarit „tja v temni gozd" „k šumljajočemu studencu", „pod vršeče vrhove" in v enake praznične kraje, — povejmo rajši, da jc bil, prej ko je solnce zašlo trikrat za daljno vinsko pogorje, strašno — zaljubljen v svojo sestrično Franco. In akoravno se je bil do tega trenutka strogo ogibal vseh „erotičnih" poezij, propadel je vendar sedaj nemilej osodi — ter zapustil „očaka Triglava" in „deročo mater Savo", pnstil speče Slovence in razne svetnike božje, katere je cpeval. Sedaj zna je le Franca polnila srce, in ker mu to ime nij bilo dosta mehko za miloglasne kantate, spremenil ga je v „Franija". „Oh Franija!" je zdihoval, „oh Franija ljubim te", je pisal v svoj dnevnik. Koderkoli je srečeval deklico, za katero mu je bilo srce in pesniška žila, povsod in vedno je napeljeval pogovor na „krasoto življenja" in njega slast v poeziji. Pa kako britko ga je prešinilo, ko ga je dekle, praktično odgojeno in brez razuma za njegovo posiljeno sentimentalnost, ki je bila užc tak* ozko prirastla k njegovej naturi, — smej sc odvračevalo od neslanih sanjarij s kak „naivno" opazko. Revež, ki nij vedel, da i za naivnostjo skriva razum, in da i Franca, dobro poznajoča njegovo boleza odvrača le iz bojazni, da ne bi kedaj j-grabil priložnost, ter odkril svoje želje u hrepenenje. (Konec prih.) ročal, potlej je že gotovo znamenje, da bode vas bolj v reve in nadloge potisnil, ne bo za okolico jezika obrnil, in ostali boste brez zagovornika in z vami je proč! Torej okoličani! spolnite svojo sveto dolžnost, volite vBi edini vašega domačina, to je okoličana, in nobenega mestjana, ker ti ljudje ne poznajo vas in ne vašega položaja. Volitev v državni zbor bo za 6 let, tedaj če bo voljen okoličan, bo šest let za vas delal, nasprotnik vač pa bi šest let za okolico molčal ali pa samo za Labe govoril. Zberite se večkrat skupaj, pogovorite se o tem, nevednim razložite reč na tanko, da ne bodo dvomili; kadar ste v krčmi pri čaši vina, obrnite vaše govore na volitev, vašim tovarišem bo to dopalo in naša narodna reč bo imela dober vspeli. Vrli mi bratje! vzemite te male besede k srcu, katere vam govori in bode se govoril pri vsaki priliki. — Okoličan. Iz IJ nt orno ram 2(5. jun. [Izv. dop.| Tukajšnji nemškutarji bo sedaj uničeni ; pri volitvah v okrajni z as to p so z veliko večino Slovenci zmagali. Proti volitvi velikega posestva je bil vložen protest celo na namest-nijo v Gradci. Ali zavrnen je bil na veliko sramoto nemčurjev in tukajšnjega glavarstva. Gospodarstvo v vseh važnih zadevah imajo torej naši slovenski možje v rokah, v katere imamo vse zaupanje in kateri bodo nedvom-Ijivo za našo korist se potegovali. Naša okrajna posojilnica lepo napreduje. Promet denarja se vekša od dne do dne, ravno v tej meri raste zaupanje, katerega to društvo popolnem zasluži, kajti v pomoč je ljudem vseh stanov, ter ne tira nobene politike. Naše čitalniško društvo nameravamo preustrojiti v „političko-gospodarsko" društvo, ali pa tudi samostalno tako društvo osnovati. Sprevidamo namreč bolj in bolj, da čitalnica po sedanjih pravilih ne ustreza našemu kme-tiškemu ljudstvu in ne zadostuje pri sedanjih razmerah. Pa o tem bodem že pozneje poročal. M JPivltc 27. junija [Izv. dop.] V velikem strahu je tukajšnje ljudstvo zaradi epidemične bolezni „uščev" (Friselausschlag), ki v Slavini, Selcih, Kočah, Žcjali, Matenji vasi in Rakitniku razsaja in mori. Strašna je res ta bolezen kajti človek je v 12 urah zdrav, bolan in mrtev. Umirali bo sedaj največ odrasli okolo dvajsetega in tridesetega leta. Gospodje duhovniki so skoro noč in dan z obhajilom na potu in kakor je čuti, je v nekaterih vaseh že čez trideset bolnikov. Ako bode bolezen tako napredovala kot je sedaj pričela, kmalu bode po vaseh vse tiho in prazno, kajti vse bode v bolniškej postelji zdihovalo. Ljudstvo je vse zbegano in toZnd ; a kaj bi tudi ne bilo, ko je skoro v vsaki hiši bolnik in v nekaterih še več. V takih prilikah so mrtvašnice zelo potrebne, kajti kakor hitro je mogočo, treba je mr-vace v njo prenesti, ker je bolezenj nalezljiva. — Sedaj ko to pišem, imamo že dva v mrtvašnici in prej, ko bode jutri poldne, bode že morda mrtvašnica premajhna. — Želeti bi pa bilo, da bi bile mrtvašnice trdno zidane in na primernih prostorih jpo-kopališč; ne pa kake raztrgane lesene barake preblizu šolskih poslopij (kakor je pri neki kaplaniji na Pivki.), kjer se vsaki dan šolska mladina zbira in lehko bolezen po vsej okolici zatrosi. 8 I*lvl*«» 29. junija. [Izv. dop. *] Nenavadna, huda bolezen je tukaj po Pivki razsajati jela. Človeka popade najprej huda vročina, zlasti pri srci ga peče , ko da bi hotelo vse v njem zgoreti; potem ga velikanski pot oblije, da postane vsa postelja pod njim mokra i za potom sledi v 24. urah ali zdravje ali pa smrt. Ako mu se k zdravju obrne, izpahnejo mu se po vsem životu nekaki majhni, ošpicam podobni, črnkasti petehi, katerim tukaj rbad pravijo, kar je navadno dobro zna-menjo, če namreč bolnik vso pekočo vročino i bolečino premaga, se ne razgrne i ne prehladi. Kakor hitro pa se razgrinja in pre-mrazi, rbad vanj potegne i proč je s človekom. Čem močji in zdraveji je človek, tem hitreje ga zadavi. Enih 14 dni je tega, kar se je v Kočah, rojstnej vasi rajneega milijonarja Kalistra, prvič ta morilka prikazala, a v kratkem ČaRU se je po vseh bližnjih vaseh slavinske fare razpasla, da imajo duhovni gospodje dan i noč s p revi de vanj em Kila mnogo opraviti, vsled česar je eden (g. L. Gorenjec) na is tej bolezni sam obležal, tako, da je v najveČej nevarnosti. Ko je šel kakor navadno, peš s sv. obhajilom ven, bil je še zdrav kot riba, a nazaj so ga, kakor slišim, skoro mrtvega pripeljali. Otrok in starčekov ta bolezen navadno ne napada, ampak večjidel matere in očete, pa tudi fante i dekleta v najlepših letih. Umrlo jih je do zdaj v tem kratkem času nže 20. Bolnih pa je neki v enej saniej vasici (Selce) uže čez 50. Zdaj pak se je ta pošast, kterej tukaj, po analognej ži-vinskej bolezni, črni ca pravijo, iz slavinske fare tudi v sosednje duhovnije širiti jela. V Št. Ivanu leže v mrtvaškej izbi trije mrtveci, ki so bili predvčeranjem še popolnem zdravi, v Prestranku sta včeraj obležala dva, v Orehku i Črmelicah tudi dva, 'eden je prebolel. Kako se bolezen širi na ono stran Selca naprej proti St. Petru i Zagorju mi v tem hipu še nij na tanko znano. Hudo i žalostno je vsekako zdaj tukaj , ko je človek, kakor ob najhujši koleri denes še zdrav i vesel, jutri pa uže mrtev na mrtvaškem odru. Ali kar je najžalostneje, je to , da se naša slavna okrajna vlada, ki si je toliko prizadevala za vpeljanje nemških šol v slovenske] Postojni i pred kratkim časom nedolžne podpise na pohlevno prošnjo do cesarja kakor najbolj strupensko kugo preganjala, zdaj zato hudo pošast, ki ljudi neusmiljeno davi, nič ne zmeni, kar jej jc, kakor slišim, tudi slavinski župan dobro opomnil , rekoč, da, če kako govedo crkne ali kak pes steče, delajo take ceremonije, da je groza; če pa ljudje mrjejo ko muhe, se od teh slavnih gospodov nikdo za to ne briga. Neki prenmžniši bolniki klicali so sprva okrajnega zdravnika postojnskega na svoje stroške k sebi, toda, kakor slišim, le k svojej nesreči. Ukazal je namreč okna odpreti, bolnika razodevati i ga celo z mrzlo vodo močiti, na kar jc precej — smrt sledila. To je ljudi vplašilo tako , da so zdaj zbegani bolniki, katerih število se od dne do dne ogromno narašča, tisto brez vse znanstvene, zdravilne pomoči. Je li slavnej deželnej vladi to znano, i če jej je znano, se li ne bi spodobilo, bolnim pomagati i kar je mogoče storiti, da se ta huda pošast naprej po deželi širila i trovala ne bi ?! Denes zjutraj Čutili smo tukaj potres. *) Od druzega dopisnika. Dostavek : Ko sem mislil pismo uže zapečatiti i na pošto ga oddati, sem zvedel, da je slavinskemu gosp. Poldetu uže odleglo, da je brez nevarnosti: ali v St. Ivan so čez noč spet dva mrtveca prinesli, tako, da jih jc zdaj uže pet v mrtvašnici. Kavno ta hip sem pa tudi to veselo novico zvedel, da je denes vendar neka zdravstvena komisija iz Ljubljane se prizibala, mrtvece ogledavat i to bolezen študirat. Iz tega je razvidno, da je glas o tej hudej bolezni na vse zadnje vendarle tudi do Ljubljane priromal. Kdor dolgo, dolgo čaka, na vse zadnje vendar nekaj pričaka. Skoda, da nijso tudi bolniki dolgo, dolgo časa čakati hoteli. Domače stvari. — (Slovenščina v uradu.) „Vaš jezik je vpeljan v urade !u razglašal je po janjče-velški aferi gospod AjbeŠfeld-Conrad, da bi znanemu tepežu „a posterioriu vindiciral politično važnost. Vendarle pa je še zdaj dosti „prenapetežev" in „ fanatikov" na Slo-veuskem, ki ne verujejo, da naš jezik enakopravnost uživa v uradih. Tem nevernim Tomažem bo pa sledeča istorijca temeljito zaprla zabavljiva usta. Gospod J. M. je imel dobiti od slavnega davkarstva v Krškem" 7 gold. 22'/a kr. Oglasil se je zanje s slovensko pobotnico ddo. 20. maja 1873. 1. in jih res dobil. Živa duša ne bi bila vedela, daje ta pohlevna slovenska pobotnica c. kr. davkarskemu uradniku dala povod, dokazati neizmerno „globoko razum-Ijenje" ježikove ravnopravnosti in čudno spoštovanje „slovenščine v uradu!" Pa po nesreči je prišla pobotnica pozneje v roke, katerim se je Škoda zdelo, da bi vzorno izpolnjevanje uradniške dolžnosti zaprašilo se v uradnih aktih, in zato naj se obelodani. Torej, čujte! Ker je bila pobotnica slovenska, štel si je c. kr. 1 i k vid a t or krškega davkarstva v dolžnost, pridejati tudi uradni dostavek likvidacije v slovenskem jeziku in — ta lastnoročni uradni dostavek se glasi: Pokozlov: Vitez Frank en m./p. Nehvaležno bi bilo, ko bi se taka stvar in tako ime ne rešila pozabljenja. Zato smo jima tu postavili primeren spominek. — („Gleiches Recht fllr alle!") Restavraciji ljubljanske čitalnice je naloženo obrtnega davka (Ervverb-Stcucr) 31 gold. 50 kr., restavraciji ljubljanskega kasina pa 15 gold. 75 kr. Čitalnica je pritoževala se zoper to že večkrat, pa brez uspeha. In vendar upijeta ljubljanska inteligencija in njen kapital, da jc kasinska restavracija prva v mestu, „Tagblatt" in uradna „Laib. Ztg." pa poročata babaje se, da kaminsko krčmo obiskuje vedno na stotine ljudij, denes SOO, jutri 0O0, pa spet 1100, z eno besedo toliko ljudij, za kolikor v vsi čitalnici še przstora nij! Pa so ve, kaj to de? Čitalnica jc za to — naro dno društvo! — (Iz Gradca) se nam piše, da je ministerstvo poduka vsled disciplinarne preiskave na mariborski gimnaziji užc razsodilo. Znani prof. Wretschko bo prestavljen. Kam, — to se no ve. A reč še nij dognana. Ker ministerijalni odlok pravi, da so akti disciplinarne preiskave stoprv de-loma rešeni, nadejati seje, da bo tudi druge mračnjake, ki so zavod bolj pačili, nego se je prof. AVrctscckotti sponasalo, enaka osoda zadela. — (Slovenski študentjevišjihsol) v Gradci imajo denes v torek zbor, v katerem bodo izgovorili mnenje slov. mladine o novi „pravni" ali konservativni stranki, ki je med Slovenci naradno slogo razbila. — (Potres zemlje.) V nedeljo 2!> junija smo ob !>. uri in 10 minutah zjutraj čutili tukaj v Ljubljani silni potres. Slišalo se jo kakor daljni grom, potem se je tresla zemlja in hiše , okna so šklepetala in na mnogih krajih je od zida se rušil omet. Prvi močni potres je trajal 2 sekundi, potem je malo ponehalo in prišel je drugi tudi 2 sekundi. Potres je šel od severovzhoda proti jugozahodu. Na bližnjem močvirji je bil še silneji. Tudi od drugod se nam piše od tega potresa. V Trstu je bil 12 sekund čutiti Treslo se je, kakor bi valovi barko zibali v naglih sunkih \ po 20 minutah se je na novo začelo tresti skoz 4 sekunde, pa bolj mirno. Vrata so škripala in pri nekaterih večjih hišah so popokalo kamenitne stopnice. Sliši se, da je v nekih hišah škoda po potresu velika. — Iz Ajdovščino se nam piše 2!). junija: Denes ob f>. uri zjutraj bilje pri nas velikanski potres, katerega se naj starejši ljudje ne spominjajo. Trajal je dobro minuto. Izhajal je od zahoda proti izhodu , s prva bolj močan, potem vedno slabeji. Ljudje, kateri so še v spavnicah bili, govore, da se je postelja pod njimi zibala kot čoln na vodi. Steklenice in luČniki na mizah so se zvrnili, slike na zidovji majale, kot bi jih hudi vihar pihal. Druge nesreče pa nij bilo nobene. — Iz »Šmarja pri Gorici se poroča, da je bil 2!>. junija ob 5. uri zjutraj veli-kansk potres, ki je trajal pol minute in proti koncu vedno bolj močan \ izhajal je od zahoda proti izhodu. — (Jezuiti v K e p n j a h.) Poročali smo, da morajo Jezuiti iz liepenj, kjer so se brez vladnega dovoljenja naselili, odpraviti se in sploh kranjsko deželo zapustiti. Zoper ta odlok se jezuiti ne bodo pritožili, ampak, kakor smo poizvedeli , bodo samo spisali spomenico, v kateri hote dokazati svojo pravico, naseljevati se na Kranjskem. To spomenico bodo odposlali ministerstvu; potem zapuste Kranjsko in gredo na — Koroško v šent Pavel. — (Iz Postojne) se nam piše: „Tu-kajšnji kavarnar g. Merkel je 26. t. m. vc-licega volka ustrelil. Volk tehta blizu 90 funtov. Najbrž se je priklatil iz gozda za ovcami, pa se mu nij izšlo po sreči. — Pri tej priložnosti naj še povem, da tukajšuji oskrbnik državnih sadišč, g. Fr. Padar razlaga v ljudski in nedeljski šoli gozdarske in kmetijske reči z dovoljenjem c. k. okrajnega šolskega sveta — brezplačno. — (Ljubljansko tiskarsko društvo, praznovalo jo preteklo nedeljo god C.ntcnberga, zunjdeca tiskarske umetnosti, v domačem krogu. Že zjutraj se je zbralo nad 200 ljudi na Robniku, kjer seje brala sv. maša, pri kateri so peli naši izvrstni pevei dram. društva. Po sv. maši je bil skupni zajutrek, katerega se je tudi mnogo druge gospode udeležilo, kakor tudi gospodje pevci, kateri so nas zabavali z milimi slovenskimi pesnimi; tako se je končalo v krogu slovenske družbe dopoldan. Popoldne ob 4. uri pričela se je mula veselica pri „kamuitncj mizi" v rojstuej hiši slavnega slovenskega pesnika Vodnika v zgor- nej Šiški. Zbrala se je velika množica tiskarjev, katere je zopet počastila mnoga gospoda. Tukaj se je tudi pelo, ter. pozneje, ko so se tuji gostje porazšli, med tiskarji živahne uapituice napravljale njihovemu znaj-deucu tiskarske umetnosti Gutenbergu. Tako so zopet pokazali tiskarji v Ljubljani , da vedno spoštujejo ter se iskreno spominjajo njihovega starega (iutenberga, kateri je že pred dolgo časom, žalibog, moral ločiti se za večno med tujo armado. Tiskarji pa so zapustili, navdušeni napituic in govorov s teškim srcem „rojstno hišo milega nam slovenskega pesnika Voduika;' že pozno v noči. — („Laže kakor kaplan Klun") „VaterlaudovM dopisnik, to je v inteligentnih krogih v Ljubljani prislovica postala. In samo to je dovolj, da navajamo kot odgovor na njegove surove napade na dr. Vošnjaka, dr. Zamika itd. v dunajskem „Vaterl." Sicer so nam zdi prostora škoda, da bi se s tem hudobnim zelotom pečali. raolo iz Trbovlj. — Mogolie od a v. Lambarta. — Pilar i/. Gradca. — Protner, Klein, Pavani iz Trsta. IVii, Polak. Mali iz Tržiča. — Svetec z gospo iz Litijo. — Stern iz Zagreba. — Vidic z družino iz Novega mesta, — Blau iz Kanite. — Valenčič iz II. Bistrice. — Narwovie II Albone. — Pader iz Keke. — Zovfa iz Glina. — Url ih iz Zidanoga mosta. — Franke iz Benetk. — Konaok iz Trojana. Pri Mnllćlt Bcsingor, Sturgcis, Robringer iz Dunaja. — Mali, Polak iz Tržiča. — Škarja iz Kranja. — 30. junij a. Evropa: Borzačili, Polak Iz Trata. — Gor-slingor iz Gradca. — Urbančič iz Tupalič. — Knaua iz Krškega. — Dcscppi et Conaorte, Pik iz Dunaja. Pri EleJuutu: G roti ca Engcllieim z rodbino in družino iz prusko Silozije. — Baronovka pl. VVal-tad iz Boro)i na. — Br. Taufrer iz Višnje goro. — Dradček iz Canalc. — Breznikar iz Konjic. — Za- ' '-naj»ka borea .10. junija. (Izvirno tolografično poročilo.) Bnotni drž. dolg v bankovcih . G7 gi/•. Schtrarz blvfi v „Hotel Mlefant" v Celji. f očetkom meseca julija tega leta začnemo v Ljubljani izdavati: Jzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Slovenski tednik" je namenjen našemu kmetskomu ljudstvu, katero navadno nema časa, dolgih spisov Citati in velikih časnikov prebirati, pa bi vendar tudi rado poizvedelo, kaj se po svetu godi in kuko slovenski in drugi narodi napredujejo. „Slovenski tednik" bode tedaj v kratkih, pa jedernatih spisih do-našal vse in vsakovrstne novosti iz domačih slovenskih in tujih dežel; on bode podueeval svoje bralce v občinskih, deželnih in državnih zadevah, ter jim bode kratko razlagal novo postave, posebno one, katere sc tičejo kmetskoga stanu, olstva, občin itd. Dalje bode „Slovenski tednik" donašal podučne kratke spise o gospodarskih, pol j edelskih , ž i v i n o z dra v i 1 sk i h , sadje- in vino-rejnih stvareh. Naznanjal bode vsak teden tržne cene žita, živine, vina itd. ..Slovenski tednik" bode vselej zagovarjal narodne in politične pravice slovenskega naroda in svobodna načela sedanjega veka. Sploh pa bode „Slovenski tednik" skrbel, da bode podučil sloven-cmeta o vsem, kar mu utegne koristiti, mu bistriti um in njegovo duševno i materijalno stanje poboljševati. „Slovenski tednik" izhaja v Ljubljani vsak petek na mali poli in velja : Za eelo leto.........2 gld. 40 kr. Za pol leta.........1 „ 20 „ Naročnina naj se pošilja ]h> poštnih nakaznicah opraypi$tvu „Sloven-Skega tednika" v „Narodni tiskarni'- v Ljubljani. Prvi list izide v petek 4. julija t. 1. Prosimo tedaj, naj se naročniki kakor brž mogoče oglase, da vemo koliko iztisov tiskati. Lastništvo in opravnistvo „Slovenskoga tednika44. skega Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".